foAlutns pbBns V fotsvinL
Leto XVU., št. 110
JUSL:
Ljubljana, sreda 13* maja 1936
'SO
Cena 2 Din
Upravništvo; ujuDijana, cLnafljeva uUca 6. — TeietoD št. HL22, 3123. 3124, 3125, 3126* Inseratm oddelek: LJubljana, Selen-Durgova ie i - rei 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 11- — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 6t
2. — Telefon št 190 irtačuni pri pošt ček. zavodih: LJubljana št 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št 105.241.
Izhaja vsak	razen ponedeljka.
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossraayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Osnovna misel naše države
Proglas v temeljiti reorganizaciji se nahajajoče Jugoslovenske nacionalne stranike je krepko poudaril načelo državnega. in narodnega edinstva, načelo, ki usmerja vse delo in vsa prizadevanja stranke: V današnji zmedenosti pojmov in zbeganosti duhov, v razmerah, ko se zdi, da živimo zopet enkrat v dobi prevrednotenja vseh vrednot, je bila ta jasna načelna izpoved še prav posebej potrebna in koristna. Z zadoščenjem jo bodo sprejeli vsi borci za jugoslo vensko misel, ki jim pamet in srce govorita, da je le v njej jamstvo za resnično svobodo in lepo bodočnost Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Notranje politično življenje v naši državi je najlepši dokaz za stari in obče veljavni aksiom, da se v nobeni državni zajednici ne da vladati proti osnovnim načelom, na katerih je nastala in na katerih je zgrajena. Ves naš --azvoj od ustanovitve diržave do danes kaže značilno sliko nihanja med poloma, ki predstavljata narodno edinstvo in kot reakcijo na uveljavljajoče se edinstvo sredo-bežne težnje nekaterih delov. Redno opažamo dejstivo, da po vsakem večjem ko-:-aku, ki ga napravi v pravcu napredka naša osnovna državna misel, nastopi reakcija v obliki hujšega ali krotkejšega separatizma, ki pa zaman poskuša omajati ideološke temelje naše državne misli. Čeprav so bili taki poskusi že zelo močni, je vendar po izvestnem razdobju vselej nastopilo ozdravil jen je, še vselej je zmagal zdravi smisel za skupno državo. Separatistični valovi pač lahko za trenutek potisnejo v ozadje tvorno idejo edinstva, vendar pa je nikdar ne morejo dokončno premagati. Kdorkoli se popne na vodilno mesto v naši državi, to vidimo vedno znova, mora takoj ob prihodu na oblast spoznati in priznati, da je boj proti narodnemu edinstvu boj proti osnovam države, in mora temu spoznanju prilagoditi svoje smernice in svojo politiko.
Kakor večina našega naroda odobrava likvidacijo avtoritativnega režima, odikar je odšla od nas ona avtoriteta, ki je uvedla in edina mogla nositi tak režim, tako je večina naroda zopet prepričana, da se ne smejo rušiti osnove države, ki jim je pokojni Viteški kralj dal najvišjo sankcijo in zakonito formulacijo. Pravo pomovanje narodnega edinstva se je že tako globoko zasidralo v narodu, da je ni sile, ki bi mogla kolo razvoja obrniti v nasprotno smer. To bi pomenilo zapravljenih 18 let, bilo bi proti naravi in proti zdravemu življenjskemu nazoru. Priznamo brez ovinkov, da nositelji in propovedniki uinitarističnih nazorov danes pri nas niso posebno popularni, toda zgodovina jugoslovenske misli nam kaže dobe, ko je bilo to celo nevarno, in seveda tudi slavne dobe, ko je misel edinstva zmagovito prevzela vse dele našega naroda. Eni takih dob se imamo tudi zahvaliti za svoje osvobojenje in vstajenje. Ako je danes naš razvoj zanihal zope+ enkrat v stran reakcije, vemo, da je to le začasno in da mu bo kmalu sledila nova perioda triumfirajočega edinstva, sledila tem prej, čim jačje bo delo v tem pravcu.
Splošni občutek potrebe, da se okrepi borba in podvoji delo za zmago jugoslovenske misli, je privedel tudi do poživ-Ijenja in reorganizacije Jugoslovenske nacionalne stranke. Stranka ni danes in nikdar ni bila sama sebi namen. Ves čas od svoje ustanovitve v 1. 1932. se je smatrala samo za sredstvo in orodje jugoslovenske ideje. Prav zaradi tega se je pred letom dni tudi prostovoljno začasne umaknila v ozadje, ko je bila izpostav Ijena najhujšemu navalu politike, ki je v zlorabljanju ali pa v napačnem pojmovanju te ideje začela uničevati z mukr stvorjene pridobitve. Stranka je hotel' s tem preprečiti in je res tudi preprečile da se juigoslovenski misli ni naredila š večja, morda nepopravljiva škoda, in to v času, ko še nismo preboleli smrti Velikega kralja. To podčrtava tudi strankin proglas, ki pravi, da je takra* stranka pokazala pri svojem delu vzdržnost, ki se je napačno tolmačila kot pasivnost, ki pa je dejansko vedno bila le občutena rodoljubna dolžnost, da s svojim nastopom še bolj ne otežkoči že itak težkega stanja v državi.«
Kratka doba odmora, ko Jugoslovenska nacionalna stranka ni več nosila odgovornosti za vodstvo državnih poslov, je temeljito ovrgla vse trditve o grozovitih grehih iz dobe vladanja JNS in v edla zopet trezno presojo o delu polpreteklega in sedanjega časa. Taka trezna presoja nikakor ni v škodo JNS, čeprav je javnost bila navajena, la je cula vedno le sklicevanja na pogreške JNS. Tako sklicevanje se je izkazalo za slab političen kapital, ki se je že davno izčrpal in ne more zrelih ljudi več odvračati od primerjanja in samostojnega presojanja. Ko stopa stranka sedaj ob svoji reorganizaciji pred javnost, lahko z zadovoljstvom pokaže na svoje delo, kakor je to storila v svojem proglasu. In z zadoščenjem je lahko opozorila, da njen program, sestavljen pred štirimi leti v bistveno drugačnih okoliščinah, še danes v polni meri ustreza potrebam, ki .jih na-
Demonstracija Italije v Ženevi
Ker Društvo narodov ni ukinilo sankcij in bo 15« junija končno sklepalo o usodi Abesinije, je Mussolini odpoklical italijansko delegacijo iz Ženeve
išče nevtralnih
Ženeva. 12. maja. ob. Na Edenovo pobudo je bila snoči v kabinetu generalnega tajnika Avenola konferenca voditeljev vseh glavnih delegacij, na kateri so razpravljali o nadaljnjem postopanju glede italijansko-abesinskega spora.
Italijanski delegat baron Aloisi je tudi pri tej priliki odločno nasprotoval, da bi se Društvo narodov sploh še ba* vilo z abesinskim vprašanjem, ter je zahteval, naj svet Društva narodov sprejme resolucijo, s katero bo preklical svoj sklep o proglasitvi Italije za napa-dalko ter s takojšnjo veljavo ukinil vse sankcije.
Vsi ostali voditelji delegacij so odločno nastopili proti temu in je bil naposled ob protestu italijanskega delegata sprejet predlog, da se razprava o italijansbo-abesinskem spOj-u odgodi do izrednega zasedanja sveta Društva narodov, ki bo 15. junija, ter da Društvo narodov takrat definitivno sklepa o svojem nadaljnjem stališču. Dotlej naj ostanejo v veljavi vse dosedanje sankcije proti Italiji.
Mussolinijev odgovor na sklep Društva narodov
Danes se je položaj v Ženevi še p°-ostril. Šef italijanske delegacije, baron Aloisi, je imel namreč dopoldne z glav nim tajnikom DN Avenolom daljši razgovor, v katerem mu je sporočil, da je prejel od šefa italijanske vlade Mussolini ja nova navadila. Po katerih smatra italijanska vlada, da je nadaljnje sodelovanje z DN nepotrebno. Italijanski uradni krogi označujejo ta nenadni sklep italijanske vlade kot protest proti temu, ker DN ni hotelo reševati abesin-skega problema po željah italijanske vlade.
Baron Aloisi se"d°sledno z najnovejšimi navodili iz Rima tudi ni udeležil posvetovanj zastopnikov lokarnskih signatarnih držav. Nekateri Italijani v Ženevi zatrjujejo, da italijanska vlada
trenutno proučuje vprašanje, ali naj bi sploh izstopila iz Društva narodov.
Popoldanski razgovori zastopnikov zahodnih velesil so se sukali okoli resolucije v zvezi z abesinskim vprašanjem, ki je bila popoldne predložena svetu DN. Dosegla se je popolna enotnost naziranje. ki so se ji pridružili tudi zastopniki nevtralnih držav.
Italijanska delegacija že odšla iz ženeve
Baron Aloisi se popoldne ni udeležil niti seje zastopnikov lokarnskih držav niti seje sveta DN ter je točno po navodilih s celotno delegacijo ob 16.40 odpotoval iz Ženeve.
Resolucija sveta DN
Ob otvoritvi popoldanske seje sveta DN, ki je bila sklicana za 17. uro. je sporočil glavni tajnik DN Avenol, sklep italijanske delegacije, da zapusti Ženevo. Avenol je pripomnil, dia so bila navodila za njen odhod iz Ženeve kategorična, sicer pa brez utemeljitve. Na koncu javne seje, ki je trajala od 17.20 do 17.36 je bila sprejeta naslednja resolucija:
Svet Društva narodov, ki je pozvan, da Prouči spor med Italijo in Abesinijo, opozarja na ugotovitve in sklepe, ki so bili v tej zadevi sprejete v okviru DN od 3. oktobra 1935. dalje. Svet DN je mnenja, da je potreben rok, da članice DN proučijo položaj, ki je nastal zaradi resne pobude italijanske vlade, In je sklenil da bo svoja posvetovanja o tej zadevi nadaljeval dne 15. junija. Končno podčrtava še enkrat mnenje, da ni nobenega povoda, da bi se izpremenili ukrepi, ki so jih v tem vprašanju sporazumno izvedle vse države — članice Društva narodov.
Ta resolucija je bila sprejeta z argentinskim pridržkom glede odgoditve razprave in s pridržki Čila in Ekvadorja glede sankcij.
Ogorčena Italija
Odhod italijanske delegacije iz Ženeve je celo v italijanski javnosti izzval največje presenečenje ker po včerajšnjem incidentu, pri katerem je baron Aloisi zaradi navzočnosti atesinskega delegata zapustil sejo, vendarle ni bil nihče pripravljen za takšen preokret.
V političnih krogih še ne vedo, ali bo Italija sedaj, ko je njena delegacija zapustila Ženevo, tudi izstopila iz DN, v vladnih krogih pa zatrjujejo, da zaradi odpoklica italijanske, delagacije iz Ženeve še ni treba računati s tem. da bo Italija tudi res izstopila iz DN. Ta odpoklic naj predstavlja samo čim vidnejšo demonstracijo proti svetu DN, ki je kljub ponovnim ugovorom italijanske delegacije dovolil navzočnost •tbesinskemu zastopniku pri svoji seji. Odpoklic naj bi bil zadnje svarilo Društvu narodov. ki mu bo tudi sledil dokončni izstop Italije, če DN ne bo uDoštevalo upravičenih zahtev Italije. Po zmagoviti zakljii-čitvi njene akcije v vzhodni Afriki in proglasitvi aneksije je odšla italijanska delegacija v Ženevo z najboljšimi nameni, da bi spet obnovila sodelovanje z lokarnski-tni državami. Italijanska vlada je pričakovala. da bodo sankcije brez nadaljnjega ukinjene in je bila zelo razočarana, ker Kolo ostale nadalje v veljavi, potrjene v celo-i in ker je DN tudi še sedai doiolilo besedo abesinskemu zastopniku. Italija se za edaj odreka vsakemu sodelovanju v Žene-i in bo skušala najprej po diplomatski po-i doseči razčiščenje sedanjih nasprotstev, >reden se bo zopet lotila dela v okviru DN. talijanska delegacija in italiianska vla-ia sta posebno ogorčeni zaradi tega, ke' e glavni tajnik DN Avenol vzel na znanje n objavil zadnjo protestno noto abesinske-° zastopnika.
Predvsem samopomoč
Rim, 12. maja. o . V rimskih političnih zlasti pa v gospodarskih in finančnih krogih so po dogodkih v ženevi uvideli, da mora Italija računati z nadaljevanjem in morda celo s poostritvijo sankcij. V za-nosnem zmagoslavju po uspehih v Abesi-
niji in po tako svečani proglasitvi aneksije so bili prepričani, da se bo Društvo narodov uklonilo in priznalo izvršeno dejstvo ter zaradi tega ukinilo sankcije in pustilo Italiji v abesinskem vprašanju svobodne roke, zgodilo pa se je nasprotno. To dejstvo je prekrižalo vse račune italijanskih gospodarskih in finančnih krogov, ki so že živeli v prepričanju, da bodo v par letih nadomestili vse izgube, ki so jih utrpeli zaradi sankcij, s podvojeno eksploatacijo naravnega bogastva okupiranega abesin-skega ozemlja. Prepričani so bili, da je sankcij konec in da bo Italija kaj lahko dobila v inozemstvu kredite, ki so ji neobhodno potrebni za velikopotezno gospodarsko eksploatacijsko akcijo v Afriki.
Vsi ti računi so se sedaj pokazali za netočne. Mussolini je uvidel. da sme računati le na lastno finančno moč Italije, ki pa je že zelo pri tleh. Zaradi tega je naročil korporacijam industrijcev, bančnikov in finančnikov, naj nemudoma zberejo vse potrebne podatke o italijanskemu kapitalu in izdelajo načrte za gospodarsko eksploatacijo Abesinije. Mussolini apelira na italijanski kapital in mu zagotavlja največje koristi, ako v teh težkih dneh podpre akcijo fašizma.
Listi o položaju
Rim, 12. maja o. Listi objavljajo danes obširna poročila o dogodkih v ženevi, pri čemer zla3ti ostro protestirajo proti postopanju tajništva Društva narodov, ker je objavilo brzojavko, ki jo je poslal abe-sinski cesar iz Jeruzalema in v kateri zahteva, naj Društvo narodov končno že vendar enkrat z uspešnimi ukrepi zaščiti Abesinijo. Cesar pravi, da Društvo narodov pod nobenim pogojem ne sme priznati in dovoliti, da bi Italija, ki je bila proglašena za napadalko, razširila svojo teritorialno posest na škodo države, ki jo
je vzelo DN v smislu svojega pakta v zaščito. Italija ni samo z nasjljem zasedla abesinskega ozemlja, marveč je izvršile še mnoge druge kršitve mednarodnih obvez-nosti.
Prav tako listi ostro protestirajo proti Edenu, ki je prečital pismo abesinskega delegata Volde Mariama in ki je bilo razen tega tudi razdeljeno vsem članom sveta Društva narodov. Volde Mariam opozarja v tem pismu, da je Abesinija, ki je članica Društva narodov, podlegla napadu in postala žrtev nasilja Italija je izvršila nad Abesinijo zločin, obenem pa je raztrgala tudi pakt Društva narodov in ga pogazila na barbarski način, nevreden civiliziranega naroda.
Italijanski očitki Franciji
Rim, 12. maja, o. Današnji listi zelo ostro napadajo Francijo slično kakor nekdaj Anglijo zaradi njenega izpremenjenega stališča v italajansko-abesinskem sporu. >*Stam-pa« spominja na obljube, k; jih je dal La-val pri svojem posefci v Rimu 7. januarja 1935, ko je priznal Italiji pravico do afriških kolonij. List vprašuje francosko vlado, ali misli sedaj preklicati svoje na svečam način podane obljube. Slično piše tudi ofi-cioziii »Giomale d' Italia«, ki opozarja, da so diplomatski zastopniki Nemčije, Avstrije, Madžarske ie Brazilije oficielno čestitali Mussoliniju k proglasitvi aneksije Abesinije in jo s tem tudi že priznali. Temu zgledu bi morala po mnenju lista slediti tudi Francija, če bi bilo njeno prijateljstvo do Italije res odkritosrčno; zdi pa se, da smo se v Francozih zopet prevarali. Tega ne bomo več pozabili in v Parizu se ne smejo čuditi, če bo tudi Italija vrnila milo za drago.
držav
Ženeva, 12. moja, b. Zastopniki takozva-nih nevtralnih držav so se danes ponovno sestali pod predsedstvom danskega zunanjega ministra Muncha, da bi razpravljal o položaju glede na to, ker je DN odgodilo odločitev v italijansko-abesinskem sporu do 15. junija. Zastopniki nevtralnih držav so sklenili, da ee bodo dva dni pred junijskim zasedanjem sveta DN ponovno sestali ter takrat znova določili svoje postopanje giledle na splošni položaj-
Delna demobilizacija
v Italiji
Rim, 12- maja. o. Veliko pozornost je v vsej javnosti vzbudil dekret voinega ministrstva. ki odreja demobilizacijo letnikov 1911 do 1913. ki eo bili svoiečasno vpoklicani in poslani v vzhodno Afriko- Vojno ministrstvo utemeljuje ta ukrep s tem. da je vojni pohod v Abesiniii končan ter da Italija nima več potrebe držati pod orožjem tolikega števila vojakov. Prva bo odposlana nazaj v domovino alpinska divizija >Pusteria«. ki se bo začela v 10 dneh vkr-cavati za povratek v domovino.
V diplomatskih krogih vidiio v tem le nov manever italijanske vlade. Zdi se, da Italijani sedaj mnogo boli kakor kdaj prej računajo z možnostjo oboroženega konflikta v Evropi ter hočejo zaradi tega pravočasno spraviti v domovino čim več italijanskih vojakov, na drugi strani pa se zdi. da silijo Italijo k delni demobilizaciji tudi finančni razlogi. Italijanske finance so zairadi abesinske vojne zelo izčrpane in je zlata podlaga italijanske Narodne banke, ki je znašala ob začetku vojne nad 6 milijard lir. zdrknila že pod 2 miliiarrfi. Ker ni upanja da bi se sankcije kmalu ukinile, »•• Italija prisiljena k največji štednji-
Kriza Društva narodov dospela do vrhunca
Pesimistično razpoloženje glede na bodoči razvoj mednarodnih dogodkov
rokujejo interesi naroda in diržave, tako da niso potrebne v njem nobene osnovne spremembe. To je pač najboljši dokaz, da so bile vse naloge, ki si jih je stranka postavila v svojem programu, diktirane po življenjskih interesih narodne celo-kupnosti.
Ne moremo se danes spuščati v podrobnejšo anailizo strankinega programa, niti ne v razčlenjevanje onih točk, H so posebej podčrtane v proglasu njenega vodstva. Dovolj bo še časa in prilike, da to storimo. Poudarili smo le misel edinstva, ki je osnova programa, ravno zato. ker je glavna življenjska potreba vseh Jugoslovienov. Čeprav je bilo že ponovno obrazloženo, da je misel,edinstva, militarizem, daleč proč od centralizma ali od uniformiranosti, se v politični borbi s strani nasprotnikov ti pojmi še vedno
mnogokrat istovetijo, deloma iz površnosti, deloma pa tudi iz zlonamerno«ti. Zato ni bilo odveč, da je v proglasu stranke še posebej opozorjeno, da jugoslovanski nacionalizem in unitarizem nikakor ne pomen jata zanikanja dobrin In tradicij Srbov, Hrvatov ali Slovencev in da v enaki meri kakor separatizem odklanjata tudi centralizem in vsak hege-monizem, naj se pojavlja v kakršnikoli obliki. Morda nobena stvar ni v zadnjih osemnajstih letih pravi jugoslovanski ideji toliko škodila kakor hotena ali nehotena zloraba te ideje za razne hege-monistične težnje, iz katerih se je rodil tudi pretirani centralizem, ki se je izkazal za naše razmere neprikladnega in celo usodno škodljivega. Jasno in odločno je strankin proglas postavil tudi v tem pogledu vsako stvar na pravo mesto.
Pariz, 12. m^.ja. w. Vest o odpoklicu italijanske delegacije iz Ženeve, je učinkovala kot bomba. V političnih krogih so mnenja, da bo sedaj prikipela kriza DN do vrhunca. Odhod Italijanov iz.Ženeve smatrajo kot prvi znak, da bo sedaj Italija dokončno obrnila hrbet DN. To mnenje je v ! Parizu, kjer so do zadnjega gojili precej drzne nade v vsaj začasno ureditev spora med Italijo in DN, izzvalo precejšen pesimizem.
»L"Intransigeant« vprašuje, kako se bo DN rešilo iz sankcijske afere, v kateri se je vedlo tako zelo nespretno. Sedaj je treba ugotoviti, da je DN izgubilo svojo igro na polju sankcij in tudi v prizadevanjih za spravo. Če DN noče priznati izvršenega dejstva, pred katero ga je postavila Itabja, se je treba vprašati, ali ne prevzema n?se zopet naloge, ki prekaša njegove moči. List poziva spričo izpromembe. ki je nastala v angleških oficie'nih krogih glede sankcijske politike, tudi francoske odločilne kroge, naj čim prej preokrenejo tudi svojo politiko v DN. da ne bo obnovljena fronta iz Strese brez Francije.
Vtis v Ženevi
Ženeva, 12. maja. o. Sklep italij nske vlade, da ne misli več sodelovati z Društvom
narodov pri obravnavi abesinskega problema. je izzval v ženevskih krogih zelo pesimistično razpoloženje. P>olj ko kdaj prpj prevladuje v ženevskih krogih prepričanje, da bo Italija sedaj definitivno prelomila z Društvom narodov in izstopila iz ženevske institucije nele zato. da p^jde svojo pot v pogledu Abesinije. marveč tudi. da ne bi naletela na še večje ovire pri izvajanju svojih nadaljnjih načrtov. Po informacijah, ki jih imajo ženevski krogi iz Rima. namerava Italija v najkrajšem času izvesti tudi aneksijo Albanije. Ker pripravlja posebno akcijo proti Angliji, namerava utrditi več otokov, da hi mogla v danem primeru zapreti pot skozi Sredozemsko morje, na drugi strani pa hoče takoj organizirati močno afriško armado. Formalno bo to motivirala s potrebo kulturne povzdige Abesinije in sploh svojih afriških kolonij, v resnici pa si hoče zagotoviti izdatno rezervno vojsko, ki bi mogla ne glede na razvoj dogodkov v Evropi nastopiti v Afriki. V tem vidijo tudi glavni namen imenovanja maršala Ba-doglia za abesinskega podkralja. Bndoglio ho na ta način ostal vrhovni poveljnik italijanske oborožene sile v kolonijah ter bo mogel neovirano od Evrope izvajati vojaške akcije v Afriki, ki bi mocrle postati zelo neprijetne tako v Angliji, kakor v Franciji.
Sestanek lokarnskih držav
Zastopniki lokarnskih držav se bodo sestali k sklepanju, ko bo nemška vlada odgovorila na angleška
vprašanja
Ženeva, 12- maja. ow. Dopoldne so se na željo Boncourja sestali zastopniki lokarnskih držav. Na sestanku eo v glavnem razpravljali o angleških vprašanjih, ki so bili prejšnji teden izročeni nemški vladi. Bon-cour je sklical konferenco v glavnem zaradi tega. da pojasni, da Francija pod novim režimom nikakor ne misli priznati re-militarizacije Porenja kot izvršeno dejanje, marveč vztraja na tem, da lokarnske države v sporazumu z Društvom narodov izvr-še vse svoje obveznosti, ki se tičejo obrambe lokarnske pogodbe.
Razgovori so se nadaljevali tudi še popoldne in je bil končno sprejet naslednji sklep;
Zastopniki Belgije. Pranciie in Anglije, ki so »brani zaradi rasedania sveta DN v Ženevi, so se sestali k skopni seji, kakor je bilo" dogovorjeno dn« 10. aprila med zastopniki lokarnskih dršav. Zastopniki teh treh držav poudarjajo, da bi bilo ▼ interesa stvari, (e bi prizadevanja privedla *im prej do uspeha, morajo pa ngotoviti, da poizvedovanja o nekaterih točkah spomenice nemške vlade še niso zaključene. y teh okoliščinah ugotavljaj«, da ie umestneje. če odgodijo svoje sklepe na poznejše zaseda-
nje. Končno so mnenja, da bodo potem, ko bo prispel nemški odgovor, imele lokarnske sile povod, da se nemudoma spet sestanejo in izmenjajo misli.
Konferenca za revizijo lausannske pogodbe
ženeva, 12. maja. d. Turški zunanji minister Ruždi A ras je včeraj poslal prizadetim vladam noto, v kateri predlaga sklicanje konference za proučitev dardanelskega vprašanja, ki naj bi se sestala 22. julija v Montreuxu v Švici. Angleška vlada je turško povabilo že sprejela. Ruždi A ras je izjavil, da so se zainteresirane države že izrekle za revizijo vojaških klavzul lausannske pogodbe, gospodarske in trgovinske določbe pa ne bodo prišle v razpravo.
Ruždi A ras misli, da bo konferenca zelo kratka. Po vsej priliki se je bodo razen Turčije udeležile garancijske države lausannske pogodbe Francija, Velika **rita_ nija, Italija in Japonska, dočim bo Rusija sodelovala kot podpisnica zapisnika o morski ožini.
2
Sreda, 13. 2L 1936.
Italijanska uprava
v Abesiniji na delu
Abesinska Narodna banka v Adis Abebi ukinjena — Priprave za zasedbo celotne Abesinije
Adis Abba, 12. maja. k. V prestolnici in na ostalem zasedenem ozemlju se razmere
polagoma normalizirajo. Na železniški progi proti Džibutiju je bilo v zadnjih dneh še nekaj incidentov, ker so manjši oddelki abesinske vojske napadli posamezne vlake, sedaj pa so tudi ti napadi prenehali, ker so na vseh postajah od Adis Abebe do Diredave postavljene italijanske straže, ki nadzorujejo tudi odprto proga V šoi se še ponavljajo na raznih krajih manjših spopadi z oddelki razpršene abesinske vojske, ljudje pa se polagoma vračajo k rednemu delu Prav sedaj je doseglo delo na poljih v šoi ter v pokrajinah južno od Tanskega jezera svoj višek. Večji oddelki italijanske vojske prodirajo polagoma v še nezasedene kraje ter grade sproti ceste in manjše utrdbe, v katerih se takoj nastanijo manjše straže.
Italijansko vrhovno poveljstvo se pripravlja za sistematično zasedbo celotne Abesinije. Predvsem bo zasedlo najvažnejše strateške točke na vseh mejah bivšega abesjnskega cesarstva.
V Adis Abebi je življenje malone že skoraj povsem normalno. Sedaj naglo popravljajo podrte in požgane hiše in stavbe ter urejajo lokale in stanovanja. Oblasti so ukinile dosedanjo abesinsko Narodno banko. Njene posle bo prevzela podružnica italijanske Narodne banke.
Včeraj sta se vrnila v Adis Abebo bivši generalni direktor abesinskega zunanjega ministrstva Taganje in bivši abesinski poslanik v Rimu, Afevork, ki ima za ženo Italijanko. Predvsem se vračajo k svojim družinam poglavarji in dostojanstveniki, ki so bili pri negušu v nemilosti. Tako se je vrnil tudi ras Hailu. Italijanskim oblastem so izrekli pokorščino tudi brat, sinovi in hčere rasa Sejuma.	#
Včeraj so na tradicionalen način z bob-' ni in glasniki razglasili najnovejšo Bado-gljivo odredbo, da morajo ljudje takoj oddati vojaškim oblastem vse svoje orožje in strelivo. V teku dneva so vojaške policijske straže rekvirirale 3.500 pušk, 90 revolverjev, 35 strojnic, dva manjša topova in mnogo bodal, sabelj in sulic.
Med čiščenjem so v Adis Abebi izsledili tudi šest vojinih tankov, izmed katerih jih je bilo pet v stari cesarski palači. Blizu letališča so zaplenili nove tovorne avtomobile z bencinom, dve letali ter več pušk in strojnic.
Na ietališču v Adis Abebi je že nekaj dni zbranih 50 italijanskih letal. Letalska, poštna in potniška služba med Adis Abebo i'i Asmaro funkcionira normalno.
Di.nes je bi'a v Adis Abebi velika vojaška parada, ki so se je udeležile vse italijanske vojne sile v Adis Abebi in tudi večji izdelek vojske generala Grazianija. S to parado se je simbolično zaključila vzhodno-afriška vojna, maršal Badoglio pa je svečano prevzel posle abesinskega podkralja.
Nemška kolonija v Adis Abebi, ki šteje 15 družin, je sklenila podpreti italijanske ob^sti.
Badoglio o nalogah Italije po zmagi
Adis Abeba, 12. maja. b. Maršal Badoglio je v svojestvu abesinskega podkralja danes sprejel inozemske novinarje, ki jim je med drugim ponovil Mussolinijeve besede, da je vojna v Abesiniji končana. Italija bo posvetila sedaj vse svoje sile za mir in razvoj nove abesinske države. V krat-sem se bo posrečilo zalrefci poslednji odpor ostankov nekaterih abesinskih plemen, ki se nočejo podvreči Italijanom-
Eksploatacija Abesinije
Rim, 12 .maja. k. Mussolinj je včeraj sprejel predsednika konfederacije indusUrij-cev Volpija in mu dal vsa potrebna navodila za čim prejšnjo industrijsko eksploatacijo zasedene Abesinije. Ministrski predsednik je odredil, da morajo vse pristojne industrijske panoge poslati v Abeinijo nemudoma svoje tehnike in strokovnjake, da preiščejo teren in proučijo metode za izkoriščanje abesinskih naravnih bogastev Nato se je vršila konferenca vodilnih industrijskih zastopnikov, ki ji je predsedoval Mussolini in na kateri so razpravljali o problemih izkoriščanja abesinskih naravnih zakladov.
Vehib paša o vzrokih neguševega poraza
London, 12. maja. AA. V Aden je prispel bivši turški general Vehib-paša, ki je bil vojaški svetovalec abesinske vlade. 0 vzrokih abesinskega poloma ie izjavil, da Abesinije ni premagalo moderno orožje, temveč notranja revolucija. Italijanska propaganda si je znala pridobiti mnogo poglavarjev, kar je bil tudi glavni vzrok, da je neguš zapustil deželo.
Nov transport vojaštva v Abesinijo
Rim. 12. maja. o. Čeprav je vojna z Ate-sinijo končana, je včeraj odpotovalo s paznikom »Principessa Gio-vanna« v Masauo 57 oficirjev in 1.520 vojakov.
Ratifikacija aneksije
samo še formalnost
Italijanski poslaniki so včeraj obvestili tuje vlade o
aneksiji Abesinije
Rim, 12. maja. o. Dekret o aneksiji Abesinije je bil že preteklo soboto ponoči takoj po seji velikega fašističnega sveta predložen kralju v podpis ter je z istim dnem stopil v veljavo, čeprav poslanska zbornica in senat o njem še nista sklepala. Dekret namreč določa, da stopi v veljavo, čim ga podpiše krailj. Ratifikacija v parlamentu in senaitu je zgolj formalnega značaja. Fašistični parlament se bo sestal 14 t- m- in bo po želji Musoslinija razpravljal o tem zakonskem predlogu po skrajšanem postopku, tako do bo rešen že na isti seji, nakar bo naslednjega dne sklepal o njem še senat. Z odobritvijo v senatu bo aneksi ja Abesinije itudii s formailne strani definitiv-no končana za Italijo, dejansko po že sedaj postopajo vse italijanske oh'a sti tako, kakor da ie že vse končano. .Sodišča že izrekajo sodbe v imenu kralja Italije in cesarja Etiopije. Danes so vsi italijanski in diplomatski zastopniki v inozemstvu dobili nalog, naj uradno obvestijo vlade držav, pri katerih so akreditirani o aneksiji Abesinije.
Kakšno stališče bo v pogledu lega italijanskega koraka zavzelo inozemstvo, je sedaj še docela nejasno. V Rimu se zavedajo, da obstoja glavna težava v tem, da sta tako Italija kakor anektira.na Abesini-ja članiai Društva narodov- Italija je bila razen tega od Društva narodov proglašena za napadalko in so bile proti njej proglašene sankcije, ki so 6e v veljavi. Države, ki so članice Društva narodov, zaradi tega ne bodo mogle brez nadaljnjega priznati aneksije Abesinije, ker bi bilo to v nasprotju z obveznostmi, ki jih imajo po paktu Dru- , štva narodov. Na kako kompromisno ure- \ ditev tega vprašanja v Rimu niti ne upa- i
jo, pa tudi ne mislijo. Italija nikakor noče dopustiti, da bi se naknadno oporekel akt, ki ga je že podpisal italijanski kralj in ki ima za Italijo pomen in značaj pravnove-ljavnego ustavnega akta. V Rimu zahtevajo nasprotno, da Društvo narodov prizna izvršno dejstvo, prekliče svoje sklepe in takoj ukine sankcije ter ustavi vsako nadaljnjo razpravo o abesinskem prob'emu; v sedanjem trenutku po seveda ni niti najmanjšega upanja, da bi tako stališče Italije prodrlo v Ženevi.
Italijanski poslanik v Londonu Grandi je že danes oficielno izročil angleški vli-di besedilo dekreta o razširjenju italijanske suverenosti nad Abesinijo.
Angleški vrhovni komisar pri negušu
Jeruzalem, 12. maja AA. Danes je palestinski vrhovni komisar obiskal abesinskega cesarja.
Baldwin priznava abesinskega poslanika
London, 12. maja. w. V spodnji zbornici je ministrski predsednik Baldv/in na vprašanja več poslancev, ali priznal vlada abesinskega poslanika v Londonu še kot pooblaščenega zastopnika te države, odgovoril pritrdilno. V odgovoru na drugo vprašanje je izjavil BaIdwin, da je bilo angleškemu poslaniku v Adis Abebi naročeno, naj prot.i italijanskim vojaškim oblastvom nastopa tako, kakor gre armadi, ki je vojaško zasedla sovražno ozemlje po načelih mednarodnega prava.
Vedno večja napetost v Grčiji
Atene, 12. maja. z. Včeraj popoldne ob 15.30 je prišlo na Trgu ustave v Atenah do krvavega spopada med policijo na eni in skupino delavcev, ki stavkajo ter dijaki ekstremisti na drugi strani. Več oseb je bilo ranjenih. Redarji so morali streljati, da bi razpršili izgrednike. Red je vzpostavljen.
Zaradi odločnih ukrepov oblastev proti vsakemu poizkusu izgredov se je del delav-
stva, ki je že stopilo v stavko, vrnilo danes na delo. Položaj je navzlic temu zelo resen in nejasen. Po atenskih ulicah vozijo zopet tramvaji, ker so tramvajsko osebje mobilizirali.
h Soluna poročajo, da so rušilci, ki so včerai < dpluli iz Pireja, v Solunu izkrcil: več sto mornarskih strelcev, ki vzdržujejo red po ulicah v bližini pristanišča.
Ob obletnici smrti maršala Pilsudskega
Varšava, 12. maja. AA. V Varšavi so danes vse zastave spuščene na pol droga, izložbe in trgovine pa so drapirane s črnim blagom ter imajo izpostavljene slike maršala Pilsudskega. Mnogi listi so zšli s črnimi robom, slikami in članki, ki v njih omenjajo željo pokojnega maršala, da se njegovo srce pokolje poleg njegove matere na velikem pokopališču v Vilnu, kar se je danes tudi zgodilo. Poljski ministrski svet je sklenil, da da takoj na razpolago potrebna sredstva, da se v vilenski pokrajini
še letos zgradi okoli 100 osnovnih šol, ki bodo nosile ime maršala Pilsudskega. V te-rezijanski cerkvi je bila slovesna zaduš-nica, nato pa so v navzočnosti članov pokojnikove rodbine odprli pregrajo, kjer so doslej hranili žaro s srcem pokojnega maršala.
Beograd. 12. maja. p. V katoliški cerkvi v Beogradu je bila danes svečana zadušni-ca za pokojnega poljskega maršala Pilsudskega Prisostvovali so ji poljski poslanik Dem.bioki ter o sob je poslaništva, zastopniki naše vlade in oblasti. Poljska liga. Društvo prijateljev Poljske, poljska kolonija in drugi.	j
Beležke
»Slovenec" In korupcija
Včerajšnji »Slovenec« objavlja uvodnik o govoru notranjega ministra g. dr. Korošca, ki smo ga tudi mi objavili v ponedeljskem »Jutru.« Pri tem gre seveda po svoji stari navadi daleč preko tega. kar je govoril g. minister, ter zopet napada nacionaliste, prijatelje bivših režimov, kojih korupcija se odkriva ter se bo brez dvoma čedalje bolj odkrivala v vsej svoji brezmejnosti.« Dalje pravi »Slovenec«, da je »imela korupcija svojo največjo zaščitnico ravno v bivši jugofašistični diktaturi.« Kočno dobro ve, da »v vladi, v kateri sodeluje za ozdravljenje našega političnega življenja dr. Korošec, ni mogoče ničesar, kar bi bilo podobno' korupciji, kateri naš voditelj nikoli ne bo nudil roke.«
Kakor vedno, grmadi glasilo slovenskega dela JRZ gorostasne in strašne obdolžitve na račun nacionalnih ljudi, ki so sodelovali v predkresnih režimih, ne da bi pri tem navedlo samo en sam dokazič za resničnost in upravičenost teh inkriminacij. Menda je temu zopet kriv njegov poli i žepni priročnik, v katerem manjka poglavje »korupcija« kajti drugače bi moral vedeti, da so bile vse koruprijske afere, ki se danes razpravljajo pred sodnijami. razkrite in spravljene v javnost ravno v času režima JNS. zgodile pa so se. ko JNS še ni bilo in ko so vedrili in oblačili drugi. Pod režimom JNS so bili izročeni preiskovalnim sodnikom akti o aforah pri graditvi železniških prog. ki imajo svoj početek v blaženih časih režima blejskega pakta, pa akti o našički aferi, o bosanski agrarni aferi in še drugi. Prav tako je bilo postavljeno na * svoje mpsto za časrt režima JNS tudi vprašanje Tur-Taxisa ter so že takrat romali pred preiskovalnega sodnika glavni osumljenci.
Sicer pa svetujemo »Slovencu«, da pogleda malo nazaj v leto hlejskega sporazuma in poišče, s čigavim glasom večine je bil odklonjen predlog, naj posebna parlamentarna komisija temeljito prečisti korupcij-ske afere z nabavami lokomotiv in oddajanjem del za popravilo naših vagonov v inozemstvu, o čemer je bilo takrat toliko govora v javnosti:
Minister dr. Kozul o hrvatskem vprašanju
Gradbeni minister dr. Kožul, ki se mudi v Črni gori. je imel v ponedeljek shod JRZ v Nikšiču. Govoril je o delu vlade za kmečko prebivalstvo in posebej že za Črno goro. Pri razpravi o problemu kmečkih dolgov je med drugim dejal: »Pri nas so se zadolžili samo ljudje, ki so delali in ustvarjali, ljudje, ki so se brigali za napredek svoje rodbine, svojega kraja in vse pokrajine. Niso se pa zadolžili zelenaši, ki so jemali za izposojeni denar ogromne obresti. Prebivalstvu v teh krajih so banke odrle kožo. zato pa jih je tudi J3og kaznoval in jih danes ni več. Narodna skupščina je izvolila poseben odbor, da prouči vprašanje razdol-žitve, in vlada bo to vprašanje rešila do 1. oktobra t. 1.«
0 hrvatskem vprašanju je minister dr. Kožul rekel: »Siti smo že kavarniških politikov, ki vedno govore, a ničesar ne ustvarijo. Že stopetdeset let se govori na vse strani, da smo Hrvati in Srhi en narod. Nepotrebno je toliko govorjenja o tem. ko vsi vemo, da smo en narod. Potrebno je. da se združijo v skupine vsi pravi demokratski elementi, in samo s pomočjo tega demokra-tizma se l>o mogla najti zdrava rešitev hrvatskega in vseh drugih vprašanj, ki bi bila s katerekoli strani postavljena.«
Glasilo dr. Mačka
Konzorcij, ki bo izdajal glasilo dr. Mačka, je prijavil državnemu tožilstvu v Zagrebu, da bo pričel 24. t. m. z izdajanjem novega lista pod imenom »Hrvatski dnevnik«. Izhajal bo list v dveh izdan jih, zjutraj in zvečer. Predstavnik konzorcija bo novinar Cvjetko štahan, ki bo obenem tudi glavni urednik. Za uredništvo bo odgovarjal Oton Pupič, novinar v Zagrebu. List bo tiskala tiskarna »Merkantile« (Jutriša & Sedmak). »Hrvatski dnevnik« hoče biti, kakor pravi v svoji prijavi, neodvisen informativni list, ki bo zastopal politične smernice hrvatskega seljaškega pokreta. Državno tožilstvo je prijavo lista vzelo na znanje.
Dvoje občinskih volitev v Dalmaciji
V nedeljo so se vršile občinske volitve na otoku Šolti, ki tvori eno občino, in v Vrboski na otoku Hvaru. Za volitve na Šolti sta bili postavljeni dve kandidatni listi. Nosiiec prve je bil pristaš dr. Mačka Ivan Cerič. nosilec druge liste pa jugoslovenski nacionalist Rujič. Borba je bila zelo huda ter so agitirali po Šolti celo razni odlični predstavniki bivše HSS iz Splita. Udeležba je bila zato rekordna saj je volilo nad 90% volilnih upravičencev. Za listo Ivana Ceriča je glasovalo 428 volilcev, za listo Rujiča pa 343. V Vrboski je bila postavljena samo ena lista na kateri ! so zastopane vse skupine, a imajo na njrj večino pristaši dr. Mačka. Od 650 vpisanih j volilcev jih je glasovalo 402 ali 61*/n.
Preokret v Parizu 7
Francoska javnost za ojačenje dosedanje politike Društva narodov ter za poostritev sankcij
Pariz, 12. maja. o. Pri obravnavanju abesinskega problema se opaža v francoskem
tisku zanimiv preokret. Dočim so vladni listi še nedavno zagovarjali italijanske zahteve in branili politiko vlade, ki se je zavzemala za čim prejšnjo ureditev abesinskega vprašanja in za sodelovanje Italije v evropskih problemih, pišejo sedaj, da po dogodkih v Ženevi ni pričakovati takega razvoja. Vedno bolj se kaže nevarnost resnega konflikta z Italijo. Po sodbi meščanskih listov Italija po proglasitvi aneksije Abesinije ne more več nazaj. Društvo narodov pa je na včerajšnji seji sveta Društva narodov tudi že sprelejo načelno silno važno in morda usodno odločitev. S tem, da je svet DN soglasno sklenil, da je abesinski delegat Volde Mariam edini legalni zastopnik Abesinije in upravičen prisostvovati vsem sejam sveta DN, na katerih bodo razpravljali o abesinskem vprašanju, je obenem dal razumeti, da ne priznava enostranske ureditve abesinskega problema z aneksijo po Italiji. V tem je po sodbi francoskih listov tudi že odločena usoda italijanske aneksije. Ne glede na to. ali bo Italija sodelovala pri nadaljnjih razpravah o abesinskem problemu, bo to vprašanje ostalo na dnevnem redu. Odklanjajoč italijansko aneksijo. ne preostaja Društvu narodov ničesar drugega, kakor da nadaljuje politiko
sankcij, ne da bi jih ukinilo, marveč še poostrilo. Paul-Roncour je po informacijah pariškega tiska včeraj tudi obvestil italijanskega delegata barona Aloisija, da Francija ne more več podpirati Italije v Društvu narodov, ker je Italija s svojevoljno aneksijo Abesinije položaj silno poslabšala.
Levičarski listi kažejo še bolj očitno bodoče smernice francoske politike v Ženevi, Boncourju. ki je določen za zunanjega ministra v bodoči levičarski vladi, eelo očitajo, da je bil napram Italiji v Ženevi premalo energičen, in mu zelo zamerijo, da pri včerajšnji razpravi v svetu DN ni povzel besede in jasno povedal, da je francoski narod pri zadnjih volitvah obsodil dosedanjo Lavalovo in Flandinovo politiko ter da hoče ostati Francija do skrajnosti zvesta Društvu narodov. Socialistični »Populaire« izraža upinje. da bo Boncour pri prvi priliki svojo pogreško popravil in natočil Italiji čistega vina. »Journal« piše. da preo-s taja jo sedaj samo sankcije, za katere bo glasovala poleg Anglije ne samo Francija, marveč tudi vse nevtralne, zlasti manjše države, ki slej ko prej zahtevajo spoštovanje določb pakta DN. »Oeuvre« gre še dalje in sodi. da bo moralo DN. ako hoče biti dosledno. Italijo naravnost izključiti iz članstva DN. ker je prekršila določbe pakta in ker ne spoštuje odločitev sveta DN.
Vojne zasluge italijanskega trena
Po enodušnem mišljenju vojaških strokovnjakov. ki so budno zasledovali potek italijanskih vojnih operacij v Abesiniji. pripada levji delež zaslug za uspeh italijanskega orožja italijanskim trenskim in preskrtn-valnim oddelkom Treba je pri tem samo i>o-misliti na dejsivo, da se nahajajo danes italijanske čete do 800 km daleč od svojih izhodnih postojank, to je približno tako daleč. kakor je razdalja med Liubliano in Nisem. Pri tem je treba računati še s tem, da Italijani niso v celoti zasedli okupiranih delov Abesinije. marveč le posamezne važne strategične točke, cestna križišča, vodnjake in prehode preko rek tako da so danes še velike površine za italijansko fronto kamor še ni stopila noga Mussolinijevih vojakov. To še bolj otežkoča preskrbo pro-dirajočih oddelkov s hrano vodo in vojnim materialom, ki jih je treba često spravljati preko do včeraj še neprehodnega ozemlja.
Posebno izpostavljene strategične postojanke. ki so dobro utrjene in zavarovane z žičnimi ograjami in ki leže daleč stran od glavnih prometnih linij, po katerih se vrše transporti hrane in vojnega materiala, oskrbujejo z vsem potrebnim letala, ki redno do-važajo nad te postojanke hrano ln vojni material ter ju spuščajo na zemljo s padali. V tem oziru so dosegli Italijani velike uspehe. e katerimi ni več mogoče primerjati prvih početkov takega preskrbovanja eks-poniranih oddelkov za časa svetovne vojne, ko so na zapadni fronti morali Nemci z letali oskrbovati svoje voiašlvo v prvih črtah, ki so bile odrezane včasih po več dni od zaledja z zapornim ognjem francoske artiljerije.
Velika zasluga za uspeh italijanskega orožja pa pripada tudi italijanskim tehničnim kolonam. V nepričakovano kratkem času so zgradile v nad vse težavnem ozemlju sto in sto kilometrov novih cest in poti, po katerih se premikajo nepregledne kolone avtomobilov ali tovorne živine s hrano, mu-nicijo in drugim materialom za frontne od-
delke. Brez sodelovanja in požrtvovanja delavskih bataljonov, ki so ustvarjali prave čudeže. bi italijanske bojne formacije ne mogle doseči današnjih uspehov.
Na abesinskem bojišču pa so bili tudi pre-deU, kjer ni bilo mogoče zgraditi dovol-jno število komunikacij. Posebno velia to za predele. preko katerih je pričela 20. marca operirati »leteča kolona< StaTace ki je štela 5000 mož. od Om Agera proti Gondarju in severnemu bregu Tanskega jezera Zato je bila >leteča kolona« navezana spočetka popolnoma sama na sebe ter ie zavoljo tega ekspediraia e seboj 300 ton bencina ter K) ton olja in drugih mazil za svoia motorna kolesa, obenem pa tudi živež in ves potrebni vojni material za 12-dnevno uporabo. 71 Leteči koloni« je sledila posebna kolona z nekaj tisoči kamel ter organizirala ob črti, po kateri je prodiral Starace s svojimi črno-srajčniki, celo vrsto skladišč. Med skladišči Je bil uveden relejski promet s pomočjo kamel in motociklov s prikolicami. Tako sia se prenašala vojni material in hrana počasi a tem bolj sigurno od velikih armad-nih skladišč v Asmari p^eko Om Agera proti Galabatu, Gondarju in pozneje vse na bregove Tanskega jezera. Na ta način je bilo prenešenih iz Asmare v razmeroma kratkem času nad 100.000 konzerv lO.OoO topovskih krogel, rezervna oprema za 500*"* mož itd. Poleg tega je bilo treba na tej črti zgraditi nad 600 velikih cistern za vodo, do njihove dograditve pa tudi vodo prenašati na opisani način. Kolike množine vojnega materiala je bilo treba prenesti od Asmare do operacijskega področja II. ar-madnega zbora, ki šteje okoli 50 tisoč mož. se vidi iz podatkov italijanske intendantu-re, ki sama objavlja, da je bilo prenešenih nad 10 milijonov patron za nuške, 70.000 ročnih granat in 65.000 topovskih krogel.
Abesinska vojna je tako na novo potrdila že v svetovni vojni preizkušeno resnico, da je dobra služba v zaledju odločilnega po mena za vojni uepeh-
Kaj hoče dr. Maček
Novo poslopje za narodno skupščino
Beograd, 12. maja. p. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič in predsednik Narodne skupščine Stevan čririč sta si danes odledala nove prostore Narodne skupščine. Oba predsednika sta se zelo zanimala za notranja dela ki se morajo že v nekaj mesecih dovršiti, tako da bi se jesensko zasedanje Narodne skupščine lahko vršilo že v novem poslopju
Iz finančne službe
lieograd, 12 maja AA Upokojen! so:
K.osta Lukič M'1orad Laz č in Dragcnvr Rajič. svetniki finančnega ministrstva v 4. skupini 1. stopnje-	i
V nedeljo zvečer je v Beogradu govoril g. dr. Milan Gavrilovič, zemljoradniški delegat v poslovnem odboru združene opozicije, o tem. kaj hoče in želi dr. Maček. Med drugim je izvajal, kakor posnemamo po »Vremenu«:
Govori se, da je postavil dr. Maček srbskim strankam ultimat o notranji ureditvi države. Z gotovostjo morem reči, da ni postavi! dr. Maček nikakega ultimata. Dr. Maček je za sporazum, a sporazum izključuje vsak ultimat. Tudi ni nikogar, ki bi naj sprejel ultimat. Dr. Maček je za tako notranjo ureditev države, da jo lahko sprejmejo Hrvati in Srbi. Pravijo dalje, da je v srcu dr. Mačka prostora samo za Hrvate, dočim ga za Srbe sploh ni. Zal se govori in piše, da misli dr. Maček samo na Hrvate, ne pa na celo državo. Toda ni je večje klevele od tega.
Dr. Maček je sedel z nami za isto mizo, da se skupno dogovorimo o boljši bodočnosti te države. Edina želja nas vseh in tudi dr. Mačka je. da prav tako sedejo za isto mizo pravi, svobodno izvoljeni predstav-niki naroda in ugotovijo stvarne osnove sporazuma. Dr. Maček gleda z globokim zaupanjem na delo teh pravih novih narodnih predstavnikov, zbranih na enem mestu in v eni skupščini, ter že v naprej pozdravlja rezultat njihovega dela, kakor tudi že v naprej sprejema rezultate tega dela. Ali naj bo to ultimat. Ali je to veliko, če dr. Maček želi. da si izvoli že enkrat narod svobodno svoje predstavnike ter jih pooblasti za reševanje vprašanja notranje ureditve države? Dr. Maček ima pravico to zahtevati, kakor vsak državljan te države.
Edino ene pravice nima dr. Maček in nihče v tej državi: da drug drugemu vsiljujemo svoje mišljenje. Ima pa pravico zahtevati. da se sklene osnovni sporazum med Hrvati in Srbi pošteno, mirno in brez preglasovanja. in sicer v skupščini, v kateri bi sprejela ta sporazum večina Srbov. Hrvatov in Slovencev. To pomeni v bistvu to, česar se nekateri tako boje: povratek v 1. 1918.
Kaj hoče torej dr. Maček? Predvsem popolnoma svobodne volitve, to je čisto svobodno izvoljene jiarodne predstavnike, ki bodo načeli in rešili naše notranje vprašanje.
Vato je omenil dr. Gavrilovič izjavo ministra dr Rogiča na nekem shodu JRZ. da se je mogoče pogajati o vseh vprašanjih
razen o nedeljivosti države in o dinastiji Karadjordjevičev. K tej izjavi je pripomnil dr. Gavrilovič, da je obe stvari cul tudi od dr. Mačka. »Sam mi je dejal osebno, ko sem bil pri njem v Kupincu, da podpiše obe ti dve stvari takoj, da ju ne samo podpiše, nego ju tudi želi«.
G. dr. Gavrilovič ni v srvojem referatu povedal prav za prav nič novega. Taka in slična zatrjevanja smo že ponovno slišali od voditeljev srbske združene opozicije, kadar pred sribfjansko publiko pojasnjujejo in utemeljujejo svoje sodelovanje z dr. Mačkom. Za vso javnost, posebej pa še za srbsko, bi bilo mnogo bolj zanimivo in bolj važno, ako bi o temi. kaj hoče dr. Maček, avtentično spregovoril ali g. dr. Maček sam, ali pa kdo od njegovih zaupnikov.
Ban dr. Natlačen v Mariboru
Maribor- 12. maja-
V spremstvu svojega tajnika dT. Kovačiča je nocoj nekoliko po 7.30 z avtomobilom prispel v Maribor ban dr. Natlačen. V mestni posvetovalnici mu je bil prirejen svečan sprejem. Zbrani so bili zastopniki vseh državnih in samoupravnih uradov ter gospodarskih in drugih organizacij. Ban je stopil v dvorano v spremstvu mestnega poveljnika generala Milenkoviča, župana dr. Juvana, prote Trbojeviea. obeh sreskih načelnikov, policijskega šefa ter zastopnikov cerkve. Navzoči so ga pozdravili z ovaci-jami.
Župan dr. Juvan je imel pozdravni nagovor, v katerem je prosil, naj bo ban tolmač zvestobe Maribora kraljevskemu domu in državi. Ban se jc za pozdrav zahvalil. V imenu maniborskega škofa, stolnega kapi-tlja ter ostale duhovščine je bana pozdravil prošt dr. Vraber. Oficijelni sprejem je bil s tem končan. Jutri bo ban sprejemal predstavnike uradov in deputacije na sre-skem načelstvu. Popoldne bo obiskal ra-zne obmejne kraje.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved za sredo: Jasno in mirno vreme, ponekod nevihta. Topleje.
Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljivo oblačno, v zapadni h goratib pokrajinah bržkone deževno, zmerno hI«/ no.
Dunajska vremenska napoved za Na vzhodu in jugo-vzhodu morda še so? čno in toplo, pozneje morda nevihta
Naši kraji in ljudje
Deseti brat — kraljev krščenec
Presrčno slavje je bilo v nedeljo popoldne v Stični
Na večji sliki je krst pred samostansko cerkvijo v Stični, — na manjši pa je Zupančičeva družina z devetimi sinovi, katerih najstarejši šteje danes 14 let. Prvorojenec, ki bi mu danes bilo 15 let, je umrl.
(Foto Erjavec.)
V nedeljo je bil v Stični izreden praznik Posestniku Francetu Župančiču na Mali Dobravi nad Stično je zvesta ženica Marija pred tremi tedni rodila desetega sinčfka. Srečni oče se je obrnil na višnje-gorskega župana Erjavca, ki je takisto oče desetih sinov in ta je sestavi] prošnjo na Nj. Vel. kraljico Marijo, da bi novorojenemu desetemu bratcu kraljeval mladi kralj Peter II. Kraljica je prošnji rade volje ustregla in za zastopnika kraljevskega botra je bil določen polkovnik Lukanc, ki se je to nedeljo .popoldne pripeljal v
spremstvu litijskega sreskega načelnika dr. Hacina v Stično.
Slavja Petretove hiše, kakor se po domače pravi pri Župančiču, se je razveselila vsa fara. Zbrala se je 2.000 glava množica pred staroslavnim samostanom belih menihov. Prišlo je pet gasilskih društev z zastavami, stiska godba je v pozdrav udarila vesela koračnice, šolska mladina je stala v špalirju, a kraljevega zastopnika sta nagovorila predsednik občine France Stopar in majhna zastopnica mladine. Se veda je dobrodošlico izpregovoril
tudi opat dr. Kastelec. Krst čilega novorojenčka je opravil pred cerkvijo samostanski župnik Bolcer, dai je desetemu bratu ime kraljevskega botra Petra.
Po obredu so se gostje v treh avtih odpeljali s kraljevim zastopnikom po novi občinski poti iz Stične na Malo Dobravo,, na novorojenčkov dom. Lepo pošteno po domače jih je pozdravil gospodar, sinovi kakor orglice so se mu poklonili, presrečna mati pa je poskrbela za okusno pojedino. Kraljev zastopnik je podaril krščencu zlato verižico, obdaroval je vrlo mater, pa tudi vse bratce je razveselil z lepimi darili. Presrčna svečanost je zapustila med prebivalstvom kakor med gosti najlepši vtis.
►«11
Otroci priredijo sejem in modno revijo
Dve ljubki prireditvi v prid borbi proti jetiki
Namen p roti tuberkuloznega tedna je man: na eni strani hočemo v tem tednu s posebnim poudarkom obrazložiti nevarnost jetike kot ljudske bolezni in njeno socialno in narodno-gospodarsko škodljivost za slovensko ljudstvo, na drugi strani pa hoče liga v tem tednu dobiti tudi potrebna gmotna sredstva za uspešno borbo proti jetiki. Naše delo se ne sme izgubljati v praznem in solzavem besedi-čenju.
Protituberkulozna Zveza bo deloma sama, deloma po svojih pokrajinskih proti-tuberkuloznih ligah organizirala razne prireditve, ki naj občinstvu nudijo duševni užitek, celotnemu gibanju pa prinesejo tudi nekaj gmotne koristi. V Ljubljani bo posebna privlačnost za veliko in malo občinstvo »otroški sejem«. To bo mal posnetek vrvenja in prizorov na »sejmu«, kakor jih nudi otroško pojmovanje in gledanje na realne strani tega sveta. Otroci, v narodnih šolah, se hočejo na svojem -►sejmu« po svoje uveljaviti pri prodaji jestvin in pijače, pri razstavi raznih lastnih izdelkov itd. Otroci hočejo delati tako, kakor delajo »veliki«. »Otroški sejem« gotovo ni gospodarska prireditev, pač pa nežen in mil nastop otrok, ki ho-če jo prispevati za svoje bolne male pri jatelje po temnih, nezdravih stanovanjih. Otvoritev -»sejma« bo v nedeljo 17. t. m. ob 9. uri na vrtni verandi restavracije >Zvezde«. Z otvoritvijo »sejma« bo združena tudi svečana otvoritev Protituberku-lozneffa tedna. >Sejem« bo odprt samo ta dan do 17. ure. Zato naj z obiskom n;hče ne odlaša kdor hoče pogledati v zdravo in nepokvarjeno dušo otroka. Ne bo mu žal!
še bolj srčkana in prikupna pa bo prireditev »Večer otroka« v dvorani Delavske zbornice v soboto 16. t. m. ob 18.30. Na tem večeru nastopijo samo otroci; gospa Delakova z malimi učenkami svoje plesne šole nato se bo pa razvila »Modna revija otrok«. Ples malih nežnih bitij, ki simbolizira zdravje njihovih duš in teles bo
vsakega gledalca zazibal v sanje pozaMje-nja na dnevne skrbj. Pogled na skupine nedolžnih otrok bo znova in znova razvnel in pojačal ljubezen do otroka, posebno do onega, ki v bedi živi. Z modno revijo pa hočejo otroci pokazati mamicam, kako je
Umor v Regrči vasi docela pojasnjen
Zasliševanje se nadaljuje — Drobneta še iščejo
Novo mesto. 12. maja
Dvojni umor. ki je bil lani 30. novembra izvršen nad Ignaceni Repovžem in njegovo 43! e t no hčerko Marijo je navdal ljudi s strahom in skrbjo, varnostnim in preiskovalnim oblastvom pa povzročil mnogo truda, pr.-den so do kraja razjasnili zagonetni zločin-V zvezi s tem umorom so krožile med ljudstvom najrazličnejše govorice kakor vedno v takih primerih. Oblastva so morala seveda vse te govorice preiskati in več ljudi ;e bilo po nedolžnem aretiranih dokler se ni naposled izkazala njihova nedolžnost in neoporečnost. Šele zadnje mesece se je oblastvom posrečilo razkriti vse podrobnosti zločina. Ves policijski aparat je bil alarmiran, da izsledi drugega krivca tega umora. K.i-zimira Zahoreka, katerega je izdal njegov morilski tovariš Fran Veneciia. po rodu Ljubljančan, ki so ga prijeli letos februarja v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu kamor se ie zatekel zaradi poškodb ki jih je bil dobil pri begu iz zaporov zreškega . sodišča v Kostanjevici, kjer je bil zaprt zaradi neke tatvine.
Triperesna deteljica, 22-letni Kazimir Zahorek. 20 letni Franc Veneciia in 20 letni France Drobne, doma s Planine pri Sevnici, pristojen v Šmarje pri Jelšah ie prispela v Novo mesto lani v začetku julija. Kot brezposelni delavci so stikali v okolici Novega mesta, na hrano pa so hodili v bolnišnico usmiljenih bratov. Tja ie hodil na hrano tudi neki domačin, katerega so izpraševali po premoženjskih razmerah ljudi in kdo ima kaj denarja pri hiši. Pogovor ie nanesel med drugim na Repovža o katerem e omenjeni domačin pravil, da ima ori hiši okrog 100.000 Din gotovine, denar Pa da mu pošilja starejša hčerka, ki živi v Ameriki.
Zločinci so se takoj nato medsebojno do-
Film bajnega razkošja ! Humor in zabava ! V gl. vlogah
Lilian Harvey
TULLIO CARMINATTI iz filma »Noč ljubezni« kot partner lepe Grace Moore
Film v nemškem jeziku! KINO UNION Telef. 22-21
Danes premiera! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri
filočpffltontetCmCu
Kot dopolnilo: Kiepura poje svoje najlepše pesmi!
treba otroka oblačiti, da je oblekca cenena in lepa. V modri reviji hočejo otroci posnemati manekene, kakor so jih videli pri obrtniških modnih revijah Otrok hoče vse posnemati. Dolgčas na tem večeru gotovo ne bo, žal tudi ne nobenemu, ki bo večer obiskal. Vstopnice so na prodaj v trafiki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti in v trafiki na Dunajski cesti (Matjanova hiša).
govorili, da obiščejo Repovža in mu odnesejo denar. Najl.oij vnet za to ie bil Drobne, ki je pravil; 'Če ne bo šlo z lepa, bomo vzeli s silo'« Neko julijsko noč so se podali k Repovževi hiši. Bili pa so presenečeni. ko so opazili da hodi okrog hiše neki moški. To je bil 50-letni delavec Oster-man Anton, ki je bil stalni gost pri Repov-ževih in je tam večkrat prenočeval- Zaradi njegove navzočnosti si svojega načrta niso upali izvesti in so spet izginili v temno noč. Sklenili pa so. da so ob ugodnejši priliki polaste Repovževega denarja, nadejajoč se, da se ga bo do takirat nabralo še več, ker se je govorilo, da namerava Repovž nekaj posestva prodati.
Zahorek Venecija in Drobne so nato iz-giniji nekam na Štajersko. Šele sredi novembra sta se vrnila Zahorek ln Venecija v Novo mesto. Dne 39 novembra sta se odločila. da napadeta Repovža in ?e polastila njegovega denarja. Ok: og o. poi>oldne. ko se je že mračilo. sta p:iš!a k Repovževi hiši- Elegantno oblečeni Zahorek ie stopil k veznim vratom, potrkal in vstopil. Takoj za njim se je postavil Veneciia, ki je držal za hrbtom v veliko cunjo povezan debel kamen, ki sta ga bila pobrala na železniški progi, tekoči streljaj daleč izpod hiše. Zahorek je imel cigareto v ustih in je vljudno poprosil hčerko Marijo za ogeni. Nič hudega sluteča je Marija stopila v kuhinjo se vrnila z vžigalicami in prižgala Zahorku cigareto- Stari Repovž. ki je med tem stopil iz sobe. je mrko motril oba tujca. Med prižiganjem cigarete se ie Zahorek nena-lno globoko sklonil, v istem trenutku pa je Venecija zamahnil s kamnom povezanim v ruto. in treščil starega Repovža s tako silo p° glavi, da se je na me*tu zgrudil Zahorek je v naslednjem trenutku obiel Marijo okrog pasu in jo z vso silo treščil na kamenita tla v veži, tako da se je tudi ona onesvestila. Onesveščeni žrtvi sta nato zavlekla v stransko spalnico, kjer rta ju povezala z debelo žico ki sta jo v ta namen prinesla s seboj že s Štajerskega. Med tem se je stari Repovž zopet zavedel. Zahorek ga je nato s tako silo treščil s kamnom po glavi, da je slarčku počila lobanja in ie bil takoj mrtev.
Ko sta na ta način opravila z žrtvami, sta
m
v ^
Kdor govori o lepih beliti zobeh misli no
hlorodont
zobno posta proti neokusno barvani zobni prevlaki Jugoslovanski proizvod
hitro začela stikati za denarjem. Prevrnila sta vso hišo. razmetala posteljnino, prebrskala vse omare in skrinje, razmetala cele kope perila, toda pričakovanega bogastva ni bilo nikjer. Vsega sta našla komaj 100 dinarjev in 50 par. Mlada roparja sta bila trdno prepričana da mora biti denar nekje skrbno 9krit. ker ga ne moreta najti. Zato sta začela onesveščeno Marijo polivati z vodo. da sta jo spravila k zavesti. Nato sta jo skušala prisiliti, da pove, kje je denar. Ko je zatrjevala, da denarja ni pri hiši, ji nista verjela. Z nožem ii le Venecija delal zareze po obrazu in vratu, toda zaže-Ijenega priznanja nista dosegla- Pač pa je Marija par ur pozneje umrla zaradi počasne iakrvavitve.
Ko sta uvidela da ne bo nič s pričakovanim plenom sta si v veži umila okrvavljene roke. pobrala nekaj zlatnine in izginila- Vež-na vrata sta za seboj zaprla, ključ pa zavrgla na bližnjo njivo, kjer so ga pozneje tudi našli.
Po zločinu sta izginila nazai na Štajersko, kjer sta nadaljevala svoje podvige, dokler ni prišel Venecija po vloma, ki ga je skupno z Drobnetom izvršil v viničariio admirala Bučarja pri Št Jerneju v roke orožnikom ki so oba odvedli v zapore sreskega sodišča v Kostanjevici, od koder pa sta kmalu potegnila. Pri skoku iz zapora je skočil Venecija 15 metrov globoko ter si pri tem iz-pahnil nogo. Zaradi tega so ga pozneje odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Novo mesto. Ko so ga zasliševali, se je Venecija vedno bolj zapletal v protislovja, tako da je preiskovalni sodnik odredil, da so ga po okrevanju oddali v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. Tu je pozneje v začetku marca priznal tudi zločin pri Repovžu in izdal svoje sokrivce. Štiri mesece so oblasti zasledovale Zahorka sirom vse držaje, dokler ga zdaj niso izsledili in spravili na varno. Ni dvoma, da bo tudi glavni vodja in zli duh družbe Drobne kmalu za zapahi.
Zagrebški akademiki s pesmijo v Ljubljani
Odlični zbor „Mladost-Balkan" bo koncertiral v petek
V petek priredi koncert v Unionu v Ljub. ljani Jugoslovenske akadem. zbor »Mladost Balkan« iz Zagreba. Zbor »Mladost-Bal-kan« je nastal z združenjem dveh starih pevskih društev na zagrebški univerzi:
Kapelnik in skladatelj Jakov Gotovac
»Mladosti« (ustanovljene 1. 1900.) in »Balkana« (1. 1904.). Obe ti društvi sta bili ustanovljeni od naprednih narodnih akademikov, ki so si postavili tudi za smoter, da v našem narodu pod Avstro-Ogrsko širijo narodno zavest in misel edinstvi Ju-goslovenov. L. 1904. je bila »Mladost« prvič v Beogradu. Prišla je, da prisostvuje kronanju prvega jugoslovenskega kralja Petra I. Osvoboditelja, tedanjega kralja Sr. bije. Priredila je koncert skupno z beo-
grajskim »Obiličem« in slovenskim oktetom iz Ljubljane. Koncert je obiskal tudi kralj. Leta 1905. je sodelovala na vseslovanskem akademskem kongresu v Sofiji, a 1. 1911. na proslavi 501etnice praškega »Hlahola«, kjer je osvojila prvo nagrado med najod-ličnejšimi slovanskimi pevskimi društvi. L. 1906. je hotela spet obiskati Beograd, a jo je policija v Zemunu zavrnila. Od tedaj pa do svetovne vojne sta bili »Mladost« in »Balkan« večkrat razpuščeni kot državi škodljivi društvi. V začetku svetovne vojne je bilo definitivno prepovedano delovanje obeh društev. Po osvobojenju vidimo obe društvi spet na delu, da čim bolj afirmirata našo mlado glasbeno literaturo in kulturo sploh. V tem sta popolnoma uspeli. Leta 1921. je šla »Mladost« na turnejo po Poljski in 1. 1928. po Nemčiji. Leta 1928. je potoval »Balkan« v Grčijo in 1. 1929. je sodelovala »Mladost« na kongresu študentske Male antante v Pragi, kjer je s svojim resnim umetniškim nastopom visoko nadkrilila prireditve Čehov in Rumu-nov. Leta 1930. je izvršeno davno priprav-Ijano združenje dveh društev. Leta 1931. je potoval združeni zbor spet po Grčiji in 1. 1932. bil v češkoslovaški in sodeloval pri svečanem odkrivanju grobnice jugosloven-skih vojakov v Jindfihovicah. Leta 1933. je potoval s parnikom »Kraljico Marijo« na Krf, Korziko, Francijo, Španijo, Alžir, Tunis in Malto. L. 1934. je obiskal spet Grčijo in Turčijo. Od ustanovitve so obe društvi in potem združeni zbor priredili preko 1200 koncertov, izmed njih čez 100 v inozemstvu. Na čelu tega odličnega zbora je znani zagrebški komponist Jakov Gotovac. Ime kapelnika in stari sloves zbora dajeta garancije, da bo koncert »Mladosti-B&lkana« na zavidnem umetniškem nivou.
Najden utopljenec
Te dni je naplavila Sava na levem bregu pri Soteljskem-Vidmu truplo moškega, starega 20 do 30 let. železničar g. Petelinšek Franc iz Rajhenburga je spravil truplo h kraju Save, odkoder so ga kasneje prenesli na pokopališče v Vidmu.
Po znakih sodeč je bil utopljenec v vodi kake dva do tri tedne. Na sebi je imel I sivočrne hlače, črn suknjič z obrnjenimi j žepi, sivkasto srajco in kratke čevlje iz boksastega usnja. Prepasan je bil z močnim usnjenim pasom. V levem žepu suknjiča je imel prazno denarnico in žepni nož z eno klino.
Uboj v Okoški vasi
Celje, 12. maja.
Danes se je zagovarjal pred malim senatom 21-letni, že dvakrat kaznovani delavec Ludvik Marčič iz Cadrama. Na veliki ponedeljek popoldne je z Matijo Leskovarjem in sedmimi drugimi fanti popival pri Pišotku v Okoški vasi. Ko so se začeli fantje zvečer razhajati, sta se Matija Leskova r in Jože Brglez kot prijatelja držala okrog pasu, na pragu pa sta padla. Začela sta se za šalo prerivati in Matija Leskovar je vrgel Brgleza na tla. Zaradi tega je Pišotek oštel Matijo Leskovarja.. Takoj nato so se fantje
stepli, pri čemer so dobili Jože Brglez, Alojz Leskovar. Janez Pišotek in Ivan Leskovar lahke poškodbe. Ko so prispeli fantje med prerivanjem mimo čebelnjaka in vrta na cestno križišče, je skočil Ludvik Marčič k Matiji Leskovarju in ga štirikrat zabodel z nožem in sicer za desno uho. v trebuh in dvakrat na desno stran srca. Pri vhodu v hrbet je nož prerezal žilo odvodnico, da je Matija Leskovar drugi dan izkrvavel. Ludvik Marčič je bil obsojen na 3 leta robije. Ker je bil letos kaznovan pogojno na 12 dni zapora, bo moral presedeti tudi to kazen. Predsednik senata dr. Mak je ugotovil žalostno dejstvo, da je okrožno sodišče v Celju obravnavalo letos že okrog 40 primerov težke telesne poškodne s smrtnim izidom.
■KINO SLOGA, tel. 27-30"
Poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15
ČRNE ROŽE
Na splošno željo ponavljamo, in to samo za 2 dni (četrtek in petek)
Frankensteinova
nevesta
Višnjico pričnimo regulirati!
Da pridejo siromaki do zaslužka — Ovrženi ugovori
Sresko načelstvo v Litiji je lani 16. decembra izdalo odločbo; po kateri je dobila Vodna zadruga za regulacijo Višnjice v Stični vodopravno in gradbeno dovoljenje po predloženih načrtih z izpremembami, katere so bile na licu mesta dogovorno sklenjene med interesenti in Vodno zadrugo-
Dne 2. in 3. decembra je bila razprava na. terenu, kjer se je ugotovilo, da se namerava regulirati potok Višnjica na območju stiške občine, dalje stiški potok v svojm toku od železniške proge do izliva v Višnjico ter černelski potok cd vasi Veliko čemelo pa do izliva v Višnjico. Regulirana struga se večinoma pridržuje obstoječih strug Viš. rijice, stiškega in černelskega potoka, pri katerih zravnava in krajša ovinke. Obstoječi objekti večinoma ostanejo in se raz. širijo na potrebno profilovo širino. Vodne naprave niso nikjer prikrajšane, pač pa jovsod izboljšane s pridobljenim večjim padcem in izboljšanim odtočnim profilom obstoječih jezov. Pri razpravi se je tudi ugotovilo, da se niso iz javnih ozirov pojavili nikaki zadržki proti izvedbi načrtne regulacija Tudi s strani zasebnih intere. sentov niso bili stavljeni nobeni ugovori in
pomembe vredni odškodninski zahtevki. Pač pa so vsi interesenti zahtevali, da se ohranijo obstoječa perišča, napajališča, vodne naprave, mostovi in brvi. Vodna zadruga je rade volje ugodila. Razlogi, ki so bili merodajni za podelitev gradbenega dovoljenja vodni zadrugi, da izvede melijoracijo zemljišča ob potoku Višnjice, so bili naslednji:
Z regulacijo Višnjice in obeh pritokov se bodo visokovodne odtoine razmere popolnoma uredile in poplavne škode odpravile. Razen tega se bodo razmere talne vode spremenile toliko da se bo gladina znižala na koristno globočino in močvirja izpre. menila v prvovrstni travniški svet. Ker talna voda traja vse leto, je njen škodljivi pliv neprimerno večji in škodljivejši kakor visoke poplave. Z regulacijo se bo sedanji svet spremenil v visokovredno kulturno zemljišče.
V gornjem toku pa bodo njivske kulture obvarovane vsakoletnih škodljivih poplav in bodo poljedelci lahko mirno pridelovali po obvarovanih njivah danes edino rentabilno kulturo, krompir.
Regulacija Višnjice pride v poštev od vasi Spodnja Draga do Velikih Kompolj v dolžini 6000 metrov. Od Kompolj do
izliva Višnjice v Krko se regulacija za enkrat ne izvede. Pretesno in preplitvo korito Višnjice in več vodnih naprav z ne. zadostnimi odtočnimi napravami povzroča na obširnem polju večje poplave. Z leve strani dobi Višnjica močan potok iz Stične, ki pa bo reguliran samo v dolžini 250 metrov, to je južno od železniške proge do izliva v Višnjico. Izpod Sv Duha, kjer je krasni planinski dom SK Polža, priteka skozi vas Veliko čemelo potok, ki ob deževju močno plavi polja. Tudi ta bo tako reguliran* da ne bo njegova voda več prestopala bregov.
Regulacija se bo tako izvršila. da bo dno struge široko 3 do 4 metre, globoko nekaj nad dva metra, nagib brežin bo 1:2. Vsi ovinki bodo zravnani in prebrzi hudourniški značaj toka bo omiljen, da bodo v strugi nameščeni betonski pragovi ki bodo povzročali, da ne bo voda pre. brzo drla. Višinska razlika med Spodnjo Drago in Velikimi Kompoljami je skoro 24 m na daljavi 6000 m Betonskih pragov bo kakih 20. V zvezi z regulacijo bo treba obnoviti smiselno pretočne zatvornice, tri po številu. Dalje se obnove trije občinski mostovi iz betona, eden na banovinski cesti pri Gorenji vasi, ter dva lesena na občinskih poteh. Vznožno zavarovanje brežin se izvrši pri vseh potokih s piloti in deskami. Brežine same se pa oblože z rušo. Povodje Višnjice s pritoki obsega
skoro 62 kvadratna kilometra Največja voda pri padavini 1400 mm je preračunana na 60 kubičnih metrov.
Ko bodo podrobni načrti gotovi, se bo mogla videti veličina dela. potreba raznega materijala in stroški. Kakor je razvid, no iz pravil Vodne zadruge, se bo regulacija izvedla s pomočjo države, banovine in prispevkov interesentov. V zadnjem času so se pa pojavili ugovori nekaterih interesentov proti izvedbi vse regulacje. Protivniki so se dali zapeljati od nekaterih oseb, ki jim ne gre v glavo, da se tudi na Dolenjskem mora izvesti kakšno prepotrebno delo. Ako bi že ne bilo ni. kakšne koristi za zboljšanje zemljišč, bi že bila velika korist v tem, da se zaposli brezposelno ljudstvo, ki ga je v naši okolici precej. S to regulacijo se bodo ravno siromašnim slojem zboljšala zemljišča in na drugi strani bodo našli zaslužek za delo. Posestniki pa bodo po dobri ceni oddali zadrugi za regulačne svrhe velike množine borovega lesa, kar bo spet v občo korist. So že takšni ča«, da se mora korist ki izhaja iz golih sebičnih razlogov, podre, ti splošni dobrini. Ne sme se gledati za nekaj kvadratnih metrov zemlje in mogoče za hipni dobiček v obliki nekaj tisoč kilo. gramov sena, kadar gre za zboljšanje bajtarskih njiv in kadar Se nudi zaslužek, ki presega samo za delavske mezde milijon dinarjev. Brezposelnim družinskim
očetom je treba prožiti vsaj skromen za. služek, da lahko na pošten način prežLve mnogoštevilno družino. Lahko je bogatim posestnikom, ki niso obdarjeni z otročjim blagoslovom, protiviti se regulaciji in izbi. rati zemljišča, kjer goje kulturo, ki naj. bolje uspeva. Siromak nima nikake izbire, ker i Tri« eno ali dve mali njivici in še tukaj mu vsakoletno deževje povzroča škodo. Mnogo več socialnega čuta bi bilo treba imeti za siromašne brezposelne, ki so bratje in sestre večjih posestnikov! Ti posestniki protivniki skušajo na vse načine preprečiti izvedbo prepotrebne regulacije. Toliko so uspeli, da se je delo, že malo za. vleklo in da napora vijaj o nepotrebne stroške Vodini zadrugi in banski upravi
Na dan sv. Jurja je bila ponovno na te. renu komisija banske uprave, ki je pa ugotovila, da so razlogi proti izvedbi regulacije ničevi in je odobrila predloženi načrt z malimi izpremembami. Tako je končno veljavno odločila, da se pristopa k važnemu javnemu delu za izboljšanje vseto razmer v stiški občini. Vsi odločujoči čini. tel ji pri oblastvih so uvideli prepotrebno nujnost tega za Dolenjsko važnega jarvne-ga dela ter so podpirali napor Vodne za. druge po vseh močeh. Upanje je, da se v kratkem dela začno, saj delavci in posestniki komaj čakajo, da pridejo do skromnega mrfufla in do izboljšanja svetih sem. Iji«.
Domače vesti
Tudi vzrok
Znamo je, da so bili proti vsem/u pričakovanju jugoslovanski nogometaši v nedeljo poraženi od romunskih v Bukarešti. Vsa
poročila soglašajo v tem, da so igrali brez elana in pravega veselja, športni strokovnjaki in poročevalci pa iščejo vzrokov za ta n ©razveseljivi pojav. Med drugim prinaša »Politika« tudi naslednje poročilo iz Bukarešte:
»Po tekmi je Glaser (vratar jugoslovenskega moštva) izjavil, da mu savezni kape-tatn (vodja moštva) pripisuje krivdo za dva gola. Toda Glaser zatrjuje, da je dal tz sebe vse, kar je mogel, pa so ga igralci često pustili na cedilu, utrujeni in fizično izčrpani, ker so do 4. zjutraj igrali karte i saveznim kapetanom.«
*	Kongres sester pomočnic iz vse države
je bil v nedeljo v Sarajevu. Udeležba je bila številna, vodil«, pa je kongres predsednica Antonija šifrerjeva. Resolucija zahteva, naj se sestre pomočnice nameščajo po uradniškem zakonu. V ministrstvu za socialno politiko in pri vsaki ban-ski upravi naj bo nameščen referent, ki se bo brigal za potrebe sester pomočnic. Rešiti je treba vprašanje hranarine, do katere imajo sestre pomočnice zakonito pravico, njihove uniforme pa naj se zaščitijo z zakonom.
*	Iz železniške službe. Z odlokom ministra za promet so postavljeni pri direkciji državnih železnic v Ljubljani; za prometna uradnika Deželak Karol in Naveržnik Ka-rol za pomočnika oficiala Jezovšek Ivan in Ralca Rudolf, za pomožno strojepisko Šlajpahova Metodija, za pomožnega prometnika Bogataj Alojzij in za pomožnega strojevodjo Košir Viljem, vsi dosedanji uradniški pripravniki.
*	Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi znanstveni sestanek 15. t.m. ob 18- v predavalnici internega oddelka občo državne bolnišnice v Ljubljani. Predaval bo docent medicinske fakultete v Ljubljani dr. Albin Seiiškar o vlogi žolčnega mehurja v hepatalnem sistemu. Vabljeni vsi gg- zdravniki!
*	Polovična voznina. Zveza za tujski promet sporoča; Odobrena je polovična voznina po naših železnicah obiskovalcem teniških takem za Devisov pokal v Zagrebu od 15. do 17. t.m. Popust bo veljal od 14- do 20. t.m. Nadal je je dovoljeno polovično znižanje vozne cene delegatom društva »Srp-ske majke«, ki se bodo udeležili svoje skupščine in proslave v Beogradu od 23. do 25. t.m. Znižanje bo veljalo od 19. do 28. im.
*	Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. V sredo 13. t.m. ob pol 21. bo predaval ginekolog g. dr. Rafael Dolinšek o splavu in njegovih posledicah. V stop prost.
MILOSTIVA! Vaš krzneni plašč črez poletje najskrbneje shranimo, obenem izvršimo potrebna popravila za polovično ceno, katero plačate šele jeseni pri prevzemu. Krznarstvo R O T — Mestni trg 5.
*	Šestnajst dni po smrti svojega moža je
odšla v večnost gospa Marija* šušteršičeva na Seničici pri Medvodah. Pokojnica je bife iz ugledne Bergantove družine. Svojemu možu, slovečemu trgovcu, posestniku, gostilničarju in županu je bila vzorna družica. Zvesta v življenju je bila možu zvesta tudi v smrti. Daleč na okrog priljubljeno gospo bodo jutri ob 9. spremili iz hiše žar losti na farno pokopališče v Preski. Njena smrt je vzbudila v vsem okolišu globoko obžalovanje. — V Mariboru je umrla v če-st.iti starosti 73 let gospa Irma Tratenško-va, po rodu Kasteliceva, vdova višjega poštnega kontrolorja. Ljubo mater bodo otroci prepeljali v Št. Jurij ob Pesnici, kjer bo danes ob 16. položena v rodbinsko grobnico. — V Bohinjski Bistrici je umrla ugledna gospa Ivana Ravhekarjeva, po rodu Dem-šarjeva. Širok krog sorodstva obžaluje njeno smrt. Pogreb bo jutri ob pol 16. na farnem pokopališču v Bohinjski Bistrici. — Pokojnicam blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje !
*	Zbirka narodnih zdravic za moški zbor. ki jih je nabral in priredil Liudevit Zepič, umetniški vodja in učitelj znanega in priljubljenega Slovenskega vokalnega kvinteta, je pravkar izšla v založbi Glasbene Matice ljubljanske. Zbirka obsega 7 pesmi, in sicer; Slovenec Slovenca vabi. Ena kupica, Oj, preljuba vinska trta. Ljubezen večna ustvarja vse. Zmeraj se veselim, To žlahtno^ vinsko kapljico Trik, trik saj ga je še več. Zbirka je izdana v partituri v priročni žepni obliki in stane 10 Din. Naroča se pri Glasbeni Matici v Ljubljani.
*	Tovarna J OS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo » najlepšo izdelava
Vremenska poročila
številke za označbo kraja pomenijo: 1. Čas opazovanja, 2, stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, fi oblačnost 0—10. 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin. Temperatura; prve številke pomenijo
najvišjo, druge najnižjo temperaturo.
Torek. 12. maja 1936 Ljubljana 7, 759-1, 13.8. 92, Wl. 10 dež, 6.5; Ljubljana 14 758-6 21.2 55. SSE3, 5 —; Maribor 7, 759, 14. 90, SW1. 8 dež 2; Zagreb 7 758.6. 16 80, SI, 2 —, '—; Beograd 7, 758.3, 17. 60 O. 3 — — r Sarajevo 7 763 9 90, O. 4 —, '—; Skoplje 7, 758. 16, 60, W3. 6 — —; Kumbor 7 755.2. 17 70, W2. 6, — —; Split 7, 755 2. 20, 50, NE3, 7 — —; Rab 7 755.9, 20. 60, ESE4. 4. —' —; Rogaška Slatina 7, 14, 95, S2. dež. 5;
temperature; Ljubljana 23 12.2; Maribor 20. 12; Zagreb 27, 14; Beograd 25, 10; Sarajevo 25, 4; Skoplje 21. 10: Kumbor 24, 14; Split 27 18; Rab 25, 18: Rogaška Slatina 23, 13-
Poročilo zemunske letalske meteorološke službe 12. t.m.: Zračni pritisk ie v vsej Evropi dokaj izenačen. Slaba depresija nad sredino evropske celine in nad vzhodnim delom Sredozemskega moria. Nekoliko dežja, jasno pa v ostalih predelih. V Jugoslaviji jasno in tiho vreme v vsei kraljevini. Dežja ni bilo. Minimalna temperatura pe5 5 stopinj, maksimalna Zagreb 27 stopinj-
*	Vsak pravi novinar ima legitimacijo JNU. Pri izvrševanju vsakovrstnih poslov «e razni ljudje predstavljajo za novinarje ter razkazujejo tudi nekakšne novinarske legitimacije. Jugoslovensko no vinarsko udruženje kot poklicna organizacija novinarjev je doslej edina ustanova, ki na temelju svojih pravil in novinarske uredbe presoja, kdo je novinar, in kdo ne. Ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja opozarja javnost da so pravi poklicni novinarji samo člani JNU, ki imajo posebno legitimacijo. Ta legitimacija ima črne usnjene platnice, identiteta čtana JNU je potrjena z žigom in podpisom predsedstva Centralne uprave JNU, s fotografijo in potrdilom uredništva, pri katerem član deluje. Nobena druga legitimacija se ne sme smatrati za legitimacijo poklicnega organiziranega novinarja. Tudi izkaznice, ki jih izdajajo uredništva raznih listov, in zelene legitimacije od generalne direkcije državnih železnic za vozne olajšave ne veljajo za legitimacije poklicnih novinarjev. Od vsake osebe, ki »e predstavlja za novinarja, naj se zahteva črna legitimacija poklicnih novinarjev. Da se preprečijo zlorabe, je treba »novinarje«, k| nimajo take legitimacije, prijaviti ljubljanski sekciji JNU. Pozornost je potrebna tudi pri nakupu telefonskih imenikov. Beograjska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja je bila od poštnega ministrstva pooblaščena za izdajo telefonskih imenikov. Samo ti imeniki imajo vse uradne podatke. Imeniki beograjske sekcije JNU imajo svetlo-modre, dvakrat temnomodro prepasane platnice. Paziti je treba na letnico 1936. in na napis »Založba Jugoslovenskega novinarskega udruženja — sekcija Beograd«. Prodajajo »e namreč tudi zastareli in nepopolni telefonski imeniki. Pravi telefonski imeniki za dravsko banovino se dobijo pri vseh poštnih uradih za 10 Din. Telefonski imeniki za vso državo iste založbe, lično vezanj, za ceno Din 85.— in poštnino, pa se naročajo pri Jugosl. novinarskem udruženju, sekcija Beograd, Frankopanova ul. 28.
*	»Planinski vestnik« je razveselil oita-telje z majsko številko, ki je pravkar izšla- V članku »Ob vstajenju pod Ojstrico« nam pisateljica Čebelova Ana opisuje velikonočno razpoložen je v Savinjskih Alpah. Janko Mlakar nadaljuje »Spomine in opomine«; v zdaj objavljenem poglavju pripoveduje o svojem planinskem tovarišu Ci-lenšku. Marjan Lipovšek nas seznanja s tereni okrog novega planinskega doma na Komna v svojem članku »Pomladna zima na Komni«. Dr. Prešeren nadaljuje opis svoje ture v avstrijskih Alpah v članku »Steinernes Meer-Watzmann«. V našem kotičku ocenjuje Oonto Škodlar pokojnega slikarja Valentina Hodnika kot umetnika. Obzor in društvene vesti prinašajo tabelaričen pregled planinskih potovanj vzdolž Jadranske obale od 31. t. m- dalje in razne druge zanimivosti- Razgled po planinskih časopisih nam pokaže gibanje planincev v drugiih državah. Številko krasita dve umetniški prilogi, in sicer slika profesorja Jenka Ravnika »Pomlad na Sorskem poiiju« m Janka Skerlepa motiv »Iz okolice Jamnika pod Jeliovco«. Planinska revija je za planince neobhodno potrebno štivo. Oni, ki še niso naročniki, naj takoj popravijo zamudo ter naj naročijo »Planinski vestnik« v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrove cesta, kjer prejmejo vse številke, ki eo izšle letos-
*	Izlet v dolino gradov, (Novo mesito — Kostainjevicio) priredi 14- junija združenje železniških uradnikov v Ljubljani. Na izlet vabi vse ljubitelje lepe Dolenjske. Pokroviteljstvo nad izletom \e prevzel predsednik novomeške občine g- Pavčič Josip ter s tem prav izdatno jwuidaril propagandni pomen izleta. Stroški izleta na osebo znašajo iz Novega mesta 40 Din, iz Ljubljane 90, iz Zagreba 80. iz Tržiča, odnosno Kranja 110, a iz Maribora za dva dneva 250 Din. V teh vsotah sta zapopadena prevoz in prehrana. Prevoz z železnico, od-nosno avtobusi. Opozarjamo vse, ki se zanimajo za to. edinstveno izletno priliko, da bo v okviru radijskega večera 16. junija predaval g .Viktor Pirnait, znani propaga-fcor Dolenjske o lepotah Dolenjske in starodavnih krasot Doline gradjov v zvezi s petjem An godbo. Prijave za izlet sprejema Združenje železniških uradnikov v Ljubljani in »Putnik« v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu.
+ štiri milijone IHn je zapustila v Beogradu Magdalena Vidakovičeva, vdova pokojnega profesorja Svetozarja Vidakoviča. Testament so odprli v ponedeljek pri beograjskem sreskem sodišču. Pojavil pa se je sum, da oporoka ni pristna. Ker gre za same ugledne osebe, katerim so namenjeni veliki deleži iz oporoke, utegne zadeva vzbuditi še mnogo burje v prestolnici.
*	Katera Slovenka je izgubila uro v Sl-beniku? šibeniška policija nam je sporočila. Pred nekaj meseci so našli v šibeni-ku na poti od postaje do mesta zapestno uro. Kolikor se vč, je uro izgubila neka železničarjeva žena, ki je prišla iz okolice Kranja na izlet v šibenik. Uro dobi vrnjeno pri šibeniški policiji.
*	Velik vlom sredi Kranja. V včerajšnji noči so vlomilci vlomili v trgovino trgovca Černeliča v Kranju- Stražnik Mihelčič je ponoči opazil nekega vlomilca, ki se je hotel z delom plena odpeljati s kolesom. Ker je bežal, je stražnik strelial za njim. Vlomilec je pustil kolo in 6 bal blaga ter pobegnil. Prebujeni lastnik trgovine je nato ugotovil, da manjka 12 bal. a iz blagajne je izginilo 1500 Din. Sled za zločinci vodi na Dolenjsko, kjer so že bile izvršene nekatere aretacije.
*	Z nožem v srce. V nedelio ponoči je postal žrtev noža 241etni Janez Kalan. sin mesarja iz Bitnja pri Kraniu. Večja družba fantov je sedela v Erženovi gostilni v Bitnjem. Okoli 1. ponoči ie orišel v gostilno nekoliko vinjen delavec Franc J^še Začel je izzivati in fantje so ga skušali vreči na cesto. Med prerivanjem v veži je Kalan strgal Ješetu srajco in ga oklofutal. Ješe se je slednjič odpravil domov, vzel kuhinjski nož in stotak ter se vrnil v gostilno. Tu je plača! zapitek. ob odhodu pa je pozval Kalana. naj gre z nJim, če se upa. Kalan mu je res sledil In na cssti
Tel. 2124 Elitni kino Matica Tel 2124
TRIUMFALEN USPEH TUDI V LJUBLJANI! — NAJLEPŠI FILJH SLAVNEGA UMETNIKA! EMIL JANNINGS
TRAUMULUS*
FIlm Vam bo ostal v večnem spominu!--Hitite, da ne zamudite:
SAMO SE DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
JUTRI!SENZACIJA NAD SENZACIJO! Veleopereta iz solnčne Kalifornije, zemlje ljubezni, pesmi in pustolovščin:
PESEM GAUČA-
V glavni vlogi: Gladys Swarthout, prvi mezosopran Metropolitan opere v New-Yorku, znan iz filma »DAJ MI TO NOC« in John Boles, znan iz filma »R.IO RITA«.
sta se pričela prepirati Med tem je prišla pred gostilno ješetova mati. ki je hotela sina spraviti domov. Ker pa ie Ješe še izzival. mu je Kalan prisolil vpričo matere zaušnico. Tedaj je Ješe potegnil kuhin,ski nož in zabodel Kalana v srce. Odšel je nato domov, Kalan pa se je še privlekel do gostilniškega praga, kjer je obležal. Oduesii so ga v sobo, kjer je v neka i minutah izdihnil. Ješe se je še tisto noč sam javil orožnikom.
* Trije kmetje obsojeni zaradi uboja na 42 let ječe. Pred okrožnim sodiščem v Zagrebu so bili trije kmetje v ponedeljek obsojeni zaradi brutalnega zločina, ki je bil izvršen lani v aprilu v vasi Ježevu. Kmetje Mijo Kosak, Stjepan Basar in Josip Vincek so izmamili z gasilske veselice svojega starega nasprotnika Tomaža Fri-gana, ga pričakali v zasedi pri cerkvi in ga neusmiljeno pobili. Dobil je dva strela iz samokresa in ko je padel, so planili nanj z noži, mu prerezali grlo, razrezali lice in zadali vsega kakih 30 ran. Vzrok mržnje je bil v tem, ker je Tomo Frigan nasprotoval divjemu zakonu svoje sestre z Mijom Kosakom. Razprava je trajala 7 dni. Ubijalci so bili obsojeni skupno na 42 let ječe, in sicer Kosak in Basar vsak na 15, Vincek pa na 12 let.
TOLŠCI PODVRŽENIM IN MIŠICA-STIM, PRI KATERIH SE KAŽEJO ZNAKI RAZNIH TEGOB ZARADI NEZADOSTNEGA IZLOČANJA SOKOV,
pomaga odlično večtedenska pitna kura z naravno
FRANZ - JOSEFOVO
grenčico. Taki ljudje morejo tudi doma — a pod nadzorstvom svojega zdravnika — delati kuro za hujšanje.
Ogl. peg. S. br. 30474/36.
*	Razbojniški napad na uglednega gospodarja. V vasi Radaminovcu pri Bosanskem Novem so razbojniki ponoči napadli hišo uglednega gospodarja Stojana Dra-žiča. Sredi nevihte sc vdrli v hišo in takoj se je razvila obupna borba med gospodarjem in razbojniki. Ves pobit in krvav je Stojan omagaj in se zgrudil. Misleč, da je mrtev so začeli lopovi preiskovati hišo in so res našli hišno hranilnico z denarjem. Ko eo se odpravili, je sin prjhitel k očetu in ga Zbudil iz nezavesti. Tedaj so razbojniki ponovno pridrveli v hišo in ubiii Stojana, sinu pa je zadnji trenutek uspelo pobegniti v noč.
*	Nekaj vstopnic za olimpiado v Berlinu je še na razpolago. Preskrbi te si jih takoj pri »Putniku«, Ljubljana.
*	Na binkoštno nedeljo v Postojno. Prijave za ta izlet sprejema »Putnik« v Ljubljani za nebotičnikom do 25. t. m.
*	Haloška in ljutomerska vina preskrbi za posredovalnino neposredno od vinogradnikov Bolaffio Moškanjci pri Ptuju.
*	Avtobusno podjetje KronoMav Valič bo 13. t- m. začasno prekinilo promet na progi Novo mesto — Toplice.
Iz Ljubljane
u— Obletnice smrti Jožefa Pilsudskega,
prvega maršala obnovljene Poljske se je spomnilo tudi Društvo prijateljev poljskega naroda v Ljubljani. V ponedeljek je imel odbor pod predsedstvom dr. R. Moleta ža-no sejo. Topel spominski govor ie imel društveni podpredsednik, poljski konzul dr. Fr. Štele. V svojih besedah je poudaril velike zasluge tega izrednega moža za novo Poljsko, zlasti je podčrtal niecovo nesebičnost, previdnost in hrabrost. Ni pozabil povedati, da se okoli njegove osebe pletejo na Poljskem že cele legende, a v leeendo pride le — velik mož. Včeraj, na dan obletnica smrti Pilsudskega je bral ob Dol 8. društveni odbornik monsignor dr. Jos. Debe-vec mašo-zadušnico v cerkvi sv. Jožefa. Udeležila sta se pietetnesa cerkvenega opravila poljski konzul dr. Fr. Štele in društveni predsednik prof. dr. R. Mole z odborniki in mnogimi prijatelji Poljske.
u_ Obisk Druge mednarodne razstave
umetniške fotografije v Jakooičeyem paviljonu je stalno dober tudi ob delavnikih, čeprav se bo razstava že kmalu nagnila proti svojemu koncu. V zadniih dneh jo posečajo zlasti večje skupine in šole, ki izkoriščajo na ta način ueodnost znižane vstopnine. Soglasna sodba vseh obiskovalcev je ta, da razstava po svoii vrednosti še prekaša prvo razstavo pred dvema letoma. To čuti posebno tudi žiriia za podelitev nagrad, ki je imela pretekli teden že prvi informativni sestanek in te morala ugotoviti, da bi morala nagraditi najmanj 70 do 80 avtorjev, če ti hotela hiti pravična vsem. Na razpolago pa ni niti tretjina toliko nagrad v obliki zelo uspelih zlatih, srebrnih in bronastih plaket. Jutri zvečer bo žirija, ki se je za ta namen dopolnila še s prof. G. A. Kosom, predsednikom Društva slovenskih likovnih umetnikov, g. Zor-manom, upravnikom Narodne galerije. in časnikarjem A. Gabrom definijivno odločila, komu pripadejo fe naerade in s lom bo končala svoje odgovorno in res težko delo. — Med posetniki je tudi mnogo interesentov, ki bi radj kupili to ali ono oliko in jih je bilo več že prodanih. Ljudje se zanimajo posebno za naše domače avtorje, za Misonna, Madžare in eksote. v vseh primerih pa jim ni mogoče ustreči ker mnogo avtorjev svojih del nima na prodaj. — Kakšno zanimanje vlada za delo na-
ših amaterjev v tujini, za to smo ta teden
doživeli nov dokaz. Osrednje glasilo nemške amaterske zveze na Češkoslovaškem, »Das Lichtbilde. je svojo zadnjo številko kakor pred kratkim največja fotografska revija v Nemčiji, »Fotografische Rundschau«. posvetilo slovenski fotografiji. V svoji umetniški prilogi objavlja velike reprodukcije po delih članov ljubljanskega kluba Karla Pečenka, Janka Branca. Petra Kocjančiča in Maksa Glihe v naslednjih številkah pa bo objavila še nekoliko slovenskih del- Te slike, kakor tudi one v »Fotografische Rundschau« poznamo mi večinoma iz obzornika >Slovenska fotografijam, kj ga je ljubljanski fotoklub za mednarodno razstavo izdal tudi v dosti cenejši, lepo broširani izdaji, ki se v notranjosti drugače nič ne razlikuje od prve. vezane izdaje. Tudi vezana izdaja je za posetnike razstave in kupce razstavnega kataloga še v nekoliko izvodih po nižji ceni na razpolago.
u— Ljubljanska podružnica zveze han«'-nih, zavarovalnih trgovskih in industrijskih uradnikov je pred časom vložila na Udruženje denarnih zavodov za dravsko banovino, na Društvo bančnih zavodov v Sloveniji in Zvezo industriicev za dravsko banovino prošnjo da se v poletnem času uvede nedeljeni delavni čas i. s. od 15. maja do 15. septembra. Tozadevna pogajanja ugodno potekajo in upati je. da bo enkratna frekvenca v kratkem uvedena, o čemer bo Članstvo še posebej obveshčeno.
u— Na pravni fakulteti sta bila včeraj diplomira \ gg. Kamilo Hartman iz Ljubljane in Boris Kmet iz Krania- Čestitamo!
u— Proslava materinskega dne na šoli na Grabnu je imela tako posrečeno izbran in dobro naštudiran spored, da bo ostal nam materam ta dan še dolgo v najlepšem spominu. Posebno prisrčno so nastopili najmlajši iz L razreda. Matere se iskreno zahvaljujemo učiteljstvu za njihov trud.
u— Gospod Medič Franc posestnik in meščan ljubljanski, je ob priliki svoje osemdesetletnice izročil predsedniku mestne občine znesek 1000 Din (entisočl za mestne reveže, za kar mu izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo.
u— Starše skavtov in volčičev vabimo na sestanek zaradi poletnih taborjenj danes v sredo ob 17. uri v Skavtskem d^mu na velesejmu. Obenem javljamo, da člani do konca t.m. niso obvezani do rednih sestankov zaradi konca šole- Uprava stega.
Za mal denar Din 3.50, veliko smeha!
Kje pa? Kdaj pa? A še ne veste, da ima od petka dalje matineja Z.K.D. na programu sila smešni in zabavni film »BORBA Z ZMAJEM« s slavno komičarko Lucie Englisch in Adelo Sandrock v glavnih vlogah. Konkurenčni boj dveh pivovarn, katerih situaciji s sijajnimi dovtipi reši ljubezen mladih naslednikov. Tako sedaj veste in prosimo, da poveste še onim, ki ne vedo, da se lahko za Din 3.50 nasmejete do solz od petka dalje pri matineji Z.K.D. v Elitnem kinu Matici.
u— Smrtna žrtev karambola. Zidarski pomočnik Janez Draksler iz štepanje vasi je v četrtek dopoldne s kolesom vozil proti mestu na delo k stavbniku Turku. Med potjo ga je ujel naliv in Draksler je odprl dežnik. Na Poljanah mu je pripeljal z vozom nasproti posestnik Avgust Perne, ki ga Draksler zaradi razpetega dežnika ni opazil, pa je s tolikšno silo treščil v konja, da je padel s kolesa. Oje ga je bilo zadelo v trebuh. Draksler je imel še toliko moči, da se je sam zavlekel do policijske stražnice, a ko so ga kmalu nato prepeljali v bolnišnico, so na kirurškem oddelku ugotovili, da ima počen želodec. Operacija je sicer uspela, a pridružila se je pljučnica in v nedeljo zvečer je Draksler podlegel. Pokojnik je bil star šele 24 let in za njim žaluje mlada žena, s katero se je poročil šele pred pustom.
u— Napad na orožniško patruljo v Dola.
V nedeljskem poročilu je bil med drugim govor o »znanem poizkušenem atentatu« na upravitelja šole g. Einspielerja in o tem, da je bil Ivan Ogrin svoj čas »osumljen udeležbe pri atentatu na upravitelja šole«. Poročilo potrebuje korekture: Atentat na upravitelja Einspielerja in na njegovo družino ni bil le poizkušen. marveč v noči od 26. na 27. junija 1932 tudi izvršen. Ivan Ogrin svoj čas ni bil le osumljen udeležbe pri atentatu, marveč je bil dejanski atentator, za kar je prejel pred malini senatom v Ljubljani dne 28. novembra 1933 tudi zasluženo plačilo dve leti in 6 mesecev ječe, o čemer je takrat »Jutro« tudi poročalo.
u— Vlomilska afera se živahno razrašča. Preiskava, ki jo vodi kriminalni oddelek proti sedmorici pred kratkim aretiranih vlomilcev, zavzema zmerom večji obseg in spravlja sproti nove zanimivosti na dan. Poleg pajdašev, ki so že pod ključem, se doslej še zmerom giblje na svobodi tripe-resna deteljica, ki jo tvorijo bivši krojač Ivan Kunstek, Ivan Garbner in še neki neznanec, ki mu policija še ni mogla ugotoviti identitete. Te dni se je policiji posrečilo najti še znatno zalogo ukradenega
blaga, ki ga je Štefan Cigan skrival v neki hiši v Pleteršnikovi ulici, nekaj pa so ga našli razen v zastavljalnici tudi še po drugih skrivališčih. Neki ljubljanski odvetnik, ki je prav tako posta! žrtev tatinske tolpe, je naknadno ugotovil, da so mu odnesli tudi dva kovčega s tremi skoraj novimi oblekami in nov površnik. V ponedeljek je prišel na policijo, da prijavi tudi to tatvino, pa je imel priliko, da najde eno izmed ukradenih oblek na enem izmed aretirancev, ki so ga v sosednji sobi pravkar zasliševali. Tat je brez oklevanja priznal, da je eno izmed advokatovih oblek zastavil, drugo prodal, tretjo pa pridržal zase.
WOLFOVA ULICA 14 KONGRESNI TRG 18
SLAŠČIČARNA P £ L I C O N
OD UST DO UST GRE GLAS — DA NAJBOLJŠI
SLADOLED
JE PRI NAS!
Avtomobilski izlet na Plitvice—Senj in Crikvenico v 6oboto 16 t. m. Cena 240 Din- Prijave na izletno pisarno Okom, Ljubljana, hotel »Slon«.
Iz Celja
e— Zadnja pot inž. Svneka. V soboto je nastopil v Velenju zadnjo pot bivši ravnatelj sedanje državne cinkarne v Celju in državnih rudnikov v Veleniu in v Zabu-kovci državni svetnik g. inž. Edvard Synek. Pokojnik je bil mož kremeniteaa značaja in visoko čislan od vseh, ki so ga poznali. V izvrševanju svojih dolžnosti je bil sicer strog,_ vendar pravičen. Po rodu je bil češki Nemec, a se ni nikdar politično udej-stvoval. Pomagal je rad svojim nodrejenini, posebno pa delavstvu, saj je skoro vse rudarje rešil med vojno vojaške suknje. Požrtvovalno je tudi urejeval in reševal vprašanje aprovizacije rudarjev med svetovno vojno. Bodi mu časten spomin!
e— Konzul CSR g. Minovski je prispel v nedeljo ob 11-22 iz Maribora v Celje. Na kolodvoru so ga sprejeli predstavniki Jč lige ter zastopniki obiastev. G. konzul je Opravil obiske, popoldne pa je preživel v prijetni družbi pripadnikov Jč lige, raznih predstavnikov in drugih meščanov. Ob 19.40 se je po prisrčnem slovesu odpeljal v Ljubljano.
e— Drzna vlomilska družba pod ključem. V nedeljo smo poročali pod tem naslovom, da je bil aretiran tudi Avgust So-tošek, pristojen v Podsredo. Zdaj nas je naprosil g. Avgust Sotošek, skladiščnik v tovarni Metka v Celju, naj ugotovimo, da ni identičen z aretiranim Sotoškom, katerega sploh ne pozna.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 velefihn »Kraljev ujetnik« in dve predigri.
Iz Maribora
a— V proslavo Zrinjskega in Frankopa^
na so priredili dijaki in dijakinje trgovske akademije v ponedeljek zvečer v gledališča uspelo akademijo. Na sporedu so bile pevske in glasbene točke in uprizoritev eno-dejanke »Vest« v režiji g. Furijana. V uvodu je izpregovoril pozdravne btsede dijak Bogomir Smerdu. Posebno viharnega priznanja so bili deležni mladi, nadarjeni solist Ladislav Rakovec, Olga Koroščeva in Anica Kopičeva. Glasbeno vodstvo je bilo v rokah profesorja Mirka.
a^— Obešenec v IopL Včeraj zjutraj so našli Scherbaumovi pekovski pomočniki v lopi za vozove in orodje na Aleksandrovi cesti na tramu obešenega 43-letnega prevoznika kruha Matijo Zupana. Vzrok samo-umora ni znan. V pisnih ženi in delodajalcu Scaherbaumu prosi pokojnik, naj skrbijo za dobro vzgojo njegovega mladoletnega sina.
a— Maribor hoče boljše poštne zveze. \f odgovor prizadetih krogov na pojasnilo poštnega ravnateljstva v gornji zadevi nam pišejo; Navedbe vloge Združenja trgovcev za mesto Maribor odgovarjalo v polni meri resnici, ker izhajajo zadevne informacije iz absolutno avtentičnih virov. Pač pa se mora ugotoviti še naslednje dejstvo; Brzi vlak, ki odhaja iz Marilx>ra ob 13.58 ter pride v Zagreb ob 17.50, ima zvezo z osebnim vlakom, ki odpelje iz Zagreba ob 18.25 proti Beogradu to je ambulančna zveza, za katero se Maribor poteguje. Čim bi se ona vpoetavila, bi lahko ambulanca. ki odpeije iz Ljubljane ob 13.40, pride v Zagreb ob 17.30 in gre dalje ob 18-25, popolnoma odpadla ter se lahko ukine, kajti mariborski brzovlak bi prevzel pošto v Mariboru ter bi jo oddal v Zagrebu osebnemu vlaku oh 18.25. Pribijemo še eno dejstvo, da bo imol Maribor, to važno prometno križišče in prometno središče severnega dela dravske banovine po nameravani reformi samo eno pisemsko in eno paketno ambulanco, medtem ko sta Ljubljana in Zagreb v pogledu te prometne panoge mnogo bolj obdarjena. Če se torej ena ambulanca lahko brez škode za prebivalstvo ukine in s tem pri-
Btedi precejšnja vsota državneea denarja.
zakaj potem komplicirati naše že itak revne prometne razmere, zakaj do nepotrebnem premeščati poštno uradništvo iz Maribora, kar pomeni spet odvisno fiskalno obremenitev? Poudarjamo, da ie prošnja, iznešena v vlogi Združenja trgovcev za meglo Maribor po izboljšanju poštnega prometa z Zagrebom odnosno našo prestolnico in našim jugom v polni meri upravičena ter odgovarja v vsakem pogledu željam in potrebam mariborske javnosti.
a— Povožen deček. V mariborsko bolnišnico so prepeljali 10-letnega fanta, ki ga je Ramskuglerjev tovorni avto povozil na državni cesti blizu Hoč. Nesreča se je pripetila, ker je fantek skočil sredi igre pred avto. Ime fanta še ni znano.
a— Ormoški uboj. Včeraj je bila pred mariborskim malim kazenskim senatom obravnava proti 35-letnemu delavcu Alojziju Žin-ku. ki je bil obtožen, da je 29. marca letos v Ormožu prizadejal z nožem delavcu Marku Stevanu smrtno rano, za katero je Stevan umrl. Žinko je bil obsojen na tri leta in 15 dni strogega zapora.
a— Slaboumen nagec na Livadi. Na igrišču SSK Maratona se je pojavil 16-letni dijak Drago Erman. Vdrl je v garderobno barako. se slekel in gol začel trenirati na igrišču. S pomočjo reševalcev so ga spravili domov. Fant je kazal očitne znake nenadne omračitve uma. Popoldne pa se je Erman spet pojavil na igrišču, izvlekel izpod hlač dolg nož in z njim začel divje mahati okoli sebe. Tudi se je sezul in je pognal svoje čevlje proti Dečjemu domu. Nato jo je bos in z nožem mahajoč okoli tebe potegnil v mesto. Naposled so ga obvladali in ga spravili na varno.
Pri lenlvost! črevesja,
črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna
FRANZ-J OSEFO VA
grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba
FRANZ-J OSEFOVE
vode odlično regulira funkcije črevesja.
Ogl. reg. a br. 15485/35
a— Kulturne novice. V četrtek bo v gledališču druga repriza »Tujega deteta«. V nedeljo popoldne otroška plesna prireditev zagTebške umetnice Mercedes Goritz-Pave-ličeve, ki bo izvajala s svojo baletno šolo (okoli 25 otrok) Baverjev balet »Vilo lutk«. V petek se bo v Ljudski univerzi predvajal kulturni film »Rab. Pag in Krk«.
a— Del hiše se bo porušiL Vrtna ulica se bo preuredila in se bo v to svrho moral podreti del Grmovškove ogelne hiše, da se bo ulica lahko preuredila v isti širini.
Iz škofje Loke
šl— Slovo kanonika profesorja g. Šimenca. Po večletnem bivanju v Škofji Loki nas je zdaj zapustil splošno priljubljeni profesor in spiritual, kanonik g. Šimenc. Pri nas se je mnogo gibal v Francoskem krožku. kjer je kot predavatelj užival sloves najsposobnejšega učitelja. Predaval pa je tudi v banovinski mlekarski šoli in drugod-Številni prijatelji so priredili g. Šimencu prisrčno odhodnico. Še oosebei pa se je poslovil od njega Francoski krožek. G. Šimencu, ki se je preselil začasno v Nakio, kjer je kanonfkat želimo na novem mestu vse najboljše!
§1—- Lepa kulturna prireditev. S sodelovanjem orkestra, moškega pevskega zbora in pevskih in godbenih solistov je prire-d 1 škofjeloški Sokol v nedeljo v proslavo 301etnice slavnostni glasbeni večer, ki ie bil odlična kulturna prireditev- V uvodu je nagovoril polno dvorano br. Debeljak. Nato so nastopili pevci (br. Babic) in posrečeno zapeli štiri domače popevke. Br. Les-jaJc je iznova utrdil sloves izvrstnega violinista (Ave Maria in Serenada). br. Zega je efektno prednašal dvoje baritonskih kompozicij in enako br. Stancer Indijsko rapsodijo na čelu-V tretjem delu sporeda so navdušili poslušalce spet pevci. Kot zadnji je nas topil orkester, ki je izvajal Barca-rolo. Orfeja v podzemlju in Ksenijo. 17 točk sporeda je bilo podanih z ljubeznijo in pripravljenostjo, ki daje upanje, da bomo tudi pri nas lahko računali na opereto že v prihodnji seziji. Lep delež k uspehu ie doprinesla tudi s. Halladova ki je spremljala soliste na klaviriu-
Iz Trbovelj
t— Nezgode. V soboto je brezobziren kolesar podrl ns tla upokojenca Sušca Janeza, ki « je pri padcu zlomil desno ključnico in dobil tudi hudo rano na čelu. — V nedeljo si je Cizej Karel puri brinju po nesreči prerezal vrat. Oddam je bil v bolnišnico. — Na sokolskem telovadišču si je istega dne zlomil roko 9-letni Ocepek Jože. — Zvečer v nedeljo so pripeljali v bolnišnico s Save neko dekle, ki je doma padlo s skednja tako nesrečno, da se je nasadilo z nogo na koL
iz Ptuja
j— Odbor m splošno in strokovno izo-obrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja t Ptuju je v pretekli sezoni prirejal razne tečaje, zlasti za stenografijo in strojepisje. Razen tega je priredil mnogo poučnih predavanj. Tečaji so brezplačni- Da more odbor nuditi toliko ugodnosti obrtniškemu naraščaju, gre zahvala neumornemu predsedniku odbora g. Milku Senčarju m predsedniku Obrtnega društva g. Berliču Jožku kakor tudi ostalim odbornikom iz vrst trgovcev in obrtnikov. Tečaji se bodo nadaljevali jeseni.
Naše gledališče
DRAMA
Sreda 13. maja: Prva legija. Red B. Četrtek 14. maja Gozd. Red Četrtek.
V sredo 20. t.m. v drami premiera BeMe-rove petdejanke >Tiran«, kateri bo igpal eno glavnih vlog režiser Milan Skrbinšek. ki proslavi ta večer 251etnico svojega umetniškega dela. Poleg njega nastopita v glavnih vlogah ga- Šaričeva in g. Jan. Režijo ima g. Ciril Debevec. Premiera to izven abonmaja.
OPERA
Četrtek 14. maja; Pesem ljubezni. Red Sreda.
Petek 15. maja: Lucia di Lamermoor. Red Četrtek.
Jutri zjutraj se povrne opera s svojega gostovanja v Splitu in Šibeniku in zvečer bo prva predstava v našem opernem gledališču. Uprizori se za red Sreda izvirna opereta »Pesem ljubezni«. Abonente reda Srede prosimo, da oproste ta teden spremembo dneva njihovih rednih predstav.
Mariborsko gledališče Sreda. 13. maja; Prva legiia. Red B-Četrtek. 14. maja: Gozd. Red Četrtek. Četrtek. 14. maja: Pesem ljubezni. Rt-d Sreda.
»Tuje dete«, izredno učinkovito in duhovito komedijo ruskega pisatelja Škvarkina. ki je kakor povsod tudi v Mariboru uspela, ponove v četrtek 14. t.m. za red B.
RADIO
Sreda 14. maja
Ljubljana 12: Operni spevi na ploščah.
—	12.45: Vreme, poročila, — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Radio jazz. — 14: Vreme, borza. — 18: Razlaga in predvajanje Beethovnove sonate op. 27 štev. 2 v Ois-mokj (gdlč. Jadviga Požanelova). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Ko-larič). — 19: Čas, vreme, poročila, sipored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Jugoslovenski Sokoli neso olimpijski ogenj preko Jugoslavije (Hrvoje Macanovič — ii Zagreba). — 20. Koncert pevsikega zbora »Cankar«, vodi Kristo Perko. — 20.45: Koncertni plesi (plošče). — 21: Koncert Radio orkestra. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Radio jazz, vmes poje g. Mirko Fremelč.
Beograd 17.45: Orkester. — 19.50: Plošče. — 20: Hindemithove skladbe. — 21: Pevski koncert. — 21.30: Lahka glasba in ples. — Zagreb 17.15: Koncert godalnega kvarteta. — 20: Prenos iz Beograda — 2215: Plesna muzika. — Praga 19.30: Prenos Smetanove opere »Dve vdovi«. — 22.15: Godba na pihala. — Varšava 20: Koncertna ura. — 21: Zvočna igra. — 21.25: Mo-niuszkove pesmi. — 22: Komorna glasba. 22.30: Plošče. — D dna j 12: Koncert orkestra. — 16.05: Plošče. — 17.30: Koncertna ura.— 19.10: Vojaške pesmi. — 30.35: Pester program za deželo in mesta. — 22.10: Dvoraskove komorne skladbe. — 23.15: Plesna muzika. — Berlin 18: Operetna glasba. — 19.15: Orkester. — 20.10: Plesni večer iz Hamburga. — Miinchen 18: Godba na pihala. — 20.10: Prenos Corneliusove opere »Bagdadski brivec«. — 22.45: Plesni orkester. — Stuttgart 19: Zabaven program.
—	20.10: Lahka godba orkestra
Gospod
Preteklo soboto se je po tridnevnem zasedanju končala velika konferenca trgovin-sko-industrijskih zbornic v Novem Sadu. Na osnovi obširnih razprav je bila nato sestavljena resolucija, ki se nanaša na najvažnejša in najaktualnejša gospodarska vprašanja in pravi med drugim naslednje:
Vnovčenje letošnje žetve
Ker je letos pričakovati, da bo žetev pšenice prinesla obilen pridelek in bodo nastali znatni presežki, ki jih domače tržišče ne bo moglo absorbirati, je konferenca razpravljala o važnem vprašanju vnovčenja letošnje žetve in smatra, da moramo naš žitni trg takoj po končani žetvi čimbolj razbremeniti z izvozom večjih količin pšenice. Vrhu tega naj se takoj po končani žetvi odkupijo čim večje količine pšenice za državne potrebe, zlasti za vojsko. Glede na razvoj razmer na svetovnem trgu, ki obetajo zboljšanje cen, smatra konferenca, da je treba razvoj cene v naši državi prepustiti svobodnemu povpraševanju in ponudbi. Tudi Prizad naj količine pšenice za izvoz po preferenčnih kontingentih kupuje na našem tržišču po dnevni tržni ceni. Konferenca pa smatra, da glede na današnje pogodbeno stanje, glede na preference in kontingente ni mogoče doseči zaželjenega cilja, ako se takoj ne pričnejo pogajanja z državami, ki so nam že doslej dajale pre-ferenčne kontingente, da se obseg teh preferenc poveča in da se zvišajo kontingenti.
Priznavajoč potrebo, da Prizad sodeluje pri našem izvozu v države, Kjer imamo preferenčne ugodnosti, smatra konferenca za potrebno, da se tudi privatni legitimni žitni trgovini omogoči sodelovanje pri izvozu žita, zlasti ker država sama ne more angažirati potrebnih ogromnih sredstev za finansiranje izvoza. Pri vsem tem pa je potrebno, da se odstranijo vse devizne tež-koče in da se izvoznikom za jamči oolna tečajna protivrednost za izvoženo blago in na drugi strani, da Narodna banka skupaj z državnimi zavodi pomaga pri finansira. nju izvoza.
Ker je naš izvoz moke skoraj docela prenehal in je zaradi razbremenitve našega domačega trga potrebno zajamčiti večje preferenčne kontingente za izvoz .noke, kakor so to storile nekatere sosednje države, ponavlja konferenca že ponovno izraženo zahtevo, da se promet z žitom za izvoz, ki se vrši med trgovci in Prizadom, oprosti davka na poslovni promet, ker v takih primerih ne gre za posredovanje med Prizadom in producenti.
Izvoz krme
Glede na lanski odlok ministrskega sveta o začasni prepovedi izvoza živinske krme, je konferenca proučila današnje stanje in je ugotovila, da ne obstojajo več vzroki, zaradi katerih je bila izrečena ta prepoved izvoza. Zato se naproša kraljevsko vlado, da takoj razveljavi izvozno prepoved.
Izvoz sadja
V interesu našega izvoza, sadja priporoča konferenca, da se spremeni pravilnik o kontroli izvoza sadja v tem smislu, da se smejo baviti z izvozom svežega sadja «a-mo one tvrdke. ki se stalno bavijo s tem izvozom in jim je sadna trgovina glavni posel. Centralna komisija naj daje pravic« za izvoz samo takim osebam, ki prinesejo potrdilo pristojne zbornice, da izpolnjujejo gornji pogoj. Sličen sistem izvoza so uvedle vse konkurenčne države ker le to edini način, da se preprečijo številne pritožbe glede kakovosti izvoznega sadia. Da ohranimo našemu sadju dober glas. se mora strogo izvajati kontrola slede kakovosti izvoženega sadja. Glede spremembe pravilnika o kontroli sadja in slede preureditve izvozne trgovine sadja, nal se o tem zaslišijo zainteresirane gospodarske zbornice in organizacije. Kraljevska vlada naj skuša tudi doseči povečanje kontingenta za izvoz češpelj. jabolk in drugega eadja v Nemčijo, Poljsko in Avstrijo-
Izvo* vina
Konferenca ugotavlja da ie zaradi zmanjšanja kupne moči prebivalstva in visokih fiskalnih bremen hudo nazadoval naš kon-zum vina. Zato naj kraljevska vlada spre-ferenčnimi sporazumi dobi ugodnostne kontingente za izvoz čim večjih količin vina. pri čemer naj se izvoznikom zaiamči polna tečajna protivrednost Izvoznikom naj 6e tudi dovoli sladkanje in ojačenje izvoznih vin z alkoholom po predpisih uvoznih držav. tako da te manipulacije ne bodo dražje, nego v sosednjih pomorskih lukah. kjer se inozemska cenena vina manipulirajo na škodo našega izvoza. Tudi izvoz vina je treba prepustiti izključno tvrdkam s poslovnimi zvezami, ki bodo v stanju, da s svojimi izkušnjami doseže zaželjene rezultate.
Prehrana pasivnih krajev
Konferenca je mnenja da ie treba čim prej izdati zakon o pomoči pasivnim krajem, pri čemer se je treba čimbolj izogibati dajanju živil v naravi, zato pa forsirati javna dela. da se dvigne konsumna moč prebivalstva. Do izdaje tega zakona pa naj se prehrana pasivnih krajev postavi pod najširšo kontrolo javnosti, da se onemogočijo dosedanje zlorabe, ki so se v mnogih krajih pojavile. Potrebna živila nal se nabavljajo z licitacijami in naj se obtavljajo imena oseb in ustanov, katerim so tile izdane ugodnostne nakaznice.
Načrt uredbe o oskrbi industrije z domačimi sirovinami kmetijskega izvora
Konferenca smatra .da je bila ta uredba izdelana v naglici in da ne nudi najpotrebnejših pojasnil o sirovinah. na katere naj se nanaša. Izkušnje s Prizadom so uepo-voljne in 9e zbornice nikakor ne morejo strinjati s tem, da bi se oskrba industrije s sirovinami kmetijskega izvora vršila preko Prizada ali preko kake druge organizacije. ki bi imela monopol uvoza in izvoza. Ne sme se onemogočiti prosta trgovina s sirovinami- Sodelovanje med industrijo in kmetijstvom je v interesu vsega gospodarstva potrebno, toda to sodelovanje se mora doseči s sporazumom ne pa s tako generalno uredto. ki bi podražila sirovi ne in ki predvideva razne dobičke in fonde. Načrt uredbe ne bi ustrezal niti interesom producentov niti interesom industrije. Zato bi bilo treba načrt uredbe umakniti in vprašanje urediti za vsako sirovino posebej v najožjem sodelovanju z gospodarskimi organ izaci jami.
arstvo
Minimalne mezde
Konferenca je podrobno razpravljala o vprašanju min.inaln.ih mezd in obvezne ureditve službenih odnošajev s kolektivnimi pogodbama- Ugotovila je resnično potrebo, da se zaradi povečanja kulturnega in socialnega nivoja delavstvu omogoči temu delavstvu primerna odškodnina za delo, ki mu bo nudila dostojno življenje- Ker so razpoložljive delovne siile v naši državi skono neizčrpne m je število brezposelnih delavcev veliko, zato je potrebno, da se z vsemi raz položil j i vimi sredstvi podpira u-»tvarjanje novih možnosti za delo, Načrt uredbe, ki je bil izdelan v ministrstvu za socialno politiko na osnovi pooblastila v finančnem zakonu, gre v svoji sedanji obliki in po svoji vsebini mnogo dalje tudi v primeru z najmodernejšo delavsko zakonodajo v najbolj naprednih industrijskih in gospodarsko razvitih državah. Medeiem ko se v večini držav, kjer imajo predstavniki delavskih interesov odločilno besedo, zadovoljujejo s tem, da z ureditvijo delovnih odnošijev v hišni industriji onemogočajo eooiaim dumping na škodo profesionalnih industrijskih delavcev. razteza načrt uredbe obvezno sklepanje kolektivnih pogodb ne samo na vse panoge industrije, temveč tudi na trgovino. obrt, bančništvo in promet m celo no kmetijsko delavstvo. V načrtu niso vsebovani elementi in kriteriji, na podlagi katerih bi bilo postopaitii pri ugotavljanju osnove za minimalne mezde, temveč se puščajo predvidenim komisijam proste roke, da lahko postopajo, kakor se jim vzidi primerno. To je pomankanje vsake garancije za objektivno postopanje, ki je potrebno v interesu delavstva in podjetništva. Načrt uredbe se iznaša v času, ko naše slabo razvito nacionalno gospodarstvo še ni prebrodilo krize in depresije, v katero je zašlo leta 1932. zaradi kmečkega in bančnega moratorija. Zato bi bilo potrebno ta problem reševati s posebno obzirnostjo in delikaitnostjo. Zbornice smotrn jo, da je rešitev tega vprašanja v obsegu in v obliki, kakor je to predvideno v načrtu uredbe, za našo državo preurejeno, saj je mednarodni urad za delo v Ženevi že leta 1928-, to je v dobi največje prosperitete, to vprašanje po vsestranski proučitvi odstavil z dnevnega reda.
Vprašanje Sankcij
Konferenca prosi kraljevsko vlado, naj si prizadeva, da bi se sankcije proti Italiii čimprej ukinile, ker so te sankcije hudo zadele naše gospodarstvo in so vrhu tega odpadli razlogi za nadaljnje izvajanje sankcij. Konferenca pričakuje, da bo kraljevska vlada preko Narodne banke olajšala izplačilo naših terjatev v Italiji za prej izvoženo blago in da pri tem naši izvozniki ne bodo utrpeli škode zaradi valutnih diferenc.
Kontrola uvoza
Konferenca priznava upravičenost ukrepov, izdanih z odlokom finančnega ministra od 6. aprila t. 1. glede konitrole uvoza-Obenem prosi konferenca kraljevsko vlado, da se poleg predvidenega odbora za določitev predmetov, na katere naj se nanaša kontrola uvoza, ustanovi poseben posvetovalni odbor iz predstavnikov gospodarskih zbornic, da se pravočasno odstranijo vse težkoče in eventualne škode, ki bi lahko nastale pni izvajanju tako dale-kosežnih ukrepov. Ta odbor bi tudi dajal potrebna strokovna pojasnila za osamezne gospodarske panoge, ki pridejo v poštev.
Dotok zlata in deviz pri Narodni banki
Poslednji izkaz Narodne banke od 8. t. m. zaznamuje dotok zlata in deviz v višini 15 milijonov Din; od tega odpade 7 milijonov Din na povečanje deviz izven podlage, ki so narasle na 304 milijone, za 8 miljonov pa se je povečala zlata in devizna rezerva, ki je narasla 1516 milijonov (zlato v blagajnah se je povečalo za 4 milijone na 1458, devize pa za 4 milijone na 14 milijonov).
Kovani dena»- v niklju in srebru je v poslednjem tednu maja narasel za 6 na 402 milijona, tako da je bilo v obtoku le za 798 milijonov Din kovanih novcev, to je za 159 milijonov manj nego lani ob tem času. Posojila so se zmanjšale za 10 milijonov, in sicer menična za 9.3 na 1355 milijonov, lombardna pa za 0.8 na 251 milijonov.
Obtok bankovcev se Je zmanjšal za 29 milijonov in je znašal 4794 milijonov, to je z 328 milijonov več nego lani in za 658 milijonov več nego pred dvema letoma, ko je bil obtok najnižji. Od obveznosti na po-kaz so se povečali žirovni računi za 39 na 644 milijonov, državno dobroimetje je naraslo za 9 na 33 milijonov, obveznosti na pokaz po raznih računih pa so se povečale za 7 na 929 milijonov.
Vrednost zlate in devizne rezerve so 8. maja predstavljale skupaj z oficielno premijo vrednost 1948 milijonov, kritje pa je znašalo 30.43% (prejšnji teden 30.38%). Vrednost samega zlata pa je znašala 8. junija skupaj s premijo 1874 milijonov in predstavlja kritje 29.26% (29.30%).
Gospodarske vesti
_ Seja Zveze obrtnih društev dravske
banovine. V nedeljo 10- t. m. se je vršila v Obrtnem domu v Celju seja širšega odbora Zveze obrtnih društev. Seje se je udeležilo 34 delegatov ter so bila zastopana obrtniška društva tz vseh krajev dravske banovine, razen nekaterih oddaljenejših obrtniških postojank- Na seji so bili tudi zastopani Okrožni odbori iz Ljubljane, Maribora in Celja. Zborovanje je vodrl predsednik Zveze g. Josip Rebek, ki je podal v uvodu kratek oris katastrofalnega položaja naše obrti. Seja je trajala 5 ur ter so delegati ves čas z nezmanjšanim zanimanjem obravnavali važna aktualna in pereča vprašanja kakor n. pr. o pavšaliranju pridobnine, o zaščiti obrtništva, o reguliranju in minimiranju cen obrtniških izdelkov, o pokojninskem zavarovanju obrtnikov. o organizaciji obrtnega zadružništva, o sistematični "propagandi za domače rokodelske izdelke itd. Na seji zastopano obrtništvo hoče složnega in solidarnega^ sodelovanja vseh zdravih obrtniških sil, želi pa tudi, da pri njihovih napornih, poizkusili za
obnovitev sedanjega težkega gospodarskega položaja domače obrti pomagajo oni, ki so prevzeli odgovornost za današnie stanje. Predlagano je bilo, da se skliče prihodnji občni zbor Zveze v času prihodnjega mariborskega tedna v Mariboru-
== Francoski frank se je zadnje dni glede na pomirjevalno izjavo Leona Bluma nekoliko opomogel, vendar odtok zlata še vedno ni docela prenehal. V londonskih finančnih krogih pa navzlic temu še vedno kritično presojajo situacijo in pravijo, da nobena še tako energična izjava ne more zajamčiti stabilnosti franka, dokler se ne bo povrnilo zaupanje francoske javnosti v francosko valuto.
Po vesteh iz Pariza se francoska vlada nadalje peča z vprašanjem, kako omejiti odtok zlata iz Francije in je po nekaterih vesteh predvidena uvedba - obdavčenja izvoza zlata v višini 15% vrednosti, kar pa mnogi smatrajo kot prvi korak k devalvaciji. Po drugih vesteh se pričakuje omejitev borznega poslovanja in uvedba bančnih praznikov.
Borze
12. maja.
Na ljubljanski borzi sta devizi New York in London za malenkost popustili V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.18 in angleški funti po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.1850 in v grških bonih po 30.3750. dočim je bilo za španske pezete povpraševanje po 6.85. Nemški klirinški čeki so nadalje popuščali in so bili v Ljubljani zaključeni po 12.80 odnosno za konec maja po 12.85, v Beogradu po 12.7088 in v Zagrebu po 12.75, odnosno za 15. junij po 12.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bil promet v vojni škodi po 257.25 in 258 (v Beogradu po 258.90—259.50). Zaključki so bili še v 7°/o dolarskih obveznicah Drž. hip. banke po 82.50 in 83.50 (v Beogradu po 83— 83.25). v 6% begluških obveznicah po 63.50 in v delnicah PAB po 217.
Devize
Ljubljana. 'Amsterdam 2978.15 — 2992-75, Berlin 1756.08 — 1769.95, Bruselj 746.32 — 751.39, Curih 1424.22 — 1431 29, London 217-98 — 220.04, New Yonk 4365.35 — 4401.66. Pariz 290.21 — 291-65, Praga 182 90
—	184.01.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.3775, London 15 3525, New York 309 1 25, Bruselj 52.45. Milan 24.30, Madrid 42.2250, Amsterdam 209.35. Berlin 124-70, Dunaj 56-35, Stock-holm 79.15, Oslo 77.15, Kobenhavn 68.5250. Praga 12.85, Atene 2-90, Bukarešta 2-50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna $k»-da 357 — 358, 4% agrarne 48 den., 67o begluške 63.50 — 64, 6% dalm. agrarne 63 den., 7% invest- 80-50 den., 7% Drž. hip. banka 83 — 83.25, 7% BlaiT 72 den., 8% Blair 82 — 83: delnice: PAB 216.50 — 21«, Trboveljska 125 den-, Šečerana Osijek 135
—	150, Isis 25 bi.
Beograd. Vojna škoda 358 50 — 359.50 (358 90 — 359.50), 4% agrarne 48.50 den., 6% begluške 68-25 — 69 (68 — 68-25), 7% stabfe. 81 den.. 7% Dtž. hip. banka 83 den- (83 — 83.25), 7% Blair 73 — 73.50 (73 _ 73 25), 8% Blair 82.25 den.. Narodna banka 6350 bi., PAB 217 — 21850.
Blagovna tržišča
2ITO
-f- Chicago, 12. maja. Začetni tečaji. Pšenica: za maj 94.25, za julij 86.375, za sept. 85; koruza: za maj 62.75, za julij 60.75, za sept. 58.75.
+ Winnipeg, 12 .maja. Začetni tečaji. Pšenica: za maj 78, za julij 78.50, za sept. 79.75.
-f Novosadska blagovna borza (12. t. m.) Tendenca prijazna. — Pšenica: baška in sremska 132—134, okolica Sombor in ba-naitska k31—133; baška ladtja Tisa 139— 141; ladja Bege j 138—140; slavonska 136 —138. Oves: baški, sremski in slavonski 120 — 112.50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 127.50—130. Koruza: baška, sremska in banatska 99—100. Moka: baška in banat-ska »Og« in »Ogg« 220—230; »2« 200 —210; »5« 180—190; »6« 160—170; »7« 132.50—142-50; »8« 102.50—105. Otrobi: baški, sremski in banatska 98—102- Fižol: baški in sremski beli 165—170.
BOMBAŽ
-f Liverpool, 11. maja- Tendenca stalna. Zatklj. tečaji: za maj 6.17 (pTejšnji dan 6.14), za dec. 5-55 (5.54).
-j- Newyork, 11. maja. Tendenca mirna. Zaklj. tečaji: za maj 11.58 (11-60), za dec. 10.29 (10.29).
Deček utonil v Dravi
Maribor, 12. maja.
Danes popoldne se je zglasil na predstoj-ništvu mestne policije neki Albert Jeza in prijavil, da je pri prevozu z b rodom črez Dravo neki deček padel v vodo in utonil. Tezenski orožniki so se takoj odpravili iskat mlado žrtev Drave. Ugotovili so vse podrobnosti, kako se je nesreča pripetila. Dečkovega trupla doslej še niso našli. Tudi njegove identitete še ni bilo mogoče ugotoviti.
Nesreča mladega dekleta
Maribor, 12. maja.
Danes popoldne se je pripetila 14-letni Mariji Brunškovi, ki stanuje v Pekrah pri Mariboru, strašna nesreča. Brunškova, hčerka Reiserjevega viničarja, se je peljala popoldne domov na vozu, ki je bil naložen s travo. Voz je nenadoma zadel v kamen ob cesti in se prevrniL Tudi Brunškova je padla. Pri padcu pa se ji je konica kose zapičila ob zadku v levo stran telesa, ga predrla in s črevesjem izstopila na sprednji strani blizu slepiča. Nesrečno dekletce so nemudoma prepeljali v mariborsko bolnišnico. Njeno stanje je obupno. Zdravniki nimajo nade, da bi ji rešili življenje
Makso Neurath in drug
Osijek I, Pejačeviceva ul. 16, telef. 300
Vrtanje globokih vodnjakov
dobave In čiščenje vode. — Sesalke.
Jč liga je podala obračun
Slovenske lige vneto na delu za stike s ČSR
Ljubljana, 12. maja.
V ponedeljek zvečer so se v prostorih Zveze kulturnih društev v Kazini sestali številni člani ljubljanske Jugoslov.-češkoslovaške lige. Bil je hkrati občni zbor Izvršilnega odbora lig dravske banovine, zato so poslale svoje zastopnike tudi ostale lige. Iz Kranja sta prispela gimn. ravnatelj dr. Simon Dolar in g. Varatke, iz Maribora prof- Oven, iz Pituja prof. Miserit. Poleg konzula Minovskega kot predstavii-telja bratske države je bil navzoč tudii častni član lige in predscoiruk Jugoslov-bolgar-ske lige rav. Rasto Pustoslemšek. Društvo prijateljev poljskega naroda je zastopal njegov predsednik dr. R. Mole, a poljski konzul dr. Fr. Štele je poslal pismeni pozdrav, med tem ko je bivši ljubljanski konzul in častni član dr. Otoka r Beneš pozdravil občni zbor brzojavno. Zastopano je bilo tudi Profesorsko društvo po predsedniku odseka za stike s slovanskimi narodi prof. Buncem-
Ker je podrobno in izčrpno poročilo o delovanju ljubljanske Jč lige v zaključenem poslovnem letu izšlo v posebni brošuri, se je lahko neumorni predsednik lige dr. Egon Starč v svojem predsedniškem poročilu omejil le na ugotovitev nekaterih splošnih dejstev. Letos, ko ljubljanska Jč liga kot najstarejša v Jugoslaviji, praznuje 151etnico obstoja, je posebno pomembno dejstvo, da število članov v zadnjih letih vzlic vsem nevšečnim razmeram stalno raste in je doseglo letos svoj dosedanji maksimum. Njeno propagandno delo ima torej vidne uspehe; prav posebno se poglablja njen kulturni vpliv (predavanja, češki tečaji, akcija za češke knjige in časopise itd.), njene reprezentančne dolžnosti naraščajo. živahnejše postaja tudi zanimanje za gospodarsko plat naše vzajemnosti.
Po kratkih po jasminih poročilih društvenih funkcionarjev dr. Ražma, dir. H. Krofte, preglednika računorv dr. Luceja
Trea sta poročala še predsednik Akademskega odiseka lige iur. Prochazka in vodja češtkih tečajev dr. Buriam, ki je omenil 10-letnico teh tečajev in izjavil, da jih je v tem času absolviralo najmanj 1500 oseb. Dr. Krivic je izrekel ob soglasnem pritrjevanju zborovalcev posebno zahvalo predsedniku dr. Staretu, dalje banovini in občini za gmotno pomoč in diiviz. gen- Ne-deljlkoviou za moralno pomoč njegovo in častniškega zbora. Posebna zahvala za sodelovanje je bila izrečena tudi Češki občini.
Pri volitvah ie bil znova soglasno izvoljen za predsednika dr. Egon Stare, v odbor pa z malimi izjemami vsi dosedanji odborniki- Kandidatna lista je bila na predlog ravn. Pustoslemška sprejeta per accla-matiionem.
Nato je urednik B. Borko utemeljil svoj predlog, da naj občni zbor izvoli za častnega člana našega zaslužnega praškega prijatelja in dolgoletnega prevajalca iz slovenske in srbohrvatske literature Jana Hud-ca, ki praznuje v kratkem osemdesetletnico. Predlog je bil sprejet s soglasnim odobravanjem.
Naposled se je vršil občnri zbor Izvršilnega odbora* ki je obravnaval predvsem pereče vprašanje Zveze Jč lig v Beogradu in sklenil, da je treba temeljito razčistiti sedanji nevzdržni položaj. Pretresali i so tudi nekatera skupna vprašanja slovenskih Jč lig in sprejeli tozadevne sklepe. Med njimi je sklep o prireditvi češkega tedna v Ljubljani in ž njim zvezane razstave češkega tiske, ki bi jo pozneje prenesli tudi v druga naša mesta, dalje sklep o sodelovanju pri propagandnih predavanjih itd- V Izvršilni odbor so bili z nekaterimi izjemami izvoljeni dosedanji člani.
Predsednik dr- Egon Stare je lahko z zadovoljstvom vodil in zaključil oba občna zbora, ki sta pokazala, da ima jugoslov,-češkoslovaška vzajemnost pci nas dobro obdelana tla.
Zahteve gospodarskih zbornic
»JUTRO« št 110.	• ~	6	- Sreda, 13. H. 1936,
Protinožca v ženevi
Obnovljeni imperij
Trije ledeni možje
Pankracij, Servacij in Bonifacij ter njihova spremljevalka mokra
Zofija — Nevarne hladne noči
Italijanski baron A 1 o i s i
Kakor smo te dni poročali, so italijanska letala, ki jim je bila dana naloga, da preskrbe napredujoče čete z mesom, prenašala žive živali, goveda in koze, do postojank vojske in jih tam s padali spuščala na zemljo
Ta metoda ni nič novega, kajti že ob samih začetkih zračnih voženj so bile živali potniki zračnih vozil — celo še prej nego ljudje. Ko sta brata Montgolfiera 1. 1783. spustila svoj prvi balon v zrak, se sama nista upala dvigniti z njim, temveč sta v njegovo gondolo položila ovna, petelina in raco. Posebno vlogo sta igrala potem oven in petelin. Vse tri živali so prispele sioer žive na tla, toda petelin je imel ©no perot zlomljeno. Nasprotniki bratov Montgolfierov so potem trdili, da je ta perot počila zavoljo zračnega pritiska in to naj bi bil dokaz, da živa bitja ne morejo leteti, ne da bi imela od tega škodo. Nasprotno pa so prijatelji obeh bratov trdili, da ni zračni pritisk poškodoval petelina, temveč oven, ki ga je bil doživljaj njegove prve zračne vožnje tako razburil, da je petelina napadel.
Tri leta potem, ko se je bil dvignil prvi balon v zrak, so že po vsej Evropi prak-
ticirali skoke 3 padali — in sicer so bile i neprostovoljni skakalci pri tem živali. Neki Francoz po imenu Blanchard je potoval tedaj s svojo montgolfiero in ženo po Evropi in se je po vseh večjih krajih razkazoval ljudem. Tako se je leta 1786 v osemnajstič dvignil v Bruslju. Pri tej priložnosti je spustil v zrak najprvo manjši balon, na katerega je bil pritrdil padalo in ovna. Potem se je dvignil z večjim balonom še sam v zrak in je tu tako spretno manevriral, da je dosegel manjši balon, prerezal vrv, s katero sta bila padalo in oven pritrjena k balonu Padalo se je odprlo in oven je splaval počasi proti zemlji. Blanchard je bil tudi prvi, ki je preletel Rokavski preliv iz Calaisa v Dover, šele leta 1905 je napravil Bleriot s svojim motornim letalom kot prvi spet to potovanje. Kdor se more še spominjati, kakšno navdušenje je tedaj Bleriot povzročil po vsem svetu, si lahko predstavlja, kako močno so vplivali na domišljije Blanchardovi poleti več nego sto let prej. Sodobniki so ga primerjali z donom Ki-hotom in mu nadeli naziv: don Kihot de la Manche, don Kihot Rokavskega preliva.
Haile Selassie v Džibutiju
Abesinski delegat Volde M a r I a m
Menihi in nune
Rumunska javnost ima mnogo opravka x menihi iz samostana Cozanceie in z nunami iz samostana Agaften. ki so iih več let združevali'ljubezenski odnošaji. Oba samostana, ki sta armenske veroizpovedi, stojita v bližini mesta Botošaniia.
Sodišče je v preiskavi ugotovilo, da je nuna Hareia Fusu pred dvema letoma rodila menihu Tacu iz Cosanceie otroka. T<?ga otroka sta na skrivaj izročila nekemu kmetu v rejo in menih se je obvezal. da mu bo zanj plačeval po 3000 lejev na leto. Ta plačila so pred kratkim izostala in tedaj je krnit vložil ovadbo ki je imela za posledico, da so še druga razmerja menihov in nun iz obc-b samostanov prišla na dan.
Abesinija je proglašena za sestavni del italijanskega cesarstva in kralj Viktor E m a n u e I III. je dobil naslov prvega cesarja obnovljenega rimskega imperija, ki postane deden tudi za njegove potomce. Obnovitev imperija so oznanile vse italijanske garnizije s 101 topovskim strelom
Vsako leto ponavljajoči se pojav, da sledi v času od 10. do 15. maia povišani temperaturi, ki je v zvezi z rastočim dnevom in višjim soncem, trenuten padec temperature, je tako splošno znan da si vrtnarji in prijatelji rastlin pred sredino maja ne upajo spravljati občutljivih rastlin ponoči na prostem, poljedelci in sadierejci pa se že naprej tresejo pred tem časom. Tudi meščan v splošnem nima navade, da t>i pred sredo maja nasadil svoi balkon z rastlinami.
Zadovoljive razlage za ta čudni toplotni preobrat znanost še ni našla. Iskala je vzroka v ledenih masah, ki plovejo ta čas po severnem Atlantskem oceanu proti jugu in shladijo s tem. da se topiio. ozračje nad celino. Pri tem pa ne moremo prav uvideti zakaj naj bi ta čas nastoDal vsako leto tako točno. Pričakovati bi bilo tudi, da bi trajala doba majske mrzli ne dali časa. dočim premine v resnici po navadi prav tako hitro kakor prihaja. Tudi toke polarnega ozračja delajo krive za slabi sloves, ki ga uživajo »ledeni možje« Pankracij, Servacij in Bonifacij
Ko leži nad britskimi otoki ali nad Atlantskim oceanom območje visokega zračnega pritiska, se po tej teoriji pojavi se-veiozapaden zračni tok ki prodre na celino in jo shladi. Temu je mogoče ugovarjati z dejstvom, da se pojavlja shladitev prav tako ob zapadnih vetrovih z nižjim, kakor pri vzhodnih z višjim zračnim pritiskom. Tretja domneva pravi da povzroča rastlinje, ki se je spet zbudilo v življenje, s svojim dihanjem ohladitev. To je, kakor rečeno, samo domneva. Meteorologi pa opozarjajo samo na to da ie baš pomladni čas tista letna doba. ko se pojavljajo najbolj diametralna vremenska nasprotstva, in sicer pogostoma v neposredni izmenjavi. Oba pojava sta celo v vzročni zvezi. De-
presije imajo vedno nagnjenje. da bi odpotovale v kraje kjer je naitopleje. kar je spet v vzročni zvezi z močnim zračnim dviganjem v ogretih ozemljih. Če tedaj ne pride dovolj zraka iz oddaljenih toplejših krajev, vdere višji zračni pritisk iz severnih delov Atlantika, ki so pomladi še zelo mrzli do Srednje Evrope.
Kakšno ulogo imajo v ljudskih rekih trije svetniki, ki godujejo baš v dnevih, ko se pojavlja običajno mraz. ie znano. Toda kmetje so v splošnem še bolj previdni nego njihovi izreki o Pankraciiu. Servac.ju in Bonifaciju. Vremenu ne zaupajo tja do 25. maja, do sv- Urbana, ko se po njihovem mnenju šele končuie nevarnost mrzlih noči.
živali na padalih
Oven, petelin In raca kot potniki — Don Kihot Rokavskega preliva
Temne mase v Rimski cesti
Odkritje angleškega zvezdoslovca Shapleya
Če opazuješ fotografije spiralnih megle-aic, kakršne vidimo v astronomskih knjigah, boš zagledal v njih temna mesta, ki zbujajo vtis, kakor da tu ne nedostaje samo svetle snovi, temveč da se po teh mestih razširja temna materija. Zvezde za temi mesti se svetijo namreč slabotneje nego drugod.
Ker je naša Rimska cesta tudi takšna meglenica. bi se dalo misliti, da se razprostirajo tudi v njei temne mase in te bi opazili na ta način, da bi oteževale pogled na daljna nebesna telesa. Zanimivo je, da so meglenice po nebu tako razdeljene, da ni v ravnini Rimske ceste skoraj nobenih, tem več pa jih je. čim bolj so oddaljene od nje.
Iz tega razloga se je sloviti ameriški astronom M. H. Shaplev s Harvardove zve-zdarne vprašal, ali ni drugih meglenic v smeri ravnine Rimske ceste samo zato tako malo, ker njihova svetloba ne more prodreti skozi temne mase. Z dolgo osvetlitvijo s pomočjo zelo svetlojakega daljnogleda je sedaj odkril novo meglenico. ki je samo 11 stopinj oddaljena od smeri ravnine Rimske ceste. Ta meglenica je, kakor vse kaže. tako velika, da jo prekašata samo dve znani meglenici, in sicer Andromedina me-
glenica ter Messierova meglenica 33. To odkritje potrjuje domnevo, da se širijo tudi v Rimski cesti oblaki temne materije.
Iz letala je padla
Germaina Recartova, s filmskim imenom Nadja Cortez
Tri abesinske basni
Zli duhovi v moškem in ženski, mišja samica, pes in volk
Kadar se olrok rodi. čakajo ob porodni , postelji zli duhovi, čim pride na svet, vide-jo v njegovo telo in ostanejo v njem. Če se rodi deček, tedaj šine zli duh v njegovo gla vo in se podreza čedalje globlje, čim bolj otrok odrašča In ko je olrok postal mož. tiči zli duh že povsem ob njegovih stopalih! mož pa mu da tedaj brco in se ga reši. Pri ženski pa se zli duh ob rojstvu naseli v noge in se potem počasi dviga, dokler ne doseže v njenih zrelih letih glave. Tu dela zmedo med mislimi in giblje jezik.
★
Pred mnogimi leti se je rodila med poljskimi mišmi miš. ki je imela belo obleko. Od daleč so prihajale druge miši, da bi jo občudovale in jo častile Ko je prišel čas, da bi se bela miš omožila, so rekle: »Izbrati ji moramo primernega moža.« Ena je predlagala. naj bi ^o poročili 7. oblakom. Stara miš pa je rekla; »Kako nai bi svoji kraljici dali moža, ki beži pred vetrom? Dosti bolje M bilo, da ji izberemo t»r veter.« Tedaj so
menile ostale; »Mar je veter primernejši? Ali ga ne ustavlja hrib? Dairno miši z belo obleko hrib za moža!« Stara miš pa je oporekala: »Kaj bi s hribom' Miši ga razkopavajo. kajti miši so močnejše od njega, ki je močnejši od vetra, ki je spet močnejši od oblaka. Dajmo torej beli miši za moža mišjega sanica, ki je najmočnejši med bitji.«
I11 tako se je tudi zgodilo.
★
Ponoči se je klatil pes po poljih in je sre- • čal močnega volka, pred katerim je bežal. Tekel je in tekel in je že dospel do koče svojega gospodarja, ko ga ie volk zagrabi! in mu odgriznil rep. Tedaj je pes skočil v kočo in iz nje |e zače.] volka zasramovati. Volk je dejal: >Če me že zasramuješ, tedaj pridi vendar sem in si vzemi rep nazaj:t Pes pa je odvrnil; ^Strahu pred tabo ne poznam, a kaj hočem z reootfi? Tako in ta- 1 ko me je motil ko je visel vedno tako brez I haska ob. moji zadnjici!« Tako je dejal in I zaprl vrata z zapahom.	]
IVERI
Mnogi družinski očetje gledalo na svojo družino kakor na delniško družbo in razdeljujejo svoje skrbi kakor dividende.
Možje odkrivajo, žene izumevajo.
Samo enkrat ljubimo prvič zadnjič ljubimo lahko večkrat.
Moška nezvestoba je cesto samo nemarnost srca.
Na nepojasnjen način je storila smrt francoska filmska igralka Nagia Cortez, s pravim imenom Germaine Recartova, ki se je mudila na oddihu v Biaritzu.
Neki znani pilot je povabil igralko s se- j boj na izlet v letalu, kar je igralka sprejela. Med vožnjo pa je padla iz letala na zemljo in se ubila. Ni še ugotovljeno, če je skočila Recartova iz letala v samomorilnem namenu, ali če je padla po nesreči. Pokoj-nici je bilo jedva dvajset let, njeno telo se je pri padcu na zemljo popolnoma razbilo.
...........*...........................................
Delavska stavka v Solun«
V Solunu m se nekaterih drugih krajih severne Grčije so zastavkali delavci in prišlo je do nemirov m neredov, ki so zahtevali človeške žrtve. Poročajo, da je okolu 20 oseb ubitih, kakšnih 300 pa ranjenih. Stavko in izgrede izzvali levičarski elementi, ki so v ta namen dobili denarno podporo in organizacijske nasvete iz Moskve. Atenska vlada je poslala pred Solun vojne ladje _ in Proglasila obsedno stanje. Na sliki vidimo solunsko pristanišče
Izreki prof. Freuda
Ta slika prikazuje trenutek, ko se je pripeljal z železnico v Džibuti abesinski cesar Haile Selassie ter so mu ondotne francoske kolonialne oblasti izkazale čast, kakršna gre državnemu poglavarju, čeprav je zapustil rodno
zemljo
Tisoč smrti je premagal
naposled pa je podlegel navadnemu prehladu • •.
Kdo bi si mislil, da bo mister Hamilton Snovvball iz Oxfordshirea umrl za čisto navadnim nahodom? On, junak. Ki je neštetokrat gledal smrti v obraz, ne da bi ga mogla ta premagati, in ki so ga na Angleškem splošno poznali kot >moža ki ga smrt noče«? Kar se ni posrečilo cirkuškim medvedom. tigrom, aligatorjem, kačami in malariji, to je dosegla angleška megla.
Mr. Snowball je že kot doienček padel skozi okno prvega nadstropja, ne da bi se kaj poškodoval. Kot triletni otrok je sedel na tračnice pred cestno železnico ki je vozila v polnem diru proti niemu - in se je ustavila za ped pred njim Bilo mu je sedem let ko ga je na neki čeri ob >'orkshireski obali presenetila plima V zadnjem trenutku so ribiči rešili dečka, ki ie bil že do vratu v vodi. V desetem letu ga le napadal cirkuški medved in ga je samo pošteno zdelal. Leto pozneje so ga rešili iz reke Tyne, v katero je bil padel pri igri in kmalu potem je strmoglavil z vrha St. Bees Head. toda neki grm je zadržal padaioče telo.
Ko je bilo Snovvballu 17 let. mu je eksplozija v de.lavnici uničila oko toda edini izmed osmih mož. ki so bili tam zaposleni, je odnesel življenje. Postal ie potovalec. V Portu Sudanu se je ladja, s katero je potoval. potopila. Sno\vball pa se ie rešil s pla-
SVOJI K SVOJIM
ZA PRANJE PERILA UPORABLJAJTE VEDNO LE R E S DOMAČE IZDELKE ! TO JE
P E R I O N
PRAŠEK ZA PRANJE — NAŠ SLOVENSKI IZDELEK.
vanjern na obalo, obkrožen od morskih pošasti. V Kenji je doživel svoje naslednje smrtne nevarnosti. Napadel ga Je ranjen leopard in mu prizadjal nešteto ran; '.oda tudi te rane je prebil brez nadaljnje škods, kakor nekaj jx>zneje padec skozi viseči most iz slame v tropsko reko. ki je v nji mrgoli-lo krokodilov.
V	Kenji ga je na ribarski ekspediciji pičila nevarna strupenjača, a tudi ta pik, ki je drugače smrten, mu je prizanesel, čeprav je imel pri sebi kot lek samo steklenico konjaka. V Južnem morju ie imel obupen dvoboj s hudičevo ribo in ko ie prečkal z avtomobilom Afriko, je zdrvel v temi naravnost v prepad. Voz se ie ves razbil -mister Snowball pa je ostal cel. V P6*''1 letih je doživel mož. ki ga smrt ni hot3la, dvanajst težkih napadov malarije, vso svetovno vojno je bil na fronti, doživel je dve železniški nesreči in eno letalsko katastrofo. pri požaru nekega hotela v Arizoni se je izmed vseh gostov edini rešil in niti krogla iz samokresa ljubosumne ženske ga ni mogla spraviti na oni svet.
To pomlad pa si je ifa Angleškem nakopal nahod, čisto navaden pomladanski na hod in od tega je umrl«.
Najlepši nos
V	Palm Beachu v Floridi so priredili tekmovanje, pri katerem je šlo za najlepši nos na svetu. Prijavilo se je več sto žen in deklet, ki so morale pred žirijo na. stopiti z zakrinkanimi obrazi, tako da jim je bilo videti le nos. Po dvodnevnem izbiranju je zmagala tekmovalka št. 210. Ko je snela krinko, se je izkazalo, da gre za 42 letno žensko z zelo grdim obrazom, samo nos jo imela resnično dovršen.
Prof. Freud, ustvaritelj psihoanalize, ki je pred kratkim praznoval svojo osemdesetletnico, se ni rad kazal v javnosti in tako ni čudno, da se tudi od umetnikov ni dajal rad portretirati. Pred petimi leti pa so ga njegovi učenci pripravili do tega, da je bil za model mlademu belgijskemu kiparju Nemonu, ki te priložnosti ni izkoristil samo za to, da je ustvaril izvrstno glavo slovitega učenjaka, temveč si je zapisoval tudi vsakovrstne izreke, ki jih je Freud izustil v pogovorih med delom.
Nekoč je menil Sreud: »Vaša umetnost je najstarejša, kar jih je«. — »Kiparstvo vendar ni najstarejša umetnost«, je dejal Ne-mon malo začudeno; Nato Freud s posebnim poudarkom v glasu: »Bog je človeka upodobil iz ilovice«.
»Ne poznam razlike med kulturo in civilizacijo«. je dejal Freud ob neki dru<ri priliki, ko ga je modeliral kipar Konigsberger, in je dostavil: »Ne veselite se nikoli novih izumov in odkritij. V vsem novem tiči nova nevarnost.. Komnj so izumili letanje, že je izbruhnila svetovna vojna«.
»Ali veste, kaj je Kolumb prinesel na svojih ladjah pri svojem povratku v Evropo?« je dejal ob isti priliki. Kipar je ugibal: -Kavo?« — »Ne. sifilis!« je odgovoril Freud. Učenjak je vso evropsko sramežljivost, ki je vplivala stoletja na našo kulturo, izvajal iz strahu pred okužitvijo. Takrat je tudi dejal: »Vsak strah je v bistvu strah pred smrtjo«.
ANEKDOTA
Meverbeerov nečak je prišel k Rossiniju in ga prosil naj bi poslušal žalno koračnico, ki jo je bil napisal za smrt svoiega strica. Ko je Rossini koračnico slišal, ie dejal; »To je zelo lepo - vendar, ljubše bi mi bilo, da ste vi umrli in da bi bil vaš stric napisal žalno koračnico.«
VSAK DAN ENA
»Mojster, mojster, zdaj pa Vam moram povedati, da resnično pretiravate...«
(»Dansk Familie Blad«)
zbor s pozivom na nadaljnje skupno delo
v klubu.
lezni Češki dramatik Jaroslav Hilbert. Bil je brat znanega arhitekta, do^rsitelja katedrale sv. Vida Kamila Hilberta in ima tudi v Ljubljani sorodstvo. Kot dramatik je najprej zaslovel z dramo »Krivda«, ki so jo uprizorili na naših odrih: v nadaljnjih dramatskih delih >Pest«, »Izobraženci^ »Falkenštejn«. »čelka komedija«. »Pa-tria«. »Njihova sreča«, >Gnezdo v viharju«, .•Jesen doktorja Marka«. »Drugi breg«, »Prapor človeštva«. >Job«, sDvoicki«, »Sestra«, »Mihaelas i. dr.) pa predvsem rešuje. delno s prav močnimi dramskimi učinki, psihološke probleme in eksperimentira z raznimi idejami, med katerimi ga je posebno zanimala ideja o Boeu. Hilbert se je mnogo bavil tudi z dramatsko kritiko in zlasti v prejšnjih letih živahno udeleževal bojev za sodobno češko ededališče.
ter mu čestitali k jubileju in podprli svoje gTatulacije s šopki, venci, diplomami in darili, da je bilo jubilantu že kar preveč vsega. V svečanem, radostno — prijetnem razpoloženju je potekel večer Prelovčevib skladb, ki so si že zdavnaj osvojile svoje mesto v zgodovini slovenske glasbe in s katerih priljubljenostjo se more kosati lo malo naših popevk. Ves koncert je vodil kot dirigent skladatelj sam, ki je bil tako posredno najboljši svoj interpret. Čestitkam pridružuje svoje tudi podpisani.
L. M. š.
Kulturni pregled
Kidričev Prešeren
Vsakemu svoie
V ponedeljski izdaji se nam je v naglici v kradla pogrešita v prikazu pregleda o stanju prvenstva v podsaveznem prvem razredu. Sicer je napako na prvi pogled videti, vendar jo s tem popravljamo, du bo prikaz točen Tablica je naslednja: Ljubljana '	2 2 0 0 8:3 4
čakovečki SK	2 1 0 1 5:4 2
Železničar	2 1 0 1 2:2 2
Hermes	2 0 0 2 0:6 0
Tudi pregled o stanju v tretjem razTe-du v torkovi šitevilkd je netočno prikazan. Pogreška je nastala zaradi netočno javlje-nega rezultata neke tekme, tate da sta zmagovalec in poraženi zamenjala viogi. C> se enemu odbije, kar mu ne gre, in drugemu da, kar je njegovo, se spremeni tablica tretjega razreda tako:
Mladika	7 4 1 2 13: 7 9
Moste	7 3 2 2 18:17 8
Slavija	7 3 13 16:13 7
Brod	7 2 3 2 15:13 7
Zalog	8 2 1 5 13:25 5
S tem seveda zamenjata Mladika in Mo-sife vlogi. Mladika ima večje šansc za prvo mesto, ker ji je dovolj neodločen rezultat.
sežnim imenskim slovarjem. Knjigo uvaja večbarvna reprodukcija Jakčeve lepe slike »Prešeren okoli 1. 1835«; podoba, ki je nastala, kakor znano, ob tesnem sodelovanju umetnika in znanstvenika, ob spojitvi ikonografskega gradiva z umetnikovo intuicijo in ki nam kaže Prešernov lik v potezah na katerih ne bo nikdar mogoče ločiti verjetnosti od idealizacije. Nato imamo za uvod Kidričevega »Vodnika za čitanje Prešernovih pesnitev v približni časovni zapo-vrstnosti«. štiri strani besedila, toda kolik, šen je njegov pomen! Prvič imamo tu naslove Prešernovih pesmi pregledno razvrščene po verjetni dobi postanka in v kronološki vrsti, razdeljene po poslednjih visokošolskih letih, ljubljanskih časih iskanja, Julijini dobi, treh letih srečne ljubezni, dobi poslednje pesnikove Lavre in poslednjih ljubljanskih obračunov. Doslej je bilo gradivo razmetano, tu je zbrano v pregled, ki nam olajšuje razgled po vsem Prešernovem delu.
Poezije so v osnovi ponatisnjene po prvi izdaji iz 1. 1846., ki je izpopolnjena z zaplenjenimi teksti in z vsemi pozneje tiskanimi pesmimi, pri čemer je urednik z največjo vestnostjo upošteval vse razpoložljivo rokopisno gradivo. Pri urejevanju teksta za to izdajo je urednik ohranil posebnosti Prešernove gorenjščine in tudi naglase pesnikove poslednje redakcije. V Dodatku slovenskim tekstom so teksti, »ki jim pesnik ali nikoli ali po oklevanju 1846 ni prisojal take literarne vrednosti, da bi smeh dobiti ali obdržati mesto v »Poezijah«. Izostali so samo premočni »odmevi Prešernove erotičnosti« in »posnažene« narodne pesmi. — Slovenskim pesmim se pridružujejo nemške, ki so razdeljene v tri skupine in takisto kronološko razvrščene. Prva skupina obsega izvirne tekste, druga prevode lastnih slovenskih, tretja pa nem. ške prevode iz poljščine (Mickievvicz, Ko-rytko).
Nadaljnji tehtni del prve knjige je korespondenca. Poleg Prešernovih pisem so uvrščena tudi pisma njegovih dopisnikov; slednja z manjšimi črkami. Jezik in pravopis slovenskih pisem sta ostala neizpreme-njena, medtem ko ju je pri nemških urednik moderniziral. Posebno pomembna so pisma Vrazu, čopu, Celakovskemu. Knjigo zaključujejo tile dodatki: Naslovi in začetki Prešernovih pesnitev, Iz urednikove delavnice in Vsebina. V drugem dodatku pojasnjuje urednik nekatera vprašanja v zvezi s poslednjo redakcijo pesmi, zlasti zadevo z izvirnikom cenzurnega rokopisa »Poezij« in postanek faksimilirane izdaje, nato pa podrobno navaja vire tekstov po 1. 1846., označuje ohranjene jezikovne značilnosti, moderniziranje rokopisa, naglas-ne znake, ločila, glasovne in tekstne izpre-membe — gradivo, ki bo dobro rabilo pre-šernoslovcem in seminarskemu študiju. Samo, kdor si natanko ogleda te opombe, bo spoznal, koliko študija in dela je v njih, koliko znanstvene akribije.
Oprema (ing. arh. D. Serajnik) je v stilnem skladu s knjigo. Na ovitku je repro-ducirana podoba Primčeve Julije. Tudi izbirčen bibliofil bo štel novega Prešerna med najlepše opremljene slovenske knjige.
Po vsem tem smemo samo želeti, da prof. dr. Kidrič in založnica še pred letošnjo sezono dovršita krasno in za daljšo dobo dokončno izdajo našega velikega pesnika. Drugega dela se tem bolj veselimo, ker se nam prav tu obeta mnogo novega: poleg urednikovega uvoda, ki bo obenem podoba Prešernovega časa, nas bo v drugi knjigi zlasti mikal komentar posameznih pesnitev.	— o.
Kmalu po stoletnici < »Krsta pri Savici« pošilja Tiskovna zadruga v svet prvo knjigo svoje monumentalne izdaje Prešerna (Prešeren I. Pesnitve. Pisma. Izdajo je priredil France Kidrič. 1936. Tiskovna zadruga. Opremil ing. arh. Domicijan Serajnik. VIII + 408 str.) Če je lahko Prešeren pisal pred sto leti svojemu češkemu kritiku in pesni, škemu tovarišu Celakovskemu »ubrigens ware es mir lieber, wenn sie meine Poesien kaufen, als loben wiirden«, in če pod »sie« ne razumemo samo duhovščine, marveč široko občinstvo, tedaj se je Prešernu izpolnila tudi ta želja. Vedno nove izdaje njegovih poezij — tolike izdaje, kakor se z njimi ne ponaša nobena slovenska pesniška knjiga — so zgovorna priča, da je Prešernov duh ostal živ med nami. čeprav je znano, da v našem času klasike bolj spoštujejo kakor čitajo, je naš največji klasik še vedno eden najbolj čitanih pesnikov. Zakaj, če gre za to, da vzamemo na daljno pot ali. v tiho samoto eno samo slovensko knjigo, kdo nam bo bližji na dolgih in polnih policah slovenskih knjig, kakor ta pesnik, ki je s tolikim uspehom prebil preizkušnjo celega stoletja? Mojster našega sodobnega verza Oton Župančič je dejal ob neki priliki mladini: »Jaz ne grem nikdar iz domovine, da ne bi vzel vsaj Prešerna s seboj. In Vam, mladi prijatelji, moram samo svetovati; nabavite si njegovo knjigo, poglabljajte se vanjo, in potem mi ni treba več reči, da se nikdar ne ločite od rjega. Zakaj čimbolj se boste poglabljali v njegov svet, tem več lepote vam bo žarelo iz nje, tem več skrivnosti vas bo vabilo vedno in vedno k nji. In ljubih boste Prešerna, kakor je vreden ta edinstveni duh.«
V	enem stoletju je seme Prešernove poezije potisočerilo svojo neizčrpno življenjsko vsebino: pričujoče je v slehernem našem pesniškem stvarjanju, ker je najčistejši estetski vir slovenskega pesniškega jezika, kvas njegovega razvoja, neprestani stimulans k umetniški rasti, prvi »elan vi tal« slovenske kulturne stvarjalnosti. Za. radi tega se naša literarna kultura vedno znova vrača k Prešernu, ki je z vso svojo osebnostjo in svojim celotnim delom hvaležni predmet proučevanja in tankočutne eksegeze. neprestani povod literarno-filo-zofskih iskanj in estetskih ločevanj, kakor sicer noben naš pesnik.
V	tem duhu smo veseli sleherne nove izdaje Prešernovega dela. Tembolj smemo pozdraviti izdajo, ki jo je Tiskovna zadruga uvrstila v svojo zbirko Slovenski pisatelji in ji po formatu in opremi odkazala izjemno mesto, kakor ga je dobila samo še ena knjiga te zbirke: Slovenski protestantski pisci. Kidričev Prešeren je po svoji zasnovi, metodični ureditvi, uvodu in komentarju ne le krona vseh dosedanjih izdaj Prešerna, marveč tudi njegova edina velikopotezna kritična izdaja s komentarjem in vsemi pritiklinami, ki jih zahteva pri takih izdajah moderna literarna veda. Ta izrlaja, ki bo ustrezala študijskim namenom takisto kot čistemu uživanju Prešerna, bo zavzela v knjižnici slehernega kulturnega Slovenca nesporno odlično in samo za njo pripravljeno mesto, kakor ji gre po njeni prednosti in vrednosti.
Jaroslav Hilbert umrl. Kakor poročajo iz Prage, je v nedeljo podlegel težki srčni Lo-
ASK Primorje v preteklem letu
Službeno iz LNP. Drevi ob 20. bo po seji poslov nega odbora v podsavezn.i pi--*arni. Beethovnova 9, seja upravnega odbora-
Službene objave Ljubljanskega hazena podsaveza. Redna seja upravnega odbora drevi v posebni sobi kavarne Evrope. Navzočnost za vse odbornike obvezna.
Izlet v Gradec z lahkoatletsko reprezentanco Ljubljane. Lahkoatletska reprezentanca Ljubljane nastopi v Gradcu v re. vanžnem ]ahkoatletskem dvoboju z reprezentanco Gradca 23.—24. maja in odpotuje v ta namen v Gradec z avtobusom v petek 22. t. m. ob 17. Povratek iz Gradca bo v nedeljo 24. t. m. okoli 24. Ker je na razpolago nekoliko prostih mest vabimo interesente, da bi se priključili temu izletu. Vozni stroški, stroški za kolektivni potrebno, da interesenti stavijo na razpola skupno 150 Din. Zaradi potnega lista je potrebno, da interesnti stavijo na razpolago 2 enak j sliki, format 6X9, in sporoči jo naslednje podatke: ime in priimek, poklic, starost, rojstni kraj, občinska pripadnost in bivališče. Prijave sprejema Putnik, Ga-jeva uL 3. do 20. t m. proti položitvi celotnega zneska.
Fostok rezultati z dne 9. in 10. maja za nacionalne tekme: 2, 2. x, 1. 1, x, x, 2, 2, 1.
Slalom klub 34. članstvo prosimo, da poravna zapadlo članarino do 15. maja po položnici ali pa našemu inkasantu, oziroma pri vstopu na občni zbor, ki bo v petek 15. maja ob 20 v >Beli dvorani« hotela Union, ker bo onim, ki ne bodo imeli poravnane članarine, dostop na občni zbor zabranjen. Vse samostojne predloge in referate je poslati do 15. maja na naslov: Dr. Aleš Peršin, Ljubljana — Dalmatinova. ul. 3.
SK Jadran (ženska sekcija). Zaradi predstoječih prvenstvenih hazenskih tekam so treningi ob sredah in nedeljah za v e hazenašice strogo obvezni. V sredo ob 18.30, v nedejjo ob 9.30
Klub slovenskih kolesarjev v Celj« bo priradiil v nedeljo klubsko kolesarsko dirko na progi Celje — Slovenjgradec — Celje (100 km). Start ob 14. na Krekovi cesti preg Glazijo v Celju, oilj <istotam okrog 17.15. Prijavnine sprejema g. A. Bremec. Celje, Miklošičeva cesta 2. do t*obote
Prvi del, ki je po svoji opremi v polni meri upravičil pričakovanje in izpolnil za-ložničine obete, kaže, da je prof. dr. Kidrič izpremenil prvotni načrt. Dovolj zajetna knjiga je zaobsegla samo celotno pesniško delo in korespondenco; šele v drugem delu izide izdajateljev obširni uvod in hkrati menda tudi komentar z variantami in ob-
Iz koncertnega življenja
V zadnji dobi zaznamuje naše koncertno življenje pet prireditev, na katerih so prišli do besede slovenski skladatelji in katerih dve sta bili posvečeni izključno skladbam enega avtorja. Te prireditve so bile: dne -o. aprila Šantlov večer, 27. aprila produkcija šole Glasbene Matice, večer kon-servatoristov dne 2. maja. koncert Brandlo-vega tria dne 4. maja in Prelovčev jubilejni koncert dne 8. maja. Na prvem teh koncertov so prišle do izvedbe izključno le dela, odnosno priredbe Saše Šantla, prav tako na poslednjem, ki je bil v celoti posvečen počastitvi dela Zorka Prelovca. Obe ti prireditvi sta se vršili v dvorani Filharmonič-ne družbe. 0 večeru ljubljanskih konser-vatovistov, na čigar koncertnem delu so nastopili trio pihal, godalni kvartet in mali orkester ter je kot noviteta bil izvajan deloma Prevorškov godalni kvartet, je že iz-šlo izčrpno poročilo, prav tako o koncertu Brandlovega tria. na katerem so umetnice predstavile kot novost moj trio.
šautlov večer se je vršil pod naslovom Istrske pesmi, ki je zakrival preveliko skladateljevo skromnost. Dejanski je bil večer posvečen popolnoma delu Saše Šantla, ki igra v našem glasbenem življenju prikrito, a neumorno in požrtvovalno vlogo skladatelja, zbiratelja in izvajalca. Da mu je kot Istranu posebno pri srcu istrska narodna popevka, je le naravno irr Istrani lahko vidijo v njem budnega nabiratelja in čuvarja narodnega zaklada tako v glasbi v slikarstvu. Pevski zbor »Tabor« pod vodstvom pevovodje Venturinija, radijski pomnoženi orkester pod skladateljevo taktirko ter solisti (mislim, da je bila sopranistka Tinka Dolenčeva — sporeda nisem prejel in sem bi" navezan na napoved v radiu, ki pa sem jo slučajno preslišal) so v polni meri storili svojo dolžnost in navdušeno odobravanje publike jih je po pravici nagradilo. Na sporedu so bile originalne skladbe prof. šantla (»Veli Jože« in druge) ter njegove priredbe istrskih narodnih napevov. Naj bo ta večer in njega uspeh v zadoščenje neutrudljive-mu delavcu na polju naše glasbene kulture in kar preveč skromno v ozadju drže-čemu se skladatelju!
Produkcija šole Glasbene Matice je pokazala odlične sadove pedagoškega dela profesorjev Karla Jeraja in Viktorja Šonca. Prvi je nastopil z ojačenim šolskim orkestrom in izvajal troje točk, od katerih je največ zanimanja vzbudila dirigentova skladba »Tožba za umrlim kraljem in apo-teoza«, komponirana v spomin tragične smrti vladarja. V tej skladbi, čije pro-
gram je seveda mogoče le slutiti, saj programska glasba brez dodane razlage ni nikdar prepričevalna ali enoumna, je nanizal skladatelj razne prizore iz življenja kralja Zedinitelja, njegovo pot v Francijo, tragično smrt in jim priključil zmagovito apoteo-zo z uporabo prvega takta naše kraljevske himne (ki je, mimogrede omenjeno, mnogo značilnejša in veličastnejša kot pa skrpucalo treh napevov, ki v svojem nesoglasju označujejo vse prej kakor svoj prvobitni namen). Kompozicija se poslužuje vsako-ternih kontrastov — orkester v ozadju, zvonovi, fanfare in celo recitacije — kar je morda dobrega preveč. V barvitosti kaže odličnega poznavalca godalnega orkestra, v slogu pa se naslanja na impresionizem, posebno ob pričetku, kasneje pa preide po uporabi vmesnega, nacionalno barvanega stavka (orkester v ozadju!) v prosto meditativno muziciranje, ki ga prekinejo tragični udarci. Skladba je predvsem v zvočnem oziru uspela ter bo — ob enako vestni pripravi — mogla vedno doseči lep uspeh. — Poleg te točke je orkester dobro izvajal malo, nepomembno »Melanholijo« pozabljenega Ole Bulla in živahno, svežo simfonijo ustvaritelja siimfonske forme, J. Štamica. Iz-borna izvedba vseh točk je bila nagrajena s spontanim aplavzom.
Na isti produkciji je nastopil tudi mladinski zbor Glasbene Matice pod vodstvom prof. Viktorja Šonca, ki je vse svoje znanje in dolgoletno pedagoško prakso vložil v to delo. Treba je priznati, da je to storil z največjim uspehom. Zborček je odlično izvedel nekaj primernih pesmic skladateljev Kogoja Premrla, Adamiča-, Jenka in Satt-nerja ter dokazal visoko stopnjo muzikalne naobraženosti. za katero gre hvala požrtvovalnemu delu njegovega vodje.
25-Ietnemu jubileju skladatelja in dirigenta Zorka Prelevca je bil posvečen večer, ki ga je priredilo pevsko društvo Ljubljanski Zvon v petek, 8. maja v dvorani Filharmonične družbe. Pri koncertu so sodelovali poleg solistov Tinke Dolenčeve, katere svetlozvočni sopran se je posebno odlikoval, Mije Vidičeve, Danice Pelanove, Elice Bitenčeve in Mirka Premica še kot spremljevalec Heri Svetel, celotni pevski zbor Ljubljanskega Zvona in del Orkestralnega društva Glasbene Matice ljubljanske, ki je oskrbel spremljavo treh točk. Spored je navajal izključno dela slavljenca, njegove najpopularnejše melodije, obenem pa tudi njegovo poslednjo, novo skladbo »Lepa Vida«, narodno balado za soli, zbor in mali orkester. Še pred pričetkom koncerta so zastopniki pevskih društev, prijatelji in cenilci slavijenčevega dela, stopili na oder
Naša nepozabna mamica, oziroma babica
IRMA TRATENŠEK roj. Kastelic
vdova višjega poštnega kontrolorja
nas je danes v 73. letu po dolgem in ljubezni polnem življenju za svojce, zapustila.
Blagoslovljenje pokojnice se vrši v sredo 13. t. m. ob 15. uri v hiši žalujočih. Maistrova 17.
Pogreb isti dan ob 16. uri v rodbinsko grobnico Sv. Jurij ob Pesnici. MARIBOR, dne 11. maja 1936. •
ŽALUJOČA RODBINA.
Ob težki izgubi našega dobrega očeta, starega očeta, brata in tasta, ;ospoda
VINKA BERCETA
SOL. UPRAV. V POK.
smo prejeli toliko izrazov sočutja, da se nam ni mogoče zahvaliti vsakemu posebej. Vsi, ki ste mu pomagali in ga tolažili v težkih dneh, ki ste ga spremili k večnemu počitku in mu govorili in zapeli v slovo, mu prinesli cvetja na grob in nas tolažili, prejmite našo iskreno zahvalo. ŠT. JANŽ, dne 13. maja 1936.
Žalujoče rodbine: BERCE, ROJEČ, TURK.
V globoki žalosti javljamo tužno vest, da nas je danes za vedno zapustila naša predobra mama, sestra, stara mama, tašča, svakinja in teta, gospa
IVANA RAVHEKAR roj. Demšar
Pogreb nepozabne umrle bo v četrtek, dne 14. maja ob pol 4. popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Boh. Bistrici. BOHINJ. BISTRICA, dne 12. maja 1936.
Globoko žalujoče rodbine: RAVHEKAR — DEMŠAR — GORAZD.
LIANA SANDEN:
11
VSE ZATE!
»Samo, da ne bi bilo tvoje pričakovanji© prenapeto. Bistva stvari ti gotovo še ne bodo tako brž pokazali. Najprej boš morala dokazati, da si vredna zaupanja«.
»Viidiš, Dad, zmerom imam tak čuden občutek — nikar se ne smej: zdi se mL, da imam, kar se tiče zaupanja, pri šefu precej na dobrem.«
»Niu torej — in bi te jaz ne bil rinil, bi še danes sedela prj gospodu Lehmannu v knjigovodstvu. Mislim, da bi se bila še izpred hišnih vrat vrnila, •da te nisem potisnil noter«.
»Prav za prav je bilo zelo predrzno, da sem šla kratkomalo k šefu na stanovanje«.
»Brez predrznosti nikamor ne prideš. Neumnost vlada svetu, drznost pa neumnosti«.
Lora gleda Dadu v gladki, bledi obraz. »Kako lahkomiseln si, Dad!« pravi in rahlo zavzdihne.
»Ti, Dad«, reče čez nekaj časa, »zdaj se ti bo menda posrečilo, da se izfcoplješ iz dolgov? Zdaj imam dve sto dvajset mark plače na mesec. Poislej ti bom laže pomagala. Ne bo se ti treba toliko s:kj-tati okrog. Časih me ie kar strah, kaiko živiš«.
»Kako živim, rnoj B'og!« Dad si malce nervozno prižge cigareto. »Tako živim, kakor vsi mladi ljudje, ki nimajo dela. Iščem, Lora.«
»A zvečer, Dad? Sama ne vem — ljudje, ki se shajaš z njimi — vsi so tako nekam čudni.«
»A jaz jih potrebujem. To so zmerom ljudje, k: kaj vedo, tu pa tam kako kupčijo, tu pa tam kak zaslužek. Kako bi mi bilo obstati, če bi tega ne bilo? S temi nekaj markami, ki mi jih ti daješ? Sicer pa — čisto suh sem, ali mi moreš pomagati?«
Lora molči. Sele včeraj mu je dala deset mark. Porine mu denarnico--
»Cuj, Lora,« reče Dad kakor tja v en dan, »ko se do dobrega zasidraš pri Gragertu, ali ne bi mogla spraviti še mene pod streho.'' Mislim, da je ta G>ragert zelo dobrodušen fant. Morda" bi mogla tudi zame kaj doseči?«
»Ali, Dad, kar naprej ne morem nadlegovati še* fa s prošnjami. Nazadnje se me bo še naveličal in mi pokazal vrata.«
Dad jo hitro pogleda.
»Oh, tebi jih že ne bo pokazal, tega se ne bojim. Saj tudi ni treba, da bi bilo kar danes ali jutri, a kadar se mi bo zdel čas primeren, te spet potisnem naprej.«
»Mislim, da me potiskaš boTj, nego se sam zavedaš.«
Tako reče dekle in mu tesnobno pogleda v obraz.
Lora Fehlauova stopi iz busa in ubere peš tistih nekaj korakov, ki jih še ima do hiše ravna« telja Gragerta. Od tistega dne. ko je prvič hodila to pot. je že mnogo mesecev. Danes leži sneg kakor tiha odeja na širnem vrtu in na rdečem opečnatem zidu, ki ofedaiia zemljišče. Tako tiho je v teh ulicah, vse je belo in svetlo in nemo. Z glav-
ne ceste se pridušeno oglaša mesto s svojimi av» tomobili in cestnimi železnicami — a tod vlada čista, hladna belina zime, tako vabljiva, da bj se najrajši zatekla vanjo In zdajci se nehote spomni Dada. Komaj pomisli nanj, že izgine tihota, ki jo je prevzela. Srce ji jame divje razbijati — zadnje čase je toliko reči, ki ga begajo in vznemirjajo — kakor da bi hotelo pobegniti pred Dadom. A beg — daleč, daleč kam — je nemogoč, če je človek •reven in mora delati.
Lora tiho vzdihne in pozvoni pri hišnih vratih.
KmaJu nato sedi v Gragertovi pisalni sobi za stro.em. Tu je toplo in tiho, svetel jka meče okrogel, jasen sij na beli list. Luč svetilike pade tudi Georgu na obraz. Lora sedi in čaka. Zmerom, tudi takrat, kadar je največ dela, izhaja iz tega človeka nekaj mirnega in toplega. Nehote spet pomisli na Dada. Zakaj pomeni po polibrat v njenem življenju zgolj strah?
Zjutraj, kadar gre ona na delo, Dad še spi. Ce se ga zvečer drzne vprašati, kaiko je preživel dan, postane jezen ali porogljiv. Ali mu ne bi hotela najeti varuške, da bi ga spremljala? Enkrat ali dvakrat ga je poizkusila opominjati, pa je tako pobesnel, da jo še danes strese, kadar se spomni tistega prizora. Sj.rovosti ne zna kljubovati. Umaknila se ie vase, čisto vase. Samo tukaj v delu je njeno pribežališče. A tudi ta mir je že ogrožen. Prav kakor jo de Dad takrat prisilil, da se je ponudila za osebno tajnico, tako mu ie morala tudi včeraj po srditem prepiru obljubiti, da bo prosila G<ra= gerta, naj ga vzame v službo. In zdaj sedi tu in sama ne ve, kako naj začne govoriti s šefom.
A saj ji ni treba začenjati. Ze ko je stopila v sobo, je Georg opazil zbeganost njenega bledega obraza. Kaj neki ni v redu? Kaj je dekletcu, da se je tako izprementio?
In baš ta mah obstane pred pisalnim strojem :n zaiinišl/eno pogleda Loro. Lora, kj ima roke že n . tipkah, nehote zardi. Tedaj reče Gagert: »Cujte, kaj vam je? Tako klavrni ste na pogled! Bolj klavrni kakor takrat, ko ste prvikrat prišli k meni na vrt! Ali imate skrbi?«
Tako jo vpraša s čisto zasebnim, zelo prijaznim glasom. Ze oavno se proti Lori ne vede več kakor šef. Postala mu je sodelavka in pomočnica, ki bi jo dandanes težko pogrešal. Posebno še v tem času, ko zaradi Blackwellovih velikih stavbenih načrtov toliko dela. »Kakšno gorje vas tare? Ali vam morem pomagati? Imate morda jezo s tova-rišicami in tovariši?«
Lora hitro zmaje z glavo, a v tem jo zalijejo solze. »Še tega se manjka,« prestrašen pomisli Georg. Zoper to pomaga samo beg, ali pa — dobrota. A preden je utegnil preudarki, kaj bi kazaao storiti, si Lora že s peščico obriše oči — kakor otrok, pomisli Georg. In od napora, da bi utajila solze, je videti n.en obraz malone jezen. »Najbrže je doma kaj narobe,« meni Georg sam pri sebi.
Še vedno stoji blizu Lore. Luč svetiljke se ji ;skri v svetlih plavih laseh. Kakšni bi neki bili, če bi h potepal — ? Ze dolgo je, kar ni božal takih svile* nih, rahlih plavih las. Renatini lasje so hladni in temni kakor žamet. Plavi so nekam nežnejši. A nato se ujezi. Kaj mu je treba, da stoji tu in misli nežne misli?
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od
Oglasnega oddelka »Jutra« n:M <m _ _	. ..
odgovor, priložite UM > ▼ Znamkan
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer •e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vpraSanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana«
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova E Din. Najmanjši znesek 17' Din.
Na hrano
domačo in dobro, sprejmem boljšega gospodo ali gospodično. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Cona nizka.	11586-14
Službodohi
ieseda 1 Din, da vet 3 Din. & šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Fotografski
pomočnik
dober retušer in operater, dobi takoj mesto. Oferte z zahtevkom: Foto Kvas, — Celje.	11601-1
Več dobro kvalif.
knjigovezov
sprejmem v stalno namestitev. Ponudbe z navedbo dosedanjih kondicij in zahtevkov na plačo na ogl. odd. Jutro pod »Knjigoveze.	111587-1
Guvernanto
za dečka, starega 5 let, iščem za takoj. Po možnosti učiteljica, z znanjem tujih jezikov. Ponudbe s pogoji poslati takoj na naslov: Dr. Rebič, Zemun, Subotičeva br. 1.
11S82-1
Frizerko
dobro moč, sprejmem. Prednost z znanjem britje in aa-iženja. Hrana in stanovanje v hiši. Ivan Rakove. Jesenice, Fužine.
1,1580-1
Skromno življenje
nudim siromašni km-ečki družini, ki jo sprejmem kot oskrbnika na svoje zemljišče, ležeč« v laškem okraju. okoli 800 m visoko. — Oskrbnikova dolžnost je, paizki na zemljišča, prere-diti mi nekaj glav živine, zato i« si lahko obdela zemlje, kolikor hoče. ima stanovanje v kmečki hiši, si redi lahko en«) kravo, ima prosta drva za kurjavo itd. Sprejmem le pridne, trezne in poštene ljudi ter se bom glede njih dos-da-njepra zadržanja informiral, preden jih sprejmem. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Življenje«.
11)058-1
Odvetnik
v dobrih razmerah Išče tovariša v Ljubljani za skupno pisarno proti plačilu režijskega pri spevka. — Ponudbe pod »Odvetnik« na ogl odd Jutra.
Frizerka
prvovrstna moč, išče mesta v Ljubljani. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
111630-2
H269.11 Šiviljska pomočnica
išče zaposlitve. Sprejme tudi kako drugo službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra
Krojaškega
pomočnika | pod »Roda delam*.
za malo delo sprejme Josip Novak, krojač, Kranj.
11651
11638-1
Damsko frizerko
samo dobro, starejšo moč, sprejme salon Mrakič, Maribor.	L1656-1
(Vajenci (Ge)
Frizerko
ali frizerja, sprejmem takoj. Smartinsko c. 18.
a,ieii-11
Besed« 1 Dio. aarek S Din la šifro ali lajanje naslova 5 Din. NajmanjSl tnesek 17 Din.
Vajenca
sprejmem v športno trgovi no. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Pošten vajenec«,	lil >381-44
Ličarskega
pomočnika | Kleparskega
sprejmem takog v delo. — Ivan škander, Ljubljana VIT., Celovška c. 50. I in vajenca, sprejmem. Mi-1164.8-1 klavčič, kletarstvo, Stična
11633-«
pomočnika
2 frizerki in
briv. pomočnika I
svmostojnega, za vodstvo [ podružnice, sprejmem takoj. Koman, Poljanska 18.
1,1640-1
Mlad krojač
z lastnim obrtnim dovoljenjem za mesto, dobi službo | za 15. junij (stalno). Naslov v vseh poslovalnicah I Jutra.	111636-1
2 krojaška
pomočnika
za fino, veliko in malo delo, sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11618-1
Zaslužek
Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro sil dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Koncesijonirano
podjetje
prevzame ra.-zno tehnično delo za Dolenjsko in Belo-krajino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prima novosti«.	10948-3
Potniki
V»aka beseda 50 par; davek 3 Din sa dajanje
naslov« 5 Din. najmanjši tnesek 12 Din.
Kuharica
Slovenka, išče mesto na žandair. stanici. Nastop takoj ali po dogovoru. Pajk, Zagreb, Ribnjak S/a.
1H613-2
Brivski pomočnik
i"> let star, s finim nastopom, dober bubištucer, išče trajno službo. Na-stop po želji. Cenj. ponudbe ne: Bambek Bruderman, Maren-berg.	1.1643-3
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Grafično podjetje
večje, išče verzi ranega potnika akviziterja. Ponudbe s »curriculum vitae« na I. odd. Jutra pod šifro »Grafika«.	11588-5
Prodata
G. Th. Rotman:
Beseda 1 Din, davek S Din. ta šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Damski in otroški predpasniki
špecijalna izbira pri F. 1. Goričar, Sv. Petra cesta 30. Za trgovce en gros cene.
9640-6
Miha Klapouh in njegovi prijatelji
Tehtnice
avtomatske, nove, 3, lo in •20 kg, zelo ugodno prodam. Ponudbe pod »Vega« na ogl. odd. Jutra.
1,1)627-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, moderen, proda prav poceni Kopač, Ga jeva 3.	11615-0
Avto, ttioto
Seseda 1 Din, Jarek 8 Din La šifro ali lajanje naslova 1 Din. Najmanjši ineeek 17 Din.
Razproda jamo
avtomobile:
novi 800 kg trgovski kamion et, poraba 10 1, 2-ee-dežni potniški poltovorni, 9 1, 4-sedežno melo lirau-rino. Več dobro ohranjenih avtomobilov. Rezervne dele Renault, pnevmatike Dunlop 16 X 45 po smešno nizkih cenah. Sikar, Cesta na Rožnik 19.
10662-10
Zahtevajte. fKHKod odUctin, počeno*
Avtomobil
4-sedežen, limuzino ali pol odprti, s porabo bencina 8—1(2 litrov, dobro ohranjen, kupim takoj. Ponud be na ogl. odd. Jutro natančno navedbo tipe in cene pod »Avtomobil«.
11628-10
Ford limuzino
4-sedežno, tipa 29, z novo pnevmatiko, — zelo dobro ohranjeno, ugodno prodam Naslov v vseh poslovalm" cah Jutra.	11636-10
Mfimm
Beseda 1 Din, davek 8 i>in, za šifro ali dajanje naslova 5 Di& Najmanjši ineeek 17 Din
Lahko kolo
naprodaj. Karlovška 1® dvorišče.	11685-1?
Kolesa
pok roman«, in ponikljana po Din 750. Stara kolesa jemljemo v račun. Nova trgovina, Tyrševa 36.
1163(7-111
Beeeda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dejanje .a-slova Din. Najmanjši ineeek 17 Di n
Krožno žago
(cirkularko), kupim takoj Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cirkula.rka«.
1.1659-39
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dejanje naslova Din. Najmanjši znesek 17 Din
Pes
(mešane pasme - Bernardine« - kratkodloki), ki sliši na ime Jumbo, se je zgubil. Proti nagradi ga je vrniti: Miklavčič, Pred-jamska ulica 8.
11630-27
Tolkalo
(Schlagiverk), kompletno, dobro ohranjeno, proda za Din 800,- Korošec. Colje. Slomškov trg št. 4.
1-1652-6
Fotoaparat
4.5, 9 X le s kasetami in torbo, odličen, zaradi družinskih razmer zelo poceni naprodaj. — Na ogled pri Aloma Company, Ljubljana. Aleksandrova 2/1.
11647-6
Razen tega se je siromak, ko je hotel planiti za tatovi na ulico, Spotaknil ob razbitinah svojih lastnih vrat. Ko je n;;-to vendar že utegnil pomeriti s puško, sta bila Miha in Tom nekaj sto metrov daleč, Menelik, ki ie bil splezal na streho, pa tudi že kdo ve kje. Pek ie v slepi togoti ustrelil za begunci, a namesto njihovih glav je razbil samo ulično svetil jko!
Beseda 1 Din iavek S Din sa šifri, »I: tajanje naslova " Din Najmanjši iorwk 17 Din
Spalnico
kuhinjo, več miz. šivalni stroj in drugo, takoj poceni prodam. Cernetova 17.
11634-12
OMmm
Mornariška ob^ekca
lepa. plava, ze 8 do Dietnega dečka, naprodaj. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra.	! 163',!-13
Beseda 1 Din. davek 3 Din
a šifro al: tajanje oslova Din Najmanjši tnesek 17 Din
Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov
vnovčuje
po najvišji ceni takoj v gotovini Trg. ag. za bančne in kreditne posle
Alojzij Planinšek
Ljubi jana, Beethovnova ul. 14/11, telefon 35-10. ki Vam jamči za pravilnost in stro go solidnost v vseh poslih.
M 277-16
Družabnika
z 80.000 Din gotovine, išče vpeljana. neobremenjena tovarna za nogavice. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Solastnik«.	11615-16
Bančno kom. zavod
Maribor Aleksandrova
40 Izvršuje naitv)l)e nakup ln prodajo
hranilnih knjižic vseb denarnln vodov Za odtrovoT otn 3,— znamk	i cr7S0 16
IZDELEK: INDUSTRIJE MESNIH PROIZVODA, ZAPREŠIČ (PRI ZAGREBU) TEL. 4. ZAHTEVAJTE CENIK ŠTEV. 14.
deeeda i Din, davek S Din, ca šifro ali dajanje aaalova ' Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Novo hišo
tristanovanjsko, vili sličnr, prodam. Cena nizka. Vpra-
šata Gerbičeva 3.
11.1661-50
Na Bledu
kupim manjšo enodružinsko vilo. Ponudbe i opisom in ceno poslati na: Gdja. Vo-raček, Beograd, Pariška ulica 18, m. sprat.
H1617-21
Enonadstropna hiša
z 2 lokaloma, zelo ugodno naprodaj za gotovino ali hranilne kn/iiice, zaradi odsotnosti. Vprašati Ivan Sorčan, Polielo.
11684-20
Lokali
Beseda 1 Dio, davek 8 Din
ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gostilno
na prometnem kraju, oddam v nojem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11677-10
Trisobno stanovanje
pritličje in prvo nadstropje. oHarn. CSril-Metodova ul. št. '19.	M635-Č31
		
	E	m
Trgovino
manufakturno, dobro vpeljano, zraven velike tovarne, oddani. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stev. 88«.	1.1632-19
Gostilno »Balkan«
Mariboru v Linhartovi
ulici, ugodno oddam. _
Vpraša se istotam.
11653-10
Brivnica
dobro idoea, v industrijskem kraju brez konkurence, tik železniške postaje, takoj poceni naprodej. Ponudbe na podružnico Jutra Celju pod šifro »Nizka cena«.	1(1655-16
Beseda 1 Din, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslove 5 Din. Najmanjši tabtek 17 Din.
Lepo sobo
zračno in solnčno, strogo »epa ri ran vhod, oddam v Knafljevi ni. 13/11.
111506-33
Prijazno sobico
oddam gospoda. Neslov v vseh poslovalnicaJi Jutra.
11619-33
Sobo
lepo opremljeno, se pa.ri rano, komfortno, oddam takoj. Naslov v vseii poslovalnicah Jutra.
11631-33
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom, oddam. Nebotičnik V. nad.
111631-23
Sobo
oddam 1 ali 2 gospodoimu z vso oskrbo ali brez. Rimska cesta 9,71, vrata 15.
11628-33
Opremljeno sobo
i uporabo kopalnice, od-dnm v STedini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11644-33
Opremljeno sobico
oddam. Cankarjevo nabrežje 3, podstrešje. Ogled od 5. ure naprej.
li'.6A2-2t)
Stanovanja
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali tajanje naslova Din. Najmanjši tnesek 17 Din
Stanovanje
eno ali dvosobno, čisto, iščeta dve osebi za junij, julij ali avgust. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Plačujem redno«.
lil(6W-31a
Din 2.000 poso jila
i-5če gospodična v *t:>lni -lužbi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >Odpla "lijem mesečno«.
Enosob. stanovanje
zame takoj zelo mirna stranka in dobra plačnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje«.
lH618-3',a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, v okraju Tabor, bolnica, začetek Kode-Ijevo, iščem 7a 1. avgust. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra |>od šifro »Točen plačnik fipft«.
I ltjNMila
Štirisobno
stanovan »e
Bit
Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dejanje naflova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
strogo separirano, iščem v bližini velesejma. Ponudbe pod »Dobro plačam« no ogl. odd. Jutra.
Iil6«-33a
komfortno, v centru, išt►1 m Ta Ivgust. Pismene ponud bo n:- ogl ,i,M. Jutra p«,| • Stirisi bno«.	l.!634-?'a
Za pomlad !
Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, pristnobarvm. »raket serija S« vsebina :i5—-X m prima oksfordov. touringov in cefirjev za moške srajce. vsak kot najmanj 3 m. dalje »Paket Serijo S'o« istotakn 15 do 21 m za ženske pialne oble ke. dečve (Dirndl). v naj lepših baj-vah. predpa«nik; itd. — Vsak paket poštnine prosto samo 117 Din. — Za isto ceno »Paket serija P« vsebina: !fi do 30 m platna |M>sti'ljninfl. žensko, moško in namizno jierilo. baiva»to. ter »Paket serijo p I. :< do '6 m istega najfinejše ga belega blaga — Nepri merno vzamem nazaj in za menj«m. Dalje najcenejše blago za vsa moška in žen :kn oblačila Vzorci bre7
plačno. »KGSMOS«. razpošilialnica ostankov. Maribor. Dvora kova cesta št 1
Trenchkoate
ter rsa
OBLAČILA
v ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite na}ogodnefe
pri Preskerju
Sv. Petra c. 14
TeUrfoa S&-8S.
Telefon
29 §i
PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI
IV. 8CTHUMI Dolenjska
Vrtne solnčnike
IZDELUJE BELA FETTMANN, ZAGREB
Masarjkova 9. Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik: Prevzema tudi prevleke.
Pariški velesejem
od 16. maja do 2. junija 1936.
Univerzalni in mednarodni vzorčni in tehnični sejem.
Pariški sejem bo zbral na prostoru 400.000 m2 preko 8000 razstavljalcev iz 34 različnih držav. Preteklo leto je imel dva milijona obiskovalcev. Ta sejem je svetovna razstava. Vsa večja industrijska podjetja pazijo, da si zagotove čim lepša mesta. Trgovci vseh branž so lahko sigurni, da bodo našli na tem sejmu vzorce blaga iz vsega sveta in istotako vse potrebne informacije. Za obiskovalce sejma so predvidene velike prevozne olajšave na železnicah in zračnih linijah. Vsakdo, ki hoče izkoristiti te olajšave, se mora obrniti na francoski konzulat v Zagrebu, Ljubljani, Skoplju in Splitu ali na pisarno francoskega trgovskega atašeja v Beogradu, palača francoskega poslaništva, Pariška ulica 11.
ZAHVALA
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom težke in nenadomestljive izgube našega iskreno ljubljenega
EGIDIJA ČEHA
PROFESORJA V POKOJU IN REZERVNEGA KA PET A NA I. ki.,
ODLIKOVANEGA Z REDOM SV. SAVE IV. kl„ kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem naj-topleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, Komandi mesta, oficirskemu koru, častni četi, kakor tudi gg. oficirjem za častno spremstvo, godbi Dravske divizije za lepe žalostinke, Sokolu Ljubljana III za častno spremstvo, posebno bratu starešini Urbančiču za ganljiv poslovilni govor ob odprtem grobu, Društvu »Soča« in »Istrski obitelji« za spremstvo, profesorskemu zboru Drž. trg. šole, sostanovalcem ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 16. t. m. ob 8. uri zjutraj, v farni cerkvi Sv. Cirila in Metoda.
LJUBLJANA, DERVENTA, dne 12. maja 1936.
Globoko žalujoča soproga ŠTEFANIJA s sinom DUŠANOM in vsem ostalim sorodstvom.
i
Vdani v voljo božjo sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je naša srčno ljubljena sestra in teta, gospa
MARIJA ŠUŠTERŠIČ
roj. BERCANT
danes ob 6. uri zjutraj, po kratki bolezni 16 dni za svojim možem, pre-videna s tolažili sv. vere, odšla v blaženo večnost.
Pogreb bo v četrtek, dne 14. t. m. ob 9. uri iz hiše žalosti, Seničica št. 1, na farno pokopališče v Preski. Prosimo molite zanjo. SENICICA, dne 12. maja 1936.
ANA BERGANT, sestra; ANICA roj. BARB, IVICA por. CIC, V NIC A por. BORC *'TJCA in MINKA HAFNER, nečakinje.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja ta Ronzorel^ »Jutra« Adoit Kibnikar - 6h Narodm tiskam d d sot uskaman* Franc lezeršek - Za tnaeratn) del Je odgovoren Alojs Novak. — Vd y tdnbliam