Letnik 2
Maribor, torek 27. maja 1919.
Štev. 119
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5’50 mesečno. ^	.	..	četrtletno	K	16’50.
v-c' si pride naročnik sam v upravniŠtvo po list: Me-sečno K 5'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 30 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon St. 242.
Miroljubni nemški narod.
Nemškoavstrijska mirovna delegacija je izročila tajništvu spomenico, v kateri prosi, naj velesile končajo krvave boje na Koroškem, ki ogrožajo življenje in obstoj miroljubnega naroda. Nemcem se menda zdi cela situacija nekoliko nevarna, ker le tedaj imajo navado, prositi za mir in posredovanje.
Ko so se pred mescem valile nemške roparske tolpe po slovenskem Koroškem, požigale, ropale in morile, takrat se ni nihče izmed voditeljev nemško-avstrijske vlade oglasil ter s svojo autoriteto ustavil nadaljno morjenje. Gospodje na Dunaju, pričenši od drž. kancelarja dr. Rennerja na Dunaju pa do Schumija v Celovcu, so molčali ter mirno in z zadoščenjem opazovali, kako se naša lepa slovenska Koroška iz-preminja v puščavo in pogorišče. Nemškoavstrijska vlada je prav dobro vedela za vsa grozodejstva, ki so jih izvrševale nemške roparske tolpe nad
D. G.
Na krivih potih.
Bilo je leta 1917, ko sem opazoval priprave neke stotnije za odhod na fronto iz domačega mesta. Med moštvom so bili pomešani kmeČM fantje, obrtniki, nekaj prostovoljcev, med katerimi sem spoznal par odvetnikov, uradnikov in bradatega sodnika.
Vsi so bili opremljeni z nahrbtniki, puško in težkimi čevlji.
Pred njimi je stal mlad poročnik brez brk, prezrljivo gledajoč pred seboj stoječe možakarje ter dajal oblastnim glasom povelja šar-žom, vihteč salonsko sabljo, ki je blesteč odbijala raznobarvne jutranje solnčne žarke. Njegova un forma je bila nova ter se mu je dokaj dobro prilegala, kar je očividno uplivalo na njegovo oholo obnašanje ter bodrilo njegovo gzdavost.
Moštvo je molče čakalo povelja na odhod ter sem zlasti opazil potrte obraze starejših enoletnikov, ki so nemo upirali vprašujoče poglede. sedaj na sotovari.ie, sedaj na mladega poročnika. Slednji je opazil pomenljiv pogled ptaiiatog* sodnika in zgrabila ga je očividno ^ fi //neoficirji" v pričo njega še 1 h, ii ° m's iti in izražati svoje misli — ] ZZ "lem ~.na	ki je bil posneti
sodnika. ga mu,Uine«a pogleda	bradatega
oblasT—°moč uniforme inT^\ P°k	‘ian°'!lU
^višjo izobraženost
jvčega moštva in resnost trenutku, ko očetje
našim slovenskim ljudstvom, toda nihče, tudi oni tolerantni vladni gospodje iz socialnodemokratične stranke, niso našli besede, da bi vsaj grajali ta hunski pohod nemških folp.
Prišlo je do pogajanj, ki so se pa po zaslugi ravnoistih gospodov, ki zdaj prosjačijo mirovno konferenco za posredovanje, razbila. Tudi tedaj je nemškoavstrijska vlada dobro vedela, da izidi onih napadov v nobeni smeri ne bi mogli dovesti do izpremembe konečne ureditve mejnih vprašanj potom mirovne pogodbe, vendar pa niso sprejeli miroljubnih predlogov jugoslovanske delegacije.
Nemcem pa še ni zadoščalo, da so oropali in pokončali slovenski del Koroške. Zahotelo se jim je tudi po naši zeleni Štajerski. Že tedne in tedne zbirajo na Dunaju, v Gradcu in drugih nemških mestih prostovoljce za pohod v zeleno Štajersko. Dokazali smo pred par dnevi, da obstojajo na Dunaju stalne pisarne za nabiranje prostovoljcev
in sicer pred očmi in pod patronanco nemško-avstrijske vlade, ki ni niti z mezimcem pomignila, da bi ustavila to delo. In če misli nemško-avstrijska vlada, da bodo Jugoslovani mirno in s prekrižanimi rokami čakali, da prihrume nemške boljševiške in roparske tolpe ter jim opustošijo še Štajersko, se je nekoliko zmotila.
Mi nočemo druzega, nego da je naša slovenska zemlja v naših rokah ) in četudi še ni o tem sklepala mirovna konferenca. tDi ne moremo in tudi ne smemo trpeti, da bi nemški roparji upravljali naše ozemlje ter zalagali s pridelki naših rok svoja lačna mesta, da bi Nemci vlačili naše ljudi po ječah ter jih mučili in morili.
In če govori nemško-avstrijska delegacija o miroljubnem nemškem narodu, hočejo pač zavijati resnico ter potvarjati dejstva, ki so ugotovljena. Zatajiti hočejo grozodejstva, ki jih je uganjala nemška soldateska in ki jih hočejo najbrže naprtiti našim ljudem.
odhajajo na fronto, zapuščajoč žene in otroke, ne meneč se za razne notranje občutke, s kojimi so se posamezniki v tem resnem momentu borili, da niso baš vse pozornosti obračali edino na prepotentno obnašanje mladega častnika in občudovali njegove nove uniforme.
Na njemu lasten način jih je vzdramil iz razmišljevanja. Ozmerjal je najprvo bradatega sodnika z najnižjimi vojaškimi psovkami in nato kričal na vse črnovojnike, povdarjajoč, da on ne pozna med njimi nikakih uradnikov, da so sedaj vsi infanteristi, kojim on zapoveduje. Da bi svojo moč pokazal tudi v dejanjih, zaukazal je Saržom napraviti z moštvom vred desetkratni „Auf und nieder", menda v spodbudo patrijotizma.
Po tem prizoru odkorakala je stotnija z vojaško godbo proti kolodvoru, na čelu ji ta mladi nemški poročnik v novi uniformi, ponosno pozdravljajoč z blestečo sabljo dame, ki so i>a raz oken in po ulicah obmetavale z cvetlicami, kar je očividno piijalo njegovemu samoljubju in častihlepju, da se ni dal najmanje motiti od solz onih, ki so piakali za odhajajočimi, s kojimi so nekateri zadnjič menjali žalostne poglede.
Baš poprej ponižano in užaljeno moštvo je molče korakalo za njim, rudečih obrazov in srditih pogledov z bolestno zavestjo, da jih pelje v fronto miad nadut oficir, ki vsled svoje polovične izobrazbe in življenske neizkušenosti polaga večju važnost na zunanji utis in kroj svoje nove unifuime, kot na duševno razpoloženje svojega moštva in resnost trtfnotka, ko
se ločijo očetje od svojih dragih ter gredo prelivat svojo kri v neznane jim kraje.
Na postaji je zadonela cesarska himna, vlak je zažvižgal in odpelal na fronto može, od katerih se jih mnogo ni več vrnilo.
Težkim srcem sem se vrnil od kolodvora. Premišljal sem, kedaj pride ua mo vrsta, da me popelj« kak tak ponesrečen poveljnik branit domovino. Ustavil sem se pred izložbo konfekcijske tigovine. V izložbi so stali razni modeli, razkazujoči krojaško umetnost v izdelovanju častniških uniform. Zlasti model, preoblečen v celotno uniformo avstrijskega častnika, me je živo spomnil na postavo mladega častnika, ki je baš malo poprej dal občutiti moštvu moč uniforme.
Model je kazal od zadaj dovršenega avstrijskega oficirja, tudi svitle sablje ob strani ni manjkajo
Od spredaj je model sicer predstavljal oficirja, a brezizrazen obraz je izdal resnico, da predstavlja ta figura le model zt kroj avstrijskega oficirja, ne pa prave častniške osebnosti.
Manjkal je modelu bister pogled, manjkala so v obrazu iziazite poteze, ki dajo sklepati na višjo ali nižjo izobraženost, ki karakterizir&jo često vn;ijnost du^e in dobrote st ca.
Nehote sem primerjal t,a model z onim nemškim častnikom, ki je ob poslovilnem pohodu iz domačega mesta pokazal napram svojemi moštvu toliko brersrčnoti in duševne plitvosti ter odhajajoče branitelje domovine na tako nekvalifikovan način žalii in motil v njih Srčnih čustvih.
\
Maribor, dne 27. maja 1919.
_— -----------------------..-L -i -i~~
Če je nemško-avstrijski vladi v resnici za to, da se ustavijo boji na Koroškem, tedaj naj izpolni one zahteve, ki so jih stavili jugoslovanski delegati nemško-avstrijskim delegatom v Celovcu. Umaknejo naj se na prejšnjo demarkacijsko črto ter povrnejo škodo, ki so jo napravile nemške čete na Koroškem.
Naravnost zločinsko je pa, če govori spomenica nemško-avstrijske delegacije 6 miroljubnem nemškem narodu in pa o humanitarnem duhu nemško-avstrijske vlade. Nočemo ponavljati vseh. onih grozodejstev, ki so jih izvršili nemški vojaki in o katerih smo ponovno pisali. Umestno bi pa bilo, da bi delegati mirovne konference na mestu pregledali položaj na Koroškem, potem bodo ravno o nasprotnem prepričani, nego o miroljubnem in humanitarnem duhu nemškega naroda.
R Političen pregled. H
Demokratski klub. Beograd, 21. maja. Danes se je priklopil serbijanski klub „Nacijonalcev" Demokratskemu kiubu Štel je 7 poslancev, ki so prišli popoldne korporativno v naš klubov lokal, kjer jih podpredsednik Ribnikar z jedernatimi besedami pozdravil. Z burniVni živio-klici in z živahnim ploskanjem smo jih sprejeli v svojo sredo. Brez vsake agitacije se je izvršilo to najnovejše združenje, edino privlačna sila našega demokratskega programa ^e privedla srbske nacijonalce v Demokratski klub.
Meje Jugoslavije. Pariz, 23. maja opoldne. Presbiro Jugoslovanskega Odbora je izdal sledečo izjavo: Jugoslovani imajo največji interes na tem, da žive v prijateljstvu tako s starimi, kakor z novo nastalimi sosednjimi državami. Jugoslovani bodo protiutež češko-av-strijske-madžarske konfederacije v tem delu Evrope in bodo jez proti germanski ekspanziji. Kakor Francija in večina zaveznikov, so tudi oni absolutno nasprotni združenju Nemške Avstrija z Nemčijo, ki še ni opustila svojega Diang nach Osten. Jugoslavija želi imeti primerno
| mesto v novi balkanski zvezi, ki se bo prej ali slej osnovala.' Pristop na morje jej je ne-obhodno potreben za gospodarski razvoj. Srbija in cela Jugoslavija je danes v mnogo bolj nesrečnem položaju, kakor razrušeni sever Francije, ker ni preskrba možna, ker je Roka zasedena od Lahov. Veliki važni gozdovi na Hrvatskem, ki bi jih mogla Francija izrabiti, ne morejo vsled tega do železnice. Jugoslavija se nadeja, da bodo sprejemljive zahteve med zavezniki zmagale.
Pariz, 23. maja opoldne. Presbiro Jugoslovanskega Odbora v Parizu izjavlja nadalje: Jugoslovanski delegati se posvetovali z gospodom Tardieuoro, predsednikom centralne t ■ritorijalne komisije na konferenci. Izmenjale so se misli gleue severnih mej Jugoslaviji Po tej izmeni misli bi nnsti Beljak in Celovec bili prepuščeni Nemški Avstriji, doeirn bi Jugoslavija dobila Velikovec in okolico ler tudi slovenske dele ogrskih komitatov Vas iu Zala. Mejna črta bi tekla od Vrbskega jezera in bi nadaljevala neposredno pod Celovcem. Nato bi se obrnila severno od tega mesta ves čas ob etnografski meji. — Maribor bi seveda bil jugoslovanski. Svoječasno nameravani plebiscit za Celovec in Beljak bi torej odpadel.
Le Nemčija je kriva svetovne vojske. LDU. Lyon, 24 maja. (Brezžično.) Pri zadnji skupščini berlinskih delavskih svetov je poslanec Rihard Miiller ljuto napadal vlado in izjavil, da ima Nemčija vso odgovornost za izbruh vojne. Pripomnil je pa, da nastopa ententa prestrogo proti premagani Nemčiji ter dejal, da se pripravlja na ta lučin nova vojna. Toda obsojal je poizkuse, odvaliti odgovornost od sebe; tako izzivanje sovražnika ne more imeti drugačnih posledic, kakor zelo stroge mirovne pogoje. Nato je dejal predsednik Fehrenbach, da je tudi ententa deloma kriva vojne. Predgovornik je to zanikal, nakar je nastal v skupščini velik hrup; toda govornik je vztrajni neomajno na svojem stališču ter glasno vzkliknil:	„Vojne je kriva samo in
edinole Nemčija." Nato je govoril poslanec Cehen, ki je dejal, da so vsi izgovori in vsa zavijanja vlade Scheidemannove brez podlage ter opozoiil na to, da bi bila Nemčija v štirinajstih dneh prisiljena, podpisati vsakršen mir, ako bi zasedla ententa vse nemške premogovnike.
Informiral sem se	o tem	častniku	ža-
lostnega spomina ter izvedel, da je naredil pred kratkim »Kriegsmaluro« in bil nedavno povišan v častnika.
S tem mi je bilo vse jasno	in nisem	se
Več	čudil, zakaj so se	starejši	enoletniki	in
moštvo pri odhodu na fronto tako pomenjljivo spogledovali ob pogledu	na njih	mladega	po-
veljnika, ki se je takrat čutil vsaj pol boga.
Naklučje je hotelo, da sem se pozneje sešel v Srbiji s četovodjo njegove stotnije. Ta mi je pravil njegov neslaven pogin; kajti ta poročnik pred sovražnikom ni pokazal one navidezne neiistrašenosti ir hrabrosti, s katero je hotel briljirati nasproti moštvu v domačem mestu v varnem zavetju. Na najbolj nevi rna mesta je pošiljal svoje šarže na poizvedovanja, sam pa potem javljal svojim predstojnikom, da se je osebno prepričal o sovražnih postojankah. Ni mu zadoščala moderna uniforma, tudi a pavovim perjem se je kinčal, da so mu našili rnzne kolajne na njegova prša.
V Albaniji je dobil telefonično povelje, da ima sam osebno z dvema podčastnikoma oditi na izvid preko nekega holma ter poizvedeti, v kaki smeri prodira Italijan proti našim pozicijam. Četovodja mu j..- to javil, a »hrabii. poročnik je čelovodji ukazal, naj sam vzame puško in par ročnih granat, se poda preko do-tiijnega holma, izvrši telefouično povelje ter mu
Dnevne novice.
•f Franc Ravnikar. V soboto popoldne smo nesli k večnemu počitku našega nepozabnega prijatelja davčnega nadupravitelja v. p. g. Franca Ravnikarja. Pogreba so se udeležili zastopniki yseh uradov. Mariborski pevski zbor pod vodstvom g. Dev-a mu je zapel v slovo
uspeh pride javit. Četovodja je sicer vzel orožje, a opirajoč se na telefonično povelje, ki se je izrecno glasilo, da mora izvid izvršiti poročnik sam, je zahteval, da ga mora poročnik s zemljevidom na dotično mesto sam povesti, da ne bode zastonj nosil raznih odlikovanj, ki so (ličila njegova prsa. Ker se je poročnik obotavljal, ga je čet 'vodja kratkomalo s puško v roki tiral pred seboj. Ob robu onega holma pa so začele švigati italijanske krogle in zadet je padel mlad poročnik, sicer ne v hrabrem boju, temveč na prisiljenem izvidnem pohodu brez zaslug za domovino in brez oslabljenja sovražnih vrst, če ravno ga sedaj doma slavijo kot junaka.
Četovodja je ne glede na padlega poročnika in vkljub d -ževanju kroglje od laš^e strani dotični holm sam srečno obšel, napravil zahtevane poizvedbe in na podlagi njegovega poročila so naše čete pod vodstvom narednika napravile protisunk ter pognale Italijane onkraj postojank.
Prehod v Jugoslavijo se ni izvržil povsem brez primeša ljulke v našo državo. Videli smo, kam je dovedlo vojsko stare Avstrije razuzdano življenje in brezbrižnost večine častnikov, ki so se zabavali in razkošno živeli z raznimi vojaškimi „damami", ki jih je vojaško poveljstvo v ta namen določilo pod nedolžnim naslovor. „Wfibliche Hilfskiafte .
To je stalo davkoplačevalce milijone. Pod-
dve ganljivi pesmi. Rajnega so dičile vse vrline' Zato mu je bil vsak prijatelj in ostane v naših srcih nepozaben 1
Delo v narodnem predstavništvu ne
gre zaradi tega hitreje od rok, ker velja še do danes poslovnik stare srbske skupštine, ki daje posameznim poslancem neomejeno pravico govoriti kolikokrat in kako dolgo hočejo. To ne-dostatnost. smo občutili y zadnjih sejah, kjer so se verificirali nekateri poslanci proti volji staroiadikalcev, ki so postali strašno razburjeni. Demokratizem gre zmagoslavno svojo pot po naši domovini. Ljudski zastopniki pristopajo venomer Demokratskemu klubu. To pa razburja staro gospodo, ki prisega na Pašičevo zastavo, ker čuti, da -se ji majejo tla pod nogami. So to vojskovodje brez armade, ker srbsko ljudstvo stoji V ogromni večini za modernimi srbskimi demokrati.
Potni listi v Avstrijo se ne izdajejo več v Beogradu, temveč v Ljubljani.
Prva slovenska gostilna se je otvoriia
v Beogradu v Kraljice Natalije ulici. Slovenci so v Beogradu trpeli vsled tega, ker niso bili vajeni na srbsko kuhinjo. Srbi ljubijo meso, mast in papriko, ne marajo pa sočivja. Slovenci so se zlasti med vojno navadili na popolnoma drugo hrano, ki je pa v Beogradu ni dobiti. Zato je slovenska gostilna bila življenska potreba vseh tukajšnjih Slovencev, ki jih je že precej tukaj Obe veliki sobi sta bili že tretji dan po otvoritvi polni in človek bi mislil, da je kje v kaki ljubljanski ali mariborski gostilni, če je poslušal živahno politiziranje naših poslancev, strogo kritiziranje dveh paragrafu podobnih juristov, v drugem kotu dovtipe starega Goričana, pri okrogli mizi pa s hrupnim smehom pomešano govorjenje dobro rejenega socijalista.
Časopisne znamke se bodo po posredovanju Demokratskega kluba odpravile in se bode mesto teh uvedlo za administracije časopisov pavšalno in v vseh pokrajinah enakomerno plačevanje za odpravo časopisov.
Mariborski „Sokol“ je priredil s svojim deškim in dekliškim naraščaje« pretečeno nedeljo pešizlet v Ruše. Vzlic grozečim oblakom in Vzlic temu, da je bilo veliko članov odSlo že poprej na občni zbor Planinskega društva, je biia udeležba zlasti od 'strani naraščaja nenavadno velika, bilo jih je nič več in n'č manj ko 120 udeležencev. Srce se nam je smejalo, ko smo videli tudi naše malčke držati strogo ^Sokolsko" disciplino, kako brso so sledili vsakemu povelju se razvrstili in korakali kakor vojaki; in brhke ,;SokoIice" niso prav nič zaostajale in tako se je vršil pohod, ki sta ga vodila brata Hren in Hočevar od Maribora do Ruš v sklenjenih vrstah in jednakomernem ko-
častniki pa so morali delati s podvojeno silo v pozno noč, da so izvršili poleg svojega dela tudi to, kar je bilo na papirju — adi lepšega — predpisano tem ' „weiMiche HilfsUrafte", ki so se pod tem naslovom neovirano udajale pohotnemu lahkoživju ter se pri tem žerirale v vrste ^ažistov.
Žalostno bi bilo, ako bi se slovenski častniki brezizjemno ne mogli popolnoma otresti zlih navad in nečednosti, ki so jih opazovali skozi pet vojnih let na rasupitih nemških in madžarskih kolegih.
Slovenski častniki izvirajo po večini od na šega zdravega kmečkega stanu. Kot taki morajo poznati dobre in slabe lastnosti našega moštva, ne smejo jim biti samo strogi zapovedniki P? nemškem kopitu, temveč tudi učitelji, svetovalci in prijatelji ob jednem.
Kakor učitelj in prof,^r pozna svoje učence, tako bi moral častnik v dnu srci poznati svoje moštvo; kar pa jo možno le, ako je ž njimi v vedni stiki, ak"< Se jih ne pripušča samim sebi, zlasti ne na og; oženili postojankah.
Ako bode moštvo prej riž-m >, da je častnikom v prvi vrsti pri srcu c ranba domovine, potem jih bode povsod spremljala ljubezen in požrtvovanje nagih fantov, ki so >e do sedaj priznano na vsth frontah i k.zaii posebno nrabre in neustrašene in zle posledice t.er očitki, kakor so jih navaja gled« koioške fronte, bodo izostali.
raku, na čelu sprevoda so vihrale trobojnice, razlegala se je .Sokolska" fanfara in slovenske koračnice, ki jih je p epevala navdušena mladina vso pot od Maribora do Ruš Med potom je izletnike dohitel vlak, ki je pelal „Sokole"-junake, naše hrabre voja e proti Koroški. To srečanje je izvalo obojestranski vihar navdušenja, dokler je bil vlak na vidiku pozdravljanju in odidravljanju ni bilo konci. Morebiti je ravno to srečanje marsikateremu slov. nskeniu vojaku pojasnilo, zakaj gre branit našo ozemlje: za našo deco se gre, ki jo hoče tujec nam ugrabiti in raznaroditi, in ta deca mu je zaklicala navdušene pozdrave. V Rušah je mladina po kratkem odpočitku in okrepčilu v gostilni gosp. Muleja, dokazala, da je pot nikakor ni utrudila ; na trati pred crkvijo se je vršil nastop s prostimi vajami in telovadne igre, dokler ni vlak zopet pripeljal izletnike v Maribor. Zopet so se razvrstili „Sokoiice" in „Soko!i“ in od-korali prepevajoč „Sokoisko" koračnico skozi mesto do Narodnega doma, kjer je brat starosta dr. Sernec v kratkem nagovoru pohvalil lepi nastop vseh članov, pred vsem tudi naraščaja in navdušil za „Sokolska" načela, da bomo vredni sinovi naše ljubljene in slavne domovine. Mogočno je odmevala „Lepa naša domovina', potem je bil razhod. Vsem udeležencem, starim in mladim, bo ostal ta izlet v najlepšem spominu. Mariborskemu „Sokolu", ki je zapo-
živahno društveno delovanje, pa želimo prav toplo, da koraka po tej poti naprej.
Protialkoholni oddelek je ustanovljen pri ljubljanskem poverjeništvu za socialno skrb.
Posest orožja prepovedana. Z naredbo poverjeništva za notranje zadeve je civilnim osebam do preklica prepovedana posest kateregakoli orožja brez posebnega dovoljenja. Veljavni orožni listi se smatrajo za tako dovoljenje. Vsi drugi morajo orožje oddati.
Orožne vaje in odpoved služb. Zaradi vpoklica k sedanjim orožnim vajam ne more noben delodajalec odpovedati službe svojim vpoklicanim uslužbencem. Dokler traja uslužbenko vojaške službovanje, ne more niti službodojalec niti uslužbenec z odpovedjo razvezati službenega razmerja.
Jugoslovanska mučenika Zrinski in Frankopan. Spisal Matija Pirc, prof. v Mariboru. Cena 1 krona. Ta brošura nam v jasnih in toplih besedah slika življenje, trpljenje in smrt naših mučenikov. Priporočamo jo vsem. Naj ne bo Slovenca, ki bi se ne seznanil z življenjem teli dveh velikih Hrvatov.
Gustav Strniša.
Antonu Danilu
•b 4O. letnici njegovega delovanja na slovenskem odru.
Oj, očka Danilo, mar res si Že star: let štirideset že po odru hojevaš, in v igri veselje, ljubav razodevaš, in strast in bolest in vse polno prevar?
Nel Še si mladenič, a oče družine:
saj slednji igralec ima Te res rad ________
in kakor si oče, si vsakemu brat ______
prijateljske nosiš le v sebi vrline —
Da, mlada je duša in lahek korak še vedno mladenič si dvajsetih let- '■ ni zmagal življenja Te boj in krepak postal na rovaš si — junak operet ________
Kot goslar sanjavi Ti meni se zdiš — iz strune izvablja srca hrepenenje; a pesem njegova — njegovo življenje, ljubezen njegova, njegov paradiž —
našel si v tajnem naročju Talije, čeprav če.„to zanjo oi sam se boril;
novo 8olnce svobode nam sije; gove zdaj žarke prostosti boš pil.
Čestitamo ! Dalje naš dragi Danilo Ti vecn« mladenič, poin ug .	'
naj naša ljubav Ti bo — „aše nla?dn’ m truda in deTa še Tvoj^ Sad1
Slovenski napisi. Maribor dobiva tudi
na .'unai slovensko lice. Gostilničar in mesar Kirbiš je razobesil okusno slovensko tablo z napisom »Gostilna pri Črnem Jurju«. Prav je tako 1 ln mi prav toplo priporočamo vsem to gostilno
„Domen“. Včeraj se je vprizoril tu v dvorani »Nar. doma« »Domen«, narodna igra s petjem v petih dejanjih, po Jurčiču spisal Ivan Česnik. Igro so vprizorili tukajšnji »Orli« v prid menze visokošolskega dijaštva v Zagrebu. Namen je bil dober, igra slaba. Najboljša je bila pač Anka. Nežno, ljubko dekle, dokaj dobrih kretenj bi pri pravi režiji lahko izvrstno rešila svojo vlogo. Skoda, da nima oglajenega glasu. Sicer je pa bila daleč pred drugimi. Jerica je premalo uvaže-vala svojo vlogo. Meta je bila stara 40 let, ubožna osebnica je prišla na oder s ceki-nastimi uhani in prstanom na roki. Glas je imela dokaj dober, toda pri umiranju je popolnoma vrgla svojo vlogo. Govorila je z istim glasom kakor celo igro. Jurec ni bil kmet-korenina in je ravno tam, kjer bi moral napraviti efekt, postal komičen. Domen je nastopil s tako čudno gesto, da bi si človek tolmačil v njej vse preje kot jezo kmečkega fanta, ki nastopi s patosom in krepko Sova je bil prisiljen. Ni dovolj, če človek s stisnjenimi zobmi igra svojo vlogo, treba jo je preživeti v svoji duši. Urh bi bil že še, toda na oder jo je prisekal z modernimi citrami, sključen, pa brez palice. In ko je simuliral igranje na citre, ni nihče za odrom igral v resnici kar je bilo silno mučno in česar je bila seveda kriva režija. Krševan ni bil slab. Špilkin Jožek je prišel že z gotovim značajem na oder, pa je naenkrat začel pretiravati in ples, ki bi ga moral res nekoliko komično plesati, me je spominjal na starega klovna. Župan ni bil prav oblečen, kmetje premladi, fantje premalo živahni, biriči slabi. Sicer pa zato ni treba obupati, mnogo je zakrivila režija. Zakaj se ne prakticira kot v Ljubljani, kjer pri vsaki režiji še drug režišer navadno pomaga. Sicer se pa tudi prava igra ni izbrala. Mnogo truda bi bilo treba, da bi se narodna igra tu dobro uprizorila, ker te igre so doma na Gorenjskem in Dolenjskem in če se igrajo nikakor niso besede: »Brezovka, ustrelil, bčtežen, vzgojil, govoril, župan itd. pravilno izgovorjene temveč:	»Brčzovka,
ustrelil, betčžen, vzgčjil, govčril, župan itd. Publika je bila res večina popoldanska. Ko je v tretjem dejanju Domen Sovo davil na tleh, je silen aplavz pretresal dvorano in spomnil sem se besed: »Avae Caesar morituri te salutant!«	G.	Strniša.
S
Zadnje vesti.
(Posebna telefonska ln brzojavna poročila „ Mariborskemu delavcu").
Uprava Poljske republike.
LDU Pariz, 25. maja 1919. (Brezžično). Iz Varšave poročajo: Poljska uprava, o kateri se razpravlja v poljski narodni skupščini, obsega 12 členov, od katerih najvažnejši so sledeči: 1. Poljska bo vedno in povsod branila svojo neodvisnost in nedotakljivost, žali pa ostati v prijateljskih odnošajih z vsemi civiliziranimi narodi. 2. Vsaka na Poljskem rojena oseba in vsakdo, čegnr starši so Poljaki, ima pravico do poljskega državljanstva. Pred postavo so vsi državljani enaki. 3. Narodno predstavništvo se voli vsaka 4 leta na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice, ker je zakonodajna korporacija. 4. Predsednik se voli vraka 4 leta potom neposredne volitve in more biti tudi ponovno izvoljen. On ima vladarsko pravico in ni odgovoren. Ministri, ki so člani deželne zbornice, imenuje predsednik republike na predlog min. predsednika. 5. Uvedejo se pokrajinska avtono mija, splošna službena dolžnost od 20.-25. leta in direktni davki. Socialna zakonodaja voli posebno področje. Cerkev in vsa veroizpovedania so pod posebnim varstvom države. Oduošaji do katoliške cerkve se urede potom konkordata sf sv. stolico.
Dolgovi stare Avstrije in mirovni pogoji.
LDU. St. G e r m a i n, 25. maja. Iz poročil pariškega časopisja je čimdalje jasnejše razvidno, da je glavni vzrok zakasnitve pri izročitvi mirovnih pogojev iskati v težkočah, kt jih povzroča rešitev avstrijskih finančnih vprašanj. Sedaj hočejo vprašati »dediče«, predno predlože pogodbo nemškoavstrijskim delegatom.
Poslano*
Kritiku
komedije „Svet“ v „Straži“ z dne 23. maja 1919.
Gospod kritik!
S tem, da se odzivamo v listu, ki zastopa drug političen nazor kakor »Straža«, nočemo vtisniti zadevi strankarskega značaja. A »Straža« odklanja na-daljne replike, nam pa je ležeče na tem, da se popravi, kar ste storili z neko vrstjo nevednosti, precejšno mero nestrpnosti in tudi surovosti.
Zato trkamo tem potom na čut Vaše časti in na Vašo lojalnost kot kritik, ki nastopa javno.
Nočemo Vas učiti pojmovati moderne drame. Dovolite nam samo, da Vam mimogrede izrazimo svoje začujenje, da očevidno niste vedeli, kdo je Branislav Nušič; sicer ne bi trdili, da ga je naš protagonist — reševal; sicer g? ne bi učili, kje naj neha, sicer ne bi prisodili kot edino »dopadenje vzbujajoče« — mački prvenstvo v igri! Poglavje o moralnosti tudi ni naša zadeva; duhovnik, vseučiliščni docent dr. Le-nard, je o tem že izpregovoril. Niti trivialno ugibanje o spolu mačke in namigavanie na mačka na koncu ni predmet našega pisma. (Ali ni to nekaj — nemoralnega?) Najmanj nas zadene točka o igranju in trditev, da igra sploh ni prijala; tozadevno imamo dva tabora, plebiscita ni izvedel še nobeden. Na koncu negativnega dela tega pisma pripominjamo samo, da bi bilo bolje, ako bi igro dosledno merili po Cankarjevem kopitu in ne samo ob mački; najbrže bi bili pri tem prišli na drug nazor glede — morale.
Ne, gospod kritik, vse to ni vzrok, da Vam pišemo! Ko Vas je protikritik v svojem odgovoru pobil (oprostite, da se nam tako zdi), od vsega Vašega kritikovanja ni ostalo nič druzega, ko nad vse brezobzirna, globoko v zasebnost segajoča žalitev naših dam, osobito Igralke Jelice. Ta dama ni zagrešila druzega, ko da se je žrtvovala za dobro stvar, igrala po besedilu igre in navodilih režišerjevih, naprošena. za to od krajevnega odbora »Stanovske zveze slov. akademikov v Zagrebu« v Mariboru. Previdno sicer balansirate med ulogo Jelice in gospodične v zasebnem življenju. Dosegli pa ste, da se ta gospica sedaj ne upa na cesto, da mi ne vemo, kako ji zadostiti,' ker baje pada krivda na nas. Dosegli ste, da je tovarišicam predmet javnega posmehovanja. Dosegli ste, da nobena dama, ki so dosedaj igrale pri dramatičnem društvu, noče več na oder. Dosegli, ste, da ste zanetili v nekaterih rodbinah prizore, ki kažejo na nas, češ, da smo mi krivci, ki smo bona fide igrali (po dr. Lenardovo) prvovrstno, moderno, jugoslovansko, popolnoma moralno komedijo v dober namen! Vsak otrok, gospod kritik uvidi, kam cikate: »Češ, nič Ti ne pomaga, igraj karkoli, Ti si punče, ki vsled svoje zrelosti (!) zasluži, da Te oče našvrka!« Vse juridično dlakecepstvo ne izpremeni vtisa, ki se je v smislu gornjega stavka utisnil v občinstvu.
Ko smo Vam povedali vse to in Vam očrtali položaj gospodične proti njeni rodbini in — svetu (poglejte, že zopet - »svet«!) na eni, in naš položaj do gospice in obeh drugih užaljenih dam na drugi strani, prihajamo končno vendarle in medias res in apeliramo resno in odločno na Vašo čast kot akademik, duhovnik, častnik, poštenjak, na Vašo stanovsko čast in na čast kot kritik, ki govori ljudem, na Vašo možatost, na čast Vašega poklica in stanu kateregakoli 9i bodi, da popravite, kar ste storili!
Vrnit« last damam, kak«r at« Jim jo violi I
Naša akademska čast nam veleva, da to zahtevamo od Vas!
Izjavite torej, da niste hoteli zasebno žaliti dam, da obžalujete, ako se je Vaš dopis tako tornalli. Izjavite, da se vsi izrazi glede na Jelico tičejo le tiloge la da priznate, da gre posebno damam za njih trud in požrtvovalnost vse spoštovanje. Posebno pa ravnotako javno pojasnite stavek: „Kaj bi zaslužilo punče, ki bi naj bilo igralo 14 letno deklico . - . . .“
Ničesar druzega nočemo od Vas, gospod kritik. Prepričani smo, da ste gentleman in da storite, za kar Vas prosimo. Predostojni smo, da bi Vam za obratni slučaj grozili, saj ste skriti za pečatom uredniške molčečnosti. A kakor mi, odkrijte še Vi svoj vezir. Vitezi so po končanem boju to storili!
Zato bilježimo s polnimi imeni zatrjujoč Vam odlično spoštovanje!
Maribor, dne 24. maja 1919.
S Z _S A M a r i b o r:
Predsednik: Makso Š n ud eri, pravnik. Podprediednik: Miloš V a uh n i k, pravnik. Gospodar: Franjo Štuhec, pravnik. Tajnik : Stanko M o š k o n, pravnik. Blagajnik1 Janko P e č č, mcdicinec.
* vsebino »Poštenega« je uredništva talfka odgovorno, kolikor zahteva zakon.
Odjemalcem kvasa!
Našim cenj. dolgoletnim odjemalcem naznanimo, da jim ne smemo kvasa poslati, kajti je celi izdelek kvasa od deželne vlade zaplenjen, ter smemo samo onim gosp. odjemalcem kvas pošiljati, kateri se v razdel-niku okrajnih glavarstev nahajajo. To radi reda tem potem naznanjamo, kajti nam je nemogoče vsakega posamezno obvestiti.
Tovarna kvasa Račje.
Korešpondentmja
zmožna slovenske in nemške korešpondence, stenografije ter strojepisja, se takoj sprejme v tovarniškem podjetju na Muti. Reflektira se le na boljšo moč. Ponudbe pod »Železnarna na Muti (Dravska dolina)«.
rrri n t u n 111 n iti rnnnnpmmaco'TTrf-3
Obiskujte
kavarno .Balkan'
na Tegetthoffovi cesti št. 36
(blizu glavnega kolodvora). c3C3
Lastnik: Franjo H e n d 1 e r.
ura 11 irarrriraamroaniiii rrnnmiifi
Trgovina kolonijalnega blaga na debelo in drobno
flladimir Pavlšek
Maribor, Grajska ul. 16
se priporoča!
gcxxxxxxxxxxxxxx:
Kupim vsako množino
rezanega, otesanega in okroglega smrekovega in jelkinega lesa. Ponudbe na tvrdko
14-7
Semena
vrtnarskega, cvetličnega, gozdnega in vsako vrsto deteljnega, priporoča trgovina z semeni
H. Berdajs, Maribor ob
Solljin trg
Pohištvo 1
j Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska j oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREIS, Maribor
Stolni trg St. 6.
Svoboden ogled I	Ceniki zastonj 1
I. maribor. strojna pletarna
Ivan Barta jtar Župnijska ulica it. G
se priporoča	*
v izdelovanje vseh pletenin. — Svilene, flor, cvirnate in volnene nogavice se po ceni izdelujejo in se tudi podpletejo.
CD$KXx2)CCK2)&&h2><Z)<XhX)®$&&)I$!<Z)(Z)($0DGDCEkZ)(Xm2m2>$&(2kX'(ZhX>
CXXXXXXXXXXXXX2
Serf Ferdo
importna in eksportna trgovina
Maribor, Koroška cesta 21
prodaja po nizki ceni:	5—5
krušno moko kuruzho moko kuruzni zdrob pšeniine otrobe fino toaletno milo pralno milo ocet (Jesih)
cxxxxxxxxxxxxxxxx:
Drago Kobi
Maribor, Franca Jožefa cesta 15. n v . . v
nrmrrtitnnm KaznasaiCI COSOPISOV
A. Vertnik
trgovina z mešanim blagom in premogom
Sodnijska uSica 17
priporoča se občinstvu,
Zahtevajte povsod naš list!
invalidi, dobe lep zaslužek. Zglase naj se v upravništvu ..Mariborskega
delavca".
/. Božič
Maribor, Tegetthoffova cesta 34
Modni atellje za gospe in gospode. Naročila po meri se solidno in točno izvrše. Vojaške uniforme se izgotovijo v najkrajšem času.
Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in med prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo” v Mariboru.
»Mariborski delavec44
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
.Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg
os.
Zaloga vsakovrstnih oblek za moške in dečke, kakor tudi vo- (j Ortner Jožef, Schmidov trg 2 jaške čepice ter epolete.
as:
Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J.,	„	_	»
Czadnik L., Stolna ulica l fl v a f Specialna trafika, Grajska ulica Unntn I lArnTOll Handl Karolina, Tegetthoffova cesta
oraia vosnjaRp— .
. I	Schifko	Maria,	Melje
PTUJ	jPichfer Ana,
Tro-nvinn y ncniem Čevlji in Jurko Marija, Koroška cesta I rgovina Z usnj , J j Lackner J., Vitrinjska ulica
Surovimi kozami.	j Kos A., Marijna ulica (pri sodniji)
Elegantni bo* ca.« in chevrea,
— Fini čevlji iz črne m rujave tele- Kresnik ^na, „
tine. — Navadni čevlji iz rujave kra- Majer J., Pobrežje, Brezka cesta 21
vine, podplatni in podpetni cveki, drete,'Jarc Jožefa, Glavni kolodvor
platno.
Leber F., Koroški kolodvor
Vojaške čepice
bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde za častnike v državni barvi SHS in kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja
modna trgovina
Zaloga perila za dame, steznikov in moderčkov.
Zaloga svile za obleke in bluze.
Uzorci n a razpolago.
M. BI00UC, Maribor, Tegetthoffova cesta št 21
(?4ai3 Tiskovna zadruga
Odvovorn1 urcdmiU • Fr. Voglar.
H:ksr»:j Karl R<*btt»"h v Vt8rihora