PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v 'Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski JL dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA ’ Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 140 (13.673) Trst, nedelja, 17. junija 1990 Še zadnje skupine rudarjev so odpotovale s posebnimi transporti Napet mir zavladal v Bukarešti Romunska vlada si izprašuje vest Iliescu je najprej pohvalil rudarje, nato pa je priznal, da je bilo preveč nasilja Evropa kritizirala Romunijo, ZDA pa so zamrznile finančno pomoč državi BUKAREŠTA — V glavnem mestu Romunije je zavladal navidezni mir, čeprav je napetost otipljiva predvsem oa ulicah. Rudarske škvadre so zapustile Bukarešto ob pozdravnem govoru Predsednika Iliesca, ki se jim je zahvalil,. ker so »rešile demokracijo« in razgnale »fašistično navdihnjene elemente«. Predsednik Iliescu pa je ostal na svojih stališčih le do sobotnega jutra, ko se je skupaj z drugimi predstavniki vlade odločil za nov pristop k tragič-him dogodkom izpred nekaj dni. »Nasilje je bilo pretirano,« je priznal Hiescu, svojo spravno misel je izrazil z °dločno zamudo, to je potem, ko so se razvedle vesti, da je Evropa brezpogojno kritizirala pretepaške akcije rudarjev ter da so ZDA zamrznile sleherno pomoč državi, z izjemo podpore humanitarnim akcijam. Prebivalstvo Bukarešte je vsekakor Obmolknilo spričo dogajanj, ki so pokazala kako krhke kosti ima romunska demokracija, o kateri mnogi zunanji opazovalci trdijo, da se še zdaleč ni znebila nedemokratičnih, kdaj že reakcionarnih metod Ceausesca in »njegove« Securitate. Kako drugače tolmačiti dejstvo, da so rudarji razpolagali z naslovi disidentov, ki niso imeli nikakršnega opravka s študentovsko demonstracijo? Razmišljanja vredno pa je tudi dejstvo, da je ponovno v veljavi sicer neuradno priznana cenzura. Tiskovin opozicije, od Svobodne Romunije do revij 22 in Baricada včeraj ni bilo v kioskih, tiskovna agencija Rompres je posredovala povsem »prečiščene« verzije dogodkov, o katerih ni bilo na televizijskih dnevnikih ne duha ne sluha. Vizitka Iliescove vlade je že vsa zmečkana in nečitljiva, tako da se bo z njo težko predstaviti Evropi. Poulični boji in »vpoklic« rudarjev, ki so v Romuniji privilegirana kategorija delavcev, saj sloni dobršen del gospodarstva na premogu, so močno oškodovali novo romunsko vlado. Iliescu naj ne bi bil kos težavnemu položaju, predvsem pa naj ne bi do danes odprl nikakršnih razgovorov z opozicijo, kar je pripomoglo tudi k temu, da so študentje reagirali na »neznosno stanje« z napadom na sedež televizije. Zadnje skupine rudarjev zapuščajo Bukarešto (Telefbto AP) Svoj dokument bodo predstavili na 28. kongresu Sovjetski socialdemokrati napovedujejo razkol KPSZ . MOSKVA — Socialdemokratska struja sov-J®tskih komunistov, kartel demokratične platfor-5e' je na včerajšnjem pripravnem zasedanju za kongres prvič neprikrito govorila o možnosti ®zkola v sovjetski partiji. Kartel demokratične Platforme, v katerem so med drugimi tudi Boris moskovski župan Gavril Popov in ekono-p18! Juri Afanasev, pa se je takoj razdelil na tri azlične struje: en del članov želi takoj izstopiti Partije in ustanoviti novo politično stranko, en 61 namerava v partiji ostati, en del pa ima na-,en sprožiti vprašanje razkola šele na kongresu, In 86 . začel 2- julij3- in vztrajati pri tem pred-aj9u očitno v prepričanju, da bi bil razkol tako 1 drugače neizbežen. Slednja smer ima zaen-at tudi največ privržencev, med katerimi so Včeraj na velesejmu dan Jugoslavije NA 5. STRANI tudi nekateri ugledni člani kartela, kot na primer rektor višje partijske šole Šostakovski, odstavljeni »protimafijski« sodnik Gdljan in Vladimir Lisenko. O možnosti razkola partije pa je včeraj odkrito pisal tudi sovjetski najuglednejši tisk. Tass je na primer objavila članek, v katerem piše o novih strategijah, ki bodo SZ potegnile iz globoke vsestranske krize. Naglasuje pa tudi bojazen nekaterih »veteranov«, ki jim razkol pomeni pravo katastrofo in priložnost za nove čistke, ki bi vrste kartela demokratične platforme utrdila, razrahljala pa bi vse ostale struje. Kartel demokratične platforme bo sedaj izdelal dokument, ki ga bo predložil na kongresu. Čeprav so razhajanja še precejšnja, se že sedaj utrjuje zahteva po odpravi monopolne oblasti KPSZ, razpustu partijskih organizacij, ki po ustavi obstajajo v vseh vladnih organih, v vojski, policiji, sodstvu in KGB. Odpraviti hočejo tudi načelo demokratičnega centralizma in partijskih celicah v tovarnah in podjetjih ter ukinitev partijske nomenklature. Lisenko je prepričan, da bo kongres osvojil te zahteve in omogočil ustanovitev novih političnih gibanj in strank, skratka demokratičnega večstrankarskega sistema. Trst - okno na evropski Vzhod TRST — Včeraj je bila skupščina tržaških industrij cev, ki sta se je udeležila tudi zakladni minister Guido Carli in podpredsednik Confindustrie Carlo Patrucco (foto Križmančič). Izzvenela je v izziv rimski vladi in Deželi FJK pa tudi Evropski skupnosti, ki da zavirajo gospodarski, zlasti pa industrijski preporod v pokrajini. Beseda je tekla predvsem o trenju med Italijo in EGS zaradi zakona 26 (Paket za Trst in Gorico), ki ga je treba prikrojiti predpisom dvanajsterice, vendar pa obvarovati nekatere njegove bistvene prednosti, brez katerih bi marsikatero podjetje propadlo. Predsednik krajevnih industrijcev Piero Toresella je predlagal, da se v Trstu odpre mednarodni finančni center off-shore, ki naj bi olajšal izvoznikom finančne transakcije tudi z državami, kjer valuta ni konvertibilna. 1 NA 3. STRANI Ostri ukrepi ohladili najbolj vroče CAGLIARI — Za včerajšnjo tekmo Anglija - Nizozemska, ki naj bi po splošnem mnenju bila najbolj »vroča« na vsem mundialu, so se italijanske varnostne sile izredno dobro pripravile, da že v kali zatrejo vsak poskus nereda. V začetku so sicer angleški navijači napadli policaje, ki so jih spremljali proti stadionu, zatem pa so varnostne sile držale položaj pod kontrolo, tako da ni prišlo do spopadov med angleškimi in nizozemskimi navijači. Sama včerajšnja srečanja pa niso posebno navdušila. Anglija in Nizozemska sta igrali neodločeno brez gola, Brazilija je le z 1:0 premagala Kostariko, a Škos-tka je z 2:1 odpravila Švedsko. Danes bodo tudi na vrsti tri srečanja: v Vidmu Španija - Južna Koreja, v Veroni Belgija - Urugvaj, v Palermu Irska - Egipt. Za uspešno igro je nujno dobro uigrano moštvo DUŠAN UDOVIČ Medtem ko nas bo svetovna nogometna predstava še za nekaj tednov držala pred ekrani, bo tudi marsikateri športni neved-než, če drugega ne, spoznal, kakšna so osnovna pravila te vsemogočne in temperamentne igre. Nekatere odigrane tekme opozarjajo nase bolj po tem, česa se v boju za zmago ne sme delati. Tako je bilo ob prvem nastopu jugoslovanske reprezentance, ki se je proti Nemčiji kot razkropljena čredica nebogljeno spotikala po igrišču in postregla s predstavo, na katero bi radi čimprej pozabili. In že je tu osnovno pravilo: dobrega rezultata ni mogoče doseči, če ekipa igra nepovezano, brez jasnih ciljev in trdnega prepričanja v lastne možnosti za zmago. Pravilo, ki očitno ne velja samo v nogometu, saj se primerjava z aktualnim dogajanjem v naši skupnosti kar ponuja. V preteklih mesecih je bilo zlasti v Sloveniji mnogo ključnih dogodkov, ki smo jih spremljali s pričakovanjem in več kot utemeljenimi željami, da bi blagodejno vplivali tudi na naš položaj. Ni odveč, če ponovimo že izraženo željo, da bi se mlada slovenska demokratična družba utrdila na solidnih temeljih, na katerih bo lahko gradila uspešen izhod iz težav. Želimo tudi, da bi bilo na tej poti čim manj spodrsljajev, posebno v načelnih stvareh, na katere smo kot manjšina še posebej občutljivi. Prav tako gre jemati z zaupanjem vsakršen signal, da bo slovenska republika pospešeno reševala odprta vprašanja s sosedi, kajti v teh odnosih je bolj kot sporni zgodovinski dogodki ravno nerešen položaj naše skupnosti najtemnejši madež. Zaenkrat nam ni znano, kakšni so v tem pogledu razgovori nove slovenske oblasti z italijansko, čeprav tu pa tam pronicnejo glasovi o stikih na relaciji Ljubljana-Rim. Ne rečemo nič novega, če ob tem dodamo, da ne bi želeli biti^kot narodnostna skupnost objekt nikogaršnjih razgovorov o naši usodi, ne da bi bili pri tem aktivno soudeleženi, kot nam je bilo verbalno ničkolikokrat zagotovljeno. Toda naši glavni problemi so vendarle tu med nami. Na naši skupnosti visi dobršen del odgovornosti, ali bo znala strnjeno in zavzeto vztrajati v prizadevanjih, ki doslej niso obrodila zaželenih sadov. Ne gre pozabljati, da leži v senatu zakonski osnutek ministra Maccanica, o katerem so se vse politične sile, ki vključujejo Slovence, izrekle negativno, toda obenem izrazile možnost in zahtevo, da se ustrezno popravi. Enostavno sklepanje bi torej narekovalo v tem trenutku enoten nastop in koncentracijo mnogih energij, da se ta naloga uspešno izpelje. Žal ni tako. In resno se je vprašati, ali težavam tega poroda ne prispevamo tiidi sami z očitno nesposobnostjo, da se dogovorimo o osnovnih stvareh, medtem ko ponudba naših sogovornikov ostaja neprizadeto na nizki ravni. To bi se morali vprašati predvsem tisti, ki so pred skoro dvema letoma ukinjali tolikanj obrekovano in po njihovem mnenju iztrošeno enotno delegacijo, ne da bi v zameno za to obliko akcijske enotnosti ponudili učinkovitejših rešitev. Po več kot enoletnem oklevanju je bil sicer sklican zbor izvoljenih predstavnikov, ki mu gre vsa naša simpatija, toda NADALJEVANJE NA 2. STRANI Morda sto žrtev pod ruševinami nigerijske šole LAGOS — Po poročanju nigerijskega tiska se je v glavnem mestu zvezne države Rivers Portu Harcourtu odigrala strašna tragedija, ki je terjala visoko število žrtev. Stotina študentov in profesorjev zasebnega zavoda poimenovanega po generalu Sagueju naj bi umrla pod ruševinami šolskega poslopja. V dvonadstropnem poslopju so bila v teku dela za gradnjo še tretje etaže, struktura pa očitno ni zdržala in se je zrušila. Ko je prišlo do nesreče je bila v teku skupščina dijakov, ki so bili zbrani v dvorani za prireditve. Po prvih infomacijah naj bi bilo v dvorani vsaj 400 oseb, sicer pa obiskuje šolo približno 600 dijakov. Krajevne oblasti so včeraj sporočile, da so reševalne ekipe našle 47 trupel, približno 80 oseb pa so prepeljali v bolnišnice. Nekatere so težko ranjene in se borijo za življenje, velika neznanka pa ostaja dokončno število žrtev, ker še niso odstranili vseh ruševin. Tudi tisk v angleškem jeziku je posredoval domnevo, da bi lahko število mrtvih naraslo na sto in več, saj ni mogoče ugotoviti, koliko oseb je sledilo razpravi v dvorani. V znak protesta proti restrikcijam pri izdajanju vizumov Makedonci zasedli mejo z Grčijo BITOLJ — Drugi najpomembnejši mejni prehod med Makedonijo in Grčijo je bil včeraj več ur zaprt. Blokado so priredili Makedonci v znak protesta proti grškim oblastem, ki izvajajo strogo selekcijo pri izdajanju vstopnih vizumov za jugoslovanske državljane. Prizadeti so predvsem egejski Makedonci, ki jih grške oblasti ne prepoznavajo kot narodnost. Zaporo mejnega prehoda Medžit-lija blizu Bitolja so napovedali že prejšnjo noč, včeraj točno od 12. uri pa bi moral tamkaj biti tudi protestni miting. Uro pozneje je iz Beograda prišla vest, da bo jugoslovanska vlada posegla pri grški in zahtevala ukinitev »diskriminacijskih« vizumov. Kazalo je že, da bo promet preko Medžitlije lahko nemoteno stekel, ko je organizacijski odbor demonstrantov, ki so ga v bistvu sestavili na kraju, odločil, da se z meje ne bodo umaknili. Odbor zahteva, da predsednik makedonske vlade Gogovski osebno pride v Medžitlijo in obrazloži, kaj nameravajo ukreniti jugoslovanske oblasti. Na sliki (telefoto AP); makedonski demonstranti na grški meji. Beograjski miting je odtujil režimu simpatije časnikarjev ES skrbi ekološka degradacija v državah evropskega Vzhoda LJUBLJANA — Srbski razkol se zaostruje in poglablja. Protestni miting petih strank združenih v skupno opozicijsko organizacijo je razburkal politično življenje Beograda in globlje posegel v položaj osrednje Srbije in obeh pokrajin. Najprej še nekaj kronike. Miting se je pričel v sredo, 13. junija, ob 14. uri. Po sedaj že soglasnih ocenah se ga je udeležilo okrog petdeset tisoč ljudi. Od teh je bilo po anketah raziskovalnih institutov 27 odstotkov za nacionalistično stranko Vuka Draškoviča, drugi pa za ostale meščanske stranke in med njimi večina za srbsko demokratsko stranko. Protest se je nadaljeval najprej pred srbsko skupščino, nato je številna skupina protestirala proti poročanju osrednjega dnevnika "Politika" in zvečer pred beograjsko TV, ki je o mitingu poročala z najbolj grobimi napadi, trdila da je bilo 7-8 tisoč ljudi, da je to nacionalistična in fašistična banda huliganov in podobno. Beograjska TV je ogromno poslopje v središču mesta. Zastražena je bila z izredno močnimi policijskimi oddelki. Toda ozračje je bilo idilično. Tajnik demokratične stranke se je mirno pogovarjal z načelnikom miličnikov, ki je bil njegov učenec na univerzi. Dvignil se je na podstavek in preko mikrofona pozval množico, da se mirno razide na svoje domove. Takrat pa je iz sosednje ulice pridrvela močna skupina srbskih miličnikov "specialcev", ki so pričeli divje mlatiti in ki so pretepli vse, ki so jih dobili pod roke. Vidne predstavnike strank, pisatelje, slikarje, skratka smetano srbskega intelektualnega življenja, med njimi so bili dokaj redki Vukovi nacionalistični bradači. Tak poseg ni možen brez ukaza z "vrha" in v konkretnem primeru brez ukaza naj-višjega vrha predsedstva Srbije. Očitno je šlo za politično oceno, češ imamo v rokah tisk iz zlahka bomo dokazali, da je milica samo varovala red, združena opozicija je huliganska, je razbijaška, neofašistična po vzorcu obeh severnih republik, skratka resnično demokratična je srbska partija s svojimi mirnimi in masovnimi mitingi po slavni osmi seji srbske partije, ko je Miloševič prevzel vodstvo. Toda tu se je zlomilo. Prišlo je do upora v srbskem tisku. Najprej v televiziji. V četrtek se je sestal sindikat srbskih televizijskih novinarjev, snemalcev in tehnikov in javno povedal, da so njihova poročila "groba kršitev časnikarske etike", da jih silijo "da se lažejo javnosti" in naj bi vse to počeli po nalogu in v korist "vladajoče partije". Nekaj podobnega se je zgodilo v Politiki, kjer so ponovno nastopili oporečniški novinarji in "ostro protestirali proti uredniškim lažem", proglas je podpisalo 36 vidnih novinarjev "Politike". V srbskem tisku je sedaj zmešnjava. Ljudje gledajo TV Novi Sad, ki oddaja vse informacije, neokrnjene v sliki in v tonu. Poslušajo razne postaje beograjskega radia, ki je že povsem izven nadzorstva sedanjega partijskega in državnega vodstva Srbije, berejo "Borbo", ki so jo skušali ukrotiti, pa jim očitno ni uspelo. Notranji spopad se je torej prenesel na raven sredstev množičnega obveščanja, kjer sedanji sistem enopartijskega kontroliranega obveščanja razpada. Očiten pa je tudi v sredstvih prisile. Beograd zelo mnogo razpravlja o dvojnem diametralno nasprotnem obnašanju milice: redne, ki je bila do kraja vljudna in ki ni zadala enega udarca s pendrekom, do kraja brutalnega ne oziraje se na zakon, točne predpise itd. posebnih oddelkov, ki so delovali očitno po direktnem ukazu od zgoraj. Tako obnašanje pa spomi- nja na dogodke v sosednji Romuniji, kjer je prišlo do razkola prav v organih prisile. Vsa zadeva ima dvojne posledice. Predvsem v Srbiji sami, kjer je opozicija vedno močnejša in se vedno manj boji. Poleg tega pa v obeh pokrajinah. Predvsem v Vojvodini očitno pada moč dosedanje Miloševičeve skupine. Vedno močnejša, bolje organizirana in vplivna je Kmečka stranka, ki se povezuje s sorodnimi organizacijami v Srbiji in ki ima za cilj organiziranje kmetov po vsej Jugoslaviji. To je izrazito demokratična in ne nacionalistična organizacija, ki se ni pridružila peterici združene srbske opozicije prav zato, ker se nočejo mešati s prehudimi srbskimi nacionalisti. Na Kosovu Srbija praktično nima več oblasti in bodo zato po hitrem postopku sprejeli zakon, po katerem lahko odstavijo in zamenjajo kogarkoli, če ne bo spoštoval navodil srbske države ali bo delal proti srbskim zakonom in ustavi. V praksi se Kosovo že formira kot posebna republika in to bi hotelo sedanje srbsko vodstvo preprečiti, pri čemer pa je edini recept ponovno samo represija in groba sila. Toda tokrat represija povsem brez Albancev, celo Rahman Morina in njegovi "pošteni Albanci" se upirajo. Represija brez neposredne udeležbe JLA, brez podpore ostalih jugoslovanskih republik je izredno draga zadeva in postavlja pod vprašaj vse odnose v Srbiji. Tu je tudi razlika med vladajočo skupino in strankarsko opozicijo najmanjša, nekatere stranke so še bolj nacionalistične od skrajno nacionalističnega Miloševiča. Po drugi strani pa je tudi edini stvarni izhod v razgovoru med albansko in srbsko alternativo, za kar sta obe pripravljeni, toda le do določene meje, saj se zavedata, da se prav na tem vprašanju bije boj za vo-lilce obeh narodnosti. Razgovor med srbsko opozicijo in srbsko vlado se je prekinil. Sedaj se sicer nekaj govori o poskusih, da bi naredili vsaj mini okroglo mizo, na kateri naj bi sodelovale vse stranke. Toda srbsko vodstvo za sedaj vztraja na začrtanem programu: združi se partija in SZDL v skupno srbsko socialistično stranko, kateri bo predsedoval predsednik države Slobodan Miloševič. Srbska skupščina prične razpravo o novi srbski ustavi, ki bo združila v eni državi osrednjo ožjo Srbijo in obe pokrajini, kdor pa je proti in zahteva volitve takoj je nacionalni veleizdajalec, ker podpira albanske separatiste in revanšiste. 25. junija bo srbska skupščina pričela z enostransko razpravo o novem zakonu o strankah. Vse stranke so namreč v Srbiji ilegalne in izven zakona. V do sedaj objavljenem osnutku zakona je kar sedem podrobnih točk, po katerih na primer ni mogoče registrirati kot stranko Srbsko narodno obnovo Vuka Draškoviča, albanske alternativce, madžarsko manjšinsko stranko v Vojvodini in še koga. Predvsem pa bo sedanja srbska oblast odločala, koga se registrira in koga ne. Stranka, ki pa ne bi bila registrirana, bi bila izven zakona in torej podvržena vsem policijskim represijam. Srbska alternativa, vsa množica strank in strančic, ki so se že formirale in ki se vedno bolj utrjujejo, seveda na takšen zakon ne more pristati in se mu bo odločno uprla. Pri tem pa je že ugotovila, da srbska skupščina in partija sprejemata zakon o strankah, ko nista spremenili ustavne ureditve SR Srbije, ki nekaj takega izrecno prepoveduje. Istočasno pa pravita vlada in partija, da brez nove ustave ne more biti demokratičnih volitev. Vse skupaj je očiten absurd, toda logika ni ravno močna plat sedanje srbske oblasti. BOGO SAMSA DUBLIN —V glavnem mestu Irske poteka prva mednarodna konferenca o okolju, ki se je poleg pristojnih ministrov evropske dvanajsterice, udeležujejo tudi predstavniki evropskega Vzhoda. Minister za okolje pri ES Carla Ripa Di Meana je orisal položaj v teh državah, ki je po njegovih ocenah že kar dramatičen. »Samo nekaj stotin kilometrov vzhodno od Bonna so razmere take, da se je zaradi najrazličnejših oblik zastrupljanja okolja življenjska doba tamkajšnjega prebivalstva skrajšala od sedem do dvanajst let v primerjavi s prebivalstvom v zahodnih državah,« je pojasnil Ripa Di Meana. Poleg dotrajane in zastarele industrije pa so med najnevarnejšimi viri onesnaženja jedrske centrale. V splošnem pogledu pa je treba upoštevati popolno pomanjkanje ukrepov zoper onesnaženje in popolno po- manjkanje vzdrževanja industrijskih obratov. Ripa Di Meana je zato predlagal, da se ES resno zavzame za sodelovanje z vzhodnimi državami predvsem na področju informacije in zamenjave tehnologije, ki mora biti'v skladu vsaj z najosnovnejšimi varnostnimi normami, ki že obstajajo na Zahodu. Iznesel pa je tudi nekaj konkretnih predlogov: ES naj vsaj tretjino denarnih sredstev načrta PHARE, ki dodeljuje denarno pomoč evropskemu Vzhodu, nameni sanaciji okolja. Na konferenci je govoril tudi italijanski minister za okolje Ruffolo. »Italija bo prihodnji mesec prevzela predsedstvo ES,« je dejal, »zato se mora konkretneje pripraviti tudi za ta dramatičen primer.« Predlagal je, da bi na področju varstva okolja še utrdila sodelovanje z vzhodnimi državami in jim pomagala nadoknaditi zamujeno s konkretnimi pobudami in informacijo. V NDR so aretirali še eno domnevno teroristko RAF BERLIN — V noči na soboto so v Schvvedtu aretirali še enega domnevnega člana teroristične organizacije RAF. Tokrat je v mrežo policijskih agentov padla 40-letna Sigrid Sterne-beck, za katero domnevajo, da je 1985. leta umorila nekega ameriškega vojaka. S Sternebeckovo je število aretiranih domnevnih teroristov naraslo na deset. Do sedaj, so sicer lahko istovetili le sedem oseb, za katere so ugotovili, da so bili res člani zloglasne Rote Armee Fraction, poleg tega pa gre za osebe, ki so si zagotovile redno življenje s pomočjo vzhodnonemške tajne policije STASI. Notranji minister NDR Pieter Michael Dienstel, ki je včeraj potrdil vest o aretaciji teroristke, je dejal, da niso prišli na sled desetim članom RAF na osnovi ■ tajnih arhivov STASI, pač pa s pomočjo prebivalstva. Pri tem velja pripomniti, da so vzhodnonemška mesta prekrili z letaki, na katerih so fotografije domnevnih teroristov in pripis, da bodo vse, ki bodo policiji nudili koristne informacije, poplačali z denarno nagrado v zahodnonemških markah. Prebivalstvo pomaga sedaj oblastem, vloge STASI pri prikrivanju teroristične dejavnosti RAF pa niso še popolnoma raziskali. Kljub temu je dokazano, da je tajna policija komunističnega režima skrbela za pomoč rdečim teroristom. Na to temo je osredotočil svoj poseg, ki ga danes objavlja L'Avanti, Ugo Intini. Po njegovem mnenju so socialisti zadeli v črno že pred petnajstimi leti, ko so ugotavljali, da so tajne službe vzhodnoevropskih držav pomagale skrajnolevičarskim teroristom RAF in celo rdečim brigadis-tom. Dujany za pospešitev postopka za odobritev zaščitnega zakona RIM — Ali bo italijanska vlada uresničila v svoji zakonodaji načela o pravicah narodnih manjšin, ki jih je uradno predstavil v imenu Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske zunanji minister De Mic-helis 6. junija na konferenci o človekovem položaju v Kbbenhavnu? To se je v parlamentarnem vprašanju vprašal valdostanski senator C. Duja-ny. Naslovil ga je na ministrskega predsednika Andreottija in na ministra za deželna vprašanja Maccanica. Zasedanje v Kbbenhavnu, ki sodi k pobudam Konference o evropski varnosti in sodelovanju, je namreč prav v uvodnem delu razpravljalo o manjšinah. De Michelisov dokument pa vsebuje pomembna načela v 20 točkah, še zlasti o rabi manjšinskega jezika v odnosu do javnih oblasti; o pravici do manjšinskega šolstva; o pravici do priznanja obstoja manjšine in njeni pravici, da živi kot skupnost ipd. Senator Dujany, ki je vprašanje predložil na pobudo Slovenske skupnosti dne 12. junija, opozarja predsednika vlade in ministra za deželna vprašanja, da v poslanski zbornici že dolgo čaka na odobritev zakonski predlog o pravicah jezikovnih skupnosti, v senatu čaka na odobritev predlog ustavnega zakona o pravicah nemške manjšine v Dolini Aoste, v ustavni komisiji senata pa se je začela razprava o vladnem osnutku za zaščito Slovencev. O tem osnutku sen. Dujany pripominja, da ga je slovenska manjšina ocenila kot neprimeren in nezadosten ukrep, ki ne jamči za zaščito, ki naj bo v skladu z ustavo in mednarodnimi obveznostmi Italije. Zato pa je tudi na mestu vprašanje, ali bo vlada zdaj spremenila svoja stališča v skladu s svojimi predlogi v Kbbenhavnu. • Uigrano moštvo NADALJEVANJE S 1. STRANI dejstvo je, da mu za enkrat ni uspelo zediniti različnih pogledov niti za splošen dokument, ki sicer z veliko dobre volje predstavlja le načelna stališča. Izvoljeni predstavniki so se marca letos razšli z obvezo, da se ponovno srečajo. Kdaj? Srčno si želimo, da do naslednjega srečanja ne bi bilo treba zopet čakati eno leto, kajti s takšnimi ritmi utegne vsakršno pričakovanje otipljivih rezultatov postati utvara. Izkušnja izvoljenih predstavnikov tudi dovolj jasno dokazuje, da to ne more biti oblika akcijske enotnosti, ki bi učinkovito nadomestila bivšo enotno delegacijo. Medtem se vrstijo posamični obiski v Rimu in Ljubljani, kot da drug drugega ne poznamo, drug mimo drugega kljub obvezam o skupnem soočanju izdeluje in predstavlja amandmaje, večkratni formalni in neformalni pozivi SKGZ k skupnemu dogovoru pa ostajajo brez odziva. Nikakor ni naš namen zmanjševati pomena posamične aktivnosti različnih političnih predstavništev, toda težko se je znebiti občutka, da nekatere politične sile v naši skupnosti dajejo prednost prehitevanjem in prerivanju za prestižni položaj, ob tem pa temeljni skupni interesi naše skupnosti ostajajo na stranskem tiru. To so samo nekatera dejstva, katerim bi lahko, če bi nam bilo do polemike, dodali še nekaj drugih, toda to ni naš namen. Po napovedih bo že naslednji teden pomemben sestanek ožjega senatnega odbora in priložnosti za enotne nastope očitno ne bo manjkalo. Težko bi bilo razumeti, da se med Slovenci v tem trenutku ne najde skupni jezik in da naša akcijska sposobnost ravno ob ključnih dogajanjih otrpne, kajti, da se povrnemo k nogometu: ali bomo čredica, s katero bo zlahka možno vsakršno preigravanje, ali pa strnjeno organizirana ekipa, ki bo sposobna kultivi- < rati tudi večje ambicije. ---- propagandno obvestilo -- ^ORFOI Zagorelost brez gub? Ameriško in evropsko raziskovanje prinaša premirje med soncem in kožo NEW YORK — Znanstveno raziskovanje ponuja lepoti novo pomoč: potem ko naj bi ameriški in nemški raziskovalci dokazali s testi, ki so jih izvedli na prostovoljcih med 24. in 60. letom starosti, učinkovitost retinola proti gubam/ je bila ista aktivna snov testirana v obliki nove sestavine proti gubam, specifično namenjene sončenju. Dejansko je že dolgo znano, da sonce občutno pospešuje kožno staranje in da podaljšano izpostavljanje soncu sicer res prinaša prijetno zagorelost, vendar tudi poveča število in globin0 gub. Nova sestavina na osnovi retinola naj bi odpravljala prav ta problem: zagotavljala naj bi lepo zagorelost, hkrati pa naj bi učinkovala proti gu" bam. Povrhu naj bi preprečevala nastajanje novih gub in omejevala že obstoječe, med' tem ko naj bi bila koža P° njeni uporabi gladka in meh' ka. Nova sestavina na osn° ' retinola se imenuje Anti-AP® Solare, multinacionalna druz^ ba Korff pa jo prodaja v 1® karnah. Na letni skupščini njihove organizacije Guido Carli branil tržaške industrijce Skupščina tržaških industrijcev: govori Guido Carli (Foto Križmančič) Vloga Trsta (in FJK) kot releren-čne točke v odnosih Zahod-Vzhod je bila glavna tema včerajšnje skupščine Združenja tržaških industrijcev, ki sta ji prisostvovala zakladni minister Guido Carli in podpredsednik Confindustrie Carlo Patrucco. »To, da se .Trst ne obravnava več le kot "mesto, ki je pri srcu Italijanom", ni odpoved nečemu, ampak le izbris šablonske podobe o Trstu kot podpi-ranem mestu,« je poudaril predsednik tržaških industrijcev Piero Tore-sella in kritiziral vse, ki v krajevnem in deželnem merilu zasledujejo interese kampanilističnega kova, ter Predsednika Dežele Biasuttija, čigar leze v obrambo Paketa za Trst (in Gorico) pred Brusljem ne gredo vštric s stališči podjetnikov. Zakon 26 ("paket"), o katerem trdi EGS, da krši določila glede svobodne konkurence, je bila vezna nit med izvajanji gostov, od župana Franca Richet-iija in predsednika Pokrajine Daria Grozzolija do predsednika Trgovinske zbornice Giorgia Tombesija in deželnega odbornika za industrijo Ferruccta Sara. Ugodnosti je treba ohraniti, toda prilagoditi predpisom dvanajsterice, so dejali, a se vpraša-b, čemu ni EGS tako stroga tudi do olajšav v drugih italijanskih deželah (npr. na Južnem Tirolskem) ali regi-{nh oz. državah (Franciji, Španiji, Portugalski in Z. Nemčiji). Toresella je podčrtal, da je spričo načrtovane evropske gospodarsko-denarne unije in novosti v vzhodni fVropi potrebno: urediti prometne 'nirastrukture (cesta-(-železnica) na telaciji Španija-Francija-Italija-Ju-9Qslavija-Madžarska-SZ; ovrednotiti lr2aško luko in jadransko priobalno Plovbo s pristopom privatnega kapi-ala in sodelovanjem Avstrije, Ju-aoslavije in Madžarske; ustanoviti kupni sklad za iinansiranje privati-®cljskih postopkov v vzhodni Evro-P* v Trstu; odpreti (prav tako v Tr-fn) mednarodni finančni center off-hore, ki bi ob izkoriščanju prednos-carine prostih con izvoznikom lajšal finančne transakcije tudi z kavami z nekonvertibilno valuto, čn *n’ster Garli je predlog o finan-CHertl centru ofi-shore podprl - pod-P * J® bil tudi kandidaturo Trsta kot Geza bodoče Evropske banke za p ddbnovo in razvoj vzhodne Evro-. toda zmagal je London - vendar n Pre?Postavki, Sindikat slovenske šole sporoča, da bo letošnji poletni seminar v organizaciji Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo za učitelje in profesorje slovenskih šol na Goriškem in Tržaškem potekal od 19. do 25. avgusta v Brdu pri Kranju. t Tiho se je poslovil od nas naš ljubljeni mož, oče in nono Franc Resinovič Pogreb bo v torek, 19. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev. Žalujoči žena Ivanka, hči Silva z Livijem, vnukinji Vida in Kristina ter ostalo sorodstvo. Trst, 17. junija 1990 Žalovanju se pridružujeta Marija Valenčič in družina Godnik. Giani Taučer z družino izreka globoko sožalje svojcem ob izgubi dragega Francesca Resinoviča. Ob težki izgubi moža oziroma očeta izrekajo iskreno sožalje ženi Ivanki in hčeri Silvi ter ostalim svojcem Vinko Benčič ter Lili in Nadja z družinama Prenovljen sedež Tržaške hranilnice zelo posrečen splet starega z novim Minister Carli je prerezal simbolični trak (Foto Križmančič) V središčni Ulici Cassa di Rispar-mio, ki je dobila ime prav po mestni hranilnici, je bilo včeraj podobno kot ob koncu prejšnjega stoletja, ko so predali namenu neoklasično palačo Tržaške hranilnice - CRT. Častitljivo stara vhodna vrata, namenjena javnosti, so bila na stežaj odprta na sveže asfaltirano ulico, po kateri so mestni redarji ustavili promet, povabljeni obiskovalec (in teh je bilo kar nekaj sto) pa se je skozi verno in razkošno restavrirano preddverje in stopnišče podal v osrednjo poslovno dvorano, ki se razprostira v dveh povezanih nadstropjih. Ni naključje, da je zakladni minister Carli, ki se je udeležil včerajšnje slovesne otvoritve prenovljenega sedeža CRT, malo za šalo in malo zares izjavil, da ga je ob vstopu v poslopje obdal občutek, podoben tistemu, ki ga je imel ob ogledu novega rimskega stadiona Olimpico. Tržaški škof Bellomi je prenovljen sedež hranilnice, ki v bistvu obsega kar tri poslopja, blagoslovil že na stopnicah, gostje pa so nato v spre-mestvu predsednika CRT Alda Terpi-na, članov upravnega sveta in generalnega ravnatelja Piccina nadaljevali pot do slovesno okrašene osrednje poslovne dvorane. Odprtje tega sedeža - ki je nov in star hkrati, kot je podčrtal župan Ric-hetti - po Terpinovih besedah sovpada z odprtjem velikih mednarodnih perspektiv, ki se odpirajo našemu mestu in torej tudi njegovi hranilnici. Le-ta pa se povrhu približuje 150-letnici svojega obstoja, ki jo bo praznovala prav v za Evropo zelo pomembnem letu 1992. Pri tem je Terpin izrekel željo, da bi prilagoditvi delovanja CRT evropskim kriterijem sledila njena ekspanzija proti Vzhodu. Vendar danes skoraj ni več primerno govoriti o Vzhodni - je med drugim opozoril predsednik dežele Biasutti - pač pa ponovno o Srednji Evropi, v kateri se Trstu in z njim vsej deželi spet odpira pomembna povezovalna in posredniška funkcija. Za njeno polno uveljavitev pa je nujno potrebno, da parlament končno odobri - in tukaj se je Biasutti obrnil na Carlija - toliko pričakovani zakon za obmejna območja. Minister Carli pa je v svojem nagovoru opozoril na svobodo, ki jo ima varčevalec pri odločanju o tem, kako bo uporabil svoja finančna sredstva, za razliko od varčevalcev na Vzhodu, kjer je varčevanje prisilno v smislu, da se kupna moč ne more sprostiti zaradi pomanjkanja blaga široke porabe. Pri nas pa si z vse širšo ponudbo oblik varčevanja prizadevamo - j,e nadaljeval Carli - da bi varčevanje usmerili tako, da bi čim bolje odgovarjalo splošnim interesom. Drugi ministrov poudarek pa je šel novemu zakonu, ki ga bo v kratkem sprejel parlament in ki bo kreditnim zavodom omogočal, da se spremenijo v delniške družbe. (vb) V Che Guevari javna razprava o referendumu Krožek za politične in družbene vede "Che Guevara" in Tržaški forum za konstituanto prirejajo jutri ob 18. uri na sedežu KPI v Ul. Madonnina 19 debato na temo "Volilni referendumi: kaj lahko spremenijo v odnosu med občani in oblastjo?" Na srečanju bodo govorili poslanec Augusto Barbera, ki predseduje parlamentarni komisiji za deželna vprašanja, poslanec VViller Bordon in član Tržaškega foruma za konstituanto Darko Bratina ter sen. Stojan Spetič. Na srečanju bo.govor o volilni reformi in to v času, ko tudi v našem mestu zbirajo podpise za referendum o reformi. Ce bodo zbrali dovolj podpisov, bomo glasovali o odpravi sedanjih zakonov. Sedanje zbiranje podpisov za volilno reformo je toliko bolj značilno, ker so se zanjo izrekli predstavniki različnih strank in struj. Praprot pripravlja tradicionalno šagro Vaška skupnost iz Praprota prireja konec prihodnjega tedna tradicionalno šagro. Praznik se bo začel v soboto ob 15. uri s tekmovanjem v briškoli za 64 parov. Ob isti uri se bo začel tudi slikarski ex tempore za mlade do 14. leta starosti. Zvečer bo ples z ansamblom Furlan. V nedeljo se bo praznik začel ob 15. uri z zabavnimi igrami za otroke, ob 17. uri bo tekmovanje v košnji, zvečer pa bo za veselje poskrbel ansambel Taims. Praznik se bo s plesom zaključil v ponedeljek. Igral bo znani ljubljanski ansambel Agropop. V torek pomemben posvet na pobudo pokrajinske uprave Trst s svojo prosto cono lahko postane trgovinsko-finančni pol »nove Evrope« Trst želi postati osrčje trgovine in finance v "novi Evropi", ki se oblikuje po velikih spremembah na Vzhodu. To je ambiciozen, a vendar, po prepričanju mnogih, dosegljiv cilj, seveda če se bo naše mesto znalo ustrezno opremiti, da bo kos novim razmeram in potrebam. Eden številnih korakov v to smer, ki smo jim priča v teh mesecih, bo torkov posvet na pobudo pokrajinske uprave z naslovom "Mednarodna trgovina in finančne dejavnosti v Trstu v devetdesetih letih". Na njem bodo strokovnjaki potegnili zaključke iz vrste študij, ki so bile opravljene po nalogu Pokrajine in ki obravnavajo predvsem trgovinske in finančne možnosti Trsta. Izhodiščna točka za razvoj teh dejavnosti naj bi bila prošta cona, (ki bi jo bilo treba seveda razširiti), ki bi s svojimi ugodnostmi lahko postala pravi finančni pol in privilegiran posrednik finančnih tokov med Zahodom in Vzhodom. Tu naj bi našle mesto razmeroma nove finančno-bančniš-ke dejavnosti, kot so IBF (internatio- nal banking facilities), tako imenovane countertrade agency, pa še telematske banke, ki bi se ukvarjale tudi z nekonvertibilnimi valutami, skratka, ustvarili naj bi pravi "prosti finančni pol", ki bi imel med drugim blagodejne učinke za tržaško gospodarstvo, ne samo zaradi priliva denarja, ampak tudi iz zaposlitvenega vidika. Torkov posvet, ki bo v modri dvorani hotela Savoia Excelsior z začetkom ob 10. uri, se bo začel s pozdravom predsednika Pokrajine Daria Crozzoli-ja in odbornika za proračun Salvatore-ja Cannoneja, po uvodnem poročilu novega rektorja tržaške univerze prof. Giacoma Borrusa pa bosta spregovorila docenta na tržaški univerzi prof. Luigi Daniele (o carinskih, valutnih in davčnih aspektih tržaške proste cone) in prof. Guido Gerin (o ztrgovinskih in finančnih olajšavah na tržaškem območju), po razpravi pa bo zaključke povzel prof. Pasguale Lucio Scandizzo, predsednik Študijskega inštituta za gospodarsko načrtovanje iz Rima. Kočljivo vprašanje morda pred končno rešitvijo? Tudi Richetti in tržaški poslanci za precej nižje davke za priveze Lastniki čolnov za prosti čas, ki že nekaj mesecev protestirajo, ker morajo plačevati previsoke pristojbine za koncesijo privezov, so včeraj ulovili več muh na en mah. Včerajšnjega sestanka na tržaškem županstvu, ki ga je sklical župan Richetti, so se namreč udeležili tudi poslanca Bordon in Camber, občinski odborniki Cernitz in De Gioia ter svetovalci Pangher, Pessato in Gobessi. Lastniki čolnov so poudarili, da je treba spremeniti lanske predpise, po katerih morajo plačevati zelo visoke pristojbine tudi lastniki majhnih čolnov. Poslanska zbornica naj bi torej za tekoče leto sprejela pravičnejši normativ, a naj bi zahteve lastnikov čolnov upoštevala tudi v bodoče, ko bodo sprejeli zakon o koncesijah (ki je zaenkrat samo dekret). Po drugi strani pa so predlagali, da bi pristojbine za prejšnje leto plačevali na obroke. Politični predstavniki so zagotovili, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, da izboljšajo sedanje predpise. Prvi korak pa je storil že župan Richetti, ki je včeraj poslal telegrame predsedniku poslanske zbornice Jottijevi, poveljniku pristaniškega poveljstva De Michelu in intendantu finančnih stražnikov Riz-zi. Iraška ladja odplula iz Trsta Iraška ladja Arfa Haidy, ki bi v četrtek lahko povzročila pravo ekološko katastrofo, je že včeraj odplula iz Tržaškega zaliva. Včeraj so namreč zaključili akcijo za čiščenje morja, ki ga je ladja onesnažila z nafto. Kot smo poročali včeraj, se je med raztovarjanjem nafte pri terminalu naftovoda SIOT odprla na dnu ladje centimeter velika luknja, skozi katero se je izlilo v morje okrog 400 litrov nafte. ZAHVALA Ob izgubi dragega Franca Križmančiča (PLESCA) se iskreno zahvaljujemo domačinu Mirku Križmančiču za poslovilne besede, bazovskemu župniku, nosilcem krste in cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Bazovica, 17. junija 1990 ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku in počastili spomin naše drage Erneste Žnidarčič vd. Jagodic Posebna zahvala dr. Štokelju za humanost in vsestransko pomoč, dr. Poz-zatu s patološkega oddelka katinarske bolnišnice, pevskemu zboru Milan Pertot ter darovalcem cvetja. SVOJCI Trst, Milan, Ljubljana, Sydney, 17-junija 1990 ZAHVALA Ob izgubi drage mame Kristine Šturman se iskreno zahvaljujemo g. Kosmaču za občuten govor, cerkvenim pevkam in pevcem iz Ricmanj in Doline, daro; valcem cvetja in vsem, ki so z nam1 sočustvovali. VSI NJENI Ricmanje, 17. junija 1990 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki s° na katerikoli način z nami sočustvova' li ob izgubi našega dragega Alfonza Gregorija SVOJCI Trst, 17. junija 1990 18. 6. 1989 18. 6. 199° Ob 1. obletnici smrti drage Petrine Košuta vd. Spadaro se je z ljubeznijo spominjajo sinova z družinama, sestra in n ter ostali sorodniki Križ, 17,. junija 1990 / V Skednju zaključni nastop gojencev podružnice šole GM Glasbena šola GM ima svoje podružnice na celotnem tržaškem območju. Ena teh podružnic, in sicer podružnica v Škednju, je imela v petek v društvenih prostorih KD Ivan Grbec v škednju, kjer tudi redno deluje, svojo zaključno prireditev. Za mlade glasbenike je bila to priložnost, da pokažejo napredek, ki so ga v preteklem šolskem letu napravili, za učitelje potrditev njihovega dela, za starše in ljubitelje glasbe in petja pa lep glasbeni dogodek. Na petkovi prireditvi se je predstavilo 16 gojencev škedenjske podružnice: osem je bilo gojencev klavirja iz razredov pedagoginje Ivane Lipoglav-šek, pravtako osem pa je bilo violinistov, ki jih poučuje prof. Aleksandra Pertot. Na prireditvi sta sodelovala še kitarista Ana Bersan, gojenka prof. Igorja Starca, in čelist Aleksander Sluga, učenec prof. Petra Filipčiča. Z raznimi skladbami na klavirju so na večeru nastopili ter se izkazali s solidnim znanjem in lepo interpretacijo posameznih skladb Tatjana Ma-sala, Aleksander Sluga, Pavel Bian-cuzzi, Gregor Bizjak, Aljoša Taučar, Tamara Zajec, Damjana Olenik in David Puntel. Na violino so, pravtako zelo uspešno, nastopili Mateo Ferug-lio, Paolo Vigini, Mitja Bizjak, Elena Lantieri, Luisa Vigini in Frančišek Taučar (dva nista zaradi bolezni nastopila). Na večeru je nastopil tudi otroški zbor GM, ki ga vodi Aleksandra Pertot. To je bil njegov drugi javni nastop, ki je potrdil njegovo kvaliteto, predvsem pa sposobnost interpretacije različnih, tudi zelo zahtevnih skladb. 14 pevcev (dva sta bila zaradi bolezni odsotna) je tako lepo in precizno zapelo nekaj skladb enoglasno, nekaj pa tudi dvoglasno. Predstavili so se s skladbami Janeza Kuharja, J. S. Bacha, Haydna, Mozarta, Corala in še s tremi narodnimi pesmimi. Mnenje številnega občinstva je bilo, da so vsi nastopajoči pokazali lep napredek in potrdili uspešnost delovanja škedenjske podružnice. Pohvala gre seveda glasbenim pedagoginjam, Pertotovi pa še posebna pohvala za vodenje otroškega zbora. In ne nazadnje gre pohvala tudi staršem, ki spremljajo dejavnost svojih otrok in ki so tudi tokrat poskrbeli za prijetno družabnost ob koncu nastopa, (ni) Nove lestvice habilitiranih Sindikat slovenske šole sporoča, da bodo od danes razobešene na deželnem šolskem uradu naslednje lestvice habilitiranih za slovenske šole: XXV - pravne in ekonomske vede XL - elektronika XLII - filozofija LIV - industrijska informatika LXVII - literarni predmeti LXXXVI - naravoslovje CXXXVIII - slovenščina, zgodovina in drž. vzgoja, zemljepis na nižjih srednjih šolah. V teku petih dni po objavi lestvic lahko morebitni prizadeti vložijo priziv na deželnega šolskega skrbnika za materialne napake pri sestavi lestvic. Slovo Bazovcev od Franca Križmančiča V ponedeljek je veliko število do-hiačinov in ljudi iz bližnjih vasi spremilo na zadnjo pot uglednega in spoštovanega bazovskega domačina Fran-Ca Križmančiča. Umrl je nenadoma na svojem domu v soboto, 9. t. m. Od pogojnika se je pred odprtim grobom v 'nienu domačinov poslovil Mirko Nižmančič. Poudaril je predvsem njegove človeške lastnosti, njegovo de-lavnost, navezanost na rodni kraj in na Sv°j slovenski rod. „ Prane Križmančič, Pleščev po doma-Ce'je bil že v mladih letih aktiven v paškem življenju, bil je pevec v cer-*venem zboru in aktiven športnik pri nornačem društvu »Zarja«, prav tako Pa se je že kot mladenič vključil v Oapredno mladinsko organizacijo v odporu proti fašistični prisili nad slo-^onskim rodom. Izučil se je za odlič-Jtopa kamnoseka, posvečal pa se je udi gostilničarstvu. v času druge svetovne vojne je bil es čas na strani narodnoosvobodilne-9a gibanja in je vzdrževal zveze s par-tzanskimi kurirji, kar mu je omogočal odi njegov gostilničarski poklic. Mirko Križmančič se je v svojem Poslovilnem govoru spomnil tudi pokojnikove povojne dejavnosti v doma-Cl Vasi, ko je bil pri obnavljanju narodnega življenja vendo prisoten z de-0lh in nasveti. Kot kamnoseški moj-*ter je veliko delal na postavljanju Poihenikov padlim v NOB in drugih obeležij. Ob gradnji Bazoviškega oma je izdelal spominsko ploščo in al domu ime. Za postavitev vaškega Pomenika v osvobodilnem boju pad-:'k' vaščanom je povsem prostovoljno j delal tlakovani del in zvezdo, sode-pVal je pri postavitvi plošče Ivanu ankarju. Ob vsakokratni oskrunitvi Pomenika na bazovski gmajni je so-k°val pri obnavljanju poškodovanih p Rinitih podstavkov in imen na njih. izk)' ta't0 s sv°iimi vGŠčimi rokami , lesal marsikateri spomenik na po-r-^P^h v Bazovici, Gropadi, Padri-P m še kje. da u S° d°ITlačini ustanovili Gospo-v | 0 zadrugo, je med prvimi verjel gospodarsko pobudo in postal žari11 ^an P1 nrnogo prispeval, da je (yQruga odkupila obsežni prostor sre-tjinVasi za vaške namene, njegova gos-a »prj piescu<< pa ;e znana daleč Naokrog. F njegova dejavnost - je poudaril bov ° križmančič - je potrjevala nje-či ° zvpst°bo vaški skupnosti, doma-^emlji, Krasu in slovenstvu. Zato ohi- P0^0 Bazovci vedno hvaležni in anili nanj lep in spoštljiv spomin. (že) koncerti Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: jutri, 18. t. m., ob 17. uri na šoli Glasbene matice v Trstu, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. V četrtek, 21. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. razne prireditve MePZ Primorec Tabor vabi na zaključni koncert, ki bo v četrtek, 21. junija, ob 20.30 v cerkvi v Trebčah in v petek, 22. junija, v Prosvetnem domu na Opčinah ob isti uri. V škedenjski cerkvi bo danes, 17. t. m., ob 10. uri sodeloval pri maši Mešani mladinski pevski zbor slovenske gimnazije v Celovcu. Srečanje sta organizirala KD Ivan Grbec in Dom Jakoba Ukmarja iz Skednja. Vabljeni. PD Kolonkovec priredi v soboto, 23. t. m., ob 17. uri TRADICIONALNO KRESOVANJE. razstave V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 je na ogled do 15. julija razstava slikarja Dina PREDONZANIJA. V Kraški galeriji je še danes, 17. t. m., na ogled razstava originalnih grafik Franca DEGRASSIJA, Renate DE MAT-TIE, Maure ISRAEL, Edija ŽERJALA in Bruna PONTEJA z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom. V galeriji Tommaseo bo do 30. t. m. na ogled razstava Maurizia DONZELL1-JA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Nadie Bassanese (Trg Giotti 8, L nad) je na ogled do 30. t. m. razstava ameriške umetnice Lynn UMLAUF. V galeriji Palače Costanzi je na ogled razstava del Umberta VERUDE in sicer iz kolekcije STAVROPULOS iz mestnih umetnostnih muzejev. Razstava bo trajala do 15. julija in bo dostopna občinstvu od 10. do 13. ter od 17. do 20. ure v delovnih dneh, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. Na sedežu ŠD Mladina bo do 23. t. m. razstavljal slikar Jože SIGONI. Razstava bo na ogled vsak dan od 18. do 20. ure, danes pa od 10. do 13. ure. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom Do 25. t. m. razstavlja akademska slikarka iz Maribora MAJA KOCMUT. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. kino ARISTON - 18.30, 22.00 Svveetie, r. Jane Campion, i. Karen Colston, Genevieve Lemon. EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Tremors, fant., r. Ron Underwood, i. Kevin Bacon, Fred Ward. EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 II Decalogo 9-10, r. K. Kiezlowski. Jutri: 18.15, 21.45 Nostos - 11 ritorno, r. Franco Piavoli, i. Luigi Mezzanotte. NAZIONALE I - 16.30, 22.10 La guarta guerra, r. John Frankenheimer, i. Roy Scheider, Jurgen Prochonow. NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Critters, ' grozljivka, □ NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Romero, i. Raul Julia. Jutri: 16.20 Vacanze calde di due valchirie, □□ NAZIONALE IV - 16.20, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa. EDEN - 15.30, 22.00 LTsola dei folli pia-ceri, porn., □ □ CAPITOL - 16.15, 22.00 L'avaro, i. Alberto Sordi, Miguel Bose, Laura Antonelli. LUMIERE - 17.00, 22.00 Valmont, Fr. 1990, r. Miloš Forman, i. Colin Firth, Annette Bening. ALCIONE - 18.00, 22.00 Nemici - una storia d’amore, r. Paul Mazursky. RADIO - 15.30, 21.30 Calde voglie insa-ziabili, porn., □□. Jutri: Voglie car-nali di una signora per bene. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □□ GLASBENA MATICA TRST ZAKLJUČNE AKADEMIJE OB 80-LETNICI GLASBENE MATICE V TRSTU v torek, 19. junija 1990, ob 20.30 v evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili Tatjana Jercog, Aljoša Starc -klavir David Žerjal - violina Erika Buzečan - flavta Marko Štoka - klarinet Erika Buzečan, Marko Štoka, Francesco Furlanich - pihalni trio Aljoša Starc, Beatrice Zonta - klavirska spremljava Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA se prisrčno zahvaljuje vsem občanom za lep sprejem ob koncertu zabavnih koračnic. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 17. junija 1990 TELOVO Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 1.14 in zatone ob 14.43. Jutri, PONEDELJEK, 18. junija 1990 MARCEL PLIMOVANJE DANES: ob 5.59 najnižja -1 cm, ob 10.50 najvišja -17, ob 18.00 najnižja 42 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.26 najnižja -36 cm, ob 6.35 najvišja 6 cm, ob 12.11 najnižja -13, ob 18.51 najvišja 46 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,1 stopinje, zračni tlak 1015,7 mb narašča, veter 6 km na uro zahodni, vlaga 64-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA SE JE: Carolina Stefanini. UMRLI SO: 83-letni Giuseppe Rinal-dis, 90-letna Luigia Giacomini vd. Gregor!, 87-letna Angela Metlika, 67-letni Lucio Klein, 67-letni Lucio Venanzi, 69-letni Arrigo Benedetti, 63-letni Sergio Lanza, 83-letni Lino Torossi, 84-letna An-. tonia Glavina vd. Pobega, 76-letna Fran-cesca Grizonic por. Voch. DNEVNA IN NOČNA Nedelja, 17. junija 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. junija 1990 Dnevna služba — od 8.30 do 19.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (Milje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.' Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (Milje). • ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. SLUŽBA LEKARN ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 17 74 55 23 37 CAGLIARI 30 29 37 4 55 FIRENCE 87 43 70 83 89 GENOVA 19 44 22 39 59 MILAN 86 12 54 4 32 NEAPELJ 78 37 74 21 85 PALERMO 12 13 5 43 39 RIM 26 61 44 71 34 TURIN 45 43 87 41 75 BENETKE 39 63 ENALOTTO 85 33 68 112 1 KVOTE: 2 2 1 1 X X X 2 12 57.066.000 lir 11 1.860.000 lir 10 149.000 lir _________gledališča____________ GLEDALIŠČE VERDI Trst - Festival operete: prihodnji petek, 22. t. m„ ob 20.30 FANTASIA PER FELLINI E ROTA - pesmi in baleti, režija G. Landi, glasba N. Rota. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. Najina pranona JULKA praznuje 8... let. Želiva ji, da bi vedno tako čila in zdrava dosegla 10... let. Marko in Karin z vsemi, ki jo imajo radi V Trstu, 18. junija 1990 Jutri praznuje 80. rojstni dan JULIJANA MEDEN Sreče, zdravja, zadovoljstva in še mnogo let v našem krogu, ji želita sestra Kristina in nečakinja Majda Naša Savina je sina ALEKSANDRA povila, moža Marina razveselila. Mnogo sreče in veselja mu želimo nonoti in teta Albi čestitke Bogdan in Ude! Ob rojstvu vajine prvorojenke TINE vama iskreno čestita Mladinska sekcija Slovenske skupnosti. Danes praznuje naša draga ALOJZIJA 85. rojstni dan. Še mnogo zdravih in srečnih let ji želijo hčeri, zeta, vnuki ter pravnukinji Anuška in Katjuša. šolske vesti Na srednji šoli -Ivan Cankar v Trstu se vrši VPISOVANJE ZA TEČAJ T50 ur" v šolskem letu 1990/91. V tečaj se lahko vpišejo vsi tisti, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole, ki je še nimajo ter so dopolnili 16. leto starosti. Osnovna šola J. Ribičič vabi na ogled razstave risb in ročnih del, ki je odprta vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 18. t. m. V COŠ Fran Venturini v Boljuncu bo danes, 17., in jutri, 18. t. m., na ogled razstava ročnih del. Razstavo si lahko ogledate od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure, jutri pa od 9. do 12. ure. Vabljeni. Danes, 17. t. m., bo v otroškem vrtcu v Nabrežini razstava ročnih del. Urnik: 10.00-12.00 in 15.00-18.00. Vabljeni. Ravnateljstvo slovenskega Dijaškega doma Srečko Kosovel, Trst, Ul. Ginnas-tica 72 ali Čampo S. Luigi 11, tel. 573141/42, sporoča, da vpisuje še ves junij vsak dan, razen sobote, učence osnovnih šol in dijake nižjih in višjih srednjih šol. Univerzitetne študente vpisujemo pogojno, ker so' razpoložljiva mesta že zasedena. Dom nudi poldnevno in celodnevno oskrbo, pomoč pri učenju, dodatno pomoč pri premagovanju specifičnih učnih težav, razne interese in razvedrilne dejavnosti (glasbena vzgoja, učenje klavirja, klekljanje, telovadba, korektivna telovadba, plavanje). razna obvestila 50-letniki rojeni leta 1940 z Opčin, od Banov in Ferlugov so vabljeni v torek, 19. t. m., ob 20. uri v Prosvetni dom na posvet za pripravo skupnega slavja. Uprava občine Dolina sporoča da občinski šolski avtobusi iz varnostnih razlogov ne bodo vozili do 30. t. m. __________prispevki_______________ Namesto cvetja na grob pok. Alfonza Gregorija darujeta Vlasta in Fabio Ruz-zier 10.0.00 lir za Kulturni dom v Lonjer-ju. V spomin na Franca Križmančiča daruje Milka s Padrič 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Zorota Tretjaka darujejo 70-letniki iz Križa 25.000 lir za ŠD Mladina. V spomin na Celestino Španger vd. Briščik darujeta Anica in Poldo Vatovac 20.000 lir ter Dragica Kapun 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku. Kristina Lovriha daruje 50.000 lir za VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje, Prebeneg. Dr. IVO PETKOVŠEK zobozdravnik UL Canova 2 sporoča, da ima novi telefonski številki in sicer: 360870 ali 52114 izleti SKD Vigred sporoča udeležencem izleta v Gardaland, ki bo dne 23. junija, da lahko poravnajo stroške v sredo, 20. t. m., od 20. do 21. ure v društvenih prostorih v Šempolaju. __________mali oglasi OSMICO je odprl Mario Žerjal v Dolini. OSMICO so odprli Goljevi v Samatorci 20. OSMICO je odprl Karlo Mulič v Repnu št. 50. Toči belo vino in teran. DACEVI v Doberdobu v Jezerski ulici so odprli osmico. Nudijo prigrizek in pijačo lastne proizvodnje. OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnič 2. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih. PRENOSNI osebni računalnik toshiba T 1000 IBM, kompatibilen za 1.000.000 lir in tiskalnik za 500.000 lir, tudi ločeno, prodam. Tel. 302748 v večernih urah. PRODAM vespo 125-ET3 metalizirane zelene barve v dobrem stanju za 300.000 lir. Tel. v večernih urah na št. 327247. PRODAM fiat uno fire, letnik '87, prevoženih 52.000 km, edini lastnik. Tel. 229234. PRODAM gumijasti čoln 3,80 m z motorjem evinrude 25 hp. Tel. na št. 418869 po 14. ali po 20. uri. NA OPČINAH, Ul. Papaveri, prodam majhno stanovanje, 50 kv. m: dnevna soba, soba, kuhinja, wc. Tel. v večernih urah na št. 214189. IŠČEMO izkušeno osebo za nego na domu starejše gospe. Tel. (040) 212436. MLADA ŠTUDENTKA išče katerokoli zaposlitev za poletno sezono. Tel. 225603 ob uri obedov. 25-LETNA uradnica s štiriletno prakso na področju import-exporta in znanjem angleščine ter srbohrvaščine išče primerno zaposlitev. Cenjene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ulica Montechi 6, 34137 Trst pod šifro »Uradnica import-export«. PODJETJE import/export išče uradnico, tudi začetnico, obvezno znanje nemškega ali angleškega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Uradnica". PICERJA (izdelovalca pic) išče restavracija v Lignanu. Interesenti naj telefonirajo na št. (0431) 73301. VAJENCA/KO iščemo za delo v trgovini. Tel. na št. 211552, urnik trgovin. ODPADNI LES, ki vam je v napoto, jšče-jo openski skavti in Sklad Mitje Čuka za kres. Tel. 212289 od 8. do 15. ure. IŠČEMO računovodjo za delo s kompju-terjem, oproščenega vojaškega roka. Tel. na št. 232529 - Catalan Spedizioni. ODDAJAM v najem počitniško hišo na Nanosu za šest oseb. Zainteresirani naj se javijo na naslov: Jože Rodman, Gradnikova 16, Vipava ali tel. na št. (003865) 65228. DRUŠTVA - ŠAGRE: velika izbira stolov, miz in klopi vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Koršič Trst, tel. (040) 54390. SELENE senzitivna in telepatična, vede-ževalka iz kart, prerokuje z vaših dlani preteklost, sedanjost in prihodnjost. Tel. (040) 578991. •VIKY01/1 ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 772996 GOSTILNA % ENRICO in FABIO Sprejemamo rezervacije za svečane priložnosti kosila in večerje Padriee 59 Tel. 226301 Zaprto ob četrtkih OBVESTILO ZA DIJAKE! SEZNAMI ŠOLSKIH KNJIG ZA PRIHODNJE LETO SO ŽE NA RAZPOLAGO V TRŽAŠKI KNJIGARNI POHITITE Z NAROČILOM TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487 stran O □ PRIMORSKI DNEVNIK — nedelja, 17. maja 1990 .... . ...... nedeljski televizijski in radijski sporedi rc rai i_____________________ 7.00 Nadaljevanka: Cronache marziane - Colonizzatori 8.30 Risanka: Čebelica Maja 8.53 Papeževa maša 11.00 Zelena linija 12.00 Nabožna oddaja 13.00 Tednik: TG luna 13.30 Dnevnik 13.55 Nedeljska igra: Toto-TV 14.00 Rubrika o Mundialu 14.15 Film: Piccole donne (dram., ZDA 1949, r. Mer-vyn LeRoy, i. June Alison, Peter Lawford) 16.15 Rubrika: Minuto zero 16.45 Film: Ernesto guai in campeggio (kom., ZDA 1978, r. John Cherry) 18.30 Variete: Koncert za življenje (s plesalci turinskega Novega gledališča) 19.40 Rubrika o Mundialu 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Športna nedelja 20.45 SP v nogometu: Koreja-Španija (iz Vidma) 22.55 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik vreme 0.10 Kolesarska dirka po Apeninih (povzetek) 0.25 Film: II barone Carlo Mazza (r. Guido Brigno-ne) ^ RAI 2___________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac 7.55 Aktualno: Mattina due 10.15 Glasbeni prostor: Messa di Milano (Rossini) in Le campane (Rahmaninov) 11.30 Film: II capitano di Koe-penick (kom., ZRN 1956, r. Helmut Kaeutner, i. Heinz Riihmann) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Vse o Mundialu 14.00 Rubrika: Nonsolonero 14.15 Nadaljevanka: Beautiful 15.00 Nanizanki: Saranno famo-si, 15.45 Mister Belvedere 16.15 Mesta Mundiala - Verona 16.35 Film: Fifa e arena (kom., It. 1948, r. Mario Mattoli, i. Toto) 18.00 Šport: Jahanje in plavanje 18.55 Rubrika: Dribbling -Mundial 19.45 Dnevnik 20.35 Rubrika o nogometu 20.45 SP v nogometu: Belgija-Urugvaj (iz Verone) 22.55 Večerni dnevnik in vreme 23.20 Oddaja o židovski kulturi 23.50 Zapiski o Mundialu 0.30 Jazz danes: srečanje s kvartetom Tullia De Pis-copa jK RAI 3__________________ 12.05 Zenska dirka v Laciju 12.25 Variete: Carmen, mito del gitano (nastopajo pevci Jose Carreras, Martha Senn, Erič Serra in plesalci Oriella Dorella, Lola Greco, Miguel Arigel) 14.00 Deželne vesti 14.10 Videosport: teniški turnir ATP 16.15 Variete: Prove tecniche di Mondiale 16.45 SP v nogometu: Irska-Egipt (iz Palerma) 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Variete: Prove tecniche di Mondiale in BlobCartoon 20.20 Variete: Blob. Di tutto ti piii 20.30 Film: Una nuova časa per Lassie (kom., ZDA, r. Don Chaffei, i. John Relly, David Wayne) 22.10 Zgodbe iz sprejemnih oddelkov: Camice bianco 22.45 Variete: Blob in filmi 23.15 Proces Mundialu 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Mit tega stoletja: Klavirski genij Glen Gould (Prokofjev) TV Ljubljana 1 | 9.15 Video strani. 9.25 Otroška matineja: Živ žav, 10.15 nanizanki Poltrona express, 10.20 Noro, norej-še, norišnica 10.40 Nadaljevanka: Grehi (J. Gould, zadnji del, pon.) 11.30 Revija slovenskih cerkvenih zborov 12.30 Kmetijska oddaja TV Sarajevo 13.30 Alpski večer Bled '90 14.00 Nadaljevanka: Formula 1 (Saada-Geoffrion, i. Alain Prost, 10. del) 14.45 SP v nogometu: Anglija-Nizozemska (posnetek) 17.00 Dnevnik in poslovne informacije 17.10 Kolo sreče (pon.) 18.40 Glasba za cicibane: Muce 19.05 Risanka 19.15 TV okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Žrebanje Križ kraž 20.40 SP v nogometu: Belgija-Urugvaj (neposredni prenos iz Verone) 22.45 Dnevnik in vreme 23.10 SP v nogometu: Južna Koreja-Španija (posnetek), TV Koper 10.00 Rubrika: Juke box 10.30 Dok.: Čampo Base 12.00 Motociklizem - VN Jugoslavije (z Grobnika), vmes Juke Box 14.00 Tednik: Supercross 15.00 Tenis: finale turnirja Que-ens Club (iz Londona) 19.00 TVD Novice 19.15 Motociklizem - VN Jugoslavije (posnetek) 21.15 Košarka - prvenstvo NBA, vmes TVD Novice 23.15 Odbojka WL: ZDA-Brazi-lija TV Ljubljana 2 9.45 Oddaja za JLA in film Partizani 12.45 Ansambel Prerod 13.10 Motociklizem - VN Jugoslavije (500 ccm) 14.55 Motociklizem (250 ccm) 16.40 SP v nogometu: Irska- Egipt 18.55 Skupina Nine Simone 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarca: Te presenetljive živali, 20.30 Mesta mostovi 21.00 Variete: Disko folk ČAKALE S______________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Nanizanki: Love Boat -Trapianto di cuore, 10.30 Luomo del mare - II tesoro nascosto 11.00 Rubriki: Block-Notes, 12.00 Anteprima 12.30 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Film: II comandante John-ny (kom., ZDA 1951, r. Hen-ry Hathaway, i. Gary Cooper, Jane Greer) 16.00 Nanizanka: Giovani avvo-cati - Grave problema 17.00 Variete: Nonsolomoda 17.30 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviz: O.K. II prezzo č giu-sto! 19.45 Nanizanka: Love Boat 20.30 TV film: Uccelli di rovo (dram., ZDA 1983, r. Daryl Duke, i. Richard Chamberlain, Rachel Ward, 3. del) 22.30 Variete: Dieci e lode 23.15 Variete: Nonsolomoda 23.45 Italija sprašuje 0.45 Nanizanki: La premiata agenzia Whitney - A cosa servono gli amici, 1.45 Lou Grant RETE 4__________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Rubrika: Veliki golf 10.30 Nan.: Ouesta e Hollywood 11.00 Rubrika: Čara TV 11.30 Aktualno: Ciak 12.20 Aktualno: Regione 4 12.30 Iz parlamenta 13.15 Nan.: Sceriffo a New York 15.15 Variete: Dieci e lode 16.00 Film: Le memorie di un dongiovanni (kom., ZDA 1951, r. Joseph Newman, i. Marilyn Monroe) 17.40 Nanizanka: Come era ver-de la mia pelle 18.40 Danielin horoskop 18.45 Film: Fulmini a ciel sereno (kom., ZDA 1947, r. Leigh Jason, i. Virginia Mayo) 20.30 Ceravamo tanto amati 21.00 Film: Rio Bravo (vestern, ZDA 1950, r. John Ford, i. J. Wayne, M. CHara) 23.00 Koncert v Scali: Lorin Ma-azel dirigira Franckovo Simfonijo v d-molu 23.55 Film: II terribile ispettore (kom., It. 1969, r. Mario Amendola, i. P. Villaggio) 1.45 Nanizanka: Dragnet ITALIA 1______________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Rubrika: Leonardo (pon.) 11.00 Nanizanki: L uomo di Sin-gapore - Vecchio maestro, 12.00 Manimal 12.50 Tednik: Grand Prix 14.00 Vodič za Mundial 14.30 Nanizanke: Chopper Squ-ad, 15.30 Tre nipoti e un maggiordomo - Una riuni-one di famiglia, 16.00 Licia dolce Licia, nato risanke 18.00 Šport: motociklizem - VN Jugoslavije (posnetki z Grobnika) 19.00 Risanke 19.30 Variete: Emilio '90 (vodita Gaspare in Zuzzurro) 20.00 Risanke: I Puffi 20.30 Boks: Tyson-Tillman in Foreman-Rodriguez (za težko kategorijo) 22.30 Film: Delitto al ristorante cinese (krim., It. 1981, r. Bruno Čorbucci, i. Tomas Milian, Bombolo) 0.30 Nanizanki: Sulle strade della California - Giochi di guerra, 1.30 Chopper Sguad - Regalo pericoloso ODEON___________________ 8.30 Nanizanki: Captain Nice, 9.30 Ouattro in amore 13.00 Rubrika o zdravju 13.30 Branko in zvezde 14.00 Aktualno: USA Today 14.45 Nad.: Rosa utelvaggia (obnova), 15.45 Colorina 16.45 Nan.: Houston Knights 17.45 Variete: Benny Hill Show 18.30 Hollywood movies 19.00 Rubrika: Ciao Italia 19-30 Dok.: Diario di soldati 20.00 Branko in zvezde 20.25 Film: La carica dei 600 (pust., ZDA 1936, r. Michael Čurtiz, i. Olivia de Hawil-land, Errol Flynn) 22.30 Variete: Benny Hill Show 23.00 Film: Scarpe da tennis (dram., Kan. 1981, r. Daril Duke, i. Carl Morotte) 1.00 Rubrika: Ciao Italia TMC____________________ 8.30 Dober dan, Mundial! 9.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Koncert: Madonna 13.00 Ob SP-ju: Diario 90 13.45 Film: Citty Citty Bang Bang (gas., BV 1968, r. Ken Hughes, i. Gert Frobe) 16.30 SP v nogometu: Irska-Egipt (iz Palerma) 19.00 Aktualno: Mondialissimo 20.00 TMC News 20.30 SP v nogometu: Belgija-Urugvaj (iz Verone) 23.00 Variete: Galagoal 23.45 SP v nogometu: Južna Koreja-Španija (posn.) TELEFRIULI_______________ 10.20 Nanizanke: Ghostbusters, 11.00 L'albero delle mele, 12.00 Famiglia si fa per dire 12.30 Italia a Cinguestelle 13.00 Rubrika z županom 14.30 Nan.: Police News 15.30 Musič box 18.00 Nan.: Love Story 19.00 Športne vesti 19.30 Nan.: I giorni di Brian 20.30 Film: Marisa la civetta (kom., It. 1957, r. Mauro Bo-lognini, i. Marisa Alassio) 22.30 Nanizanka: II brivido... 23.00 Športne vesti 23.30 Nan.: L'artiglio del drago 0.10 Vesti: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik: 14.00 Poročila; 8,20 Jutranji koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Glasbeno srečanje otrok: Mali pevci; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja;-12.00 Aktualno: Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dramatizirani roman: Prazna ptičnica (Ciril Kosmač, pon.); J14.30 V studiu z vami: Sergej Verč; 17.00 Šport in glasba; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtr-ca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30- Zabavna radijska igra; 18.00 Priljubljene melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razgledni«; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.15 Programi tedna; 8725 Pesem tedna; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših sedem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.30 Glasba in šport; 18.30 Najnovejše LP plošče; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Oddaja odbornikov SKD Tabor in knjižnice P. Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 20.30 Nočna glasba. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi P7| RAI 1____________________ 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Nad.: Murat - Gioacchino re di Napoli (1. del) 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nan.: Mia sorella Sam 12.30 Dok.: Juha in lešniki 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Rubrika o Mundialu 14.15 Variete: Occhio al bi-glietto 14.30 Film: II cavalieri del Nord-Ovest (vestern, ZDA 1049, r. John Ford, i. John Wayne) 16.15 rubrika: Minuto zero 16.45 Mladinska oddaja: Big! 17.45 Risanta: Tao Tao 18.15 Nan.: Cuori senta eta 18.40 Nad.: Santa Barbara 19.40 Mundial, vreme in dnevnik '20.45 SP v nogometu: Kamerun-SZ (iz Barija) 22.55 Dnevnik 23.05 Dokumentarec: leri la gu-erra, oggi la pace (3. del) 0.15 Nočni dnevnik 0.30 Rubrika o Mundialu 0.45 Mundial - protagonisti in prvaki pripovedujejo RAI 2______________ 7.00 Otroški nanizanki: Lassie, 8.15 L'isola dei ragazzi, vmes risanke 9.30 Rubrika o protestantizmu 10.00 Dok.: Occhio sul mondo 11.00 Nadaljevanki: Falsa iden-tita, 11.55 Capitol 13.00 Dnevnik in Mundial 14.00 Nadaljevanka: Beautiful 14.45 Nanizanki: Saranno famo-si, 15.30 Mr. Belvedere 16.00 Mesta SP-ja: Neapelj 16.20 Film: Senza famiglia nul-latenenti cercano affetto (kom., It. 1972, r-i. Vittorio Gassman) 18.05 Videocomic 18.55 Rubrika: Dribbling 19.45 Dnevnik in šport 20.20 Rubrika o nogometu 20.30 Film: Fatti di gente per bene (dram., It. 1974, r. Mauro Bolognini, i. Cat-herine Deneuve) 22.30 Dnevnik - nocoj 22.40 Nanizanka: Avvocati a Los Angeles 23.30 Dnevnik in horoskop 23.45 Zapiski o Mundialu 0.30 Film: Garcon (dram., Fr. 1983, r. Claude Sautet, i. Yves Montand) | )K RAI 3___________________ 13.20 Šport: ženska kolesarska dirka po Laciju in skate-board 14.00 Deželne vesti 14.10 Dokument.: Dadaumpa 14.30 Videosport: bezbol - tekma za pokal prvakov, golf - Martini Trophy, kanu -finale evropskega pokala 16.15 Variete: Prove tecniche di Mondiale 16.45 Film: Avventura impossi-teile (vojni, ZDA 1942, r. Roul Walsh, i. Erroll Flinn, Ronald Reagan) 18.25 Drobci 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Variete: Prove tecniche di Mondiale (s Pierom Chi-ambrettijem) 20.20 Variete: Blob. Di tutto di pili 20.45 SP v nogometu: Argenti-na-Romunija (iz Nepalja) 22.55 Večerni dnevnik 23.05 Šport: Proces Mundialu 23.45 Nočni dnevnik 0.15 Dokumentarna oddaja: Mit tega stoletja - Klavirski genij Glen Gould (Skrjabin, Šoštakovič) RTV Ljubljana 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Spored za otroke in mlade: Zgodbe - Marica (5. del), 9.35 Utrip, 9.50 Zrcalo tedna, 10.05 Mladinski pevski festival Celje '81 - Trije zlati 10.25 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.), vmes nan. Murphy Brown, nad. Fantom iz opere (zadnji del) in nan. Černi gad 18.00 Dnevnik in poslovne in-* formacije 18.10 Mozaik. Utrip, Zrcalo 18.35 Spored za otroke in mlade: Radovedni taček -Smrček, 18.55 Aliča v deželi risb (zadnji del) 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Drama: Primer Platfus (Z. Svere, r. František Filip) 21.50 Osmi dan 22.40 Dnevnik in vreme 23.00 Poletna noč, vmes nanizanka Murphy Brown, nadaljevanka Nekdo jezdi mimo (L del) in nanizanka Černi gad 1.05 Video strani ~jHP) TV Koper 11.45 Košarka - prvenstvo NBA 13.45 Motociklizem: VN Jugoslavije (posnetki z Reke) 15.45 Tenis: finale turnirja Que-ens Club (pon.) 18.15 VVrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Kulturna rubrika 20.30 Oglejmo si prvake: Gol-den Juke Box 22.00 TVD Novice 22.15 Nočni boks 23.00 Košarka - prvenstvo NBA il Ir RTV Ljubljana 2 17.30 Ebu Folk Festival 18.15 SP v spustu s kajakom in kanujem na divjih vodah (iz Bovca) 18.55 Dokumentarna oddaja: Kulturna dediščina - Arena v Pulju 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Ansambel peruanske glasbe Ayllu 20.40 SP v nogometu: Argenti-na-Romunija (prenos), nato Kamerun-SZ (posn.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00, 23.00 Poročila; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Lahka glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestri; 10.10 Koncerti; 11.30 Kantavtorji; 12.00 14 mest, 14 sanj; 12.20 Melodije; 12.40 S tekmovanja Seghizzi; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nova pesmica; 14.30 Medigra; 15.00 Manjšinski potopis: V Evropo in nazaj; 15.30 Jazz; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Deseti brat (1. del); 17.27 Mladi val; 19.20 Lahka glasba. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije;'23.05 Literarni nokturno. ČAKALE 5________________ 7.10 Nanizanke: La grande val-lata, 8.00 Una famiglia americana - II matrimonio, 9.00 Love Boat - Appunta-mento alla cieca, 10.00 I Jefferson - Una časa divisa 10.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie 15.00 Aktualni oddaji: Agenzia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro 16.00 Zdravniški pregled 17.00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo č giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra mog-lie e marito (vodi Marco Columbro) 20.30 Film: Nevada Smith (vestern, ZDA 1966, r. Henry Hathaway, i. Karl Malden, Steve McOueen, Brian Ke-ith, Arthur Kennedy) 23.00 Nanizanka: Charlie s An-gels - Corsa infernale 23.30 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 1.35 Nanizanka: Lou Grant - La bomba RETE 4_________________ 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Nad.: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il doma-ni, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - Dov e il genio 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.40 Azucena, 15.20 Fal-con Crest, 16.30 Veronica, il volto delFamore, 17.00 Andrea Celeste 18.40 Danielin horoskop 18.45 Nanizanka: General Hos-pital 19.30 Nadaljevanka: Febbre d'a-more 20.30 Aktualno: Ceravamo tanto amati 21.00 Nadaljevanka: Topazio (173. in 174. del) 23.00 Film: L effrontee (kom., Fr. 1985, r. Claude Miller, i. Charlotte Gainsbourg, Bernardette Lafont) 0.55 Danielin horoskop (pon.) 1.00 Film: La battaglia del deserte (vojni, It. 1969, r. Mino Loy, i. George Hil-ton, Robert Hossein) ITALIA 1 7.00 Otroška oddaja 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane intelli-gente, 10.30 Skippy il can-guro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.05 Chips, 13.00 Magnum P.I. 14.00 Vodič za Mundial 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanki: Tre nipoti e un maggiordomo, 16.00 Licia dolce Licia, nato risanke 18.00 Nanizanki: Arnold, 18.30 Lmcredibile Hulk 19.30 Variete: Emilio'90 20.00 Risanke 20.30 Film: Beniamino agente segreto (kom., ZDA 1977, r. Joe Čamp, i. Patsy Garrett, Cynthia Smith) 22.20 Film: I guerrieri della not-te (dram., ZDA 1979, r. Wal-ther Hill, i. Michael Beck, Roger Hill) 0.05 Rock opolnoči: Larry Carl-ton 1.15 Nanizanki: Sulle strade della California, 2.15 Ai confini della realta OPEOK___________________ 11.30 Igra: Špesa in vacanza 12.15 Rubrika: Ciao Italia 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nad.: Rosa selvaggia, Colorina, Senora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Dok.: Človek in Zemlja 19.00 Rubrika: Ciao Italia 19.30 Risanke 20.00 Branko in zvezde 20.15 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: AmOre plombo e fu-rore (vestern, It. 1978, r. Monte Hellman) 22.30 Dok.: Diario di Soldati 23.00 Film: Ghoulies (fant., ZDA 1985, r. Luca Bercovici, i. Peter Liapis) 0.30 Nan.:Un salto nelbuio 1.00 Rubrika: Ciao Italia TMC____________________ 8.30 Dober dan. Mundial 9.00 Nanizanki: Mago Merlino, 9.30 Flamingo Road 10.30 Nad.: Gabriela 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nanizanka: Ancora tu 13.00 Ob SP-ju: Diario 90 13.45 Dnevnik 14.00 Dok.: Natura amica 14.30 Nanizanka: Il giudice 15.00 Film: La ribelle del Sud 16.45 Nanizanki: Due pazzi sca-tenati, 17.45 Masguerade 19.00 Aktualno: Mondialissimo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 SP v nogometu: Argentina-Romunija (iz Neaplja) 23.00 Vesti in variete Galagoal 23.30 SP v nog.: Kamerun-SZ TELEFRIULI______________ 11.30 Nan.:Albero delle mele, 12.00 Famiglia si fa per dire 12.30 Dokumentarec 13.00 Nanizanki: After Mash, 13.30 Love Story 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik in Dan za dnem 19.40 Rubrika: Friuli Mondiale 20.10 Nan.: L'artiglio del drago, 20.30 Sapore di gloria, 21.301 giorni di Brian, 22.30 Il brivido e 1'avventura 23.00 Vesti, Mundial in News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kopel’ 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedn^r 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasb* po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.0“ Interna »52«; 18.35 Glasbene želje; 190° Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročil*’ 7.15, 12.30, 19.30 .Dnevnik; 6.05 Almanah- 6.30 Zgodovinski utrinki;'6.50 Simfonij zvezd; 7.35 Glasba; 8.25 Pesem tedna; Glasba in telefon; 10.00 Pregled tisk ’ 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižn novosti; 11.30 Glasba; 12.00 Glasba po f®] Ijah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.33 P . sem tedna; 14.45 Edig Galletti; !*• q Glasbeno popoldne; 19.00 Mixage; 20. Nočni program. RADIO OPČIKE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Gl*^! za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 1 |°on.); govor z odvetnikom in Ostali Trst (P v 19.30 Potujte s Putnikom; 20.30 Lo operi, nato Nočna glasba. Katalan Spedizioni s n e špeditersko podjetje, ustanovljeno leta 1983 • carinske operacije • mednarodni in vsedržavni prevodi • skladiščenje • zbirnik za Jugoslavijo SEDEŽ in SKLADIŠČE AGENCIJA FERNETIČI mejni prehod RABUJEZ Opčine Tel. 231153-232529 Tel. 214284 Fax 232339 Ob lanskoletnih burnih spremembah v Evropi se je vzdušje na »stari celini« korenito spremenilo. To drugačno vzdušje je bilo začutiti letos tudi ob odprtju 42. Mednarodnega vzorčnega velesejma v Trstu. Mesto si v zadnjih časih veliko obeta od svoje zemljepisne lege in od dejstva, da pridobiva ob novem dogajanju in novih odnosih v srednji Evropi tisto težiščnost, ki jo je imelo v začetku stoletja. K ovrednotenju vloge Trsta je v znatni meri pripomogla tudi velese] emska ustanova, ki je že v prejšnjih letih vzdrževala stike z vsemi sosednjimi deželami, tržaški velesejem pa je bil ena od tistih priložnosti, ob katerih so se države predvsem pa gospodarstveniki iz držav z različnimi družbenimi ureditvami lahko srečali in izmenjali izkušnje. Ta vztrajnost se bo sedaj najbrž obrestovala, ker lahko mesto in velesejemska ustanova gradi-na že postavljenih temeljih. To prepričanje je izzvenelo v besedah vseh, ki so sodelovali pri otvoritveni slovesnosti. Sicer je Mednatrodni vzorčni velesejem le ena o prireditev tržaške velesejemske ustanove. Slednja je menila, da mora prav vzorčni velesejem ohraniti značaj vsesplošne tovrstne prireditve, obenem pa jo Uskladiti s težnjami po vse večji specializaciji. To je jasno razvidno Iz ponudbe. Obiskovalci velesejma, ki bo odprt do 27. junija, si bodo tako lahko ogledali dosežke labo-fatorija »Immaginario scientifico«, razvejano razstavo »mobilita« z Uajrazličnejšim pohištvom, množič-Uo so prisotna podjetja za praženje kave, saj je vendarle Trst italijan-ska prestolnica tega priljubljenega Poživila. Poleg obvezne gastronomske po-Uudbe pa letošnji velesejem jamči .Ifoko mednarodno prisotnost, ki Jma vse jasnejše obrise in upošteva tržaško, ob njem pa tudi deželno in državno gospodarsko stvarnost, podaja vrsto spremljevalnih pobud s kakovostno prisotnostjo mestne 9°spodarske stvarnosti, ki se želi Predstaviti tradicionalnemu občin-sNu, obenem pa tudi delegacijam Prisotnih dežel, kar se dopolnjuje s Programom predavanj in srečanj. Velesejem je lahko nedvomno Uha od priložnosti, da se Trst osvo-uodi tistega večletnega zapiranja v *astno omejeno stvarnost. Gospodarstvo je v tem pogledu eden od dejavnikov, ki spodbuja mesto k Povezovanju s sosedi, ob gospodarstvu pa morajo to vlogo mesta Podpreti tudi politika in kultura, da b0 ■j-rst igjjko res izkoristil tiste Prožnosti, ki mu jih sedanji raz-v°i mednarodnih odnosov nudi. LANZ01/3 n LANZA LANZA ARREDAMENTI POHIŠTVO Center pohištva Lan za Državna cesta 202, križišče pri Proseku Tel. 225498 Obiščite nas na VELESEJMU v paviljonu E, I. nad. MOBILITA OPREMA ZA VRTOVE IN DVORIŠČA, KAMINI, RAŽNJI » ■ /'—v \ / ✓"N “T- Alarmna varnostna naprava, ki vključu- |\ I { j\/l j J je centralo, alimentator, akumulator, I \| V \~s I volumetrični senzor, sireno 130DB ter radijsko daljinsko upravljanje: po promocijski ceni lir. 350.000 PODJETJE^ ,,a| [^Tim?ELl VARNOSTNE NAPRAVE Napravo lahko sami namestite v 5 minutah. TRST___________________ Ulico sv. Frančiško 16 Telefon (040) 772211 MEDI01/1 POMORSKA AGENCIJA Mediterranea s. a r. I. TRST - Ul. Milano 4/1 - Tel. 040/7369 Telex 460087 Medmar I Telegr. MEDIMARE Splošna oprema Slcribic Ul. S. Cilino 38 - TRST - Tel. 54390 Prisotni na Tržaškem velesejmu v pa vil jenu im* - Mobilita KORS01/1 Podjetje Glauco Boscarolli Že 30 let v Tržiču prodajamo pisarniško opremo: OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD. PISALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI - Personal REGISTRSKE BLAGAJNE in PROFESIONALNI ' Computer RAČUNALNIKI s programsko tehnično opremo. ________ Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2 Pooblaščenec Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. 0481/74295 VpI irCk DOBAVE TRŽIČ TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 • VEDNO VODILNO PODJETJE • URADI G/ARD ERE i TRST — Prosek 1000 — Tel. (040) 251130 — Fax (040) 251124 Na kraški planoti 10 tisoč m2 razstavnega prostora z veliko izbiro dreves in grmičevja z rušo ali v lončenem vrču. Izvajamo servisno dejavnost na zelenih površinah za privatnike in javne ustanove. ZASTOPNIK: KATZ & KLUMPP Kakovostni znak podjetja OPREMA ZA PARKE IN VRTOVE SSKTS BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DCIKD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU ALPE-ADRIA SEDEŽ: UL. FABIO FILZI, 10 - 34132 TRST - TEL. 040/67001 - FAX: 040/6700333 - TELEX: 460264 BANKRD I - SWIFT: BCTS IT 2T G. SUSHMEL TRST PRODAJA IN SERVIS JSVVEDA ELEKTRONSKE BLAGAJNE TELEFAX OD 1.400.000 LIR DALJE TEHTNICE - REZALNI STROJI Ul. S. Francesco 11 Tel. (040) 767884 - 730333 Synteko ekološka zaščita parketa brez vonja odporna z garancijo. Razstavljamo na Tržaškem velesejmu v PA VILJONU E - pritličje IIII li= Decorti Glauco s.a.s. INŠTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE TRST Ui. Capodistria 35 Tel. 820089 - . . .. . 1 AgipCovenGas »Kjer je potrebna toplota, naj bo tudi čista energija« OGREVANJE Z GRL (utekočinjen petrolejski plin) ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBRATE POSAMIČNE ALI SKUPINSKE NAPELJAVE Zastopstvo za TRST in GORICO: P. Cerlienco & F. Tampieri ™ Uradi: UL. FABIO SEVERO 3 — TEL. (040) 364894 FAX (040)365342 Obrat: UL. PIETRAFERRATA 26 — TEL. (040) 820627-8 S. Pelikan & Co. S.p.A. TRGOVINA Z LESOM EVROPSKIH VRST IN EKSOTI TER SUŠILNICE TRST — Lesno skladišče (Scalo legnami) Tel. 820030, 820023 Telegr. Pelikan Trieste Telex 460603 Telefax 827542 FILIALA: PADOVA — Via Rienza 1 Tel. 049/604035 S.A.C.A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za to) FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov TRST — Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 772002 LESENE ZASTEKLITVE *5i hoble: okna vseh vrst in velikosti si lahko ogledate pri Železnini TERČON Zastopnik za Trst NABREŽINA 124 - Tel. 200122 KOLESA DE PALMA GIULIANO Dl DONATO ^ VILL01/1 PLETILNI IN ŠIVALNI STROJI PRI Villini - PRODAJA KOLES in DODATNE OPREME - POPRAVILA TRST - Ul. U. Foscolo 8/A Tel. 761020 T R S T - Trg Goldoni 5 - Tel. (040) 728315 Razstavljamo na velesejmu v paviljonu B Sel TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395 V trgovini SELVA ARREDA-MENTI v Tržiču imajo novo kuhinjsko pohištvo, ki zadovoljuje najzahtevnejše kliente. Izdelano je po najstrožjih merilih, iz najboljših materialov in z najmodernejšo tehnologijo. SELVA ARREDAMENTI je stalno na razpolago kupcem pri dobavi pohištva: v lastnih mizarskih delavnicah lahko adaptirajo katerokoli pohištvo po naročilu kupca. fersina est s.r.l. 34011 DEVIN-NABREŽINA (Trst) Nabrežina Kamnolomi 63/A Tel. 040/201122 - Fax 040/201130 is/V fersina (la finastra^ ZASTEKLITVE iz PVC Razstavljamo na velesejmu. Obiščite nas. Corsa Swing 8.000.000 m BREZ OBRESTI ZA 24 MESECEV BOATO TRŽIČ - L. Anconetta 1 Komercialni urad tel. (0481) 411176, 534174 GORICA - Korzo Italia 73 - Tel. (0481) 534174 ~7 OPEL-0- GENERAL MOTORS- ŠT. I NA SVETU ■ DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE TOVORNEGA TERMINALA NA FERNETIČIH »GESTIONE AUTOPORTO FERNETTI S.p.A.« Sedež: REPENTABOR (TRST) FERNETIČI FERNETIČI TOVORNI TERMINAL - Tel. (040) 213857-213766 Med sejmom kopica prireditev in konferenc Na letošnjem 42. Mednarodnem tržaškem vzorčnem velesejmu je prisotnih okoli tisoč razstavljalcev iz 35 držav. Trintrideset držav je uradno prisotnih, Danska in ZDA pa sta prisotni posredno. Razčlenjeno po paviljonih, so prisotne sledeče tuje države: v paviljonu A Češkoslovaška, LR Kitajska, Romunija, Turčija, Sovjetska zveza, Poljska in Sev. Koroška; v paviljonu B ZR Nemčija, Mehika in Gvatemala; v paviljonu C Tajska, Filipini, Izrael, Argentina, Somalija, Mongolija, Kuba, Koreja, Jugoslavija, Avstrija; v paviljonu F Madžarska, Gabon, Gana, Srednjeafriška republika, Kongo, Zaire, Kamerun; v paviljonu D3 Peru, Indija, Brazilija, Egipt; v paviljonu L3 Bolivija in VB. Na velesejmu so razstavljeni najrazličnejši proizvodi. Na področju hišne opreme je veliko kuhinjskega pribora, pripomočkov za vrt, pohištva, kuhinjskih strojev, naprav za ogrevanje, radijskih in televizijskih sprejemnikov, gramofonov in magnetofonov, lestencev, šivalnih strojev, živil, preprog in okrasnih razstlin. Na področju gradbeništva so razstavljeni razni stroji, naprave za večjo varnost, ploščice, vrata, kamini in oprema ža kopalnice. Na področju gostinstva je razstavljenih veliko strojev za kavo, strojev za čiščenje in seveda najrazličnejših pijač. Na področju športa in prostega časa ponudba zadeva igrače, vozila, priročnike in zemljevide, opremo za kampiranje, kolesa, športna oblačila. Obrtniki rastavljajo domače in tuje obrtniške izdelke, na področju storitev se predstavljajo banke, zavarovalnice, potovalni uradi in razna druga podjetja storitev, poleg tega pa je na velesejmu tudi velika ponudba oblačil, kozmetike, krzna in pletenin. Do zaprtja velesejma so poleg uradnih dni držav, ki so prisotne s svojimi standi, na programu mednarodni dan lesa, mednarodni dan kave, dan obrtništva, dan turizma, dan mednarodnega sodelovanja. Med srečanji in konferencami pa naj omenimo srečanje o turističnih programih dežel skupnosti Alpe-Jadran, konferenco o prevenciji in zdravljenju bolezni ožilja in srca, konferenco o Trstu v okviru se-vernojadranske turistične ponudbe, o problemih obrtništva v F-JK in o deželnem sistemu velesejmov. Med raznimi pobudami velja še posebej omeniti dan sodelovanja za razvoj, za katere-9a je dala pobudo krščanska zveza za mednarodno sodelovanje. V okviru tega dneva bodo organizirali okroglo mizo na temo »Novi scenariji in stari problemi :Vzhod proti Jugu?«, katere se bo udeležila kopica izvedencev. Tema je še posebej zanimiva za Trst, ki je na sečišču dveh tokov: Vzhod-Zahod in Sever-Jug. V ospredju okrogle mize bo vprašanje, kako usklajevati in reševati Problem preobrazb na Vzhodu in hude krize, ki pesti Jug. V okviru tega dne tudi razprava o vprašanju rasizma. ^ ^ % / COL - REPENTABOR Tel. (040) 327427 Zadružna krožka mlekarna zadruga z o. z. PRODAJNI CENTER OPČINE — Narodna ul. 28 Tel. 213306 GRAP01/1 TIPO - LITO <;kai»iia vam nudi raznovrstne tiskovine TRST —Ul. Rossetti 14 — Tel. 772151 BELC01/4 Administrativni in operativni sedež: 34170 GORICA — Korzo Italia 126 Tel. (0481) 534760 - 534749 — Fax (0481) 534210 Operativni zunanji sedež: Tel. (0481) 21313 — Telex 460155 — Fax (0481) 521226 ZUNANJA TRGOVINA: Trgujemo s široko paleto proizvodov splošne porabe in proizvodov bazne kemije. KEMIJA - PETROKEMIJA - KOZMETIKA ■ ZAŠČITA OKOLJA - STEKLARSTVO CHEMOSERVICE Korzo Italia 69 - 34170 Gorica/Italija Tel. (0481) 83992-83909 Telex 461174 BRUNOV! S.R.L. GRACE DAVISON PRODUCT LINE PERCHEM ===S.p.A.; Bonney Forge Europe ICO C H Valve Division koch mternatonal s.p a. SOarrAlTAUANA RESNE „ _ ~il tCarbon SIOF BOC. IT. OB8IDI FERRO fratelli lamberti s.p.a. CASTELLI INTERNATIONAL S P A Chemviron g«upTO c«™ rs Aluservke CHEMOSERVICE/ALUSERVICE - PROIZVODNJA KEMIKALIJ ZA POVRŠINSKO OBDELAVO ALUMINIJA IMPORT - EXPORT TRST Legalni sedež: Ul. Rossetti 111 — Tel. (040) 394001/2 - 393955 Telex 460371 ALPTS I Telefax 394022 F/7/a/a: Gorica - Ul. del Faiti 15 Tel.: (0481) 533000 FOR TRANS S.R.L ŠPEDITERSKO PODJETJE ”PU Prima ISTANBUL - TURČIJA Tel. 15900 GENERAL SRED s.r.l. Terminal v ŠTANDREŽU — GORICA Tel. (0481)20546-20045 CARINSKE KONZULENCE TERMINAL FERNETIČI - Tel. (040) 213831 URAD V NOVEM PRISTANIŠČU HG 71 Tel. (040) 308004 - Tlx 460247 - Tfx (040) 214181 FARC01/6 •FARCO- FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 ---------------------------- AGRA01/1 agrar S.R.L. IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900, 631846 Telex 460195 ipnmpfl.pAP O proizvodnja O trgovina O oprema in repromateriali za papirno, predelovalno in grafično industrijo 34170 GORICA Tel. (0481) 521900 - 20985 - 21975 Ul. delHndustria 6 Telex 461156 PAPER I Telefax 0481/21117 S.R.L. Sedež: 34133 TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 2 Tel. (040) 31113 - Fax (040) 311303 — p. p. 901 Filiala: 34170 GORICA — Drev. XXIV. maja 1 Tel. (0481) 31659 - 32173 Telefax (0481) 81965 Telex 460857 GLOBTRADE Ualiana S.p.a. Export - Import SEDEŽ: 34170 Gorica, Largo Culiat 11 Telefon: (0481) 533500 Telex: 460555 GLOBTR I Telefax: (0481) 87160 FILIALA: Milan, Foro Bonaparte 76 Telefon: (02) 878726 - 878826 Telex: 321641 GLOB Ml Telefax: (02) 871512 EDITORIALE STAMPA TRIESTINA s.p.a. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d.d. 34137 TRST - UL. DEI MONTECCHI 6 Tel.: (040) 7796677 Telex: 460270 EST I Fax: (040) 773715 Filiala: GORICA UL. MALTA 2 Tel.: (0481) 530532 Telex: 460366 EST GO Fax: (0481) 31009 KOMERCIALNI SEKTOR: izvoz - uvoz: □ repromateriala za grafično, kartonažno in papirno industrijo □ grafičnih strojev, časopisov □ splošnega blaga v okviru avtonomnih računov TRSTA in GORICE O CGRR01/1 D. Z O. Z. SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA UVOZ - IZVOZ TRST - Ulica Geppa 9 FILIALA: Tel. 368928, 369012, 368860, 369104 GORICA Tx 460559 - PR 185 - Tfx (040) 368798 Ul. Trieste 160 Pizzi Rita TRGOVINA NA DEBELO IN ZUNANJA TRGOVINA Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI TRST — Ul. Mazzini 18 Telefon (040) 65946 Telex: 461030 VENETA I Fax (040) 65906 C.I.S.A.A. commercio intermediazione sviluppo alto adriatico mednarodna trgovina in razvoj v severnem Jadranu TRST Miramarski drevored 129 Telefon: (040) 411010 Telex: 460505 I — Telefax: (040) 410411 OILAOI/3 5. r. /. IMPORT - EXPORT DISTRIBUZIONE INTERNAZIONALE LEGNAMI ED AFFINI S. r. i. MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV d. z o. z. 34132 TRST - Ul. Ghega 3 Tel. (040) 368940/368868/369028 - Tlx 460442 DILATS Fax (040) 362595 HOBL01/10 hobles PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri nosilne konstrukcije iz lameliranega lesa IZVOZ - uvoz ZASTOPSTVA: v lesnem, kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 šPETER (San Pietro al Natisone) - Italija Industrijska cona — Tel. (0432) 727286 Telex 450504 HOBLES I Telefax (0432) 727321 agroforestKl; IMPORT EXPORT ZASTOPSTVA TRST GORICA Tel. (040) 369228, 369064, 368988, 368714 Ulica Trieste 160 Ulica Geppa 9 Tel. (0481) 20982 Telex 460134 AGROF ' Telefax (040) 362896 POOBLAŠČENI IZVOZNIKI IVECO Bn^fO LANCIA Iirelli comiiio lAJ 34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. (040) 369220 - 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. (0481) 33576 ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Rešim s.r.l. Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tel. (040) 362676-362286-362397-362973 Teiex 460561 Rešim I Telefax (040) 361839 Poslujemo v mednarodni blagovni menjavi industrijskih proizvodov, repromaterialov in opreme, še posebej v okviru gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. KMECOI/6 VAŠ RAZVOJ Z NAMI Že osemdeset let skrbimo za razvoj gospodarstva v deželi. Naši finančni svetovalci so Vam vedno na razpolago za katerikoli nasvet in temeljito pomoč. Pomagali Vam bodo izbrati najprimernejšo obliko finančne pomoči za razvoj Vaše gospodarske dejavnosti. Ponudili Vam bodo najugodnejša posojila in vse obstoječe finančne olajšave. Če potrebujete njihov nasvet, ne odlašajte več. Oglasite se na Kmečki banki, goriški ljudski banki od leta 1909. n Banca Agricola Gorizia 3 Kmečka banka Gori ca 4 O 5 o o Več kot mesec po volitvah vprašanje novih uprav še povsem odprto Tako PSI kot KPI za pospešitev reševanja politično-upravne krize V petek pevski večer KD Skala Pevci z Madžarskega Na borjaču v Gabrjah Socialisti in komunisti se zavzemajo, da bi prišlo do Čimprejšnjih premikov v goriškem politično-upravnem življenju, ki stagnira že dober mesec, od upravnih volitev v začetku maja. Na sedežu PSI je o teh vprašanjih razpravljalo strankino pokrajinsko vodstvo, KPI pa je te dni naslovila predsedniku Pokrajine Gian Francu Crisciju pismo z zahtevo po takojšnjem sklicu pokrajinskega sveta. Pismo je podpisalo vseh sedem pokrajinskih svetovalcev KPI, ki so na zadnji seji pokrajinskega sveta 22. maja predstavili resolucijo z nezaupnico sedanji upravi. Zahtevajo čimprejšnjo razpravo o njej, zato da bi prišlo do pojasnitve stališč in odnosov med sedanjimi večinskimi partnerji in da bi v pokrajinskem svetu skušali oblikovati programski sporazum za nadaljevanje upravljanja v drugi polovici tekočega mandata. Nujnost te razprave utemeljujejo komunisti s težkimi posledicami, ki jih ima paraliza politično-upravne-ga delovanja zaradi nesoglasij v večinski koaliciji. Na Pokrajini bi namreč morali v tem obdobju razpravljati o pomembnih vprašanjih kot je načrt za uničevanje odpadkov, izvajanje zakona o decentralizaciji in nove pristojnosti v zvezi z zakonom o reformi krajevnih uprav. Če ne bo prišlo kmalu do sklica pokrajinskega sveta, napovedujejo komunisti zbiranje podpisov za sklic na pobudo svetovalcev. Socialisti so ocenili potek srečanj z drugimi političnimi strankami na Goriškem in prav tako zaskrbljeno ocenjujejo sedanji imobilizem, ki pogojuje bližnjo bodočnost vseh pomembnejših krajevnih uprav v naši pokrajini. Pri tem opozarjajo, da so zami zahtevali politično in programsko preverjanje s Krščansko demokracijo in drugimi strankami večinske koalicije, da bi se dogovorili o reševanju odprtih vprašanj na področju zdravstva, prometnih zvez, prevozov, univerzitetnih študijev. Krščanski demokraciji očitajo, da nosi vso odgovornost za zamude v pogajanjih glede sestave novih uprav v občinah, kjer so bile volitve 6. in 7. maja, sami pa pravijo, da so pripravljeni na najširše soočanje. V primeru, da ne bi prišlo v doglednem času do konkretnih premikov, napovedujejo, da bodo skušali zagotoviti upravljanje krajevnih ustanov s tem, da bodo z največjo odprtostjo prispevali k oblikovanju uprav, ki naj bi bile osnovane na programskih dogovorih in ne "alkimijah pri razdeljevanju mest ali oblasti". Očitno gre za sporočilo partnerjem sedanje petstrankar-ske koalicije, da se utegnejo socialisti opredeliti tudi za drugačno večino, ki bi bila na primer možna na Pokrajini. Kar pa zadeva Goriško občino, kjer večina brez KD vsekakor ne bi bila možna, pa še vedno ni nobenih novosti. To kljub temu da morajo po zakonu o reformi krajevnih uprav izvoliti novo občinsko upravo najkasneje do 9. avgusta in da torej stranke tokrat nimajo časa za zavlačevanje v nedogled. Res pa je tudi, da v zadnjem času odnosi med večinskimi partnerji niso ravno idilični. Ob gradeški atipični situaciji (zavezništvo KD-KPI), ki je bila posredno vzrok za latentno krizo na Pokrajini, prispevata k temu tudi zavezništvi KPI-PSI-Zeleni v Škocjanu predvsem pa večina KD-KPI v Štarancanu, ki naj bi jo potrdili na seji v petek. Srečanje SKGZ z izvoljenimi Slovenci . Pokrajinski odbor Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze za Goriško prireja jutri ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici srečanje s slovenskimi izvoljenimi predstavniki na Goriškem. Na srečanje so povabili vse izvoljene Slovence na letošnjih upravnih volitvah v goriški občinski in rajonske svete ter v občinske svete občin Doberdob, Sovodnje, Števerjan in Krmin, poleg teh pa tudi člane pokrajinskega in goriške člane glavnega odbora zveze. Jutrišnje srečanje bo priložnost za čestitke izvoljenim a tudi za razgovor o pomenu slovenske prisotnosti v javnih upravah, o angažiranosti Slovencev v političnem življenju ter o sodelovanju med SKGZ in slovenskimi izvoljenimi predstavniki v krajevnih upravah. Kulturno društvo Skala v Gabrjah nadaljuje z zanimivo pobudo na pevskem področju. V petek zvečer vabijo namreč na 3. koncert Na borjaču, kjer bosta nastopala moški pevski zbor Skala in kot gost mešani pevski zbor Pavel Avgust iz Gornjega Senika na Madžarskem. Prireditev bo na dvorišču društve--nega sedeža v Gabrjah v petek, 22. t. m., ob 21. uri. V primeru slabega vremena pa bo koncert v Kulturnem domu v Sovodnjah. Gostovanje slovenskega zbora iz Porabja pomeni prijetno novost, saj bo tokrat prvič pri nas večja pevska skupina slovenske narodnostne skupnosti na Madžarskem. Zbor, ki šteje okrog trideset članov, bo v nedeljo nastopil na množični vsakoletni prireditvi v Šentvidu pri Stični. To posebej omenjamo zaradi tega, ker so se stiki med KD Skala in zborom Pavel Avgust stkali prav na tej prireditvi v Šentvidu, pred dvema letoma. Gostje iz Madžarske se bodo zadržali v Gorici in Novi Gorici tudi v soboto. Nastanjeni bodo namreč v nekem novogoriškem hotelu. Knjigi o Soči V pokrajinski sejni dvorani bodo jutri ob 17. uri na pobudo pokrajinske uprave in Združenja profesorjev zemljepisa predstavili dve knjigi o Soči. Prvi je naslov Soča - fizična, zgodovinska in gospodarska geografija mednarodne reke, drugi pa Načrt prostorske organizacije: soški rečni park. Na predstavitvi bodo sodelovali deželni odbornik za parke in gozdove dr. Remo Gonano, inž. Pier Raimondo Cappella, načrtovalka soškega parka arh. Luisa Codellia, bivša predsednica Pokrajinskega združenja profesorjev zemljepisa prof. Loredana Franco, ki je tudi uredila obe publikaciji, načelnik Genio Civile v Gorici inž. Enea Giuliani, ravnatelj deželnega odbor-ništva za okolje FJk inž. Gastone No-velli, profesor fizične geografije na Univerzi v Trstu prof. Giorgio Vaia ter profesor ekonomske geografije na isti univerzi in vsedržavni predsednik Združenja profesorjev zemljepisa prof. Giorgio Valussi. razna obvestila Goriški fotografski navdušenci vabijo v sredo, 20. t. m., ob 20.30 vse ljubitelje fotografije na sedež društva Briški grič na Bukovju, kjer bo govor o obnovitvi slovenskega fotografskega krožka. Društvo F. B. Sedej sporoča, da bo ljubljanska televizija danes, 17. t. m., ob 11.30 predvajala posnetek prve revije cerkvenih pevskih zborov na Bledu, kjer je zbor F. B. Sedej prejel prvo nagrado. Sekcija združenja VZPI-ANPI Dol-Jamlje sporoča, da bo avtobus za Škofjo Loko, v nedeljo, 24. junija, odpeljal ob 6. uri od Sabličev, ob 6.05 iz Jamelj in ob 6.10 iz Dola. Priporoča se točnost. Združenje cerkvenih pevskih zborov vabi v torek, 19. t. m., ob 18. uri v Katoliško knjigarno na predstavitev pesmarice Stanka Jericija Mladinske pesmi. Govoril bo muzikolog dr. Edo Škulj. Ranjena srna našla pomoč pri Grillovih na Vrhu Na Vrhu, pri Grillovih doma že nekaj dni ljubeznivo skrbijo za lepo srno, ki je v noči na sredo nerodno zašla pod avto. Vestni domačin, ki je bil z avtom namenjen proti Poljanam, je po nesreči sam prepeljal ranjeno žival do gostilne Pri Lovcu, kjer so Grillovi srno nesli v garažo in ji nudili prvo pomoč. Žival, ki je P° mnenju gozdnih čuvajev dojila mlade, si je po poldrugem dnevu nekoliko °Pomogla, očitno pa še ni popolnoma okrevala. Ko smo v petek popoldne obiskali Grillove na Vrhu, je bila srna še močno šokirana, saj ni sploh poskusila zbežati v gozd. Alida Grillo, ki jo vidimo na sliki (foto Čubej), se je že močno navezala na žival, sicer pa se okrog nje z veseljem vrstijo tudi vsi drugi družinski člani. Vsi namreč upajo, da bo lahko srna v najkrajšem času ponovno zakorakala po vrtu proti bližnjemu kraškemu gozdičevju. Odslej na progah APT še dva avtobusa-velikana Včeraj dopoldne so na avtobusni postaji pokrajinskega podjetja APT v Gorici slovesno predali namenu še dva nova večja avtobusa iveco De Simon. Gre za dva modela največjega pregibnega avtobusa, ki ga proizvajajo na italijanskem tržišču, saj lahko prevaža okrog 120 potnikov. Za nakup dveh vozil so potrosili kar 540 milijonov lir. Delno je za kritje stroška prispevala deželna uprava, 280 milijonov pa je delež, ki ga bo morala kriti uprava goriškega avtobusnega pokrajinskega podjetja. Na včerajšnji slovesnosti je uvodoma spregovoril predsednik APT-ja Franco Visintin, ki je poudaril pomembnost novih maxiavtobusov. APT ima sicer že tri enako velike avtobuse, z novima dvema, je dejal Visintin, pa bodo lahko nudili še kvalitetnejše avtobusne povezave z važnejšimi središči na Goriškem. Visintin je spomnil na problematičen položaj glede ureditve nove avtobusne postaje, saj je napočil že skrajni čas, da se prične konkretno načrtovanje za izgradnjo nove oz. razširitev in preureditev sedanje postaje. Enakega mnenja je bil tudi predsednik Pokrajine Gian Franco Crisci, ki je zagotovil, da bo pokrajinska uprava v sodelovanju z občinsko v čim krajšem času rešila to pereče vprašanje. Poleg tega, je dejal Crisci, bo treba v prihodnjem letu reorganizirati in racionalizirati delovanje APT-ja, saj bo treba stremeti po zmanjšanju letnega deficita. S tem v zvezi se bodo menda že prihodnji teden sestali predstavniki APT-ja s predstavniki tržiškega avtobusnega konzorcija CISP, da bi skušali odpraviti nekatere dvojnike na progah. Pred blagoslovom vozil, ki ga je opravil mons. Cocolin, je spregovoril še proizvajalec avtobusov De Simon. Srečanje godb v Doberdobu Godba na pihala Kras iz Doberdoba prireja danes popoldne v tamkajšnjem občinskem-parku srečanje godb. Prireditev je bila napovedana že prejšnji teden a so jo takrat zaradi slabega vremena preložili na današnji dan. Gostje doberdobske godbe bodo danes pihalni orkestri z Vogrskega, iz Pierisa, s Proseka in iz Nove Gorice. Z novogoriškimi godbeniki bo nastopila^ tudi operna pevka Dragica Čerman iz Ljubljane. Godbeni popoldan - nastopi pihalnih orkestrov so predvideni od 17. ure dalje - bo dopolnil družabni večer, ko se bo moč zavrteti ob zvokih ansambla. Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo hrano in žlahtno kapljico, ljubitelji nogometa pa bodo lahko na velikem ekranu sledili tudi srečanjem letošnjega mundiala. FORNOl/2 KAVARNA SLAŠČIČARNA dVeSomaio Claudio Cozzutti - Elena Devetak Obveščamo cenjene stranke, da bomo do septembra meseca ob nedeljah zaprti. PHILIPS NAGLUŠNOST Novo dimenzijo Miniaturne akustične proteze brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni rovvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0481) 46980 Med opoldanskim premorom okradli trgovino v Tržiču Neznanci so v četrtek okradli trgovino z obutvijo in oblačili Dimoda, last 34-letnega Eugenia Donadela, v Ul. Duca d'Aosta, v centru Tržiča. Najverjetneje gre za izkušene tatove, saj so izkoristili premor za kosilo, da so iz trgovine neopazno odnesli blaga v vrednosti okrog 12 milijonov lir. Tatovi so vdrli v trgovino iz stranske Ul. San Vincenzo. Natančno so pregledali blago, saj so odnesli le najdražje stvari. Zlikovci so izkoristili okoliščino, da izvajajo popravila na poslopju, prav v bližini stranskega vhoda trgovine. Ukradeno blago so nato najbrž naložili na dostavno vozilo in se odpeljali neznano kam. Alarm je sprožila uslužbenka Sere-na Pizzo, ki je odprla trgovino okrog 15.30. Kljub številnim cestnim pregledom, doslej tržiškim policistom ni uspelo prestreči tatov. Romanzin oproščen Na tržaškem prizivnem porotnem sodišču so včeraj potrdili prvostopenjsko razsodbo in oprostilo Goriča- na Paola Romanzina ter Giampaola Cicutto iz Čente, ki sta bila osumljena umora 28-letnega Luigija Cleo-pazza 4. avgusta lani v lokalu Cjar Mat v Čenti. Kljub zahtevam tožilca (28 let zapora za Cicutto in 24 za Romanzina) so sodniki menili, da ni dokazov o njuni krivdi. Sedaj ostaja odprta hipoteza mafijskega ozadja umora. Poletni vozni red avtobusov št. 6 Mestno avtobusno podjetje obvešča, da bodo od danes na avtobusni progi št. 6 (med glavno pošto in pokopališčem), uvedli poletni vozni red. Avtobusi bodo izpred glavne pošte odpeljali ob 9., 10., 11., 12., 16.05, 17.10, 18. in 19. uri. Zadnji avtobus bo vozil samo do Sv. Ane. Izpred pokopališča pa bodo avtobusi odpeljali ob 9.20, 10.20, 11.40, 12.20, 16.25, 17.30 in 18.20. Spremenjen vozni red velja samo ob praznikih. I včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 10. do 16. junija 1990. RODILI SO SE: Giulia Marizza, Mattia Mozetič, Carlomatteo Burelli, Serena Santillo, Alberto Meroi. UMRLI SO: 90-letni upokojenec Guido Grusovin, 58-letna gospodinja Mirella Segati, vd. Fumiato, 88-letna gospodinja Maria Printz, vd. Braunizer, 83-letna nuna Teresa Cristofoli, 88-letna upokojenka Cecilia Jarec, 64-letni upokojenec Alfredo Perabo, 69-letni upokojenec Santo Boldrin, 87-letna gospodinja Paola Ze-rovic, vd. Pnekrski, 66-letni upokojenec Loris Boscolo, 52-letna gospodinja Ida Budal, por. Anselmi, 80-letni upokojenec Giuseppe Grion, 92-letna upokojenka Virginia Giacometti, vd. Cantisani, 80-letna gospodinja Maria Kranjc, vd. Gles-si, 85-letna upokojenka Maria Grusovin, vd. Trapella, 68-letni upokojenec Gio-vanni (Ivo) Zei, 73-letni upokojenec An-selmo Bettoli. OKLICI: delavec Lucio Buttignon in uslužbenka Cinzia Bobiz, radijski tehnik Giorgio Pausig in trgovka Antonella Te-mil, delavec Mauro Marangoni in študentka Stefania Antonucci, uslužbenec Luigi Occhiuzzi in študentka Isabella Corodessi, vojaški oficir Giorgio Castag-na in učiteljica Andreina Olivi, delavec Diego Venier in uslužbenka Gabriella Glessi. POROKE: v tem tednu se v Gorici ni poročil nihče. izleti SPDG rekreacija prireja v nedeljo, 24. t. m., izlet na Nanos. Zbirališče na Travniku ob 7.30. Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus odpeljal izletnike v Sorrento in Capri jutri, 18. t. m., ob 6. uri. Odhod je s Travnika, za vse. _______________kino__________________ Gorica CORSO Zaprto. VERDI 15.30-22.00 »Sogni«. Režija Akira Kurosawa. VITTORIA 17.30-22.00 »Asterix: la gran-de guerra«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 16.00-20.00 »Policijska akademija 6. del«. • SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Bogovi so padli na glavo 2. del«, 20.00 »Neutrudljivi ljubimec«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna — (Comunale) v Štandrežu — Ul. sv. Mihaela — tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 (Comunale n. 1) — Ul. Terenziana 26 — tel. 482787. __________pogrebi_____________ Jutri ob 8. uri Anselmo Bettoli iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče, ob 9.30 Maria Printz, vd. Braunizer iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Amalije Kreševec, vd. Novoni iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 12.30 Teresa Cristofoli iz nunskega samostana v Ul. S. Chiara 14 na glavno pokopališče. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega in nepozabnega Giovannija (Ivota) Zeija se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in sosedom, pevcem, g. župnikom in osebju splošne bolnišnice v Gorici in bolnišnice Janeza od Boga za skrbno nego. Posebna hvala sestričnam za pomoč in tolažbo. Žena Milena, hči Nives, sin Roberto in drugi sorodniki Gorica, 17. junija 1990 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Tereze Gravner vd. Oblak se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Hčere Adrijana, Anita in Ometla Pevma, 17. junija 1990 Od včeraj je muzej v palačah Dornberg in Tasso odprt za občinstvo Preurejeni muzej na gradu ponuja stvarnejšo sliko 1. svetovne vojne Po uspehu na reviji cerkvenih pevskih zborov Pevci zbora F. B. Sedej obiskali Rim in papeža Včeraj so odprli za obiskovalce obnovljeni muzej prve svetovne vojne, ki ga upravlja vodstvo Goriških pokrajinskih muzejev. Zbirko, ki je bila do poplave jeseni 1983 na ogled v Attemsovi palači, so obnovili, preuredili in obogatili z novimi eksponati. Na ogled je v lepo urejenih kletnih prostorih palač Dornberg in Tasso. Najpomembnejša novost je gotovo nekoliko drugačen pristop urejevalcev do vojne tematike. Medtem ko je bila zasnova prejšnje ureditve muzeja še' močno pogojena od retorike zmage kot dopolnitve italijanskega risorgi-menta in je zato dajala zelp izkrivljajočo in enostransko podobo vojne, so sedaj pri preureditvi upoštevali so- Z nastopom v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu, kjer so se včeraj predstavili tudi gojenci godbene šole pihalnega orkestra Krps, seje sinoči sklenil krog nastopov gojencev šol Glasben matice. Pred tem sta bila v prejšnjih dneh zaključna nastopa gojencev podružnice v Šte- dobnejši in zgodovinsko strokovnejši pristop. Prve podoba, ki prevzame obiskovalca že takoj ob vstopu v muzej in nato spet iz drugega zornega kota med obhodom, je pogled na trupli italijanskega in avstrijskega vojaka v naravni velikosti, ki ležita drugo ob drugem na rekonstruiranem bojišču. Skrajno realistična podoba sporoča obiskovalcu preprosto a prepogosto pozabljeno resnico, da vojna pomeni predvsem smrt, pobijanje in uničevanje. To ne pomeni, da je nekdanja retorična simbolika izginila iz muzeja, spremenila pa se je njena vloga: simbolika herojstva, patriotizma in zmage, ki je bila v času fašizma in tudi verjanu in drugi nastop goriških gojencev v Kulturnem domu. Seznam nastopajočih na števerjan-ski prireditvi smo že napisali v napovedi večera, v Gorici pa so se staršem in prijateljem predstavili Helena Klanjšček, Alessandro Spadati, Matija Pipan, Katja Bresciani, Valentina kasneje absolutna vrednota, je tudi sama postala danes muzejski eksponat, pričevanje o neki preteklosti. Če sledimo poti, ki so jo obiskovalcu predlagali urejevalci muzeja, potem se v prvi sobi znajdemo pred splošnim informativnim gradivom, ki ponuja osnovno informacijo o vojni in njenih vzrokih. Sledi dvorana posvečena soški fronti in bojiščem na Krasu, ki tudi z rekonstrukcijo italijanskega rova daje živ vtis s takratnih bojišč. Tretja soba je posvečena Gorici v vojni, mestu in ljudem, ki so takrat doživeli uničujoča bombardiranja in okupacijo raznih vojsk. Totalna vojna, ki je zajela tudi civilno prebivalstvo, je predmet obravnave tudi v naslednji dvorani. Že omenjeni rekonstrukciji bojišča z vojakoma obeh strani združenima v smrtnem 'objemu sledi dvorana, ki je namenjena ključnemu letu 1917, letu utrujenosti, boljševiške revolucije, uporov v vojskah in proti vojni, letu krvavih in nepotrebnih soških ofenziv in letu avstrijsko-nemške-ga prodora pri Kobaridu. Pregled vojnega dogajanja se zaključi v sedmi dvorani s prikazom krize in razkroja avstroogrskega imperija in njegovega nemškega zaveznika ter vojaškim preobratom na reki Piave. Zadhji'- dve dvorani prikazujeta zgodovino vojnega muzeja in predmete iz zasebnih kolekcij, med temi predvsem številne predmete, dokumente, odlikovanja, ki so jih darovali potomci generala Ar-manda Diaza. Na sliki (foto Marinčič): rekonstrukcija rova v muzeju prve svetovne vojne na gradu. Kristančič, Kristina Spadari, Maja Ož-bot, Dejan Klanjšček, Maja Kragelj, Simone Bais, Boris Prinčič, Ivana Di Dio, Martina Fabris, Federica Bressan, Kristina Di Dio, Valentina in Sabrina Martinuč, Diego Naccini, Mitja Primožič, David Piccolo, Maja Humar, Jure Prešeren, Martina Urdih, Katja Sfiligoj, Annalara Colautti, Vesna Cescut- Mešani pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana je na prvi reviji cerkvenih pevskih zborov na Bledu, 5. in 6. maja letos, zasedel prvo mesto in s tem osvojil nagrado, tridnevni izlet v Rim z avdienco pri papežu. Števerjanci so se v Rim podali točno mesec dni po nastopu na Bledu, seveda skupaj z dirigentom Tomažem Tozonom. V Rim so odpotovali 4. junija zgodaj zjutraj in si med potjo ogledali še nekaj zanimivosti v Orvietu. Zvečer so bili že v Rimu, v ekumenskem mestecu Taddeide. Torek je bil v glavnem namenjen ogledu mesta, ti, Ivan Pipan. Gojence so pripravili oz. spremljali pri nastopih profesorji Erika Zavadlav, Božica Ambrožič, Ivan Klanjšček Tullio Možina, Silvan Križmančič in Klavdija Jamšek. Na slikah (foto Marinčič) nastop gojenke v Števerjanu in občinstvo ob nastopu v Gorici. oziroma najpomembnejših spomenikov . Najprej so si v spremstvu vodičke Lidije ogledali baziliko sv. Petra, kjer so pred glavnim oltarjem, kjer je grob prvega apostola, tudi na tiho zapeli. Sledil je ogled bazilike in v njej zbranih veličastnih umetnin. Mnogi so se povzpeli tudi na kupolo, najprej v njeno notranjost, potem pa tudi na zunanjo teraso, od koder je čudovit razgled po "večnem" mestu. Sledil je ogled Hadrijanovega mosta in trdnjave Castello delTangelo, potem pa ogled trga Navona in Panteona. V Panteonu so Števerjanci spet zapeli in s tem pritegnili pozornost številnih turistov in seveda, ob koncu, doživeli topel aplavz. Popoldanski spored je obsegal še ogled vodnjaka Trevi, kvi-rinala, koloseja, znanih cerkva. Nekoliko je sicer ponagajal dež, zmagalo pa je veselo razpoloženje v pričakovanju nastopa pred papežem, naslednjega dne. Za nastop se je bilo treba še posebej pripraviti in za to je bil najbolj primeren čas v torek, po večerji. V sredo zjutraj je bilo na vrsti srečanje s papežem. Skupaj z množico vernikov in obiskovalcev iz celega sveta, so tudi Števerjanci čakali v vrsti, da jih spustijo v avdienčno dvorano. Pri tem pa so jim dodelili častno mesto: posedli so na stopnišče, pred drugimi. Okrog 11. ure je papež, po evangeliju, pozdravil številne skupine v njihovih jezikih. Pozdravil je tudi v slovenščini in pevci so odgovorili z refrenom pesmi Znamenje. Srečanje zbora F. B. Sedej z Janezom Pavlom II. pa se še ni zaključilo. Po blagoslovu in pozdravu papeža invalidom, se je zbor postavil na stopnišče in odpel, pred kakimi pet tisoč osebami, Venturinijevo Znamenje. Papež se je pevcem približal in se z njimi tudi fotografiral. Po tem lepem srečanju je pevce čakalo še drugo lepo presenečenje. Po kosilu, s katerim jih je pogostil rojak Frlec, so šli na snemanje za radio Vatikan in ljubljansko televizijo. Posneli so tri pesmi: To moje živo je telo, Tiste dni in Znamenje. Po napornem in razburljivem dnevu jih je čakala še dolga pot domov. Na sliki: števerjanski pevci pri papežu. Mfa- Gojenci šole in podružnic Glasbene matice nastopili v Števerjanu, Gorici in Doberdobu Izdelalo je več kot 60 odstotkov dijakov, 30 odstotkov pa jih bo imelo popravne izpite Izidi na GIMNAZIJA-LICEJ PRIMOŽA TRUBARJA IV. gimnazija - izdelali so: Milko Di Battista, Mailyn Jakin, Mitja Vodopivec, Marlenka Zerial. Dva dijaka imata popravne izpite, štirje dijaki niso izdelali, en dijak je med šolskim letom izstopil. V. gimnazija - izdelali so: Jan Bednarich, Mara Černič, Vesna Cescutti, Erika Černič, Boris Lutman, Daria Pavio. Dva dijaka imata popravne izpite, en dijak ni izdelal. 1. licej - izdelali so: Anita Breganti, Miran Devetak, Mara Gergolet, Marko Gus, Tanja Kuzmin, Monika Osvald, Mina Špela Stepančič, Denis Ursic. Trije dijaki imajo popravne izpite, trije dijaki niso izdelali. 2. licej - izdelali so: Majda Bratina, Peter Černič, Erika Jazbar, Vesna Lutman, Alessandro Qu-inzi, Gabrijel Sfiligoj, Elizabeta Tomcic. Štirje dijaki imajo popravne izpite. 3. licej - vseh deset dijakov je prepuščenih k zrelostnemu izpitu. UČITELJIŠČE SIMONA GREGORČIČA 1. razred - izdelale so: Eva Beltram, Elena Čadež, Katja Ferletič, Tereza Lacapra, Silvana Vogrič. Pet dijakov ima popravne izpite. 2. razred - izdelale so: Emy Bauzon, Mila Bratina, Ana Cuk, Luana Drigo, Karin Tenze. Pet dijakinj ima popravne izpite.. 3. razred - izdelali so: Marta Biancuzzi, Ksenija Buzzinelli, Suši Ferfoglia, Laura Hvalic, Agata Koren, Peter Radetič, Miriam Simiz. Dva dijakinji imata popravne izpite. 4. razred - vse štiri dijakinje so prepuščene k zrelostnemu izpitu. TRGOVSKI ZAVOD IVANA CANKARJA 1. razred (eksperimentalni) - izdelali so: An-drea Ferfoglia, Luca Ferletič, Katja Gaeta, Mario Korecic, Denis Medvešček, Andrea Pahor, Ivana Paulin, Sandro Skarabot, Monica Tabai, Luana Visintin. Enajst dijakov ima popravne izpite, pet dijakov ni izdelalo. 2. razred sekcija A (eksperimentalni) - izdelali so: Magda Braini, Mauro Ferfolja, Elisa Ferletti, Katja Klanjšček, Nataša Klemse, Vesna Lavrenčič, Igor Marussi, Mirjam Pahor, Tanja Prinčič. En dijak ima popravne izpite, en dijak ni izdelal. 2. razred sekcija B - izdelali so: Mitja Bizaj, Danjela Klanjšček, Magda Komjanc, Miriam Radinja, Marta Tuniz. Pet dijakov ima popravne izpite. 3. razred sekcija A - kvalifikacijski izpit so uspešno opravili: Claudia Chinese, Michela Coder-maz, Lucia Ferfolja, Tosija Graunar, Irene Jarc, Katerina Kovic, Morena Krascek, Valentina La-covig, Sonia Marussi, Tanja Pelicon, Diego Pete-jan, Arianna Simčič, Martina Srednik, Erika Tomšič. 3. razred sekcija B - kvalifikacijski izpit so uspešno opravili: Aleksander Devetta, Tanja Gaeta, Luciano Gergolet, Danjela Juretic, Maja Makuc, Ivana Nanut, Giuliana Oretti, Debora Terpin, Igor Tomšič, Mojca Vogrič, Marko Volčič. 4. razred - izdelali so: David Ambrosi, Luca Colja, Barbara Markočič, Francesco Pahor, Edi Pelicon, Lara Pipan, Maja Radetic, Francesca Sa-her, Mauro Tommasi. Osem dijakov ima popravne izpite. 5. razred - vseh 12 dijakov je prepuščenih k zrelostnemu izpitu. TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD ŽIGE ZOISA 1. razred sekcija A - izdelali so: Martina Bevi-lacgua, Erika Brisco, Alan Devetak, Aljoša Devetak, David Gergolet, Mattia Marassi. Devet dijakov ima popravne izpite, en dijak ni izdelal. 1. razred sekcija B - izdelali so: Mirjam Černič, Mitja Cevdek, Marjan Drufovka, Jana Gravner, Nadia Jazbar, Nataša Miklus, Erika Nardin, Katja Sfiligoj, Vanda Vižintin. Dva dijaka imata popravne izpite, štirje dijaki niso izdelali. 2. razred sekcija A - izdelali so: Damijana Cevdek, Mauro Covi, Alenka Černič, Saša Černič, Valentina Florenin, Adriana Leghissa, Deborah Pahor, Magdalena Pahor. Pet dijakov ima popravne izpite, štirje dijaki niso izdelali. 2. razred sekcija B - izdelali so: Silvan Ferfolja, Marko Gergolet, David Kravina, Matej Pečanac, William Peric, Alex Pintar, Alenka Sore. Sedem dijakov ima popravne izpite, en dijak ni izdelal. 3. razred - izdelali so: Dolores Černič, Vanja Černič, Sandro Curzola, Damjan Dorni, Michela Fajt, Teresa Ferfoglia, Valentina Humar, Valentina Kristančič, Paolo Miklus, Milka Pahor, Romi-na Pizzo, Vesna Tomšič. Osem dijakov ima popravne izpite. 4. razred - izdelali sp: Nataša Caudek, Mihael Corsi, Ivo Cotič, Roberto Devetta, Romina Flore- nin, Ingrid Frandolic, Anita Lutman, Nataša Maraž, Cristina Marussi, llaria Tomasin, Katia Tommasi, Barbara Zaccaron, Erik Zavadlav, Kristina Zorzenon. Štirje dijaki imajo popravne izpite, ena dijakinja ni izdelala. 5. razred: deset dijakov je prepuščenih k zrelostnemu izpitu, trije pa ne. SLOVENSKA SEKCIJA INDUSTRIJSKEGA ZAVODA GALILEA GALILEJA 1. razred - izdelali so: Cristian Benedetti, Ig°r Cescutti, Martin Drufovka, Borut Jarc, Matej Klanjšček, Daria Marassi, Mauro Maraž, Ig°r Povse, Marco Tomšič, David Vižintin, Tanja Vižintin. Sedem dijakov ima popravne izpite, en dijak je med šolskim letom iztopil. 2. razred - izdelali so: Dimitri Braini, Tanja Curto, Martin Devetak, Neva Devetak, Mitja Ferfoglia, Manuel Kovic, Cristina Kravos, Mark0 Lutman, Martin Marussi, Luca Milocco, Christian Pellegrin, Erik Zavadlav. Šest dijakov ima P°' pravne izpite, trije dijaki niso izdelali. 3. razred - izdelali so: Sebastian Froglia, Peter Paulin, Davide Piccolo, Andrej Simčič, Paolo Šuligoj. Štirje dijaki imajo popravne izpite, dva orjaka nista izdelala. 4. razred - izdelali so: Nikolaj Devetak, MRI Feri, Iztok Humar, Meri Juren,^ Robert Maku^ Damjan Primožič, Ladi Tomšič. Šest dijakov in^ popravne izpite, en dijak ni izdelal, en dijak J med šolskim letom izstopil. ^ 5. razred: vseh devet dijakov je prepuščenih zrelostnemu izpitu. Bogato in natančno izdelano petje zbora »Tone Tomšič« Mongolska pevka obiskala šolo GM V organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in glasbene zadruge Ars nova, je v sredo gostoval v lute-ransko-evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane. Skoraj 50-članski zbor v mešani sestavi sodi danes v konico slovenskega zborovskega petja, kar je potrdil tudi z osvojitvijo vrste prvih mest na uglednih mednarodnih srečanjih, kot na primer v Toursu v Franciji, v Spittalu v Avstriji, v Gorici pa seveda doma. Letos je že šestič sodeloval na republiškem tekmovanju Naša pesem v Mariboru in kot vedno tudi tokrat osvojil prvo absolutno mesto z zlato plaketo mesta Maribor, za izvedbo Sandstroemove skladbe Agnus Dei pa mu je žirija prisodila kar 99 od 100 možnih točk. Zbor, ki ga sestavljajo izključno mladi slušatelji ljubljanske akademije, vodi od leta 1988 ponovno dirigent Jože Furst. Na koncertu v sredo pred kar lepim, še bolj pa navdušenim in glasbeno podkovanim občinstvom, je APZ Tone Tomšič predstavil v prvem delu sporeda precej zahtevne skladbe, ki jih pri nas pravzaprav sploh še nismo slišali ali morda le eno. Tako smo poslušali najprej tri Gallusove Orietur stella ex lacob, Dulces Exuvuae in lerusalem gaude gaudio magno in že pri teh začutili, da jih izvaja skrbno, glasovno sveže in disciplinirano pevsko telo, katerega izvajanje sloni na zanesljivi dinamiki in agogiki. V Huga Wolfa skladbi Ergebung je zbor izpričal polno zvočnost tako v fortih kot v pianih in pianissimih, le da je svojstvena akustičnost prostora vodila v fortih k intonančnemu nihanju. Mojstrsko je zbor nato oblikoval Tri pesmi (Trois Chansons) Maurica Ravela z nežnim ženskim solo glasom v drugi pesmi in veselim ritmom v tretji. »Full fathom five« Franca Martina s posnemanjem zvonov, je učinkovala po natančnosti interpretacije, moderno v lahkih disonancah pisana Sandsroemova Agnus Dei, izredno zahtevna 12-glasna skladba pa je seveda potrdila velike zmogljivosti zbora, žal pa so zlasti moški glasovi v fortih učinkovali zatemnjeno. Imenitno je bil podan konec skladbe v komaj slišnem pianissimu. Drugi dela pa je bil seveda poslušalcem bližji. Po Thompsonovi Alleluia so se namreč zvrstile skladbe, katerih večino smo že večkrat slišali in jih, vsaj nekatere, pojejo tudi naši zbori. Glasovno zelo lepo sta prišli do izraza Mokranjčevi liturgični Gospodin pomiluj in Jjest svjat, Karla Pahorja Oče naš na Cankarjevo besedilo pa je bila podana z mojstrsko zvočno dinamiko, morda le na nekaterih mestih z izsto- pajočimi soprani, a tudi to zaradi akustičnih posebnosti v cerkvi. Skladba poljskega avtorja Adama Maklaki-ewicza Kolisanka je ogrela s svojo ljudsko melodiko in harmonijo. Čudovito nežno je zazvenela.Merku-Mihel-čičeva Sonce ljubo po ljudskem napevu, prav tako pa tudi srebotnjakova Rezijanska v značilnem arhaičnem tonovskem načinu in ritmu z udarjanjem stopal ob tla. Spored je zbor sklenil z ritmično dovršeno in razgibano izvedbo Ježeve Igraj kolce, dolgotrajnim aplavzom pa se je oddolžil še s Pahorjevo Pa se sliš, narodnima Lipa zelenela je in koroško Pojdam v Rute ter Alda Kumarja Dajte, dajte. V celoti lep večer, ki bi v akustično boljšem ambientu gotovo deloval še prepričljiveje. Šola Glasbene matice v Trstu je v sredo, v sodelovanju z državnim konservatorijem Tartini in Združenjem Italija-Mongolija, gostila v svoji Gallusovi dvoranici na Ul. Ruggero Manna ugledno mongolsko pevko - mez-zospranistko Ayurzano Dolgor, ki zaključuje svojo enoletno štipendijsko izpopolnjevalno bivanje v Italiji za študij italijanščine. Pevka je študirala na konservatoriju v Ulan-Batorju in se nato izpopolnjevala pri mojstrih opernega in koncertnega petja na konservatoriju v Moskvi. Maloštevilnim, a izbranim poslušalcem, jo je predstavil ravnatelj tržaškega konservatorija Tartini prof. Giorgio Blasco, ki je tudi odgovoren za kulturno dejavnost pri državnem združenju Italija-Mongolija. Ob klavirski spremljavi pianista Corrada Gulina je pevka v prvem delu svojega sporeda zapela tri arije iz Verdijevega Trubadurja, Saint-Saen-sove Samson in Dalila ter Mascagnije-ve Cavallerie rusticane, vse tri v izvirniku. V drugem delu pa je predstavila v svoji materinščini tri skladbe sodobnih mongolskih skladateljev, napisane prav zanjo: Jaz sem mongolska deklica, pesem, ki opeva lastnosti matere in pesem, posvečeno skrbnemu možu, nato pa še pesem Avvegi Hoyor Mini, ki opeva skrb staršev za otroke in je prirejena po stari mongolski ljudski pesmi. Vse te skladbe na nacionalno melodiko in motiviko so v izvirniku napisane s spremljavo na mongolska nacionalna glasbila, pevka pa jih je seveda izvajala v priredbi za klavirsko spremljavo. Gostujoča mezzosopranistka se je predstavila kot umetnica z mehko moduliranim glasom širokega razpona z najlepšimi odtenki v srednjih višinah. Šlo je torej za lepo in svojevrstno glasbeno doživetje in srečanje z »drugačno«, nam skoraj neznano kulturo. Na koncu se je ravnatelj šole Glasbene matice prof. Svetko Grgič zahvalil za to enkratno priložnost, da se seznanimo z mongolsko vokalno glasbo in izrazil le obžalovanje, da ni prišlo do srečanja s pevko že prej irj v odmevnejšem ambientu. Prav tako je tudi poudaril zadovoljstvo, da prihaja do vse pogostejšega sodelovanja med tržaškim konservatorijem Tartini in našo Glasbeno matico ter izrazil prepričanje, da se bo to sodelovanje še utrdilo. Pevki je v spomin na obisk na šoli GM poklonil nekaj publikacij Glasbene matice ter plošči Mladinskega zbora GM in Tržaškega okteta, (jk) Gledališče Velemir z novo uprizoritvijo »Naš poklic je poklic norcev, a gledališki igralci smo zaradi notranjega navdiha,« tako nekako smo začeli krajši pogovor s Claudiom Misculi-nom, znanim tržaškim odrskim animatorjem in dobrim igralcem, ki se giba »na robu« vsega, tudi teatrske govorice. Priložnost za srečanje je vsekakor predstava, ki jo Misculin oblikuje v okviru gledališča Velemir (umetniški sektor zadruge La Collina). Gre za spektakel »Mattjakovski«, ki je oblikovan po tekstih Majkovskega in dopolnjen z iskušnjami vsakega od nastopajočih, v prvi vrsti glavnega pro- tagonista Gabrieleja Palmana-Ciarlija (na sliki). Misculin je predstavo-dograjeval dve leti, saj ne dela s profesionalno skupino, katere končni izdelek pa je profesionalen, kajti gledališče kot komunikacijsko sredstvo ima svoje stalne zakonitosti, ki jih je treba vedno upoštevati, pravi režiser. Premiera nove uprizoritve gledališča Velemir bo 20. julija v Santarcangelu v Ro-magni, kjer bo tisti čas tudi mednarodni gledališki festival. »Mattjakovski« je predstava, ki naj bi zasadila svoje želo v gledalčevo zavest, govori pa o »revoluciji predmetov«. Namreč, predmeti so zasvojili človekovo telo in dušo, tako da je človek izpraznjen, v njem ni nobene duhovnosti več, postaja in je materializiran. O tem hoče govoriti predstava in v njej osebe, ki igrajo nekakšno dvojno igro, kar je izpostavljeno z maskami, ki naj bi še dodatno zadele »normalnost« gledalca. Gledališče je v tem smislu nekakšen most med izmišljenimi zgodbami pesnika in avtentičnimi izkušnjami igralcev. Predstavo, ki jo je Misculinova skupina dograjevala dve leti, oblikuje še glasba Gianfranca Guarinija, predvsem pa kostumi, scenografija, rflaske' sjalitske uveljavljene kiparke Nives Cičin Šain, ki je gledališču Velemir priskočila na pomoč ob tej priložnosti in ustvarila sugestivno estetsko podobo uprizoritve, ki bo doživela svoj krst, kot rečeno, v Santarcangelu, nato pa naj bi gostovala po Jugoslaviji in Švici. Premiera v Trstu pa naj bi bila nekje pozimi, (mč) JOŽE KOREN Pred začetkom proslav ob stoletnici rojstva Franceta Bevka Nikamor ne grem - tuje moja domovina Vsa Primorska se pripravlja na spominske svečanosti ob 100-letnici rojstva pisatelja Franceta Bevka. Osrednja proslava bo v času, ko jesen zamenjuje poletje in v napore, da bi bila na čim višji, a tudi ljudski ravni, se vključujejo društva, organizacije in posamezniki z obeh strani meje. Tokrat objavljamo Dolenčev članek o znanem pisatelju. Zapis je bil predviden sicer za »Primorske književne razglede«, a ga objavljamo na naši redni strani, saj postaja tudi časovna razdalja do proslave vse krajša. Naj bo zato ta zapis spodbuda za nadaljnje razmišljanje pri oblikovanju svečanosti, obenem pa tudi začetek literarnozgodovinskega in poljudnega osvetljevanja Bevkovega dela. France Bevk je podobno kot Simon Gregorčič ljubljenec našega naroda, še posebno pa primorskega ljudstva. Bevk je živel in delal v hujših časih kot Gregorčič: v stiskah prve svetovne vojne, pod potuj-čevalno italijansko okupacijo, v trdem boju za svobodo med drugo svetovno vojno in v težavah povojne obnove. Tomaž Pavšič je zapisal: »Bil je za nas novi Simon Gregorčič« (F. Bevk, borec in pisatelj, 39). Tudi Lino Legiša za pisateljevo 70-letnico v ®Naši sodobnosti« ugotavlja: »Po svoje je nadaljeval belo, ki ga je med našim ljudstvom opravila prodnem Gregorčičeva pesem, ko je zadelo na strune, ki niso nehale brneti in tako prebudile tudi preprostega človeka, da se z novim, poglobljenim življenjem }h bogatstvom, ki ga je sprejel iz nje, ni mogel več izneveriti samemu sebi!« Bil je po hribovsko vztrajen in priden ustvarjalec, ^se svoje moči je usmeril v snovanje in pisanje, v uružbi pa je bil nekako zadržan. Njegov sorojak Baša Vuga, ki se je precej družil z njim, mi piše 18. niarca letos: »Bevk je bil zelo redkobeseden kot večina naših hribovcev, tudi slab družabnik (za razloček od Kosmača, ali recimo - Ivana Preglja). Bil je uh, dober, pošten, skromen, možat. Znal je pa v stiski tudi jurišati s svojo pištolo, mi je pravil mlad Partizan (Milan Cdnstantini iz Kobarida), npr. med nadnjo, strahovito ofenzivo... In bil je velik, v trpljenju, ponižanju, znoju preizkušen Slovenec! Ko boš Pisal, misli nanj z našo ljubeznijo. Zaslušil je.« Bevk se je z dobre novinarske službe v Ljubljani naradi očitkov vesti jeseni 1920 vrnil na Primorsko ln tam vztrajal, čeprav so fašistične oblasti počele Vse' da bi odšel tudi on. V svoji avtobiografiji je napisal: »Premislil sem - ostanem! Tu je moja domova, tu imam pravico živeti! Ne pojdem nikamor, naj se zgodi, kar hoče. Na vse sem pripravljen...« Bolj ko so nanj pritiskali, več je pisal in objavljal. Na leto tudi po deset knjig, včasih prav obsežnih. Bibliografi so pri njem našteli 164 del, s ponatisi v zbranih in izbranih delih ter s prevodi pa okrog 230 del. Veliko pa je še raztresnega po revijah in časnikih. Sam pisatelj je svoj velikanski opus razložil v članku Moja pisateljska pot (JiS 1961/62, 3); »V pomanjkanju izvirnih del je treba - četudi ne stoodstotno - iskati naloge za mojo plodovitost in naglico. Vprašanje honorarja je bilo bolj stranskega pomena. Pisal sem zmeraj z veliko lahkoto. Pri burno snujoči domišljiji mi je pero pogosto težko dohitevalo misel, naglica pa je tudi nekoliko v moji naravi. Nekatero delo sem napisal v tako kratkem času, da me je to danes skoraj sram priznati. A največkrat - skoraj vedno - me je kruto preganjal čas. Zgodilo se je, recimo pri zgodovinskem romanu Človek proti človeku, da sem dobil iz tiskarne krtačne odtise za prvo polovico, ko zadnja poglavja še niso bila napisana. Pri tej naglici je razumljivo, da ni bilo vse do kraja dognano in dodelano. A naj dostavim, da temu ni bila vedno kriva le naglica, temveč tudi premajhna samokritičnost. To skušam popraviti, ko pripravljam za tisk Izbrane spise. Mislim, da ima pisatelj, dokler je živ, ne le pravico, ampak tudi dolžnost db popravkov po svoji razsodnosti.« Kot poklicni pisatelj je moral od svojega pisanja živeti, pisal je za denar. Nekatere izobražence, npr. Dorčeta Sardoča, znanega tržaškega trgovca, je to motilo. V svoji knjigi Tigrova sled pravi, da je težko bral njegove stvari iz tistih časov. Tudi pisatelju je bilo nerodno zaradi tolikšne kvantitete, saj je zalagal vse založbe in vse revije tostran in onstran meje, zato se je ponekod podpisal s psevdonimi Tone Če-mažar, Jernej Jereb, Jerko Jermol, Pavle Sedmak in France Seljak (nekatere je uporabil tudi zaradi cenzure!) A ljudstvo, ki je izgubilo svoje šole, svoje učitelje, svoja društva, svoje časopise in revije, je te knjige sprejemalo z navdušenjem. Zgodovinski roman Krvavi jezdeci je moral še isto leto ponatisniti. Ker so ljudem ostale samo knjige, se jih je še toliko bolj oklepalo in jih skrivalo pred preganjalci, kar nam je tako ganljivo prikazal v svojem najboljšem delu Kaplan martin Čedermac. Ljudstvo je v teh knjigah našlo samega sebe in z navdušenjem bralo, čeprav so kritike bile včasih prav neugodne, zlasti onstran v Ljubljani. Toda Bevkovo delo je treba vrednotiti nekoliko drugače in mu priznati velik kulturnozgodovinski pomen. Vse do zapora 1926. leta je pretežno ekspresionist in ustvarjalec kratkih besedil v verzih in prozi. V ječi pa je zasnoval grandiozen načrt, da bi v obsežnejših, bolj' realističnih tekstih zajel vse sedanje in preteklo življenje na Primorskem. Tako si je bil Balzac zasnoval Človeško komedijo, ciklus romanov, v katerih je sklenil prikazati vse sloje francoske druž-be.Podobno kot Balzac je tudi Bevk pisal pretežno ponoči, a ni omagal v svojem petdesetem letu kot francoski mojster. Bil je bolj odporen, trda mladost pod težkim košem v cerkljanskih hribih ga je utrdila za vse življenje, saj je dočakal okroglih 80 let; Bil je mojster fabule, njegov orjaški opus je komaj pregle-.den. Šele zbrana dela, ki jih je treba vsaj za stoletnico začeti izdajati, nam bodo prikazala celoto. Toliko doslej ni napisal noben slovenski pisatelj. Z vstopom Italije v vojno leta 1940 je moral v internacijo, kasneje v ječo, in nikjer ni mogel literarno delati. Ko se je po kapitulaciji Italije ječa odprla, je bila njegova logična pot tja, kjer se je njegov narod boril na življenje in smrt z okupatorji. V tem boju je bil odločen in se boril z govorjeno besedo in novinarksim peresom. Kot humanega človeka ga gotovo niso navduševala nasilja revolucije, saj je sam zapisal: »Nižji od živali je človek brez človečnosti.« Čeprav ni bil v partiji, je zaradi svojega ugleda pisatelja in borca večkrat uspešno posredoval posebno po vojni, če se mu je zdelo početje oblasti krivično. Po osvoboditvi in priključitvi Primorja se je želel čimprej rešiti politične tlake. Toda šele po letu 1950 se je spet lahko vrnil med svoje, med pisatelje, ki so ga takoj izbrali za svojega predsednika. Tu je s svojo strpnostjo uspešno reševal spore, ki so nastajali zaradi različnih nazorov pisateljev. Poslej mu ni bilo več treba pisati zaradi honorarja, ampak je spet prijel za pero zato, da naši mladini napiše veliko dobrih knjig. S ponatisi predvojnih del za otroke je število povojnih izdaj za mlade ob njegovi smrti doseglo število okrog sto v nakladi nad milijon in pol izvodov. Mladini se pa Bevk ni zapisal v srce samo z objavljanjem slikanic, črtic, pravljic, povesti in igric, ampak je neprestano obiskoval otroke po šolah in jim bral svoje zgodbe. Ni čudno, da je urednica Mladinske knjige dr. Kristina Brenkova zapisala, »da je Bevk človek za vse čase«. POLETJE N0N STOP NA MORJU POSEBNI LETI OD JUNIJA DO OKTOBRA NA GRŠKE OTOKE, TURŠKO OBALO IN BALEARE. ODHODI VSAK PONEDELJEK IN TOREK. Aranžmaji polet/bivanje moskva/leningrad/kijev MOSKVA/LENINGRAD MOSKVA/LENINGRAD in SIBIRIJA od 20. do 27. julija od 27. julija do 3. avgusta od 10. do 23. avgusta 1.490.000 lir 1.450.000 lir 2.370.000 lir NO STOP VIAGGI 1 ur'stična agencija TRŽIČ Ul. Matteotti 2 Tel. (0481) 791096 Fax (0481) 798029 Tlx 460202 nostop VIDEM Largo delle Grazie Tel. (0432) 502005 Fax (0432)'504684 Sedaj tudi v Trstu lestenci znanih modnih flVflSSONf') ustvarjalcev ----------' by arte vetro murano nnflD® ssoIMm EDINI ZASTOPNIK ZA TRST IN GORICO RIZZOTTI ___________________TRST______________________ Ul. delTIstria 216 (vog. Valmaura) - Tel. 810213 Drev. Čampi Elisi 60 (vog. RAM) - Tel. 763140 R1ZZ01/1 m U SVETOVNO rLPRTENSTVO T NOGOMETU • • • • • • ITAI Včeraj dokaj bledi nastopi Anglija in Nizozemska merili le na neodločen izid - Brazilija ni izkoristila vseh številnih priložnosti proti Kostariki - Švedska praktično izločena Angleži in Nizozemci izenačili brez gola v tekmi, ki je razočarala gledalce »Tulipani« še niso zacveteli ANGLIJA - NIZOZEMSKA 0:0 ANGLIJA: Shilton, Parker, Pearce, Wright, Walker, Butcher, Robson (Platt), Waddle (Buli), Gascoigne, Li-neker, Barnes. NIZOZEMSKA: Van Breukelen, Van Aerle, R. Koeman, Van Tigge-len, Wouters, Rijkaard, Van't Schip (Kleli), VVitschge, Van Basten, Gulili, Gillhaus. SODNIK: Petrovič (Jugoslavija). KOTI: 13:3 za Nizozemsko. GLEDALCEV: 35.000. INKASO: 2.117.988.000 lir. CAGLIARI — Na tekmi med Anglijo in Nizozemsko, enem od najbolj pričakovanih srečanj prvega dela svetovnega nogometnega prvenstva, je »zmagal«... strah. Strah pred porazom. Obe reprezentanci sta igrali v prvem kolu neodločeno: Angleži proti Ircem, Nizozemci proti presenetljivim Egipčanom. Poraz na sinočnji tekmi bi obema enajstericama močno zmanjšal možnosti za napredovanje v drugo kolo, česar sta se oba trenerja dobro zavedala in primerno ukrepala. Angleški trener Bobby Robson je pripravil pravcato »revolucijo« v postavitvi svojih nogometašev na igrišču. Dobra štiri desetletja so »beli levi« igrali po sistemu »4-4-2« (štirje branilci, štirje vezni igralci, dva napadalca). Sinoči je Robson žrtvoval enega napadalca in vključil v ekipo petega branilca, libera Wrighta, ki je tudi zelo dobro opravil zadano mu nalogo. Nizozemski part-time trener Leo Beenhakker (njegova pogodba z nizozemsko nogometno zvezo zapade 8. julija, zadnji dan mundiala) je tudi opravil nekaj zamenjav v primerjavi s tekmo z Egiptom. Na klopi je pustil Rutjesa, Ervina Koemana in Vanen-burga, tiste tri igralce, ki so najbolj »zaškripali« proti Egipčanom, očitno z namenom, da bi okrepil sredino igrišča. Namera mu je uspela, a le deloma. Ob takih taktičnih potezah je bilo jasno, da bo na igrišču najbolj trpela... igra. Ekipi sta dobro pokrivali druga drugo, zato tudi vsaj v prvem polčasu ni bilo »pretresljivih« akcij v kazenskih prostorih. Tekma je torej v glavnem razočarala prisotne na stadionu S. Elia in gledalce pred televizijskimi ekrani. Angleži so kljub vsemu zaigrali bolje kot na prvi tekmi: v drugem polčasu so s hitrimi akcijami (v protinapadih) ustvarili nekaj priložnosti pred vrati Van Breukelena, ki pa so jih Lineker in njegovi vse po vrsti zamudili. Med Nizozemci sta spet razočarala Milanova igralca Gullit in Van Basten. Prvi je predvsem v prvem delu zgrešil preveč podaj in se je le s teža- vo vključeval v akcije oranžnih tulipanov. Drugi je zapravil tistih nekaj malo priložnosti, ki jih je uspela zgraditi nizozemska reprezentanca. Očitno bolje je zaigral Rijkaard v vlogi sto-perja. Z Ronaldom Koemanom se je večkrat izmenjaval v gradnji nizozemske igre na sredini igrišča, nekajkrat pa je tudi neuspešno poskusil ogroziti veterana Shiltona s streli od daleč. Kljub ne prav optimističnim predvidevanjem je bila sinočnja tekma zelo korektna, za kar ima mnogo zaslug zelo dober sodnik, Jugoslovan Petrovič. Njegove odločitve so bile domala' vedno pravilne, tekmo je držal krepko v svojih rokah, pri čemer so mu »pomagali« tudi igralci z izredno korektnim in špiortnim obnašanjem (Petrovič ni pokazal nobenega kartona). Petrovič se je sinoči odlično izkazal v vsaj dveh priložnostih. V začetku drugega dela je razveljavil gol Line-kerja, ker je le-ta igral z roko, nekaj minut pred zaključnim žvižgom pa je razveljavil- Angležem še drugi gol. To pot zato, ker je Gascoigne streljal prosti strel direktno v mrežo, medtem ko je on z dvignjeno roko jasno pokazal, da gre za indirektni strel. Ob nizozemskih in angleških navijačih si je tekmo »ogledalo« kakih 4 tisoč mož postave, seveda z nalogo, da preprečijo morebitne spopade med najbolj razvnetimi »navijači«. Na stadionu ni prišlo do izgredov. Drugače pa je bilo popoldne po ulicah, ki vodijo k stadionu. Dve skupini navijačev sta se »po pomoti« srečali in spopadli. Rezultat: štirje ranjeni (trije Angleži in en italijanski policist). Nogometno prvenstvo je doslej pokazalo nizko kakovostno raven nastopajočih ekip Danes se bo s tekmami Belgija -Urugvaj, Južna Koreja - Španija in Irska - Egipt sklenil drugi krog kvalifikacijskega dela, ki se je začel v znamenju nekaterih presenečenj. Četudi ni še povsem jasno, kako bodo razvrščene ekipe v posameznih skupinah in kakšen bo zgledal razpored v osmini finala, lahko že potegnemo črto pod dosedanjim potekom 14. svetovnega nogometnega prvenstva. Mimo vseh ugotovitev, ki zadevajo organizacijska in druga vprašanja, eno pa velja: Italija 90 je naravnana na kakovostno nizki ravni. Z izjemo Zvezne republike Nemčije in delno Brazilije smo doslej prisostvovali dokaj nihajočim nogometnim tekmam, ki še zdaleč niso bile vredne tako pomembne športne manifestacije. Spričo povedanega je tudi razumljivo, da so se doslej proslavile nekatere reprezentance, ki niso bile visoko kotirane na nogometni »borzi«. Primer Kameruna se ne uokvirja v zgornje razmišljanje, saj so afriški nogometaši že v Mehiki pokazali, da niso muha enodnevnica in da z njihovo atletsko pripravljenostjo znajo kompenzirati tudi marsikatero tehnično-taktično pomanjkljivost. Pod kritiko pa bi postavili nekater.e reprezentance, ki so na tem SP starta-le z visokimi cilji. V mislih imamo Švedsko, Španijo, Argentino, Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo, Belgijo, Anglijo in Nizozemsko. Gre za postave (beri Argentina in Nizozemska), ki so jih nekateri izvedenci celo postavljali na prva mesta kar zadeva osvojitev naslova svetovnega prvaka. Da ne bo napačnih tolmačenj. To še ne pomeni, da tudi ena od zgoraj omenjenih držav nima možnosti v nadaljnjem delu. Svetovno prvenstvo je komaj v začetni fazi in vsaka država ima v kvalifikacijah tri priložnosti, da zbere primerno število točk. Precej bolj neizprosen pa bo boj v nadaljevanju, ko bo treba v 90 minutah potegniti daljši konec. Primer Italije v Španiji dokazuje, da so možne tudi metamorfoze. Zato ni izključeno, da se bo Maradonova Argentina »prebudila« in. v nadaljevanju prvenstva zaigrala povsem drugače. To velja seveda tudi za vse ostale. Vse to pa ne izpodbija uvodne ugotovitve, da se je letošnje prvenstvo začelo v znamenju tehnično slabe igre. Kje so razlogi za kakovostni padec najbolj popularnega športa na svetu, ne bi znali- povedati. Tokrat sodniki zares niso krivi. Ob slabih nogometnih tekmah so fotografi svoje aparate usmerili na tribune, kjer pa očitno tudi skromne igre marsikoga »ogrejejo« (Telefoto AP) Bodo Egipčani presenetili tudi Irce? Današnje srečanje med Irsko in Egiptom bo skoraj odločilno za eno od mest, ki vodijo v osmino finala tega SP. Obe srečanji prvega kola sta se namreč zaključili z izenačenjem, kar pomeni, da bodo drevi igralci še toliko bolj. previdni, saj bi poraz lahko že pomenil izločitev. Obe enajsterici imata dokaj čuden način igranja. Njuna igra sloni na zelo enostavnih (v glavnem obrambnih shemah), predvsem pa na neverjetni požrtvovalnosti, ki ima svoj cilj (po trditvah kar obeh trenerjev) le v razbijanju igre nasprotne ekipe. Morda so te trditve še precej radikalne, vseeno pa ne napovedujejo nezanimive tekme, prej obratno. Ce je namreč res, da je bilo srečanje med Irsko in Anglijo sila nezanimivo (kar dolgočasno), pa je bila tekma Egipt - Nizozemska kar lepa in privlačna (pa čeprav so Egipčani v glavnem onesposobljali igro Gullita in nasprotnikov). Zanimivo je, da sta na včerajšnji tiskovni konferenci oba trenerja zagovarjala nekaj skoraj identičnih stališč. Tako je »posvojeni Irec« Jacky Charl-ton dejal, da ne razume »današnjega pomehkuženega nogometa« in da morajo biti po njegovem vsi napadalci in vsi branilci ter da je bistveno le to, da brcneš žogo naprej in da jo nato skušaš čim bolje izkoristiti. Mahmoud El Gohary tudi zagovarja osebni napor ih dolge podaje, ki kar preskočijo sredino igrišča (prav po taki podaji so tudi dosegli enajstmetrovko, s katero so izenačili teljmo z evropskimi prvaki), poleg tega pa neomejeno zaupa v svoje igralce. Njegova taktika je dokaj enostavna: čvrsta obramba na človeka in protinapad. Za današnjo tekmo pa se pri tem sicer postavlja problem: ponoviti to taktiko, ki se je obnesla proti na papirju dosti močnejši ekipi Van Bastna in ostalih, ali pa taktiko radikalno spremeniti? Kdo je namreč danes lahko prepričan, da je Irska močnejša od »afriških Brazilcev«? Kaj bodo Egipčani res le razbijali igro ali pa poskušali »nekaj več«? Bomo videli, sicer pa je tudi neodločen izid korak naprek h kvalifikaciji... STRELCI TRIJE ZADETKI: Matthaus (ZRN) in Vbller (ZRN). DVA ZADETKA: Bilek (ČSFR), Careca (Braz.), Klinsmann (ZRN), Jozič (Jug.), Lacatus (Rom.), Mil-la (Kam.), Skuhravy (CSFR), EN AZDETEK: Abdelghani (Egipt), Balint (Rom.), Bein (ZRN), Brolin (Šve.), Stromberg (Šve.), Burruchaga (Arg.), Caligi-uri (ZDA), Cayasso (Kost.), De Wolf (Bel.), Degryse JBel.), Gian-nini (It.), Hlasek (CSFR), K. I-Mubarak (Ar. Emir.), Kieft JNiz.), Lineker (Angl.), Luhovy (CSFR). Oman Biyik (Kam.), Redin (Kol.), Schillaci (It.), Sheedy (Ir.), Trog-lio (Arg.), Valderrama (Kol.), McCall (Škotska), Johnston (Škostka). AVTOGOL: Montero (Kost.). »Metamorfoza« Škotov proti Švedski Brazilija zapravila ducat zadetkov Tako je Škot McCall v 10. minuti srečanja prvič premagal švedskega vratarja Raveliija » (Telefoto AP) ŠKOTSKA - ŠVEDSKA 2:1 (1:0) STRELCI: McCall v 10', Johnston v 81’ (enajstmetrovka), Stromberg v ŠKOTSKA: Leighton, McLeish, Malpas, Durie (v 75' McStay), Leve-in, Mcpherson, Aitken, Mac Leod, McCall, Johnston, Fleck (v 84' McCoist). ŠVEDSKA: Ravelli, R. Nilsson, Hy-sen, P. Larsson (v 75' Stromberg), Schvvarz, Limpar, Thern, Ingesson, J. Nillson, Brolin, Pettersson (v 69' Ek-stroem). SODNIK: Maciel (Paragvaj). KOTI: 4:1 za Škotsko. RUMENI KARTON: Thern in Mcpherson. GLEDALCEV: 32 tisoč. GENOVA — Škotska je sinoči doživela pravo »metamorfozo« v primerjavi s srečanjem s Kostariko ter zasluženo premagala sicer zelo solidno Švedsko, ki je sicer prav do konca poskušala priti do izenačenja. Kako je mogoče, da je enajsterica, ki je igrala slabo in nato izgubila proti šibki Kostariki, včeraj prepričljivo premagala reprezentanco, ki je zelo namučila enega od favoritov za naslov, Brazilijo? Trener Roxburgh je pred dnevi prav gotovo okregal svoje igralce, včeraj pa je popolnoma spremenil postavo, ki se ]e osmešila proti Kostariki. Posledice so bile na dlani, saj je Škotska povedla praktično že v prvi nevarnejši akciji. Po kotu z desne strani je namreč McCall vse presenetil ter z nekaj metrov premagal švedskega vratarja Ra-vellija. Škoti so nato se napadali, saj so bili -Švedi povsem šokirani od pre-singa nasprotnikov, ki so med drugim pokazali veliko mero požrtvovalnosti: v bistvu jih niso niti »pustili dihati«. V drugem delu tega privlačnega srečanja je Švedska vzela vajeti v svo- je roke, vendar ni bila sposobna resnično pritisniti na plin. Škoti so srečanje stalno nadzorovali ter celo podvojili po pravično dosojeni enajstmetrovki zaradi prekriška R. Nilssona nad Aitkenom. Vendar je takrat stopil na igrišče igralec Atalante Stromberg, ki je sam spremenil igro svoje ekipe. Dosegel je zelo lep zadetek ter skoraj celo izenačil, sam pa seveda več ni zmogel. Zmaga Škotov je bila, kot rečeno, zaslužena, vendar je na koncu preveč tvegala. Škotski trener ROKBURGH je po zaključku srečanja dejal sledeče: »Tekma je bila za nas zelo težka, zma- gali pa smo zato, ker smo znali izkoristiti igro po krilih, poleg tega pa smo dali res vse od sebe. Sedaj pa moramo paziti na Brazilijo, ki je najboljša ekipa v naši skupini.« Trener Švedov NORDIN se je začudil ob »zelo agresivni igri Škotov, ki so me vsestransko presenetili. V napadu nismo bili dovolj učinkoviti, čeprav me Brolin ni razočaral. Bolje pa bi morali izkoristiti našo telesno premoč, ki pa je bila taka le na papirju. Na koncu smo se zbudili, vendar smo to storili prepozno. Tedaj smo dokazali, da bi bili sposobni vsaj izenačiti. Sedaj je naše prvenstvo verjetno dokončno kompromitirano.« BRAZILIJA - KOSTARIKA 1:0 (1:0) STRELEC: Marchena (avtogol) v 33. min. BRAZILIJA: Taffarel, Jorginho, Mauro Galvao, Mozer, Ricardo Go-mes, Branco, Alemao, Dunga, Valdo (Silas), Careca (Bebeto), Muller. KOŠTARIKA: Conejo, Chavarria, Chavez, Marchena, Montero, Flo-res, Gonzales, Gomez, Cayasso (Gu-imaraes), Ramirez, C. Jara (Me-yers). SODNIK: Jouini (Tudlzija). KOTI: 12:0 za Brazilijd. GLEDALCEV: 58.000. INKASO: 3.259.000.000 lir. TURIN — Pred začetkom tekme z ' Brazilijo je kostariški vratar Conejo v lastnem kazenskem prostoru pokleknil in se priporočil ETogu, da bi obvaroval njegova vrata pred streli južnoameriških žonglerjev. Priporočilo je bilo uslišano, sicer bi si težko razložili, kako so mogli Careca in njegovi le enkrat zadeti v črno od skupnih 22 strelov proti nasprotnikovim vratom. In še tisti edini gol so dosetjli z odločilno »pomočjo« kostariškega branilca Marchene, ki je v lastna vrata preusmeril Miillerjev strel v voleju. Tekma v Turinu je bila povsem enosmerna, o čemer poleg strelov v vrata priča tudi razmerje v kotih. Nogometaši trenerja Bore Milutinoviča so se vso tekmo le branili, niti enkrat se niso predstavili v Taffarelovem kazenskem prostoru. Prav zato je bil ob koncu srečanja Milutinovič se kar zadovoljen z izidom, ki pušča Kostariki možnost, da si v tekmi tretjega kola s Švedsko zagotovi napredovanje. Brazilija se je z zmago uvrstila v osmino finala. Njena igra ni bila tako kreativna in fantaziozna, kot nogometni sladokusci venomer pričakuje- jo od trikratnih svetovnih prvakov, bila pa je zelo konkretna. V drugem polčasu so imeli Ricardo Gomes, Careca, Valdo, Muller, Alemao in Branco devet (!) stoodstotnih priložnosti, zadeli pa so tudi drog in prečko. Le dobremu vratarju Coneju in netočnosti Brazilcev se morajo Kostaričani zahvaliti, da so jo skupili z minimalnim porazom. Zmaga s pičlim golom razlike vsekakor ni zadovoljila brazilskih navijačev, ki so od svojih ljubljencev želeli več golov in predvsem več duhovite igre in atraktivnih potez. Kaže pa, dale-teh ni v nogometnih načelih trenerja Lazaronija. »Evropski« način igranja, z liberom in čvrsto obrambo pa vsaj kar se rezultatov tiče daje prav trenerju: tudi Brazilija se je morala podrediti imperativu uspeha na račun lepe in domiselne igre. Veselje Miillerja (levo) po golu Brazilije. (Telefoto AP) Danes v Veroni proti Urugvaju oz. v Vidmu proti Južni Koreji Belgija obrambno, Španija s strahom VERONA — Danes se na stadionu »Bentegodi« v Veroni obeta dokaj zanimivo srečanje med Belgijo in Urugvajem. Belgijska izbrana vrsta ne bo imela lahke naloge proti južnoameriški ekipi, ki je po dobri igri proti Španiji dvignila svojo kotacijo na »nogometni borzi«. Francescoli in tovariši so namreč, po kakovosti, startali kot tretja ekipa v tej skupini, za Belgijo in Španijo. Srečanje v Vidmu pa je potrdilo, da razpolaga Urugvaj s tako igro, ki zna spraviti tudi močnejšega nasprotnika v težave. Toliko slavljena Španija je namreč ostala »v kleščah« Južnoame-fičanov in se je v nekaterih priložnostih le za las rešila pred kapitulacijo. Pomočnik belgijskega trenerja Guya Thysa je svojemu nadrejenemu Podrobno orisal igro Urugvaja in oce-jja je bila vsekakor pozitivna. To lahko sklepamo po početju belgijskega trenerja, ki se je odločil za bolj obrambno postavo, v kateri bo mesto še Za enega branilca. Današnje srečanje v Veroni pa je Pomembno tudi za sam položaj na lestvici E skupine. Kdor bo na tej tekmi zmagal, si bo, po vsej verjetnosti, za-ffotovil prvo mesto in si s tem »izbral« Za nasprotnika v osmini finala ali Jugoslavijo ali Kolumbijo. Spričo povedanega je jasno, da si Posta obe enajsterici prizadevali, da bi s* zagotovili ves izkupiček in s tem “'bolj sprejemljivega« nasprotnika v nadaljevanju SP. »El maestro« Oscar VVashington Ta-Parez najavlja, da bo južnoameriška ekipa igrala enako kot prejšnjo sredo Proti Španiji. Pri tem upa, da bodo imeli nekaj več športne sreče in da bodo prišli do zmage, ki so si jo sicer zaslužili že proti Španiji. Po vsej verjetnosti bo Urugvaj nastopil v isti postavi, kot na prvem srečanju, torej s štirimi branilci, z izredno iznajdljivo sredino in povsem hitrim napadom z Rubenom Soso na čelu. * * * VIDEM — Ozračje v španskem taboru je naelektreno in polemike, ki so izbruhnile po bledi predstavi proti Urugvaju, se niso še polegle. Za Sua-rezove izbrance bo drevišnje srečanje proti Južni Koreji predstavljalo zadnjo priložnost, da se proslavijo kot ena izmed reprezentanc, ki računa na visoko uvrstitev. »Rdeče furije« z vsemi zvezdniki si ne morejo privoščiti, da bodo tudi proti azijski reprezentanci zaigrale slabo in celo tvegale nadaljnjo uvrstitev. Luis Suarez nima lahke naloge, saj dobršen del njegovih izbrancev ni v najboljši formi in, kar je najhuje, to velja predvsem za Michela, Butrague-na, Villaroyo in Roberta, ki predstavljajo nosilni steber španske vrste. Edino vratar Zubizarreta je upravičil sloves in je na srečanju proti Urugvaju rešil svoje pred nepričakovanim porazom. Da je zaskrbljenost pred drevišnjim srečanjem dokajšnja, potrjujejo same izjave trenerja Suareza, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci orisal Južno Korejo kot močno postavo. Suareza najbolj zaskrblja agresivna igra azijskih nogometašev, ki so proti Belgiji bili več časa enakovredni bolj renomi-ranemu nasprotniku. Na vprašanje, ali bo opravil kakšno zamenjavo v postavi, je Suarez priznal, da nekateri igralci niso v najboljši formi in da bo moral dobro premisliti, koga bo poslal na igrišče. V središču kritik španskih novinarjev, ki so prisotni v Vidmu, je zvezdnik Michel, ki doživlja pravcato krizo, ki je bila vidna že na letošnjem prvenstvu v vrstah Real Madrida. V španskem taboru, kljub trenutnim težavam, računajo na celotni izkupiček in si obenem nadejajo, da bi se v Veroni Belgija in Urugvaj razšla ob neodločenem izidu. Vzdušje v južnokorejskem taboru pa je povsem drugačno. Igralci so si na- mreč včeraj v Lignahu privoščili celo kopanje in sončenje, popoldne pa so "preizkusili" igrišče v Vidmu. Ob tej priložnosti je trener Hoe-Taik Lee povedal, da bodo proti Španiji igrali povsem drugače kot proti Belgiji, ko se niso izkazali. Pomanjkljivosti, ki so jih Španci pokazali proti Urugvaju, meni Hoe-Taik Lee, potrjujejo, da imajo tudi Azijci možnost, da se na tem prvenstvu proslavijo in dosežejo »zgodovinsko« zmago. Na sliki AP: trenutek z videmskega srečanja med Španijo in Urugvajem. Po prvih 18 tekmah Rumeni karton 44 igralcem Zaradi dvojnega opomina je disciplinska komisija mundiala za eno kolo diskvalificirala Brehmeja (ZRN),. Kubika (ČSFR) in Hussaina (Arabski emirati). Po 18 tekmah je rumeni karton dobilo 44 nogometašev. Zaenkrat brez poživil Protidoping kontroli se je doslej podvrglo že 64 nogometašev, za vse je bil izid pregleda negativen. Po navodilih mednarodne zveze po vsaki tekmi izžrebajo. za pregled dva igralca za vsako ekipo. Na četrtkovih tekmah so pregledali: za Jugoslavijo Ivkoviča in Hadžibegiča, za Italijo Carnevaleja in Gianninija, za Kolumbijo Escobara in Rincona, za ZDA Caligiurija in Meolo, za Kamerun Djon-kepa in Kečačka, za Romunijo pa Timof-teja in Raducioia. »MasterCard« Med dobitniki nagrade tisoč dolarjev (v prid dobrodelnih ustanov), ki jo avtorju najbolj pomembne akcije na vsaki tekmi podeljuje »MasterCard«, sta bila za četrtkov nastop tudi Italijan Giannini in Jugoslovan Jozič. . Španski kralj bo navijal v Veroni Četrtkovo tekmo med Španijo in Belgijo v Veroni si bo ogledal tudi španski kralj Juan Carlos. VVright vdrugič Brazilec Jose' Ramiz VVright je med sodniki prvi, ki bo sodil vdrugič. Po sojenju uvodne tekme Italijanov, bo tokrat piskal na ponedeljkovem srečanju v Bariju med Kamerunom in SZ. Torkovo tekmo med Italijo in ČSFR v Rimu bo sodil 40-letni francoski ministrski funkcionar Joel Ouiniou. EDIL-PORFIDI TRENTINA s.n.c. Giovannini & C. TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN DOBAVA IN POLAGANJE PORFIDOV PLOŠČE - REZANE POVRŠINE - KOCKE KLESANE OBLIKE - STOPNIŠČA - BRUŠEN PORFID zastopnik cementni modularni samovezni raznobarvni elementi TRST - skladišče in urad: Prosek (pri garaži ACT) — Tel. (040) 251044 PAVE/ Pred torkovim srečanjem proti Češkoslovaški Italijani zaskrbljeni MARINO (RIM) — V italijanskem taboru raste zaskrbljenost pred srečanjem proti Češkoslovaški. Tekma bo namreč odločala o zmagovalcu skupine in, kar je najvažnejše, bo za prvouvrščeno postavo pomenila, da se v osmini finala sreča s kakovostno slabšim nasprotnikom. Potem ko so »azzurri« zaigrali dokaj poprečno proti ZDA in niso znali prikazati agresivne igre kot proti Avstriji, obstaja utemeljena bojazen, da bodo imeli proti Češkoslovaški nemalo težav. Venglošova postava je namreč na obeh dosedanjih srečanjih zaigrala dokaj prepričljivo, predvsem piroti Avstriji je pokazala, da razpolaga s homogenim kolektivom in v nasprotju z vsemimi napovedmi tudi s hitro igro. In prav moč kolektiva najbolj zaskrblja trenerja Italije Azeglia Vicinija (na sliki), ki hladi prekomerno navdušenje in optimistična predvidevanja. Tekma proti ČSFR se torej obeta kot izredno pomembna predvsem za gostitelje, ki bi si s prvim mestom v skupini lahko »privoščili« tretjeuvrščeno reprezentanco iz kake druge skupine. V obratnem primeru pa bi Bergomi in tovariši osmino finala odigrali v Bariju in to proti drugouvrščeni ekipi C skupine (Švedska, Škotska ali Kostarika). Največjim favoritom na letošnjem SP bi ti detajli ne smeli delati preglavic. Pa ni tako. Tudi igralci, ki so včeraj trenirali brez podpore občinstva v Marinu, kažejo zaskrbljenost pred torkovim srečanjem. Velika večina »azzurrov« izraža sicer prepričanje, da bo Italija vendarle osvojila prvo mesto v skupini. Izjemo predstavlja rezervni vratar Stefano Tacconi, ki ugotavlja, da bi drugo mesto še bolj vzpodbudilo njegove v nadaljnjem delu prvenstva. Kar zadeva italijanske nogometaše, vlada največje pričakovanje za morebitni nastop Ancelottija, ki je po mnenju številnih odločilnega pomena za igro »azzurrov«. Sicer tudi glede ostalih v italijanskem »klanu« ne gre brez polemik. Nekateri namreč očitajo Viciniju, da je proti ZDA vključil v postavo nerazpoloženega Bertija in povsem »pozabil« na Roberta Baggia, ki je najbolje plačani nogometaš na svetu. Juventusov igralec naj bi namreč bil primeren predvsem na srečanjih, ko odpovejo nosilni igralci sredine, kot sta Gian-nini in Donadoni. Gianluca Vialli, ki je bil precej kritiziran še posebno po zgrešeni enajstmetrovki, je novinarjem »na tiho« izjavil, da bi ob sebi rad imel klubskega tovariša Mancinija, s katerim je bil vedno uspešen. Trener Azeglio Vicini napoveduje zelo malo sprememb. Očitno bo Mancini tudi ob tej priložnosti sledil srečanju s tribune in Vialli se bo moral ponovno »potruditi« in nastopiti ob Carnevaleju ali Schillaciju. , V jugoslovanskem taboru z mislijo na tekmi proti Emiratom Osim terja angažiranost Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ BOLOGNA — Jugoslovanski nogometaši so včeraj prvič resneje trenirali za zadnjo tekmo predtekmovanja z Emirati, ki jo bodo odigrali v torek. Čeprav gre za outsiderja, je mobilizacija v jugoslovanskem nogometnem taboru stoodstotna, saj se vsi zavedajo, da tekma zanje že pomeni izpolnitev vseh želja na mundia-lu. Poraza z Belgijo, Španijo ali Urugvajem jim nihče ne bi zameril, zato pa bi bil spodrsljaj z Emirati prava katastrofa. Jugoslovanski igralci so ob 19. uri trenirali na igrišču v Fioranu, pred in po treningu pa so si ogledali televizijski tekmi. Z zmanjšano intenzivnostjo je treniral le lažje poškodovani Ljubljančan Srečko Katanec, ki je na tekmi s Kolumbijci dobil močan udarec v poškodovano koleno, kot vse kaže, pa bo do torka povsem nared. To velja tudi za Šabanadžo-viča, Bmoviča in Stanojkoviča, ki so bili prav tako poškodovani, a so že povsem zdravi. Kar zadeva zdravstveno stanje torej v jugoslovanskem taboru ni bistvenih problemov, zato pa je toliko več težav z igro in formo posameznih igralcev, saj mnogi, med njimi tudi taki zvezniki, kot je na primer Dragan Stojkovič, niso doslej pokazali pravzaprav še ničesar. Jugoslovanski selektor Ivica Osim se bolj kot z vprašanjem, kako ujeti formo, ubada z vprašanjem, kako odpraviti še enega nasprotnika, za katerega bo to zadnja priložnost, da vsaj opozori nase. Moštvo Emiratov v nobenem primeru ne more več računati na napredovanje, lahko pa jo še zagode Jugoslovanom. Ob normalnih okoliščinah to bržkone ne bi bilo mogoče, toda glede na zdajšnje razmere v jugoslovanskem moštvu to niti ne bi bila posebna senzacija. A vendar Safet Sušič prednost je še vedno trdno na strani Jugoslavije, ki bi morala prvič zmagati s tremi ali štirimi goli razlike. »Ne zanima nas nobena visoka razlika, 1:0 je čisto dovolj. Več ne potrebujemo. Vsaka zmaga, predvsem pa ne poraz,« pravi jugoslovanski selektor Ivica Osim, ki je s svojimi igralci opravil dober trening, na katerem so modri tekli kot prerojeni. Očitno je zmaga nad Kolumbijo, čeprav ni bila ravno blesteča, dala krila mnogim jugoslovanskim igralcem. Kako igrati z Emirati, ki nimajo velikega tehničnega znanja, zato pa se borijo do zadnjih atomov moči? Selektor Ivica Osim bo vse stavil na kombinatorno igro, prvič pa bi se utegnilo zgoditi, da bo Jugoslavija zaigrala z dvema igralcema v konici napada. Prvi bo tako kot na obeh prvih dveh tekmah zanesljivo kapetan Zlatko Vujovič, drugi pa verjetno Pančev, možno pa je tudi, da bo selektor koga izmed zveznih igralcev (Sušič, Stojkovič, Savičevič) potisnil za eno vrsto naprej. »Ni pomembno, kdo bo igral v konici napada in koliko bo teh igralcev, pomembno je, da bodo vsi igralci sodelovali tako v obrambi kot v napadu. Tako igrajo vse reprezentance na tem prvenstvu in ne vidim razloga, da bi svojim igralcem dovoljeval igro samo na enem delu igrišča,« pravi Ivica Osim. V zvezi s sestavo jugoslovanskega moštva je spet precej negotovosti, tako kot vselej, še zlasti pa pred tekmo s Kolumbijo, ko je bila postava uganka vse do zadnjih trenutkov. Jedro jugoslovanskega moštva je sicer zanesljivo - Ivkovič, Spasič, Brnovič, Hadžibegič, Jožič, Katanec, Stojkovič, Sušič in Vujovič, odprti pa sta še dve mesti. Eno bo bržkone pripadlo mlademu Spličanu Robertu Jar-niju, ki je zablestel v drugem polčasu srečanja s Kolumbijo, za drugega pa se ne ve niti to, ali bo to obrambni, zvezni igralec ali napadalec. Dobra igra Davorja Joziča na tekmi s Kolumbijo, v zvezni vrsti je Osimu omogočila vrsto kombinacij tudi pri sestavi moštva. Jugoslovanski igralec Srečko Katanec napoveduje tudi možnost, da ne bi igral. »Arabci bodo gotovo pošteno tolkli, za mojo poškodbo pa bi bilo to lahko usodno. Bolj pomembno je, da se pozdravim ter zaigram šele v drugem krogu, o tem, da ne bi zmagali z Emirati, pa sploh ne razmišljam,« pravi Srečko Katanec, ki je večino dneva preživel na masaži. Jugoslovansko vodstvo je bilo včeraj na sprejemu pri prirediteljih v Bologni, danes pa za igralce, vodstvo in novinarje prirejajo sprejem tudi v Fioranu. Bivši ultrasi zaenkrat še ob robu dogajanj Delno obriti in v rdeče ali črno pobarvani šopi las, usnjeni jopiči s svetlečimi se jeklenimi gumbi, ki spominjajo na uniformo ameriških letalcev, tesno povite farmarice, angleški čevlji "Doctor Martins" v obliki miške, takšen je look tipičnega "skih-heada", ki jih italijanska policija enači nizozemskim, angleškim in nemškim huliganom. Bivši ultrasi se zaenkrat še niso povsem vključili v mundialske dogodke, vendar pa ni rečeno, da bodo ostali v ozadju vse do konca svetovnega nogometnega prvenstva. Policija meni, da se bodo pojavili, ko se bo polegel val nasilja tujih huliganov, saj je že mimo sinočnja, iz varnostnih razlogov najnevarnejša tekma v Cagliariju med Nizozemsko in Anglijo. Na Sardiniji je ostalo le še nekaj sto prenapetih, ki bodo v jutranjih urah odpotovali na celino z ladjami. Toda povrnimo se k novi obliki ul-trasov, ki so glavni krivci neredov na stadionih in izven njih med nedavno končanim italijanskim nogometnim prvenstvom. 'Delno obrite in pobarvane glave" so v Italiji tudi v prejšnjih desetletjih sledile angleškim vzorom. Na začetku 60 let si je frakcija "mo-dov" pričela briti najprej zalisce, nato pa še lobanjo, elegantno sešite jopiče in kravate je zamenjala z usnjem in majicami. Spremenili so se tudi glasbeni okusi, ko so "soul" zamenjali s "ska". Tovrstno glasbo so na britansko otočje prenesli priseljenci iz Jamajke. Politika se tedaj še ni vmešavala in "obrite glave" so bile ideološko neopredeljene. Proti koncu 70. let je prišlo do prvih ideoloških razlik, desničarsko usmerjeni "National Front" je pričel snubiti "skine". Ideološka razlika se je pokazala tudi na zunaj, šopi las so bili ali črni ali rdeči, pričeli so se spopadi. Seveda so ostali tudi taki, ki so se požvižgali na ideologijo in si barvali lase po lastnem okusu, izogibali so se le rdeče in črne barve. Za "rdeče skine" je nasilje le odgovor na provokacijo, čeprav predstavlja v njihovem "filozofskem" besednjaku sinonim za komuniciranje, vsaj v toliki meri kot izgovorjena beseda. »Nasilje je ena izmed oblik življenja, nasilje pa je tudi zatiranje, s katerim nas sistem emarginira, nasilje je ritem dela, ki ga od nas izsiljuje delodajalec,« zatrjujejo "rdeče obrite glave". »Emarginacija nas sili, da smo navidez divji, ker je to prva oblika samoobrambe.« Za dobromislečo večino pa so "ski-ni" le komunisti ali fašisti, ki popijejo hektolitre piva, čeprav zavračajo mamila. Dokaj bolj napadalne so "črno obrite glave", ki v Rimu izdajajo publikacijo "Nestrpnost". Že sam naslov lista jasno prikazuje njihov čredo. Če ima pri "rdečih" glasba pomembno vlogo, je "črni" skoraj ne poznajo. Večerne in nočne ure uporabljajo kot pripravo na nedeljske podvige na nogometnih stadionih. Rimska policija opozarja, da med pravkar končanim državnim prvenstvom skoraj ni bilo domače tekme Lazia, na kateri "črni" ne bi izzvali pretepov. Zato jih tudi imenujejo "nogometni naziskin". Dostopa na rimski olimpijski stadion doslej niso imeli, vendar za prihodnja srečanja napovedujejo manifestacije, bolje rečeno spopade v mestnem središču. SAšA RUDOLF Na sliki (AP) eden od aretiranih angleških huliganov. Udarec perestrojki -///j čpseje fefci -zcfej Ljudski umetnik Atilij "Tilko" Kralj od Ferlugov je tako prikazal zaskrbljenost sovjetskih nogometašev. Rezultati, lestvice in spored v šestih skupinah Italija O Avstrija 1:0 Argentina □ Kamerun 0:1 Brazilija □ Švedska 2:1 ZDA □ ČSFR 1:5 SZ □ Romunija 0:2 Kostarika □ Škotska 1:0 Italija □ ZDA 1:0 Argentina □ SZ 2:0 Brazilija □ Kostarika 1:0 Avstrija □ ČSFR 0:1 Kamerun □ Romunija 2:1 Švedska □ Škotska 1:2 Italija □ ČSFR 19. 6. Argentina □ Romunija 18. 6. Brazilija □ Škotska 20. 6. Avstrija O ZDA 19. 6. Kamerun □ SZ 18. 6. Švedska □ Kostarika 20. 6. ČSFR 2 2 0 0 6:1 4 Kamerun 2 2 0 0 3:0 4 Brazilija 2 2 0 0 3:1 4 Italija 2 2 0 0 2:0 4 Argentina 2 1 0 1 2:1 2 Škotska 2 1 0 1 2:2 2 Avstrija 2 0 0 2 0:2 0 Romunija 2 1 0 1 2:2 2 Kostarika 2 1 0 1 1:1 2 ZDA 2 0 0 2 1:6 0 SZ 2 0 0 2 0:4 0 Švedska 2 0 0 2 2:4 0 | SKUPIN A Arabski e. □ Kolumbija 0:2 Belgija □ I. Koreja 2:0 ZRN □ Jugoslavija 4:1 Španija □ Urugvaj 0:0 Jugoslavija □ Kolumbija 1:0 Belgija □ Urugvaj 17. 6. ZRN □ Arabski e. 5:1 Španija □ J. Koreja 17.6. ZRN □ Kolumbija 19. 6. Belgija □ Španija 21.6. Jugoslavija □ Arabski e. 19. 6. Urugvaj □ J. Koreja 21. 6. ZRN 2 2 0 0 9:2 4 Belgija 1 1 0 0 2:0 2 Kolumbija 2 1 0 1 2:1 2 Španija 1 0 1 0 0:0 1 Jugoslavija 2 1 0 1 2:4 2 Urugvaj 1 0 1 0 0:0 1 Arabski e. 2 0 0 2 1:7 0 J. Koreja 0 0 1 0:2 0 1! n V II P , u i si - | iv u r i i 1 Anglija C Irska Nizozemska □ Egipt Anglija Irska □ Egipt Anglija □ Egipt Irska □ Nizozemska 0:0 17. 6. 21. 6- □ Nizozemska 2L0; Anglija 2 0 2 0 Nizozemska 2 0 2 0 Egipt 10 10 Irska 10 10 1:1 2 1:1 2 1:1 1 1:1 1 Kmnodar Rom, bivši jugoslovanski nogometni reprezentant, sedaj trener Kopra »Spimo na lovorikah prejšnjih generacij« Krasnodar Rora (desno), trener Kopra, in Branko Zupan, njegov predhodnik KOPER — Krasnodar Rora, 45-letni trener rumeno-modrih iz Kopra, pred leti občasno tudi naš posebni dopisnik iz Zagreba, te dni praktično prostega časa nima. Redno spremlja dogajanja na svetovnem prvenstvu, obenem pa z enajsterico Kopra vrši še redne treninge, saj jugoslovanskega tretjeligaša čaka 20. junija republiški finale v tekmovanju za pokal Jugoslavije. In tako sva si kratek čas za razgovor rezervirala med skupnim ogledom tekme Jugoslavija - Kolumbija. In z Roro je bilo enkratno spremljanje te za Jugoslavijo odločilne tekme. Ko je v drugem polčasu vstopil v igro Jami, je Rora napovedal: »Sedaj mora Osim, če želi tekmo dobiti, obvezno poslati v igro Pančeva.« Ni minilo niti deset minut in Rorova napoved se je uresničila, dokaz več, da je Rora strokovnjak, ki se na nogomet zares spozna. Kako se ne bi, saj je devetkrat oblekel dres z državnim grbom in igral v vseh selekcijah. Nogometno pot je pričel v Šibeniku, z zagrebškim Dinamom pa je osvojil edini evropski pokal (takrat imenovan pokal velesejemskih mest), ki ga je doslej osvojila kakšna jugoslovanska ekipa. Po nekajletnem igranju v inozemstvu, v Nantesu je igral skupaj s Platinijem, je zagrizel v trenersko skorjo kruha. Bil je trener BSK, Var-teksa, Zagreba, Radničkega (Kragujevac), pa pomočnik Zebecu pri Eintrac-htu in Dinamu. Zadnji trenerski podvig je dosegel s Koprom, ki ga je obdržal v tretji jugoslovanski ligi. In ko sva spremljala tekmo, mi je o dosedanjem razpletu in kvaliteti nogometa na SP med drugim povedal: »Že sedaj lahko rečem, da je kakovost igre zelo visoka. Pečat so kvaliteti dali predvsem Italijani in Zahodni Nemci, pa tako imenovani novi nogometni svet (Kostarika, Egipt, Kamerun). Ti so s svojimi igrami in predvsem rezultati potrdili, da postaja razlika med velikimi in malimi vse manjša.« »In poglejte, v tej sredini smo doživeli na prvi tekmi popoln polom, najtežji poraz v dosedanjih 30 nastopih na svetovnih prvenstvih. In le reprezentanca ZDA je pokazala manj od naše. Mi smo bili z Nemci popolnoma nemočni in poraz je ugoden glede na dogajanja na igrišču. Smo že Jugoslovani takšni, da dveh dobrih rezultatov ne znamo ponoviti. Pač naš stari običaj. V kvalifikacijah smo se iztrošili in tej stari ekipi je težko dati nove motivacije in prav motivacija je največji adut pri vseh ostalih reprezentancah. Ob tem smo počasni tako v gibanju kot v igri, tako da to, kar se nam je zgodilo z Nemci zame ni bilo niti presenečenje, prej naša realnost, toda upam, da se bomo vseeno rehabilitirali.« Kako bi vi ocenili značilnosti prvenstva v Mehiki in letošnjega? »Že sedaj lahko trdim, da je na tem prvenstvu igra izpred one v Mehiki. Predvsem kar se mobilnosti tiče, tako posameznikov kot ekip. Že prvi krog je pokazal, da bo letošnje prvenstvo izredno kakovostno. Morda so vzrok tudi pogoji, saj so v Italiji za igro občutno ugodnejši kot v Mehiki. Sicer tokrat manjkajo Francozi, Madžari in še kdo od udeležencev, ki so dajali pečat mehiškemu prvenstvu. Sedaj je drugačna slika udeležencev, pa tudi čas je storil svoje, saj so štiri leta zahtevala novosti predvsem glede hitrosti gibanja kot igre same, kar bo verjetno letos prva specifičnost prvenstva. Prisotna je še novost, da se pora- jajo nove reprezentance, in da sta že doslej npr. Italija in ZR Nemčija pokazali veliko več kot v Mehiki, da je nekoliko razočarala Argentina, za katero pa trdim, da se bo pobrala, kot tudi Brazilija.« Kateri jugoslovanski igralci so vas posebej razočarali na prvi tekmi in kateri zadovoljili v drugi? »V prvi vrsti me je razočarala skupna nemoč, od posameznikov pa Ivkovič, ki je v veliki meri prispeval k vsem prejetim zadetkom, pa potem Sušič, Savičevič in Stojkovič. Ti igralci bi morali biti nosilci'igre. Njihovo indolentnost so nasprotniki spretno izkoristili. S Kolumbijo v prvem polčasu nisem videl mnogo novega in šele vstop Jarnija je prinesel preobrat v igri. Toda pred tem sem imel vtis, da tudi s Kolumbijci nismo sposobni držati ritma, še manj ga narekovati. V drugem polčasu (seveda je Kolumbija nekaj drugega kot Nemčija) so naši nekaj le pokazali, toda ponovno so zlahka zapravili priložnost za zanesljivo zmago in za točki smo se praktično tresli do zadnjega sodnikovega žvižga. Toda očitno je, da je Rančev imel priložnosti, da je skupaj z Jarnijem za sabo potegnil Stojkoviča in Sušiča.« Jugoslovani imajo posameznike in to kakovostne, reprezentance pa ne. Zakaj? »Tega verjetno ne znamo razložiti niti sami. Če se s klubi primerjamo z Evropo in svetom, se še vedno preveč zapiramo v svoje okvire. In na osnovi domačih rezultatov delamo zaključke, največkrat, da smo dobri. Toda številne evropske države, Norveška, Finska in druge, imajo tudi svoje prvake, ki pa redno v evropskih tekmovanjih izpadejo v prvih kolih. In mi? Tudi naše ekipe se zvečine poslavljajo v prvih kolih, kljub temu pa živimo v nebesih in spimo na lovorikah predhodnih generacij, ki so bile sposobne kosati se tudi z najboljšimi. In dokler ne bomo tej realnosti pogledali v oči, ne verjamem, da bomo sposobni za večje mednarodne uspehe.« In za konec, povejte še vaše favorite letošnjega svetovnega prvenstva. »Italija in ZR Nemčija nikakor nista edina favorita, čeprav sta doslej pokazala največ in najvišje kotirata. Toda prvenstvo je še dolgo, doživeli bomo še kakšne šok tekme in to bo vsekakor vplivalo na končni vrstni red. Ne smemo pozabiti Brazilije, Argentine, Nizozemske, pa še kakšne reprezentance. Udeležba 24 ekip na finalu prvenstva je namreč izredno razširila krog favoritov, saj vse ekipe pridejo na prvenstvo posebej motivirane in pripravljene in najbrž se veliko ne motim, če napovem, da bo svetovno prvenstvo v Italiji prineslo tudi nov odnos moči v svetovni nogometni areni.« Pa še, kako vidite najboljše posameznike prvenstva? »Že dejstvo, da so doslej igrali najboljše igralci, ki nastopajo v italijanskih klubih, pove'dovolj. Mednje treba prišteti nove zvezde doslej "malih" reprezentanc, ki opozarjajo nase. Seveda pa bodo zvezde kot so Marado-na, Van Basten, Gullit, Brehme, Vialli in drugi zanesljivo med kandidati za "naj" igralca. Od Jugoslovanov smo gojili upanje, da se bo uveljavil Stojkovič, pa ne bo nič iz tega. Navdušen pa sem nad igro Jožica, ki nas je vsaj doslej reševal spredaj in zadaj.« JOŽE KREFT Iffi halo mumlial | Izpitna naloga tokrat o nasilju Ob samem koncu šolskega leta se je na dijake raznih šol usul plaz vesti in slik o svetovnem prvenstvu. Za številne razrede pa pomeni zaključek leta tudi dodatne zrelostne izpite. Prof. Aldo Štefančič je ravnatelj nižje srednje šole »Ivana Cankarja« pri Sv. Jakobu v Trstu. »Med dijaki se v teh dneh opaža nekoliko manjša zbranost pri delu, ker je svetovno prvenstvo le dogodek, ki budi veliko zanimanje. Jasno je, da za to manjšo zbranost niso krivi dijaki in na izpitih smo na primer predlagali nalogo, v kateri naj bi razvili svoje misli o fenomenu nasilja, ki je danes predvsem pri nogometu tako pogost.« Ste jim torej priskočili na pomoč in jim dali izhodišča za konstruktivno obdelovanje argumenta? »Mislim, da smo bili skoraj dolžni ne pozabiti na tematiko, ki je v tem trenutku med najbolj aktualnimi. S tem, da smo tudi na šoli izkoristili svetovno prvenstvo, smo dijaštvu dali možnost, da s svojimi pogledi poseže v zadeve, ki so navadno le stvar oblasti.« Kaj pa med šolskim letom? Ob ponedeljkih je baje precej govora o nogometnih tekmah. »Pretiranega ne. V prvi vrsti se dekleta manj zanimajo za nogomet, ker se večinoma ukvarjajo z odbojko. Ob tem pa se pri teh letih fantje in dekleta bolj zanimajo za tisto, kar oni sami gojijo, to pa se obdeluje v normalnih odnosih med njimi in ne preko posebnih debat, ki so kvečjemu lastnost športno pasivnih navijačev.« In vaše osebno zanimanje? »Ni pretirano. Videl sem sicer obe tekmi Italije in mislim, da bom sledil tudi tisti s Češkoslovaško.« Bi tvegali kako predvidevanje? »V obeh svojih tekmah je Italija pokazala dobro igro in mislim, da bo Češkoslovaško le premagala, ker je tehnika njenih igralcev na višji ravni.« Kaj pa sojenje? »Do napak pride vedno, v glavnem pa teče to delo v mejah normalnosti.« Nagradni kviz načenja zaključni teden kvalifikacij Emirati ponujajo visoke ocene Visoko vrednoteno vprašanje o številu golov med tekmo Nemčija-Arabski emirati je nagradilo le dva tekmovalca. Šest zadetkov sta pravilno napovedala Marjan Coretti in Ciro Fabbri, ki sta tako osvojila samo s tem odgovorm po 10 točk. Kot smo že včeraj pisali, oomo popolno lestvico objavili v torkovi številki, vsebovala pa bo vse odgovore do vključno današnjega tekmovalnega dne. Tekma v Milanu je v petek zvečer od samega začetka obetala novo goleado Nemcev, saj so Matthaus in njegove Sturmtruppen dobesedno bombardirale arabskega vratarja. Slednji je imel v začetku precej sreče in je bil zato rezultat v mejah dostojnosti. Ko so Nemci naravnali merilne naprave, je šlo lažje. V anketi je bilo pol ducata golov sploh najvišji predviden plen. Katja Vodopivec, ki je na primer točno napovedala zmago Češkoslovaške, je bila izredno usmiljena do Arabcev in je predvidela en samo gol. Pri napovedi za to tekmo je verjetno prišlo na dan »italijansko« pojmovanje igranja, ki je v lažjih tekmah odločno usmerjeno k največjemu varčevanju moči. Pri nemških igralcih nekaj takega ni prišlo v poštev in morda je le silovita ploha omejila izkupiček na samo 5 zadetkov. Prihodnje odgovore pričakujemo v ponedeljek med 15. in 18. uro na tel. 7796353, vprašanja pa so naslednja: 1. VPRAŠANJE: Zmagovalec tekme Ar-gentina-Romunija (1 točka). . 2. VPRAŠANJE: Koliko igralcev bo zamenjal Vicini med tekmo Italija-Češkoslo-vaška (2 točki). 3. VPRAŠANJE: Točen rezultat tekme Jugoslavija-Arabskl emirati (10 točk). Prvo vprašanje je, malo vrednoteno, ker se obeta tajni sporazum za varno premostitev ovire. Nobena od ekip ni v sijajni formi in tveganja so zato malo možna. Glede Italije in Vicinija ne gre pozabiti, da se, kuhajo nove zamenjave že v začetnih postavah, za njimi pa obstaja tudi pritisk za razne »štafete«, ki imajo tudi to nalogo, da zemljepisno zadovoljijo ves polotok. Vprašanje jugoslovanske zmage naj bi ne smelo biti v dvomu. Bodo modn malo bolj pritisnili na plin? Variant je veliko in zato najvišje vrednotenje. Po TV do konca prve faze it- dž a v ■ V ■Ar" v Danes, 17. 6. Irska-Egipt 16.45 RAI 3, 16.30 TMC, 16.40 Lj 2 Južna Koreja-Španija 20.45 RAI 1, 23.45 TMC (posnetek), 23.10 Lj 1 (posnetek) Belgija-Urugvaj 20.30 TMC, 20.45 RAI 2, 20.40 Lj 2 Jutri, 18. 6. ..._ Kamerun-SZ 20.45 RAI 1, 23.45 TMC (posnetek), 22.50 (ca.) Lj 2 (posnetek) Argentina-Romunija 20.45 RAI 3, 20.30 TMC, 20.40 Lj 2 V torek, 19. 6. ZRN-Kolumbija 16.45 RAI 1, 16.30 TMC, 18.55 Lj 2 (posnetek) Avstrija-ZDA 20.45 RAI 1, 22.50 (ca.) Lj 2 (posnetek) Jugoslavija-Arabski emirati 16.45 RAI 3, 16.40 Lj 1 (ponovitev sreda 13.40) Italija-ČSFR 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.35 Lj 2 V sredo, 20. 6. Brazilija-Škotska 20.45 RAI 2, 20.30 TMC, 20.40 Lj 1 (ponovitev četrtek 13.40) Švedska-Kostarika 20.45 RAI 3, 23.30 TMC (posnetki), 22.50 (ca.) LJ 2 (posnetek) V četrtek, 21. 6. Belgija-Španija 16.45 RAI 1, 16.40 Lj 2 Južna Koreja-Urugvaj 16.45 RAI 3, 16.30 TMC, 18.50 (ca.) Lj 2 (posnetek) Anglija-Egipt 20.45 RAI 2, 22.50 (ca.) Lj 2 (posnetek) Irska-Nizozemska 20.45 RAI 1, 20.30 TMC, 20.40 Lj 2 V petek, 22. 6. Ni tekem Tako v 1. fazi svetovnega prvenstva Italija 90 1. FAZA SKUPINA A SKUPINA B SKUPINA C SKUPINA D SKUPINA E SKUPINA F JUNIJ 1990 ITALIJA Avstrija ZDA ČSFR ARGENTINA Kamerun SZ Romunija BRAZILIJA Švedska Kostarika Škotska ZRN Jugoslavija' Arabski e. Kolumbija BELGIJA J. Koreja Urugvaj Španija ANGLIJA Irska Nizozem. Egipt CAGLIARI PALERMO OB 17. URI Irska Egipt Ulfjfoje tretjeuvrščenih. prva druga Naročnina: mesečna 20.0Q0 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik nedelja, 17. junija 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT in tiska ^-------^ Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Pred današnjo motociklistično VN Jugoslavije na Grobniku Vodilni dosegli najboljše čase GROBNIK (REKA) Na poskusnih vožnjah za motociklistično VN Jugoslavije, ki bo danes na reškem dirkališču Grobnik, ni bilo nobenih odstopanj od vrednosti, ki so ustaljene v posameznih konkurencah. Edino delno presenečenje je prišlo do izraza v razredu do 125 ccm, v katerem je Italijan Loris Capirossi, ki vodi na skupni razvrstitvi za SP, dosegel samo šesti čas, medtem ko je Španec Jorge Martinez dosegel najboljši čas. V razredu do 250 ccm je najboljšo znamko dosegel Američan John Ko-cinski, ki tudi vodi na lestvici za SP. Italijan Luca Cadalora se je uvrstil na drugo mesto. V razredu do 500 ccm je bil naj hitrejši Wayne Rainey, ki zaseda prvo mesto na lestvici za SP, pred rojakom Schwantzem in Britancem MacKenzi-jem. 125 ccm: Martinez (Šp. - cobas) v 1.37'191 s poprečno hitrostjo 154,385 km na uro; 2. Frein (ZRN - honda) 1.37'968; 3. Gramigni (It. - aprilia) 1.38’271. 250 ccm: 1. Kocinski (ZDA - yamaha) v 1.3T313 s poprečno hitrostjo 164,674 km na uro; 2. Cadalora (It. - yamaha) 1.31'480; 3. Bradi (ZRN - honda) 1.32061. 500 ccm: 1. Rainey (ZDA - yamaha) v 1.28'433 s poprečno hitrostjo 169,674 km na uro; 2. Schvvantz (ZDA - suzuki) 1.29'855; 3. MacKenzie (VBR - suzuki) 1.29'855. Umik dirk: 125 ccm (10.00); 500 ccm (13.15); 250 ccm (15.00). Za uvod zmaga Šebenika BEOGRAD — Jugoslovan Robi Šebenik je zmagovalec prologa 45. kolesarske dirke po Jugoslaviji, ki šteje letos devet etap. Prva etapa v Beogradu je merila samo 1.400 metrov. VRSTNI RED: Šebenik 1'49"98; 2. Rovšček (oba Jug.) 1'52"53; 3. Baturom (SZ) 1,55"04; 4. Rnjakovič (Jug.) 1'55"35; Zorzetto (It.) T55"39 itd. Preporod Kellyja SOLEURE — Na kolesarski dirki po Švici se je v ospredje odločno prerinil irski veteran (34 let) Sean Kelly. Jutranjo 95 km dolgo poletapo do Soleureja je dobil z nezadržnim šprintom, na popoldanski preizkušnji na kronometer navkreber pa je bil sedmi, vendar je bilo to dovolj, da je s čela skupne lestvice po petih etapah spodrinil Švicarja Joha, ki je zdrknil na 8. mesto. Na drugem mestu skupnega vrstnega reda je zdaj Italijan Roberto Pagnin z 41" zaostanka, tretji je Švicar Steiger (1T3"), četrti Nizozemec Breukink (ki je zmagovalec popoldanske etape) z 118" zaostanka, peti pa Poljak Jaskula (1T9"). Midi Libre NIMES - Francoz Francois Lemar-chand je dobitnik 5. etape kolesarskega grand prixa Midi Libre. Na skupni lestvici še vodi Nizozmemec Luc Suy-keerbuik. Dirka tris • FIRENCE - Zmagovita kombinacija dirke tris je: 8 - 12 - 16. Kvote: 148.200 za 6.474 dobitnikov. Se zapleti na balinarskem prvenstvu ZSŠDI Prvak še ni poznan Na teniškem turnirju Queen’s Danes v finalu Lendl in Becker LONDON — Na najpomembnejšem teniškem turnirju na travnati površini pred Wimbledonom, londonskem Qu-een’s, sta se v finale uvrstila Ivan Lendl in Boris Becker. Lendl je v polfinalu po odlični igri s 6:2 in 6:4 nadigral Američana Johna McEnroeja, Becker pa je Šveda Edberga odpravil s 6:4, 6:4. Kaže, da se je Lendl letos resnično odlično pripravil za nastop v Wimbledonu, kjer ni še nikoli zmagal. Camporese razočaral FIRENCE - Američan Lawson Dun-can in Šved Magnus Larsson sta finalista mednarodnega teniškega turnirja v Firencah. Za veliko razočaranje je poskrbel Italijan Omar Camporese, saj je bila zmaga na tem turnirju gotovo v dometu njegovih zmogljivosti. Toda proti Dunca-nu (138. na lestvici ATP) je zaigral resnično zelo slabo in zasluženo izgubil s 6:2, 6:3. Larsson pa je s 6:4, 6:4 odpravil mlajšega in telesno šibkejšega Finca Akija Rahinena. Le še dve srečanji manjkata do konca zamejskega balinarskega prvenstva. Kljub raznim napovedim še ne poznamo ime prvaka. Tako izenačenega prvenstva ni bilo že dolgo let, rekli bi celo še nikoli. Gaje je bila po presenetljivem porazu z Makom Agorest že skoraj odrezana iz boja za prvo mesto, a zdaj je spet najresnejši kandidat. Vse ne poteka po pravilniku. Medtem ko se je Sokol držal načela, da se morajo zaostala srečanja odigrati pred zanj im kolom, da ne bi morebiti prišlo do taktiziranja, Gaja in Polet še vedno morata igrati med sabo. IZIDI ZADNJEGA KOLA: Mak Agorest - Danica Unitecno n.p., Sokol - Kras 1:2 (16:14, 8:11, 8:11); Zarja - Polet 2:1 (12:13, 11:1, 11:10); Zarja - Nabrežina 3:0 (20:19, 11:8, 11:8) LESTVICA: Sokol 29, Gaja 27, Kraški dom in Zarja 26, Nabrežina 24, Kras 23, Polet 21, Mak Agorest 17, Danica Unitecno 14. ZAOSTALE TEKME: jutri (19.30) na Vrhu: Danica Unitecno - Kras; torek 19.6. (19.00) na Opčinah: Polet - Gaja. Še danes lahko načelniki društev sporočijo organizatorju število oseb, ki se bo v petek udeležilo zaključne družabnosti na Vrhu. (Z. S.) Danes balinarska Trofeja Poleta Danes bo openski Polet organiziral pokrajinsko balinarsko tekmovanje za dvojice C kategorije. Organizatorju je tudi letos kot pokrovitelj priskočila na pomoč openska Hranilnica in posojilnica, ki je ob tej priliki darovala zlate medalje, namenjene prvim osmim uvrščenim dvojicam, ZSSDI pa je tudi letos darovalo krasno trofejo. Uspešnost tovrstnih športnih prireditev na odprtem je v večji meri odvisna od vremena. Če bo to naklonjeno je uspeh Poletove trofeje ža vnaprej zagotovljen. (Z. S.) Po letošnjem občnem zboru ZSSDI Ob priložnost? Delavni občni zbor ZSŠDI je za nami. izobraževanje tehničnih kadrov, ki te si- Ponavljam, da smo namerno dali temu shodu društev in delegatov ime - delavni - saj smo želeli razgibati vode našega telesnokulturnega življenja. Zanimivo je že dejstvo, da je tajnik SKGZ Dušan Kalc prvič uradno in javno priznal, da je naše gibanje najmasovnejše v zamejstvu. To dejstvo nam je bilo že znano, a vendar nam tako priznanje in ugotovitev nalagata nove in dodatne naloge. Če smo najmasovnejša organizacija, pomeni, da nosimo največjo odgovornost za razvoj naše zamejske skupnosti; istočasno nas zavezuje, da skrbimo za vse starostne skupine tukaj živečega naroda, da povezujemo vse predele dežele, kjer živijo Slovenci, To ni lahko, saj med nami obstojajo zgodovinske in socialne razlike, včasih zgledajo nepremostljive. Če pregledamo samo športno-tekmo-valne uspehe lahko trdimo, da še vedno dosegamo dobre uspehe. Tudi ta ugotovitev nas ne sme varati. V nekaterih panogah se pojavljajo novi mladi perspektivni tekmovalci, ki nam omogočajo vzpon v mladinskih ligah. Si moramo resno in dosledno postaviti vprašanje, če bomo znali in zmogli utrjevati in razvijati njihove potencialne sposobnosti, ali se bodo tudi najperspektivnejši počasi zgubili v medlem poprečju. Nimam dvoma, da so naši strokovni kadri dobri, da trenerji opravljajo vestno svoje delo, a to še vedno ne zadostuje; Moramo ustvariti tudi v društvih tisto okolje, ki bo vzpodbujalo tekmovalca, da bo ostal navezan na to skupino, da se bo počutil v družbi sovrstnikov prijetno; a vendar dober igralec se bo dobro počutil, če mu bodo soigralci enakovredni, kar mu bo omogočilo pokazati vse svoje znanje. To je najtežje delo, saj - zaradi skromne naravne selekcije - je težko predvidljivo, da bi se dobri in talentirani mladinci rodili in prebivali v okolju, kjer deluje eno društvo. Torej je nujno sodelovanje, povezovanje na podlagi enakih pravic vseh društev. To bi bil le prvi korak. Potrebno nam je tudi, da panoški trenerji izberejo skupno politiko, kar bi omogočilo dobiti igralce, ki imajo vsaj osnovno tehnično enakovredno znanje. Torej moramo skrbeti tudi za dodatno izobraževanje kadrov. Po eni strani bi lahko trdili, da je izobraževanje kadrov le skrb posameznika. Trenerji so prosti: lahko zapustijo društvo kadarkoli želijo oziroma tudi društvo lahko prekine z njimi sodelovanje. Taki so zakoni, taka je praksa. Po drugi strani je važno za celotno skupnost, da ima dobre vaditelje, ki bodo prenesli večje znanje na do-raščajočo mladino,- torej bi moralo Združenje skrbeti in vzpodbujati dodatno cer lahko kadarkoli zapustijo! Potrebno bo dobiti ključ, kako vskladiti te dve skoraj nasprotujoči si možnosti. Ob zaključku občnega zbora je prišla na dan tudi ugotovitev, da telesna kultura nam omogoča pridobivanje nove kakovosti življenja. To je res. Do določene starosti lahko govorimo o tekmovalni telesni kulturi, a kasneje moramo govoriti o ljubiteljski telesni kulturi. Naša naravna življenjska doba se daljša, življenski pogoji so vsesplošno dobri in tako človek potrebuje tudi v zrelih letih vodeno in primerno telovadbo. Težko bi bilo pričakovati, da bi imeli zadostno moči, da bi se kar sami strokovno razgibavali. Je res, da obstojajo priročniki, ki nam nazorno prikazujejo razgibalne - vaje, a vendar to ne zadostuje. Važno je tudi, da se zberemo občasno skupaj, da ne živimo iz dneva v dan bolj odtujeno. Ta pojav se sedaj vedno bolj širi in posplošuje. Le v vaških skupnostih, obstojajo intenzivnejši človeški stiki, a v'mestnem središču ali v predmestju se take človeške vezi rahljajo. Torej skrb za starejše generacije ima tudi socialni prizvok, pripomore k premostitvi vseh tegob, ki tarejo osamelega človeka. Zavedam se prav dobro, da nimamo dovolj vadbenih prostorov. Razvoj naše tekmovalne telesne kulture - ki je osnovni predpogoj, da zadržimo mladino v naših vrstah -nas je prisilil, da izkoriščamo obstoječe telovadnice praktično do pozne noči in tako nimamo več razpoložljivih kapacitet. Sorazmerno počasneje se razvijajo panoge, ki jih lahko opravljamo na prostem: tek, hoja, izletništvo, popotništvo in kolesarstvo. Tu imamo še velike možnosti in konkretno bo potrebno pomisliti, kako izkoriščati ta čas. To bo seveda zahtevalo določene spremembe miselnosti (upokojenec, se lahko poda na sprehod tudi ob delavnikih), a vendar od nekod moramo pričeti. Vsa ta vprašanja so bila zapopadena v poročilu, ki je bilo podano na občnem zboru, a vendar ni bilo odziva! Mučno in neprijetno tišino so razgibale le nekatere kritične pripombe, ki so govorile le o obrobni problematiki našega gibanja. To je bilo vse. Smo torej vsi skupaj prav zares prepričani, da je vse v redu? In vendar temu ni tako! Po občnem zboru je-začela prava diskusija v skupinah, ki so se zbrale v "osmici". A je pravilno, da razglabljamo o naši problematiki le z kozarcem v roki? Tam govorimo, drugod molčimo! Torej lahko zaključimo, da je bil tudi tokratni občni zbor vsaj delno zamujena priložnost! Odo Kalan Na Kontovelu danes nastop priznanega košarkarskega strokovnjaka Zjutraj finale turnirja dečkov R. Zeravica bo prikazal trening Na mednarodnem košarkarskem turnirju dečkov, so včeraj na Kontovelu dosegli naslednje izide: Kontovel -Sokol 70:57 (40:28) ter Branik - Partizan 71:38 (23:23). Danes bosta na sporedu finalni tekmi. Ob 9.30 se bosta pomerila Sokol in Partizan, ob 11.00 pa v velikem finalu Kontovel in Branik. Popoldne, s pričetkom ob 17.30, pa bo mednarodno priznani jugoslovanski košarkarski strokovnjak Ranko Žera-vica, ki bo tudi v prihodnji sezoni vodil italijanskega A-2.1igaša Irge iz De- sia, prikazaT model treninga. Žeravica bo tokrat razpolagal z odličnimi demonstratorji, saj bodo prikaz izvedli Marko Ban, Mauro Čuk, Štefan Gulič, Klavdij Starc in Boris Vitez. V ponedeljek bo na Kontovelu potekal turnir v minivolleyu s postavami Brega, Sokola, Kontovela, Bora in Sloge, v torek pa bo na sporedu odbojkarski turnir 3x3 v kategoriji under 16. Poleg tega pa se bo seveda nadaljeval kamp mi-nibasketa. EDOARDO FURLANI s.r.i. TRST - Ul. Milano 25 - Tel. 040/62200 KMETIJSKI STROJI kosilnica Honda za striženje vrtne trate električni generatorji od 350 do 3600 W Informativni sestanek SK Brdina za sezono 199011991 Nova program in trener Pred kratkim je SK Brdina s svojimi neutrudljivimi odborniki organiziral informativni večer za tekmovalce, starše in druge glede sezone 90/91. Marsikdo si bo mislil, da je sedaj prerano govoriti o sezoni, toda tekmovalci smučarskih klubov se prav poleti pripravljajo za zimska tekmovanja. Tekmovalci SK Brdina imajo nepretrgoma suhe treninge, kajti fizična zmogljivost ne sme popustiti. Prav zaradi tega je SK Brdina, ki je v dveh letih svojega aktivnega delovanja dosegel zavidljive rezultate, planiral za svojo tekmovalno skupino kvalitetne priprave. Tako je bilo ob pestrem programu poskrbljeno še za novega trenerja, to je Dušan Videm-šek. SK Brdina, ki ima več starostnih skupin tekmovalcev, je za boljše rezultate nujno potreboval trenerje za vsako skupino posebej. Poleg Videm-ška še naprej sodelujeta tudi Matjaž Šaraboh in Cveto Vidovič. SK Brdina bi rad zagotovil svojim članom, tudi začetnikom, predvsem pa otrokom, kvalitetno učenje smučanja. Ko začetnik pristopi k društvu ima pravico do kvalitetne začetniške in- strukcije, ne glede na to, ali se kasneje opredeli za rekreacijo ali agonizem. V ta namen bodo organizirali tudi tečaje na plastični progi, ki pozitivno vplivajo na zimsko pravo smuko. Poleg omenjenih trenerjev, ki gojijo alpsko smučanje, je SK Brdina poskrbel tudi za nordijske discipline. Tek na smučeh je zelo priljubljen in je zato prav, da so tudi v tej zvrsti možnosti ustrezne. Za uvajanje in vadbo smučarskih tekov bo skrbela še mlada, a zelo vešča Maja Antonič. SK Brdina čaka delovna sezona, ki bo zahtevala kar precej fizičnih in finančnih naporov. Prav. gotovo so zelo potrebni pozitivni rezultati, ki so dosegljivi edinole z resnimi kontinuiranimi treningi, selekcijo boljših tekmovalcev, ki se morajo potruditi in doka- zati svoje sposobnosti. Čeprav je pot vztrajnosti daljša, je zadoščenja za posameznika več. SK Brdina je rad na razpolago ter nudi vsakemu svojemu članu maksimalno pomoč in vse pogoje za resno delovanje. (V. Ž.) Na sliki: z informativnega sestanka. obvestila ŠD POLET prireja od jutri, 18., do 30. t. m. brezplačen TEČAJ MINIBASKETA IN KOTALKANJA za najmlajše letnikov 1983 in 1984 v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan (razen nedelje) od 14.00 do 15.00 za kotalkanje (sekcija nudi na posodo tudi kotalke) in od 15.15 do 16.45 za minibasket. V primeru slabega vremena bosta oba tečaja z istimi urniki v pokritem prostoru na Poletovem kotalkališču (na Pikelcu). Vpisovanje od 10.30 do 12.30 (tel-213403) ali na Poletovem kotalkališču od 15.00 do 20.00 (tel. 211758). JK ČUPA prireja jadralne tečaje za otroke od jutri, 18. t. m. dalje. Vpisovanje je na društvenem sedežu v Sesljanskem zali' vu tudi danes (tel. 299958). SK DEVIN vabi danes, 17. t. m., na spretnostno vožnjo po kraških gmajnah od Šemp0' laja do Cerovelj z gorskim kolesom (mountain bike). Začetek vpisovanja od 8.30 do 10. ure v Šempolaju. Odhod pr( vega tekmovalca ob 9. uri. Tekmovalo* so razdeljeni na tri kategorije: od 8. do 14. leta, od 14. do 18. leta ter od Izleta dalje. Za zadnjo kategorijo )e predvidena tudi vožnja na kronometer od Cerovelj do Grmade. ŠD KONTOVEL - RITMIČNA TELOVADBA obvešča, da bo zaključna priredite v sredo, 20. t. m., ob 20.30 na športnem igrišču na Kontovelu. KD SLOVAN IZ PADRIČ priredi v nedeljo, 24. t. m., netekmO' valno orientacijsko vožnjo »roadbooK" z gorskim kolesom (mountain bike) P padriškem hribu in okolici. Vpisovanj na startu, na Padričah od 9.30 do U-“ ' Odhod prvega udeleženca ob Vabljeni vsi! radio Opčine Program za tedenski športni konten Radia Opčine v ponedeljek: Mundial - vsak dan nova presenečenja. Motoci ^ zem: svetovna elita motorjev z?90'ije. na Grobniku, prispevek Vesne ^ ekar-Predstavitev 6. mednarodne Vpau- tingu za nagrado Portoroža. Sandi ? ^ ber: kje bo igral v naslednji sezon*a)3il še: Praznik športa na Kontovelu pn velika imena košarke.