7. številka.
Ljubljana, v soboto 10. januvarja 1903.
XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto L»5 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 21 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K BO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpoSiljatve naroCnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, m po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlitvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga st. 12.
.Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
ji
Dr. Šusteršičev shod
v Ribnici.
i.
Klerikalni matadorji smatrajo Ribnico za posebno plodovito polje svojega delovanja in rovanja. Celo g. knezoskof nas pogostoma počasti 8 svojim pohodom. Tudi dr. Susteršič. strah kranjske dežele, Dimež II., se je v poslednjih letih pričel zelo zanimati za svoj rojstni kraj ter večkrat privihra v Ribnico poučevat svoje verne v surovosti in grozit liberalcem.
Po znanih razpravah o krošnjar-skem zakonu v državnem zboru je bil pričakovati zopet velik naskok v Ribnici. Susteršič je v državnem zboru bil na turski boben, ,njegovi učenci so pa doma delali zanj reklamo, katere je bil že zelo potreben. Njegovo postopanje in pojavi klerikalnih listov kažejo, da mu ni bilo toliko na tem, da pridobi kaj za ribniške krošnjarje, ampak na tem, da zopet obrača pozornost na svojo osebo in da tudi pri tem zgolj gospodarskem vprašanju udriha po napredni stranki, kakor da bi bila kedaj nasprotovala našim krošnjarjeni ali da bi jih ne bila nikdar zagovarjala. Ko razprave v drž. zboru Še niso bile končane, se je že v Ribnici nemudoma sklical občinski zastop, da izreče „brzojavno zahvalo dr. Šusteršiču in tovarišem za njihovo tako vspeš-no delovanje na korist in za obstanek krošnjarjev." Gk ribniškemu dekanu, kateri je stavil ta predlog, je odgovarjal odbornik Viš-nikar, kateri je v 17 letih, odkar je v Ribnici, gotovo več pomagal ribniškim krošnjarjem, kakor dr. Susteršič, ter je izrecno poudarjal, da rad in brez ovinkov priznava, da se je našemu krošnjarstvu zel«) neugodni vladni načrt zakona, katerega tudi obrtni odsek ni bistveno spremenil, po predlogih dr. Su-steršiča in drugih poslancev izdatno zboljšal. Vendar se govorniku ne zdi umestno, da se s stvarjo, o kateri med ribniškimi klerikalci in naprednjaki ni nasprotnega mnenja, dela toliko reklame in političnega kapitala in da se tudi to
zgolj gospodarsko zadevo porablja v to, da se vdriha po političnih nasprotnikih. Nepotrebno je bilo posebno napadati poslanca Plantana, ker je govoril zoper nujnost razprave. Tudi Vencajzov predlog, da se vrne načrt obrtnemu odseku, je imel isti namen. Toda tako jedino pravilno postopanje bi ne dalo toliko prilike Šusteršiču za ropotanje. Novega zakona se Ribni-čanom navzlic vsem popravam ni treba preveč veseliti, ker je stari, kakor se danes v praksi interpret u je, še vedno boljši. V burnih javnih sejah se ne delajo dobri zakoni, ker se lahko marsikaj pregleda.
Premembe za naše krošnjarje najvažnejšega £ 16. ni predlagal dr. Susteršič ali kdo drugi izmed slovanskih poslancev, ampak že v odseku posl. T a m b o s i kot minoritetni votum (predlog manjšine), katerega ni podpisal noben slov. poslanec, tudi posl. Povše ne, ki je član odseka. £ 16. tudi sedaj ni srečno stilizovan. Od poslancev dr. Ferjančiča in Tavčarja se ne more zahtevati, da se zavzameta za krošnjarski zakon, ker zastopata v državnem zboru mesta, katera nimajo interesa in zanimanja za obstanek krošnjarstva. Predlog, da se krošnjarji oproste obrtnega davka, je gotovo za krošnjarje koristen in zelo popularen, a vprašanje je, ako je tudi pravičen z ozirom na male trgovce in kramarje, kateri morajo plačevati občutne davke in katerim delajo krošnjarji kolikor toliko konkurence. Neverojetno je, da bode tudi gosposka zbornica sprejela tako spremembo in je lahko mogoče, da se s takimi predlogi pokopajo tudi druge ugodne določbe zakona. Ako so si poslanci ribniškega in kočevskega okraja prizadevali, da se doseže ugoden krošnjarski zakon, je bila to njihova dolžnost. Koliko so v resnici dosegli s svojim postopanjem, se danes še ne da določiti. Susteršič in njegovi učenci in pomagači ali hvaležni otroci, kakor pravi zadnji „Domoljub", negirajo vsak korak, ki ga je storil Višnikar za krošnjarstvo, ob jednem pa zahtevajo od njega, da glasuje za brzojavno zaupnico klerikalnemu razgrajaču, ter  se  kažejo ogor-
čene, da tega ni hotel storiti. G. Višnikar ni mogel staviti konkretnih predlogov za primerno premembo vladnega in odsekovega načrta, ker ni bil v državnem zboru v razpravi, dokler je bil on drž. poslanec, pač pa je že leta 1895. v drž. zboru in leta 1901 v deželnem zboru opozarjal krošnja r j e in poslance na nevarnost, katera preti našim krošnjarjem, ako se sprejme krošnjarski zakon po vladnem načrtu. Na njegovo posredovanje pri posameznih članih obrtnega odseka in pri vladnem referentu je vendar obrtni odsek leta 1896. sprejel za privilegirane krošnjarje ugodno določbo. Dr. Susteršič je trdil v nedeljo na shodu v Ribnici, da se vlada pri svojem načrtu ni ozirala na Višnikarjev govor in njegovo resolucijo v deželnem zboru, za katero so glasovali poslanci vseh strank. Temu nasproti konštatu-jemo, da je bila Višnikarjeva resolucija z dne 17. julija 1901. naperjena ravno zoper državnemu zboru že preje izročeni vladni načrt zakona, da tedaj ni mogla vplivati na sestavo tega načrta. G. Višnikar ni dal tiskati svoje peticije in resolucije in govora o krošujarstvu zaradi tega, da bi mu „prečastiti1 gospodje votirali zaupnico, tako naiven pačj ni bil, ampak edino zaradi tega, da se kolikor mogoče brani zoper laži in obrekovanja „prečastitik" obrekovalcev. G. župnik Krumpekar je, ako se ne motimo, sam član „politično meteorologičnega opozo-vališča na ribniškem ozemlju" ter bode lahko potrdil dotičnemu „Slovenčevemu" poročevalcu, da je še potem tajil Viš-nikarjevo peticijo, ko jo je imel že tiskano v rokah. „Domoljub" pa pravi, da nekateri še danes nečejo tega verjeti. Lagalo se bode tedaj še dalje. Mačka ne neha mijavkati, ako se ji tudi stopi na gobec. Liberalci smo skromnega mnenja, da bi bilo bolj pošteno, ako bi se peticija fkritikovala, ako je bila slaba, kakor da se jo naravnost taji. Našim meteorologom, ki imajo vedno trezne in brihtue glavice in dovolj časa, bi ne bilo tako težko, stvarno razmrcvariti Višnikarjcve razprave o krošnjarstvu. Ako tega ne store, skle-
pamo, da so prekomod, ali pa da stvarno nimajo ničesar očitati. Star pregovor pravi: kdor laže, tudi krade. Ako že ne drugega, krade svojemu bližnjemu čast in poštenje. Sicer se je po novi veri težko spoznati, kaj je greh in kaj ne, ker je vedno več modernih grehov, kakor bolezni, vendar še vedno mislimo, da je taka tatvina večji greh, kakor ako poreden šolarček oklesti nekoliko nezrelega sadja na tujem drevesu ali pa ako sicer pobožna, a potrebna ženica nakopa nekoliko krompirja na sosedovi njivi.
Ker sta „Slovenec- in „Domoljub" neposredno pred shodom priobčila huj-skajoča dopisa iz Ribnice, ker je tudi mali dr. Lampe malo dni preje krošnja-ril v novem katoliško izobraževalnem društvu v Ribnici in ker je bila njega visokost sama naznanjena, je bilo vidno, da se klerikalci zopet pripravljajo na „sijajen shod" v Ribnici, ki se je vršil minolo nedeljo. Naprednjaki niso najmanje motili tega shoda. Kdor je pa mislil, da se bode zaradi tega in ker se bode govorilo o krošnjarstvu, za katero so liberalci in klerikalci, shod vršil dostojno in brez napadov, se je zelo motil. Dr. Susteršič je to pot samega sebe prekosil. Nastopil je z njemu lastno nedosežno ar o gane o, ošabnostjo in samohvalo. Najprvo je surovo, napadel narodne ribniške dame, katere so samo lansko leto nabrale nad 500 K za družbo sv. Cirila in Metoda, za katero se Susteršič seveda še ni nikoli brigal, ker nič ne nosi. Rekel je, da bi jih pri svojem zadnjem odhodu iz Ribnice na kolodvoru rad poljubil, a ker je bila že tema, ni mogel razločiti, ali so lepe ali grde, ker je po noči vsaka krava črna! Potem se je spravil na uradnike in [posebno surovo na sodnega svetnika Višnikarja, akoravno ni več v politiki ter se je toliko brigal za Šusteršičev shod, kakor za lanski sneg. Rekel je, da je glede krošnjarstva vse doseglo 6 katoliških kranjskih poslancev in da je v državnem zboru grozil, da jim bode kolibo razbil, ako se ne udajo. Takim nevarnim grožnjam so se vdali tudi drugi poslanci in vlada,
ker so se zbali kranjskega lintverna. O g. V. je trdil, da se hvali s tem, da so sedanji vspehi  glede krošnjarskega zakona pravzaprav njega zasluge. Da to ni res, je jasno, ker ribniški sodnik vendar ne more iz Ribnice zakonskih načrtov v državnem zboru prenarejati. Lahko pa reče,  da potrebe ribniških krošnjarjev  bolje pozna,  da je preje opozoril na nevarnost, katera jim preti nego Susteršič, in da se je na njegovo inicijativo  deželni   zbor kranjski soglasno  izrekel,   da je  za obstanek nase   domače   industrije neobhodno potrebno,   da   se   državnemu zboru že predloženi načrt zakona premeni in našim krošnjarjem ohranijo dosedanje privilegije.   Susteršič pri vsi svoji surovosti menda  vendar  ni  zaradi tega napadel Višnikarja, ker mu je pot pripravljal do  sedanjih  vspehov, ampak zaradi tega, ker ni hotel glasovati za nasvetovano zaupnico.  Cemu zahtevate od njega zahvale in zaupnice? Ako je, kakor pravite,  njegova zvezda otem-ncla, čemu mahate po temi V Otemnela zvezda ne more dati še močnejše svit-lobe vašemu meteoru  ter mu tudi ne bode odvzela žlindrastih peg.   Dr. Susteršič je odvetnik ter vajen za vsak nastop položiti  ekspenzar in zahtevati plačilo. Ako ni denarja, mora priti vsaj zahvala in zaupnica. S. je sin sodnika-uradnika, kateri je bil odločno nemško liberalnega  mišljenja,  ter očita uradnikom,   da   žro   ljudski   kapital. Posebno  gorak  je kranjskim sodnikom, ker se ne boje njegovih groženj ter se drže zakonov, ne pa njegovega načela : mundus  vult  decipi,   ergo deci-piatur.   Tudi ne žro zastonj, kakor je on  delal pri Minoritih,  in  danes se bode težko našel sodnik na Kranjskem, ki bi   mogel  občevati  s  tem exmino-ritom.
Susteršič je svojim vernim natve-zal tudi bajko, da so liberalci obljubili, da bodo gradili železnico v Sodra žic o! Navzoča sodražka občana Drobnič in Pakiž sta se morala vendar smejati tej neumnosti, katere Še so-draŠki pastirji ne morejo verjeti. Radovedni smo le, za katere kolodvore bi se zjedinili zborovalci in ako bi
Cvetje in osat s kapla-nijskega zeljnika.
i.
Adventni čas in adventne spovedi so že, hvala Bogu, za hrbtom, tudi božični prazniki — ko drugi počivajo ter si »ga« privoščijo, kaplan od samega pridigovanja in drugih opravil ne ve, ali ima še človeško ali kako drugo glavo na svojem častivrednem telesu — so že minuli obenem z žegnanjem hiš pred praznikom sv. treh kraljev, ki pa »nese«, tako da si človek končno vendarle malo oddahne. Zdaj čaka še velikonočno izpraševanje mladine, a tO ni toli naporno, zlasti ako so dekleta pridna in ne prihajajo praz-nib rok. Vzame pa se vse. Na eni fari so mi nanosila dekleta povesma, da sem iz njega imel 45 vatlov platna; ni-li reB — lep božji blago blov! Koline, na katere semintja tudi kaplana vabijo, pustni krofi, ponekod ie boljši kakor tisti od Kirbiscba in Zalaznika, se že v  božjem imenu
ložje spravijo s tega sveta in tako sem se, nekam pustno razpoložen, napravil na pričujoče pustno pisanje. Ker pa ne vem, koliko bo ugajalo čitateljem »Naroda«, sem se iz previdnosti raje takoj zglasil po svoj honorar pri našem strahuvrednem g. blagajniku. — »Mulier taceat in ecele sia« je obrabljena fraza, ki ni bila nikdar resnična, kuharice imajo po raznih farOTŽth dokaj vplivno besedo. Za kaplana je seveda najbolje, ako predvsem kakor razsoden vojskovodja pregleda položaj ter se po njem ravna. Jaz sem imel vobče pri kuharicah srečo, a za danes mi je vsplavala iz spominov le sledeča do-godba:
Na fari je bila kuharica že da leč preko zapeljivih let. »Ako me imaš rad, imej rad tudi mojega psa«, pravi neki pregovor; in stara Mica je v istini tudi »štimala« mojega Jazona. Bilo je po zimi in farovške kravice so štedile z mlekom. Farovž je dobival aioer milodare tudi v podobi mleka, a župnik je vendarle naročil kuharici, naj ž njim varčuje. Nekoč sva sedela, župnik in jaz, pri »ajutrku. V   tem prilomasti  v sobo
moj Jazon ter se zadovoljno oblizuje. »Aha, Mica je dala zopet vašemu psu mleka,« je dejal šef. »Pojdiva v kuhinjo, da io malo podraživa. — »Mica, oj ti nesrečno bablje! Itak imamo malo mleka^in ti ga daješ še psu !« — »O ne, še nikdar ni dobil mleka,« se je rotila Micka. — »Ali odkod ima, lej, bel gobec?« — Ko je bila Mica izpoznala, da so jo izdali ostanki mleka na Jazonovih mu-stačih, je žalostno rekla: »Saj sem mu dala svojega«.
Bil sem vselej čislan in priljub Ijen govornik na prižnici. Nekoč sem v veseli tovaršiji stavil za par litrov vina z učiteljem-organistom, da zapojem na prižnici klafarsko pesem, ne da bi s tem pohujšal ljudi. Prav! Učitelj in jury sede v nedeljo na koru. Pričel sem pridigovati, kako med ljudstvom izginjajo stari dobri časi in lepe slovanske šege. »V prejšnjih Časih«, sem dejal, »kadar so Šla zvečer dekleta po delu iz vinogradov na dom, je milo odmevala po našem kraju Marijina pesem: »Lepa si, lepa si, roža Marija« in kako ganljiva je to »viža« (tukaj sem zapel prvo vrsto)!   Ali zdaj? Žalibog,
da je ljudstvo čimdalje slabše. Pred-kratkim sem se šel na večer izpre-hajat, ko začujem, kako se potoma derejo s svojimi hripavimi glasovi fantje in dekleta ter popevajo klafarsko pesem: »Pridi, pridi fantič moj, pridi k meni ti nocoj«, (tukaj sem jo zopet zapel, iz oči so mi švigali bliski »svete jeze«) Toda, pravim Vam, da za to kazen ne mine. »Ta gori (in pokazal sem na učitelja za orgijami) bo enkrat vse to plačal«. — In zvečer je moral plačati.
Da sem učil škofa pridige, bi malo kdo veroval, a ljudstvo si to pripoveduje. Na neki moji fari ob mejab Škofije je bilo posvečenje cerkve, in milostivi vladika je pridigo-val ob tej priliki, kako je močno cerkveno ozidje znamenje in podoba trdne krščanske vere, zvonik, ki je nekako prst, kažoči proti nebesom, naši pravi domovini, podoba krščanskega upanja in altar znamenje ljubezni. Ko sem bil premeščen precej daleč od tistega kraja, sem šel nekoč s procesijo v sosedno romarsko cerkev, kjer je bilo tudi iz drugih far veliko ljudi in procesij. Za pridigo  sem   porabil   malodane dobe-
sedno škofovo lepo pridigo, saj iz one prve fare itak tam ni bilo nikogar. A kaj je hotelo naključje! Kmalu potem je škof v bližini posvečeval drugo cerkev ter zopet govoril o veri, upanju in ljubezni primerjajoč jih cerkvi. — »A — to smo že slišali od N • skega kaplana na božji poti«, — so dejali ljudje.
Nekoč je prišla k meni kmetica ter za goldinar »najela mašo« na čast sv. Antonu Padovanskomu, da njen mož dobi nazaj 150 gld., ki jib je izgubil na sejmu. »Ali ravno ta goldinar morate dati v mašne bukve, kadar boste opravljali to mašo, sicer se denar ne vrne.« Ničesar nisem opravil, da je to praznoverstvo; končno sem dejal, da bom že prav storil. Ko pa sem srečal Martnjaka, njenega moža, ter ga pomiloval, mi je ta zaupljivo rekel: »Eh, to je bilo drugače! Vam to povem. Ko sem prodal vole, smo sedli h kvartam in jaz sem ves denar zakvartal. Svoji »babi« vendar nisem smel povedati resnice, ko sem prišel suh domov. »— No, sem si mislil, če je tako, potem bi bil tudi čudodelni sv. Anton v zadregi, kako najti in vrniti denar.
ribniški kimovci, potem Ilovača, Dane, GoriČa, Nemška in Gorenja vas glasovali za to, da se kolodvor iz Ribnice preloži na otaviŠko gmajno, Po-ljanci pa za to, da se orteneška postaja premesti v Zlebič? Ako nekaterim Ribničanom in vasem okoli Ribnice niso po volji uradniki, kateri porabijo svoje place večinoma doma, lahko zahtevajo, da se uradi presele n. pr. v Sodražico, kjer se jih gotovo ne bodo branili. Železnica koristi v prvi vrsti kmetom, posebno pa lastnikom gozdov. Kmetje ob železnici naj izraČunijo, koliko so bili njihovi gozdi vredni pred železnico in koliko so vredni sedaj ?
Pridite v Celje!
Iz slovensko-narodnega stališča je nujno želeti, da se v Celju čim dalje bolj ojaČi slovenska posest in da se tam množi slovenski živelj. Zato naj bi vsak zaveden Slovenec po svojih močeh deloval v tem smislu. Sledeče vrstice naj se smatrajo kot nujen poziv k takemu delovanju, naslovljen na vse, katerim je blagor slovenskega plemena na Štajerskem in posredno oja-Čenje naroda kot celote pri srcu.
Koliko slovenskih rodbin, umirovljenih uradnikov in drugih zasebnikov živi v tujih mestih, ki bi se lahko naselili v Celju! Naj bi storili vsaj poskus in prišli semkaj vsaj spoznavat tukajšnje razmere. Gotovo bi se marsikdo odloČil stalno v Celju ostati. Iz-previdel bi kmalu, da bi mu Celje ponujalo toliko ugodnosti kakor menda malokatero mesto. Vsled zavesti, da se z vsakim prirastkom v številu slovensko mislečih tukajšnjih prebivalcev bliža narodni politični program štajerskih Slovencev uresničenju, vsled te prijetne zavesti odloČil bi se marsikdo za Celje, ako bi se tudi moral odreči kakšni dosedanji ugodnosti, katero mu ponujajo druga mesta. Naš poziv velja torej v prvi VTSti vsem onim. ki imajo zveze s Slovenci ali tudi drugimi Slovani, kateri bi se dali pridobiti za navedeno idejo. Vsaka posamezna pridobitev te vrste bila bi neprecenljive^važnosti. To lahko vsakdo uvidi!
Poštenim narodnim obrtnikom in vsem, ki imajo poleg trdnega značaja tudi dovolj podjetnega duha, velja naš tukajšnji poziv v drugi vrsti. Pridite v Celje! V Celju si še mnogo spretnih obrtnikov lahko zagotovi lepo eksistenco. Velik del Spodnjega Štajerskega, in sicer najimovitejse pokrajine stremijo v prometnih in tudi administrtivnih zadevah v Celje, ves promet iz bogate Savinjske doline steka se v Celje. Kmalu bode gotova železniška proga, ki bode čez Rogatec, Šmarje in Grobelno spojila hrvaško ozemlje z južno železnico, ob kateri leži Celje. Zagotovljena je proga, ki bode pod enotno upravo služila prometnim nalogam, začenši v Celju, vedla do koroške meje pri Spodnjem Dravogradu, in nič manjšega pomena ne bode proga, ki se namerava graditi iz Savinjske doline v Kamnik. Kratkoma,
Anton Stockl.
(Konec.)
V prvo dobo omenjenega stremljenja sega delovanje Antona Stockla. Tedanje razmere so bile pretesne in radi tega se idealni in daroviti Stockl ni mogel razviti po svoji sposobnosti. Srečnejši pa je vendar bil nego Hajdrih. Mladi in šibki Hajdrih si ni mogel ustanoviti obstoja v Ljubljani. Bil je nekaj Časa pevec in učitelj zborskega petja (1868. —1871 ). Tako se je izgubil mlad talent. Stocklu je bil oče učitelj v Ljubljani; sin si je izbral očetov poklic. Postal je učitelj, ali mladi Stockl ni bil za učitelja. Glasbeni dar ga je gnal in vabil v hram umetnosti. V Ljubljani je tudi to lahko dosegel. Obiskaval je glas beno šolo in je koj stopil v javnost. Mladeniča vidimo, kako nastopa v stari čitalnici in kako kot še ne dvaj setletni kapelnik oduševljeno vodi predstave »Dramatičnega društva« (1869.—1877 ) Krepko Be je razvijal, mnogo je storil v osmih letih, ali pri nas ni mogel ostati. Kakor sem rekel, ▼ starem deželnem gledališču nismo smeli igrati, deželni odbor (nemški takrat) nam je bil neprijazen,
Celje ima v gospodarskem oziru lepo bodočnost in zato se ponuja zlasti slovenski obrti in slovenski podjetnosti lepa prilika za uspešno tekmovanje.
V tem Celju je pa na  krmilu doslej klika, ki se ne le noče zavedati te važnosti Celja za razvoj in napredek v gospodarskih in kulturnih zadevah prebivalstva celega Spodnjega Štajerskega, nasprotno, ta klika goji besno sovraštvo do prebivalstva, od katerega živi. Nem-čursko celjsko prebivalstvo je v zadnjih letih počelo zoper slovenstvo toliko sovražnih činov in poskusov, daje proslulo vsled istih daleč po svetu. Ti mešanici ljudij, ki  nemški  ne zna  in slovenski noče znati,  na ljubav trudi se vse avstrijsko germanstvo, da oropa Slovence celjske slovenske  gimnazije   ter isto zatre ali pa vsaj porine iz mesta. Zoper vsa načela časti in sebespoštovanja bi ravnali Slovenci, ako bi te ljudi še nadalje podpirali, kakor so jih doslej kot obrtnike. Dasiravno se v odgovor na sovražnosti iz nemčurske strani v zadnjih letih ustanovilo tu v Celju veliko število obrtij, ki so pripravile že nekaj narodnih izdajic v konkurs, vendar se ta proces vrši še prepočasi. Zato vabimo še več spretnih slovenskih moŽ v Celje,  da ustanove tu  svoje obrti, da se prebivalstvo osamosvoji od nemčur-skih izdajic.
Se enkrat pa povdarjamo, da si želimo in da obetamo lepo bodočnost le sposobnim in značajnim obrtnikom, ki bi prišli v Celje. Ljudi, ki bi zlorabili geslo Bsvoji k svojim', in ki bi z navideznim narodnjaštvom zakrivali svojo lenobo in svojo nezrelost in trgovsko nesposobnost, takih si ne želimo in takim ne bodemo nikdar šli na roko. Naši obrtniki morajo, če hočejo, da bomo jim šli na roko, v svoji strokovni dospelosti ue le dosezati obrtnike iz vrst nemčurjev, ampak jih kolikor možno še [nadkriljevati. Taki delavni možje našli bodo pa zmiraj v narodnih vrstah nesebično oporo. Obenem pa, kakor omenjeno, stavimo pogoj, da naši ljudje morajo biti tudi značajni možje. Ljudij, ki bi samo dotlej bili Slovenci, dokler bi jim mi na noge pomagali, pozneje pa postali odpadniki, takih imamo dovelj, takih ne potrebujemo.
Tudi družabnih razmer celjskih moramo se dotakniti ob ti priliki, da svet ne bode mislil, da celjski Slovenci žive v kaki babilonski sužnosti. Celje ima dva izmed najmočnejših slovenskih denarnih zavodov, južnoštajersko hranilnico in posojilnico. V Celju deluje krepko delavsko podporno in obrtno in trgovsko društvo. Za razvedrilo in zabavo skrbi Sokol, tennis-klub, drsalski in kolesarski klub in planinsko društvo. V pevskih uprizoritvah tekmujeta dve pevski društvi in celjski Slovenci vzdržujejo lastno narodiu godbo, kakršne doslej še mnogo večja mesta ne morejo vzdržati pri življenju. Ni nedelje, da bi ne bila na dnevnem redu v elegantnem »Narodnem domu" gledališka predstava, ples, koncert ali kaka druga prireditev. Splošno je tudi znano, daje občevanje med narodnimi rodbinami, koje se množe
nastale so krize na vseh koncih, »Dramatično društvo« se je zamotalo v hude denarne zadrege in ni moglo plačevati igralcev. Slovenski oder je bil osirotei, bil je prazen, a prazen oder ne potrebuje kapelnika. Tudi Anton Stockl je prijel za popotno palico in je zapustil Ljubljano. Sel je iskat sreče v Zagreb.
V Zagrebu so bile razmere mlademu glasbeniku dokaj ugodnejše in milejše. Tu je osnoval glasbeno šolo, katera je lepo uspevala in bila na dobrem glasu. Hrvati so hitro spo znali njegove zmožnosti in tako je postal učitelj na narodnem deželnem glasbenem zavodu v Zagrebu. Na tem zavodu je služboval do konca dni. Izza Zajca je bil vodja zavodskih koncertov. Službovanje na deželnem zavodu ni mu radi jezika delalo težav, ker mu ni bilo treba znati hr vatski Kakor doma pri očetu, tako je tudi na deželnem zavodu zagreb škem, ki so je imenoval »narodni«, vladala nemščina. Šele profesor Ve-koslav Klaio, letošnji vseučiliški rektor, preustrojil je zavod; nemščina se je morala umakniti hrvaščini, a kajkavec Stockl se je moral priučiti
od leta do leta, malokje tako prisrčno kakor v Celju. Z eno besedo, kdor pride v Celje, ne hode mu dolgčas in čim večje krdelo naših narodnih rodbin, tem več bode se jim v družabnem oziru moglo ponuditi.
Upam, da ni treba nadalje govoriti in da vsakdo, kdor ima dobro voljo, razume dosedanje izvajanje in da bode marsikdo istemu pritrdil. Celjsko politično društvo „Naprej", obrtno in delavsko in druga tukajšnja narodna društva in tudi posamezni narodnjaki, ki so v tem oziru doslej že toliko storili, šli bodo gotovo vsakomur na roko s svetom in dejanjem, kdorkoli bi želel informacij in pomoči. Vsi Slovenci naj bi pa združili svoje sile v ojačenje slovenske posesti in okrepitev slovenskega življa v Celju. Vzgled naj bi nam bili Čehi v znanem mestu Budjevicah, kamor je bivši češki poslanec dr. Zatka sam v teku 30 let pomagal naseliti GOO narodnih rodbin, vsled česar bode to veliko mesto gotovo kmalu postalo Češko. Vsakomur, kdor hoče in more za Celje kaj storiti, kličem v bodrilo v spomin besede, katere je pisal veliki Slovan Strossmayer, ko je pristopil kot ustanovnik celjskemu dijaškemu domu: „Pravo imate, šta čuvate Celje za Slav-janstvo ko oko u glavi."
Dr. V. K—c.
Nasilna madjarizacija.
Starosta ogrskih Slovakov, Pavel Mudro n, je obelodanil v turčinskih »Nar. Novinah« dva temeljita članka o nasilni madjarizaciji Slovakov. Pisec dokazuje, da je do leta 1832. v ogrski kraljevini vladala latinščina kot uradni jezik, a o narodnostnih prepirih še tedaj ni bilo pojma. Do one dobe, tedaj celih 900 let, je vladala na Odrskem popolna jezikovna ednakopravnost
Vse narodnosti so se bojevale složno za svobodo domovine in nobena si ni prilastovala nadvlade nad drugo. Slovaški jezik je bil potemtakem do leta 1832. popolnoma ednakopraven z madjarskim, in ko se je posvetovalo, kateri jezik naj bo po odpravljeni latinščini uradni jezik na Odrskem, je nastopil Fr. J u s t h , oče sedanjega ultramadjar-skega velikega župana, na javnem shodu s predlogom, naj bi se slovaščina proglasila za uradni jezik na Ogrskem.
Večinoma celokupno zapadno ogrsko plemstvo je tačas namreč govorilo slovaški jezik, a madjarščine niti ni razumelo, ker je v uradu bilo slišati le latinščino. Toda Justhov predlog je propadel in uradnim jezikom se je   proglasila madjarščina.
Mudro n pravi: »Nič nimamo proti madjarščini kot uradnemu jeziku, a omeji se naj, kakor se je omejila svoječasno latinščina«, t. j. naj vlada v uradih, a naj ne izpodriva nobenega drugega deželnega jezika. Še grof Szechenvi (Sečenj) je
štokavščini. Onkraj in takraj Sotle borba proti nemščini.
Anton Stockl ostane Hrvatom v hvaležnem spominu. Sicer ni bil skladatelj, kateri bi nam ostavil velika dela, četudi je mnogo skladal, ali bil je učitelj, bil je vešč odgojitelj, kateri je odgojil Hrvatom lepo vrsto izvrstnih glasbenikov. Kjer je videl talent, tam je zastavil vse svoje učiteljske moči.
Skladal je največ v svojih mladih letih. Tako mu je iz prve dobe krasen kvintour, za katero skladbo je dobil nagrado na Dunaju. Mnogim skladbam ne vemo danes imena skladateljevega. Stockl je bil podoben narodnemu pevcu, kateri je prvi zlagal in pel pesmi, in ko je umrl, peli so potomci pesem, a pozabili so umet nika ustvaritelja. Bil je skromen, mnogokrat preskromen. Njegove skladbe so se prepisa vale, a pri tem se je izpuščalo ime skladatelja. Zelo značilno je, kar nam pripodeduje njegov prijatelj, namreč kako je nastal napev pesmi, katera je pri nas zelo znana in priljubljena. Bilo je v Celju ali v Ljubljani, tako pripoveduje Stftcklov prijatelj v »Obzoru«. Mladi Stockl je nekega večera sedel s tremi
učil, naj se ne zatira nobena narodnost, temuč naj se vsem pusti po svoje delovati za procvit domovine. Geslo pomadjarenje je izdal prvi Kossuth, katerega je pekla vest od-padništva, ker je bil sam rodom Slovak. Njegovo delo prenašajo današnje ogrske vlade do neznosnosti, naprej na srednje šole, a sedanji naučni minister Wlassics (Vlašić) ga je prenesel celo na ljudske šole ter je ukazal, da se mora v slovaških ljudskih šolah učiti po 24 ur na teden v madjarščini in le 2 uri v m a terinem jeziku.
Pisatelj dokazuje nadalje, da je v trenčinski veliki županiji dovolj Slovakov, ki govore angleško, nemško, italijansko itd., le madjarščine jim ni nikdar v življenju potreba, ker gredo za zaslužkom izven domovine.
Končno konštatujemo, česar pisatelj sicer ne pove, da bi bil slovaški jezik že zdavno izginil, ako bi bili Slovaki katoličani. Le tam, kjer so Slovaki protestanti, ohranili so si svoj jezik po cerkvah in duhovnikih, dočim so katoliški duhovniki povsod, bodisi pri Slovakih, Svabih in Srbih najstrastnejši madjarski agitatorji, kajti katoliški duhovniki so — brez-domovinci.
Dnevni red državnega zbora.
Prvotni dnevni red se je nastopno spremenil: 1. Prvo branje vladne predloge o sladkorni pogodbi, kakršna se je sklenila 5. marca 1902 v Brusslju in določbe o obdačenju sladkorja. 2. Prvo branje nove vojne predloge. 3. Prvo branje o finančnem zakonu in državnem proračunu za leto 1903. 4. Prvo branje o tiskovnem zakonu. Bruseljsko sladkorno konvencijo so hoteli imeti Čehi v razpravo že meseca decembra 1902 in ker je tedaj vlada uvedena, da se ji ne bodo delale ovire, postavila jo je na prvo mesto. Tudi vojni predlogi večina čeških strank ne bo nasprotovala. Ne ve se še pa, ali pride ta predloga rednim parlamentarnim potom v razpravo ali pa potom nujnih predlogov. Bolj kočljiva za vlado je točka o budgetu, ki je že tri mesece na dnevnem redu. Bati se je, da jo bodo nujni predlogi še nadalje odrivali. Razprava o budgetu pa bo potrebovala vsekakor par tednov. Na dnevni red pa pride še tekom tega meseca prvo branje nagodbe, dasi za sedaj še ni postavljeno na dnevni red. Pri tej točki se napovedujejo od raznih strank najhujši boji. _
Angleški protest v zadevi Dardanel.
Za evropsko politiko je bilo svoječasno zelo važno vprašanje v orientalski politiki o takozvani mor" ski ožini pred Črnim  morjem  ali o
prijatelji v gostilni. Ko so mladi prijatelji sedeli in pili, stopi v gostilno nov gost. Bil je to njih prijatelj, ki je prinesel in pokazal Stooklu tiskano besedilo pesmi: »Da te ljubim, ti je znano«. Stockl je bil takrat zaljubljen in hajd k drugi mizi, začne pisati in v četrt ure je bil napev gotov. Vsi so bili dobri pevci, napev je bil lep in zapeli so pesem: »Da to ljubim, ti je znano«. Izza tega je j prošlo nekaj let. Stockl je zapustil naše kraje in je živel v Zagrebu. Tu mu nekega dne naleti v roke tiskana skladba omenjene pesmi, ali kako se je začudil, ko je videl, da na skladbi ni bilo označeno njegovo ime, nego ime enega od one četvorice prijateljev, ki so pred leti sedeli ž njim v gostilnici in peli njegovo pesem.
Idealno navdahneni možje imajo svojstvo, da ustvarjajo lepo radi lepote same. Tako tudi Anton Stookl ni nikdar mislil nase. Umetnost mu je bila vse, v njej je on živel, v njej je nahajal zadoščenje. Mnogo ljubezni je moral imeti za slovensko gledališče, ker je povsod pomagal. Gotovo se vsega se sam ni spominjal, kar je nekdaj ustvaril. Najboljše delo mu je »Čarovnica«, to je komična ope
Dardanelih.   Štirikrat   med letom 1841 in 1878 je   bilo  to vprašanje povod   pogodbam   med evropskimi velesilami.   Pozneje  se je to vprašanje skoraj popolnoma pozabilo, ker je prišlo  ob svojo aktuvalnost. A sedaj,   ko   je  balkansko vprašanje med Avstro Ogrsko in Rusijo oživelo vsled  potovanja grofa LambsdoriTa, se je  tudi Anglija spomnila svojih pravic  na  Izhodu ter  porabila priliko, ker je Turčija dovolila štirim ruskim neoboroženim ladjam prehod skozi Dardanele, da je  vložila odločni protest proti temu. Značilno je, da se angleško časopisje  zelo ostro obrača tudi proti Nemčiji dolžeć jo, da je sodelovala, da je Turčija dala Rusiji to dovoljenje.   In že se grozi Nemčiji,  da  se   lahko   zaradi tega Anglija nad njo maščuje pri skupni akciji, ki jo imata v Venezueli. Ker pa ni misliti, da bi se katera drug* velesila pridružila angleškemu pro testu, bo pač ostal ta le na papirju Francoska se gotovo ne bo hotel zameriti Rusiji.   Še manj pa je ku takega mogoče pričakovati od Avstro Ogrske, ki je baŠ sedaj bolj kot kdaj poprej zvezana z Rusijo. Tudi nima Avstro Ogrska neposrednih interesov na morju, temuč na suhem na Balkanu. Končno pa mora tudi Anglija spoznati,  da nima za rusko prodi ranje od morja nobenega odločilnega pomena ali so ji  odprta   vrata Dar danel ali ne.   To je odločevalo pač nekdaj, a odkar sta ji na razpolago obe pristanišči samosvoje bolgarsk-države,  pa  ima i tu vstop v Črno morje   in   od   tam   v Sredozemsko. Angleški protest je temveč smatrati tako, da je hotela Anglija le opozo riti države, ki se bavijo sedaj z ma cedonskim vprašanjem, da je tudi ona tu, ki ima po starib pogodbah še vedno besedo v orientni politiki.
Politične vesti.
— Nadvojvoda Fran Ferdinan je začel posegati v najvažnejše poli tično delo. Ravnokar se poroča, da deluje prestolonaslednik sicer na tihem, toda z veliko gorečnostjo za pomirjenje med Nemci in Čehi ter se je baje izrazil: »Prevzel sem nalogo, da napravim že enkrat red v Avstriji!« Med božičnimi počitnicami je sprejel na svojem gradu Konopi-štu več odličnih poslancev ter jih gostil, a pri tem se ž njimi razgo-varjal o jezikovnih zadevah. Zadnje dni pa je sprejel na Dunaju tudi več voditeljev nemških strank.
— Industrijski  svet se je sesU danes na Dunaju, da se bavi z vladnim zakonskim  načrtom   glede var stva   zoper   umazano konkurenoo. Poročevalec Regenbart bo stavil predlog,  naprositi  trgovinsko ministrstvo, da izdela nov zakonski načrt ker dosedanji  ne  odgovarja željam in potrebam   industrije   in trgovine.
1MT* Dalje v prilogi. "W
reta; besede so od J Alešovca, a glasba od Antona Stockla. Sam je mislil, da mu je ta opereta najboljše delo. »Čarovnica« je bila svoj čas zelo priljubljena na slovenskem odru in Stockl bi jo bil še nedavno rad videl na zagrebškem odru. Morda bi se to zgodilo, ali v tem času je prenehala opera v Zagrebu in tako ni moglo biti več govora o uprizoritvi operete. Koliko je Anton Stockl v nas sploh instrumentoval, tega ni moči dognati, ker se je mnogo stvari porazgubilo. Kjer je bilo treba sekiric, klicali so Stockla. Mlad je bi in oduševljen za glasbeno umetnost, Bog mu je dal potrebnega daru obilo, in ravno tak mož je bil največja do brota društvu, katero je potrebovalo skladatelja in kapelnika. Tako je pre-skrbel instrumentacijo veseloigri »Sire h ar« in spisal godbo Alešov-čevi igri »Dimež, strah kranjske dežele«. Nadalje je spisal na peve OgrinČevi glumi »K j e j e mej a?« potem godbo Jacobsonovi burki ©H šina«, Gruberjevi narodni igri s petjem »C e r k v e n o d o 1 s k i župnik Goldonijevemu jednodejanjcu »Dva gospoda pa jeden sluga«, Kai-serjevi igri »Cigan« in Nestrovevi
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" §t 7, dne 10. januvarja 1903.
— Izvršilni odsek češke klerikalne stranke je imel včeraj shod v Brnu pod predsedstvom posl. Hru-bana. Sprejela se je resolucija, v kateri so se vladni spravni načrti glede Moravske označili za nezadostne ter se izreklo obžalovanje, da se pri se-dajnih spravnih konferencah ni oziralo tudi na Šlezijo.
— Ogrski ministrski predsednik pl. Szell bo baje povišan v grofovski stan v zahvalo, da je dognal nagodbo. Na Kos8uthovo včerajšnjo interpelacijo je Szell nadalje odgovoril, da jamči s svojo moško besedo, da sklenjena nagodba ne postane preje zakon, preden ne dobe Ogri vsa jamstva, kakršna zahteva zase tudi avstrijska polovica.
— Vsenemci Schonererjeve stranke so imeli predvčerajšnjem shod na Dunaju. Berger je naznanil, da začne s 1. aprilom t. 1. izhajati novi vsenemški dnevnik pod imenom »nepodkupljiv Časopis«. Schonerer je ostro napadal one nemške stranke, ki so se udeležile spravnih konferenc, doČim je S te in grajal vlado zaradi sklenjene nagodbe z Ogrsko.
— Grški prestolonaslednik je obiskal nedavno s soprogo Kreto, kjer so ju krščanski prebivalci pozdravljali kot svoja prihodnja vladarja. Predstojnik Pfarcidakis jima je izročil spomenico ter rekel v svojem nagovoru, da je obisk dobrega pomena za izpolnitev vročih, stoletnih želj krščanskega prebivalstva. Prestolonaslednik je odgovarjal zelo rezervirano, vendar so v Carigradu zlovoljni zaradi njegovega obiska.
— Španski anarhisti so se hoteli maščevati zaradi izgona svojih somišljenikov iz Argentinije ter so nastavili pri gledališču v Sarriji, kjer bi bil imel argentinski podpredsednik Gosta prisostvovati večerni predstavi, dve veliki bombi. Policija je vendar še pravočasno bombi našla, na kar je Costa brž zbežal iz nevarne Španije.
— Za ednakopravnost črncev v Ameriki so imeli te dni vsi senatorji in poslanci južnih držav shod v VVashingtonu ter sklenili, da ne odnehajo s svojo tirjatvijo, dokler se v vse urade ne sprejmejo tudi črni uradniki. Roosevelt je pripravljen tej zahtevi ugoditi, ker zaupa svojemu dobremu prijatelju, vseučiliščnemu prof. Brookeju,   ki je tudi zamorec.
— Venezolanski predsednik Ca-stro je sprejel pogoje Nemčije, Anglije in Italije ter poveril ameriškega poslanika Bovvena, da ga zastopa pri tozadevni konferenci v \Vashingtonu. Mirovno sodišče v Haagu se tedaj ne pozove na intervencijo.
— Nova revolucija grozi napočiti v državi Honduras, kjer se predsednik republike Sierra brani oddati posle novoizvoljenemu predsed-
šaloigri s petjem »Pavlina«. Ko so uprizarjali »Starega korporala«, burko »Robert inBertram«, Kai-serjevo burko »Denar, sveta vladar«, igrokaz »Na kmetih«, Le-moinovo igro s petjem »Materin blagoslov« (pozneje A. Foerster) in še druge stvari, potrebovali so A. Stockla, ki je pridno pisal godbo.
Vsa ta dela so danes malone pozabljena; vse sodelujoče osebe, katere še danes žive, se ne spominjajo njih naslovov. Ne vem, ali se še nahajajo v gledališkem arhivu. Ali v svojem času so bila na svojem mestu, storila so svojo nalogo in zato so kulturnega pomena in kulturne važnosti. Bila so temelj današnji zgradbi. Ta zgradba danes stoji med nami in zato bi bilo nerodoljubno, ako bi zabili moža, ki ima svoj delež na tej zgradbi. Njega ime bode zapisano v zgodovini »Dramatičnega društva«, n to v prvi, najtežavnejši dobi, kjer poleg B. Ipavca (Tičnik), I. Schantla Jamska Ivanka), Antona Foersterja (Gorenjski slavček), V. Valente in Sircelja zavzema Anton Stockl kot kulturen delavec častno mesto.
Anton Trstenjak.
Gorrigendum. V včerajšnjem podlistku bi moralo stati »pred pet intridesetimi leti«, ne pa pred 25 leti, kar pač že pove letnica 1867.
niku Bonilli. Bonilla čaka na otoku Amapala ter je dobro oborožen.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. januvarja.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek 13. t. m. ob petih pop. sejo. Na dnevnem redu so med drugim poročila o prošnji podpornega društva »Husov fond« v Pragi za prispevek; o zamenjavi mestnega sveta v Jenkovih ulicah s svetom Adolfa Hauptmanna v Japljevih ulicah; o pritožbi »Kranjske industri-alne družbe«, v zadevi mestnih do-klad; o ponudbah za dovažanje gramoza; o nadzorstvu pri gradnji kanalov: o nakupu sveta Marije Rodi-čeve za uravnavo Zaloške ceste in Stare poti; o prošnji otroškega vrtca pri Uršulinkah za podporo; o porabi dotacije šole na Karolinški zemlji; o nasvetu mestnega šolskega sveta glede nakupa Prešernove slike za mestne šole; o prošnji vodstva III. mestne deške petrazrednice za dovolitev izredne podpore; o prošnji Ludwigain Josipine Počivavnikove za odpis vodarine; o stanju višje dekliške šole; o proračunu mestne elektrarne za 1. 1903; o proračunu užit-ninskega zakupa.
— To je torej uspeli! Leta in leta se Hrvatje v Istri in v Dalmaciji zavzemajo za glagolicoin za slovansko bogoslužje v katoliških cerkvah. Neštevilnokrat so dokazovali in tudi dokazali, da je bil h r v a t s k e m u n a r o d u dan privilegij, imeti slovansko bogoslužje in vse njih prizadevanje je merilo na to, da postane ves hrvatski narod, zlasti v celi Istri in Dalmaciji, deležen te pravice. Sedaj pa naznanja zadarski »Narodni List«, da je izšel papeški dekret, s katerim se določa, da je glagolica samo privilegij pojedenih cerkva, nikakor pa ne privilegij celega hrvatskega naroda, kaj še vseh katoliških Jugoslovanov. Glasom tega dekreta se sme glagolico rabiti samo v onih cerkvah, v katerih se je rabila zadnjih trideset let nepretrgoma, drugod pa nikjer! Ker se je tekom let raba glagolice v premnogih c e r k v a h o d p r a v i 1 a, je sedaj le najmanjši del istrskih in dalmatinskih cerkva opravičen rabiti glagolico. V mnogih krajih so zopet duhovniki za nekaj časa ustavili slovansko bogoslužje, a tudi tam jmu bo konec, če se je to zgodilo v zadnjih tridesetih letih. Ako se papeški dekret strogo izvrši — in kakor se kaže, imata ta namen zlasti tržaški škof Nagi in poreško puljski škof Flapp — potem bo raba glagolice skrajno omejena in bo sčasoma lahko popolnoma ponehala. To je torej uspeh  velikega napora  Hrvatov za
Nižni Novgorod.
Leta 1816 je pogorelo v Kazan u ležeče mesto Makariev, kjer so si bili evropski in arijski trgovci dotlej vsako leto izbirali skupno svoje tržišče. Po požaru preložili so trg v HO verst oddaljeni NižniNovgorod. Ob izlivu Oke v Volgo se odtlej vsako leto v času od 15. julija do 25. avgusta (po ruskem koledarji) vrsi slavnoznani Nižni Nov-gorodski sejni „makarijcvskaja jar-marka", kjer se sestajajo trgovci dveh svetovnih delov.
Mesto ima 50.000 prebivalcev; to število se pa za časa velikega sejma pomnoži ^za 200.000 sejmarjev iu iz vseh delov sveta prihajočih kupcev.
Amfiteatraličuo se dviguje mesto na desnem bregu Volge. Krajevno je ločiti tri mestne dele: Gornje mesto (verhni gorod) s Krem lom, ki odpira krasen razgled po okolici daleč na okrog; spodnje mesto (nižni gorod) in pa sejmišče, katero veže z mestom most na čolnih (pontonih).
Ustanovitelja mestu imenujejo velikega kneza Jurija Vsevolodoviča, ki je bil leta 1221 zgradil kot mejno utrdbo proti Mordvincem. V Kremlu počivajo zemeljski ostanki meščana Kozina Mi-nina, ki jo v letu 1611 v zvezi s knezom Požarskim Moskvo rešil oblegujo-čih Poljakov. Zato je j Peter Veliki, po-
svojo pravico' Vzlic temu smo prepričani, da jim tudi to ne odpre odi, kakor jim jih ni odprla Stadlerjeva afera sv. Jerolima.
— „Galerija" v selškem občinskem zastopu je nova prikazen v slovenski javnosti. »Slovenec« namreč poroča, da je župan v Selcih sklical sejo občinskega odbora. Ta seja je pa bila razgnana po ondotni klerikalni galeriji. To se pravi: selški popi sonajeli kako pijano tolpo, ta je vdrla v občinsko sejo ter jo razgnala. Ta šala »Slovencu" velikansko dopade in svetu jo je objavil v posebni brzojavki. Tu se vidi, kaki neumneži s^de v redakciji škofovega lista! Mesto d* bi kaj takega previdno zamolčali, pa obešajo zadevo na svoj doneči zvon. Stvar sama na sebi pa ni šala! Še tega se nam manjka, da bodo pijani klerikalci razbijali občinske seje ter tako upeljavali v deželo popolno anar hijo. Mi vprašamo vlado, ali velja za Selce deveto poglavje kazenskega zakona ali ne? Za odgovor prosimo z vso ponižnostjo, pa tudi z vso odločnostjo!
— „Slovenčevo" pošte-njaštvo. V uredništvu »Slovenca« sede sami doktorji sv. pisma, pobožni možje, ki razlivajo po svoji papirni kloaki, ki se ji pravi »Slovenec«, cele bariglje poštenosti in moralnosti. A ti katoliški žurnalisti se drže Liguorijeve morale za se, za druge pa zahtevajo vse kaj več. Predkratkim so zopet skušali obriz-gati z gnojnico mestni magistrat in župana. Izmislili so si namreč prav debelo in neumno laž, v kateri naj bi igral neki sluga glavno ulogo. Laži ni verjel nihče v Ljubljani in se je vsa »SlovenČeva« storija izkazala kot izmišljotina. G. Iv. Kavčič je poslal šef uredniku dr. Častna-beseda pravilen popravek, a Liguo-rijanci v »Slovenčevema uredništvu nimajo toliko poštenosti, da bi dali nesramno napadenemu magistrat-nemu uslužbencu, ki je docela nedolžen in bi mogel trpeti škodo, zadoščenje. Krasti drugim pošteno ime, v tem so pač mojstri!
— Visokemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu v pre-vdarek. Piše se nam: Poiž, ki je baje sedem let lezel črez prelaz, in dospevši do vrha, padel je na tla in milo vzdihnil: Naglost ni dobra! Tudi naš c. kr. deželni šolski svet posnema, vsaj v nekaterih zadevah, omenjenega polža. Več učiteljskih prošenj za petletnice leži pri deželnem šolskem svetu nerešenih že prav blizu enega leta in čakajo zaman odrešenje, učitelji pa — denarja. Saj škofova zastopnika bi morala vedeti in svoje sodruge v deželnem šolskem svetu podučiti, kak greh da je, če se komu zaslužek zadržuje! Mi učitelji svoj   borni  zaslužek vsaj
kleknivsi na Bfmmovo gomilo vzkliknil: „tu leži oprostitelj Rusije I"
Odveč bi bilo opisavati 43 pravoslavnih cerkva, dve staroverski cerkvi, eno protestantsko; eno katoliško in armensko cerkev, sinagogo in mošejo, katera svetišča so slikovito raztresena po vsem mestu, in ki so poleg sejmišča brez dvoma največja znamenitost njegova.
Nas zanima pred vsem sejmišče. Prodajalna sledi prodajalni, ena slična drugi in tvoje oko bi utrudila ta enoličnost, ki se ponavlja 6")00 krat, ko bi tako silno raznovrstna vsebina in slikovita notranjščina ne razvedrevala tvojega duha.
Ta mal košček zemlje 'ob velikem sejmu zavre in vskipi življenja. Nemci, Francozi, Angleži pošiljajo tu sem na prodaj manufakturno blago, Perzi ti ponujajo svile iu preproge, sibirski rodovi pa razpostavijo na trgu umetnine iz zlata in dragocene rezbarije iz draguljev. Potem prihaja nedogledna množina surovin. Poševnooki Kirgizi prodajajo konjsko živino in vsakovrstne kože, dolgobradati liokarci ovčjo in velblodovo volno, Armenci s svojimi visokimi ovčjimi kučmami tobak in dišave, zviti Kitajci pa razpeČavajo velikanske skladovnice Čaja, ki ga vozijo od svojih domačij ob Jangsekiangu po dolgi dolgi poti z neizmernim trudom na|evropski trg. |
dosti krvavo zaslužimo, a vi ga nam po preteku skoraj enega leta ne nakažete!? — Učitelj.
— Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug naznanja, da se bodo predavanja, katera priredi po dogovoru z odborom zveze ravnatelj umetne-obrtne strokovne šole v Ljubljani, gospod Ivan Šubic, v četrtek dne 15. t. m. Predavanja so namenjena obrtnikom in bodo obsegala, popis motorjev, ki so važni za malega obrtnika (električni motor, plinov motor in parni stroj). Predavanja se bodo vršila vsak četrtek od 8 —9 uri zvečer v šolskih prostorih umetno-obrtne strokovne šole (Staritrg, Zatiški dvorec, I. nadstropje). Vstop je vsakemu prost in se pričakuje mnogobrojne udeležbe, zlasti onih obrtnikov, kateri delajo ali nameravajo delati z motorji.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v nedeljo, sta dve predstavi. Popoludne ob polu treh velika drama iz Neronovih časov: »Quo vadiš?« kot ljudska predstava pri znižanih cenah, zvečer ob polu osmih pa zadnjič v sezoni priljubljena Albinijeva opera »Maričon«, v kateri nastopijo vse operne moči in gospodična Kreisova. — V torek dne 12. t. m. vprizori se prvič v sezoni Gounodova velika opera »Faust«. Drama študira noviteti »Poskusni kandidat« in »Morska deklica«.
— Slovensko gledališče. Predpust je nastopil svojo kratko vladanje in tudi gledališki repertoire se mora podrejati njegovemu žezlu. In pravcato predpustno burko smo imeli sinoči: »A natolov d v o j -n i k«. Ta burka ima pač vse vrline Hennequinove in Duvalove gledališke tehnike, brzotekoč dialog, komične situvacije se pode druga za drugo in dovtipov — dobrih, finih, slabih in celo jako robatih — se ne manjka v nobenem prizoru. Burka je dosegla na pariških odrih senzacionalen vspeh, igra se po vseS večjih in manjših nemških odrih, igra se na Dunaju dan na dan in v Zagrebu je imela prav v mesecu decembru zaporedoma več razprodani hiš. Za predpustno dobo, ko se hočejo gledališki posetniki le dobro zabavati in od srca smejati, je »A natolov dvojnik« naravnost najprimer nejša i^rra. Z literarnega stališča kri-tikovati jo, bi bilo prav tako smešno, kakor ob kupletih rožljati 8 paragrafom kontrapunkta in estetike. Ta burka hoče le razveseljevati, in ta namen doseza povsod, tudi pri nas. Burka zahteva najhitrejšega tempa, najživahnejše igre, jadernoizpremi-njajočih se prizorov. To ni lahka za hteva! Sinoči pa se je vztrezalo tej zahtevi v obče prav dobro, kar je nemala zasluga gospe Danilove, ki je prevzela ulogo gdč. Kreisove šele včeraj   opoldne in se je naučila
To je vriše, krik in vik! Drug drugega hoče prevpiti glasno precenjujoč vrednost svojega blaga. Silna zgovornost odlikuje prodajalce železuine iz Aleksandrova jin Tule, prodajalce različnega platna iz Pavolova, polske trgovce z lesom, arijske ter evropske Žide in nič manje v Novgorodu stalno bivajoče mesarje in prodajalce rib. Radi ne-dostanja prostora so slednje nastanili na otok sredi Oke, kateri je s sejmiščem zvezan z dvema brvima. Prav pogosto je ob mizah teh prodajalcev jest-vin čuti po deset jezikov in narečij. Vzlic tej babilonski zmešnjavi vzdržujejo stražniki „gorodovoji" strog mir iu red, ne da bi v to trebalo rabiti orožja, zakaj Azijec kakor Rus visoko cenita dostojnost. Strogo je zabranjeno kaditi na sejmišču. Dasi tatovi v tem 40 dnevnem drenjanju dajo mnogo opravila, je umevno; vendar mnogo jih ni, zakaj, zasačene in tlagrantc čaka eksem-plarična kazen kar na [lici mesta njihovih zloglasnih činov. Nevarnejši so igralci s kartami, ki preoblečeni oficirji in dostojanstveniki sleparijo po prvih hotelih.
Mej kupce silnih množin razpostavljenega blaga je šteti vse raznovrstne rodove i in različna plemena ruska, ki razprostirajo svoja stanovališča od Ark-angelska do Astrahana. Velikorusa, Ma-lorusa pa tudi dovtipnega Kozaka, ki
vendarle toliko, da dejanja ni nikjer zadrževala. Igrala je sploh prav pri-kupljivo ter ji gre  polno priznanje. G. B o 1 e š k a se je za svojo veliko in naporno ulogo pošteno trudil ter sem ter tja komiko še preveč pod-črtaval, kar  je dalo  nekaterim prizorom   malce    nedelikaten značaj. Vendar gre g. Boleški, ki je bil agi-len kakor jegulja ter je  znal svojo ulogo izvrstno, pohvala, dasi želimo, da bi njegova pregorena obleka ne imela toliko neumestnih zaplat. Vse-skoz izvrsten Gaston je   bil gospod L i e r; njegov  suhi   humor  in njegove nepretirane  kretnje so v istini komične.   G.  Nučič  se  je sinoči prvič poskusil v ljubimski ulogi in prav zadoščal. Upamo, da bo vztrajno napredoval.   Gospa Dragutinovi-čeva  je  polkovnico  v maski, eclasu in kretnjah prav  dobro izražala ter se za komične starke izvrstno kvalificirala.   Gdč. Ruckova je igrala prebrisano   in  bistroumno zakonsko tiranko živo in elegantno. Kinointri-gantovske uloge izraža vselej z naj-skrbnejše premišljenimi detajli. Gosp. Perdan  je vobče zadoščal, dasi Be mu zapleta jezik  in mu uhajajo lokalizmi  in   nemČizmi.   Žal, da o g. Verovšku ne moremo zapisati niti ene ugodne besede.   Igral je — režiser ! — svojo  ulogOj prav začetni-niško  in  diletantovsko.   Ta igralec greši pač na svojo popularnost, ki si jo je pridobil z nekaterimi narodnimi komičnimi tipi, napredka pa ne opažamo   že   dolgo   nobenega. Spričo njegove   priznane   nadarjenosti moramo to le obžalovati. Burka je vzlic temu tudi   na   našem   odru dosegla popoln   uspeh  ter  se je mnogoštevilno občinstvo   prav   izvrstno zabavalo. Dr. Y.
— Iz Žalca. Kdor je bil v Žalcu v cerkvi, je slišal oznanilo, s katerim se ukazuje, da je treba še mnogo kamenja in peska pripeljati za zidanje nove cerkve. Čudno se nam zdi, da žalski župnik to veleva, ko vendar mora vedeti — kot pro- t tektor nemških menihov — da bodo blizo Žalca zidali v kratkem velikansko cerkev, kjer bo imelo več tisoč ljudi prostora. Znano mu tudi mora biti, da iz Žalca in bližnjih vasi hodijo kar trumoma ljudje k menihom, in to celo sedaj, ko se sveto opravilo opravlja v mali sobici. Kadar bo cerkev gotova, smelo trdimo, da bo cerkev v Žalcu prazna, meniška v Bukovcu pa polna. Iz tega sledi, da je cerkev v Žalcu pod temi razmerami dovolj velika in je ni treba razširjati, — posebno v teh slabih časih ne, ko lahko vsak svoje krvavo pridobljene novce zase porabi. Odpravite najprej nemške menihe, potem šele fehtajte za novo cerkev.
— Štrajk dimnikarskih pomočnikov. Pri ljubljanskih dimnikarjih   je   kacih   14   pomočnikov v
sicer opravlja službo jezdne mestne straže, vidimo korakati od prodajalne do prodajalne, izbirati in mesetariti, dokler ne izgine v . . . kavarni — pardon čajarni.
Zanimivo mesto je Nižni Novgo-gorod ponoči. Podnevna živahnost mestna se o mraku odtegne javnosti ter osredotočuje v elegantnih pa tmli naj-zakotnejših etablissementih. Toda vednost o teh zabaviščih ne prodira v javnost, zakaj tudi v tem pogledu čuvajo kredit sejmišču. Vendar ne moremo reči, da Novgorod v tem oziru zaostaja za največjimi mesti Peterburgom, Dunajem i. dr. Odkar so sezidali železne proge na vse strani, pouehuje nekoliko ponoćno življenje, kajti z jutranjimi vlaki prihajajo, na večer pa že odhajajo sejmovi obiskovalci. Tatar, Perzijec in Čerkes pa zastopajo solidnost satno in ne poznajo druzega prenočišča kakor „gostini dvor.„
Sedanje sejmišče je gradil leta 1824 ingenieur-general Betancourt ; sta-visče je zaradi rednih poplaljenj pustil visoko nasuti, potem pa zgradil 60 veli-kih poslopij z 2521 trgovinami, pravoslavno iu armensko cerkev tatarsko mošejo in borzno poslopje.
Znamenitost novgorodskemu sejmu zamoremo ceniti v dejstvu, da pripeljejo nanj za 250.000.000 rubljev blaga.
službi. Ti pomočniki imajo popolno hrano in stanovanje pri mojstrih, pa tedensko plačo, povrh pa dobe pomočniki v s e, kar je strankam plačati za snaženje štedilnikov in peci. Povprek ima tak pomočnik do 80 K dohodkov na mesce ter hrano in stanovanje. Zdaj pa so pomočniki zahtevali znatno zvišanje svojih dohodkov. Njihove zahteve so take, da bi pomočniki, če bi jim mojstri ugodili, imeli povprek 140 do 160 K dohodkov na mesec pa hrano in stanovanje. Pomočniki so mojstrom naznanili, da začno štrajkati, če se njih zahtevam ne ugodi. Mojstri priznavajo, da imajo pomočniki naporno in težko delo, pravijo pa, da naznanjenim zahtevam ne morejo ugoditi, dokler magistrat ne določi primernega dimnikarskega tarifa in ne razdeli mesto na o k r a j e.
— Električno razsvetljavo v Šoštanju so na Silvestrov večer slovesno otvorili. Nagovor je imel dež. poslanec g. Ivan V o s n j a k.
— Ptujski župan Ornig. Dne 22. m. m. je bila druga obravnava o tožbi ptujskega župana Orniga proti časnikarju Kalchbergu. Tudi ta obravnava se je preložila. Prosil je za preložitev Kalchberg z motivacijo, da ne zaupa ptujskim sodnikom, ker so zastopani v ptujskem občinskem odboru in tako nekako pod vplivom župana Orniga.
— Izpred sodišča. Znani pobožni agent škofove zavarovalnice Janez Černič, je bil pri tukajšnjem sodišču dne 5. t m. obsojen na 50 K globe, ker je v svoji preveliki pobožnosti kradel čast gosp. učitelju Ivanu Petriču iz Rudnika. Pobožnega Černiča ni mogel rešiti pri treh obravnavah niti pater Ivan Vencajz niti kronice, ki jih je plačeval za — pomoč. »Slovenec« bo gotovo poskusil pridobiti Janezu ČerniČu iz Udmata kako rimsko ali jeruzalemsko odlikovanje, katero je Cernič že zaradi razprodaje križev v polni meri zaslužil. Gospoda učitelja Petriča je zastopal g. dr. Novak.
— Napadalec gospodične Kreisove — Anton Žagar, je bil včeraj malo pred poldnem prijet. Prijel ga je orožniški stražmester Žab-kar. Žagar je prejšnje dni delal v Rožniškem hribu, v četrtek in petek pa je postopal in popival. Stražmester Žabkar ga je ustavil in vprašal, ko liko ima denarja in odkod. Žagar je pokazal denar in rekel, da ga je dobil pri Rakarci na Glincah in ko se je dognalo, da to ni res, je dejal, da ga je dobil pri nekem kmetu v Kosezah. Ker se tudi to ni obistinilo, je bil are-tovan. Orožniki so dognali, da je Žagar prodal gospodični Kreisovi vzet prstan, neki Mariji Štrukelj v Kosezah za 2 K. Sedaj pravi, da je prstan našel. Sploh taji, da bi bil on napadelgospodično Kreisovo, kar pa mu bode malo pomagalo, ker so dokazi neovrgljivi. Žagar ima sploh navado vse tajiti. Kolikorkrat je še bil zaprt, vsakokrat je bil po njegovi izpovedbi po nedolžnem obsojen.
— Panorama. Kassel je glavno mesto pruske hesensko nasavske pro vincije ob reki Fuldi s kakimi 80.000, največ protestantskimi prebivalci; katolikov je komaj 10.000. Od 1. 1811 do 1813 je ondi stanoval Jerom Napoleon. V panorami se vidijo zna menite hiše tega mesta, stolična palača, razni spomeniki in mostovi. Grad Wilhelmshohe, ki je v njem nekaj časa stanoval Napoleon III., je 4 km daleč, grad Wilhelmstal 8 km daleč od mesta. Kdor se zanima za nemška protestantska mesta, se lahko prepriča prihodnji teden, da se Kassel opravičeno prišteva k najkrasnejšim.
— Tri prste odtrgalo je pri delu mizarskemu mojstru in posestniku Jožefu Avseniku v Begunjah št. 28. Prišel je v deželno bolnico.
— Pogreša se od 7. t. m. tri leta stara hčerka  Franceta Strum beljna iz Ajdovice. Deklica ima lase na kratko postrižene.
— Za izseljence v Ameriko. Danes se je vrnil iz Amerike neki posestnik iz Strahomerja, ki je pripovedoval, da so v New-Yorku 400 izseljencev poslali nazaj. Sploh so vrnili vse, ki niso šli k svojim sorodnikom in znancem in ki niso
imeli to potrjeno. Izseljence so vse izmerili predno so jih poslali nazaj. Vrnila se  jim je samo voznina za
vožnjo po morju. Dotična komisija v New-Yorku ravna jako strogo z izseljenci, posebno s slovenskimi.
— Prijet dezerter. Danes ponoči je na Sv. Petra nasipu poli cijski stražnik prijel dezerterja Ant. Nvmpfena, kateri je dne 7. t. m. zjutraj pobegnil iz žrebčarne na Selu. Zadržaval se je vse tri dni na hlevu nekega posestnika na Selu in ni v tem času druzega jedel, kakor dve žemlji. Imel je na s^bi vojaško obleko brez sablje. Glad ga je prisilil, daje zapustil svoje skrivališče in šel v mesto si iskat hrane. Pri tem ga je stražnik prijel in aretoval. Pozneje ga je vojaška patrulja odpeljala v zapor.
— Izgubljene reči. Na Mestnem trgu je izgubila neka dama ru-javo torbico, v kateri je bil bankovec za 10 K.
— Nezgoda v Narodnem domufC. Predvčerajšnjim zvečer je na stopnicah v »Narodnem domu« gospodična M. B. padla in si spahnila desno nogo. Prepeljali so jo v dež. bolnico.
— Društvena godba priredi jutri, 11. t. m. v restavracijskih prostorih gospoda Hafnerja koncert. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vinarjev.
— KoncertGlasbene Matice". Pri prihodnjem koncertu »Glasbene Maticea, kateri bo v nedeljo, dne 18. t. m., zvečer ob polu 8 uri v »Narodnem domu«, bodeta sodelovali dve znameniti umetnici, in sicer koncertna pevka gospo dična Magda Dvo rakova, hči slavnega skladatelja dr. Antona Dvofaka in virtuozinja v igri na goslih gospodična Marija He-rites iz Prage.
— Telovadno društvo ,Sokol' v Ljubljani opozarja še en krat br. Sokole na današnji občnji zbor, kateri se vrši na društvo ni galeriji, ne pa v gostil niških prostorih, kakor je iz vabil razvidno.
— Ljubljanskega ,Sokola' maškerade obiskovalce zanimal bode današnji podlistek, ki opisuje Nižni Novgorod ter življenje na sve-tovnoznani jarmarki.
— Sestanek »Splošnega slovenskega ženskega društva« je jutri popoldne ob pol petih. Predavala bo t?dč. Antonija Kadivec o umetniku Perosiju. Častite članice naj bi se pridno udeleževale teh sestankov.
— Žensko telovadno društvo v Ljubljani je v Četrtek imelo svoj redni občni zbor, pri katerem je bil izvoljen dosedanji odbor: sta rostka gospa Fran j a dr. Tavčarjeva, starostke namestnica gospa AnaZupnekova, načelnica gospica J o s. K a j z e 1 j, tajnica gospa Zofija Peganova, blagajničarica gospica Mici K rejci, odbornice gospa Milica Hribarjeva, gospa Minka Jebačinova, ga. Cecilija K^uč ni kova, ga. Marija dr. Kuharje v a. ga. Minka dr. Pir če v a ga. Ida Podgoršekova, ga. Berta dr. Trillerjeva, pregledovalki ra čunov: ga. Marija dr. Kokaljeva in   ga. Irena dr. Praunseisova
— Javen  društven shod priredi danes zvečer ob 8. uri dru štvo tiskarjev in knjigovezov v gostilni »pri Štajercu« na Resljevi cesti.
— Krajna skupina „Ljubljana" državnega društva avstrij skih poštnih in brzojavnih uslužbencev prirede dne 31. januvarja 1903 plesni venček v steklenem salonu kazine s sodelovanjem mestne društvene godbe.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. Redni občni zbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani vrši se dne 30. januvarja 1903 ob 7l/a. uri zvečer v mali dvo rani »Mestnega doma«. Dnevni red: a) Poročilo o preteklem letu; b) končni račun o preteklem in proračun za naslednje leto; c) volitve odbornikov, d) volitev treh pregledovalcev računov; e) določitev letne članarine; f) slučajni predlogi čianov. Predlogi, katere so Člani najmanj 14 dni pred občnim zborom pismeno izročili odboru, se morajo staviti na dnevni red.
— Trgovinski ples priredi v soboto dne 7. februvarja t. 1. »Slovensko trgovstvo društvo Merkur« v veliki dvorani »Narodnega doma«. Odbor se ni ustrašil velikega truda in stroškov, ki so s takimi priredit vami vezani, marveč so mu pred očmi nekdanji trgovski plesi, ki jih ni posetilo samo tukajšnje trgovstvo in inteligenca, ampak tudi trgovstvo in inteligenca izven Ljubljane. Ker je ta ples prvi, ki ga priredi »Mer-
kura, nadejamo se obilega poseta. Prebitek je namenjen podpornemu zakladu za onemogle člane.
— Planinski  ples. Koliko simpatij   vživa Slovensko planinsko društvo, se  je zopet takoj pokazalo. Komaj se je   raznesla   vest,   da pri redi   društvo   »Planinski   ple«*« dno 1. svečana t. 1   že   je   vsa  L ubijana in   okolica   polna   zanimanja   za to veselico.   Priprave z* ta ples so ve like, a so popolnoma tajne. V četrtek osnoval se je damski agitaci|*ki od bor, v katerega je  vstopilo  25 dam planink iz prvih narodnih rodbin. S pomočjo požrtvovalnosti in navdušenosti narodnih dam  je društvu sijajen uspeh zagotovljen.   Vabila na ta ples   dobe   člani   »Slov. planinskega društva«   s   prihodnjo številko »Pla nmskega Vestnika«.
— Občni  zbor pevskega društva    Slavec",   kateri   se je vršil dne b*. t. ni. v društvenih prostorih v „Narodnem domu," bil je številno obiskan, tako od strani pevcev, kakor tudi  od   podpornih   članov. Društveni predsednik  g. I.   Dražil  otvori zborovanje, pozdravi v kratkem navzoče ter naglasa   važnejše   točke društvenega delovanja v  preteklem letu. Spominja se nadalje društvenih umrlih Članov gg. Leopolda Kosteca,  Franja  Štruklja in Ivana Košička,  ter poživlja zborovalce, da v znak sožalja vstanejo raz sedeže. Iz poročila tajnika  g.  A.  Debevca je posneti, da je imel  odbor 23  sej, v katerih je  reševal  društvene zadeve; omenja običajno  društveno maskarado „V   začaranem  gozdu,"   katera  se je vredno   pridružila   svojim prednicam, tako glede originalne prireditve, kakor tudi vdeležbe občinstva, katero si sme ..Slavec" ponosno v svojo kroniko zabeležiti. Prva velika društvena veselica je bila na vrtu pri Kozlcrju (3 julija v slogu „ velikega semnja" in je izvirna dekoracija   vzbujalo   občno pozornost. Druga velika  slavnost  vršila  se je v vseh prostorih „Narodnega doma" dne 9. novembra. V tem ko je bil pri prvi veselici vrt natlačeno   poln,  se je pri drugi veselici v „Narodnem domu" jako mnogo   onih   pogrešalo,   kateri vedno povdarjajo, naj bi se veselice pogosteje prirejale v „Narodnem domu", tako da je imelo društvo poleg obilega truda in obširne prireditve vendar primanjkljaj. V minolem letu je „ Slavecu sodeloval tudi pri raznih drugih  veselicah, tako pri veselici šišenske čitalnice, pri bo-žičnici „dobrodelnega društva tiskarjev" itd. Poleg tega je priredilo društvo več manjših pevskih večerov in podoknic, se vdeležilo sprejema slovanskih časnikarjev in pevskega društva „Smetana" iz Plzna, iu to korporativno z zastavo. Prvi društveni izlet bil je dne 11. maj-uika v prijazno Skofeljco, kjer se je zbralo obilo prijateljev društva in petja v gostoljubnih prostorih gospoda Ogo-relca. Dne 14. avgusta pohitel je -Slavec" k veliki slavnosti 401etnice pevskega društva „Kolo" v Zagreb. Iskreno pozdravljeni na kolodvoru po predsedniku   društva   „Kolo,"   odkorakali so pevci med navdušenim pozdravljanjem mnogobrojnega   občinstva   v Zagreb. Kakor vselej tako je tudi to pot pohitel „Slavec"   radostnim   srcem   med mile brate Hrvate. Dasi je   slavnost trajala 3 dni, vendar je bilo društvo korporativno z društveno zastavo zastopano, da tako pokaže bratsko vzajemnost napram Hrvatom ne le   samo   z   besedo, nego tudi dejansko. Krasni dnevi pa, katere je  doživelo   društvo   pri  tej slavnosti, ostanejo vdeležencem   v trajnem spominu. Nadalje se je vdeležil „Slavec" slavnosti bratskega  društva   -Lira" v Kamniku. Tudi pri tej  priliki je bilo društvo zastopano korporativno z društveno zastavo. Med letom je pristopilo po odborovi inicijativi več novih pod-pornih'članov in dva ustanovnika. Ravno tako se je tudi pevski zbor pomnožil z nekaterimi novimi pevci.  Umrle člane pa je spremljalo društvo  z  zastavo in žalostinkami k zadnjemu  počitku. Ko-nečno poživlja tajnik v svojem poročilu pevce, naj bi se z isto ljubeznijo oklepali društva kakor do sedaj, katerim naj bi bili vzgledi društveni podporniki, kateri rade volje in vstrajno društvo podpirajo. Poročilu je sledilo živahno odobravanje. Poročilo blagajnika g. Ivana Fleša, kaže, da je imelo društvo denarnega prometa K 8133.91 in  ostane koncem  leta K 582.34 v  društveni  blagajni. Tajniku in blagajniku izreče občni zbor za njiju trud zahvalo. Na predlog društvenega   odbora   sklene   občni zbor jednoglasno,  da pristopi društvo „Slavec" k „Zaveži slovenskih pevskih društev", to pa s tem večjim navdušenjem,  ker je   bila misel, ustanoviti zvezo, sprožena prav na društveni desetletnici. Poleg tega je bilo stavljenih več drugih važnih predlogov, tikajočih se društva. G. M. Jeločnik se ozira na društveno delovanje  ter predlaga, naj se izreče g. predsedniku zahvala, ki že  toliko  vrsto   let  deluje v prospeh   društva,   kateremu predlogu občni zbor z navdušenjem pritrdi. Nadalje se izreče zahvala občnega zbora tudi tukajšnjim dnevnikom za prijazno naklonjenost napram društvu. V odbor so bili voljeni: Predsednik: Ivan Dra-ž i 1. Podpredsednik: Valentin Kopitar.
Tajnik: Josip Rus. Blagajnik: Drago-tin Puc. Odborniki: Franc Je raj, Josip Sever, Ivan Šuber, Ivan V e-har, August Zaje. Revizorja: Franc Leveč, Hinko Teuž. In tako nastopi društvo 19. leto svojega delovanja, kateremu želimo, da bi se krepko razvijalo, raslo in cvetelo.
— Vzajemno delavsko podporno društvo v Št. Vidu pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 18. januvarja t. 1. v prostorih Kraljtčeve gostilne veselico z gledališko pred stavo »Lokavi snubaČ«, šaljivo loterijo in prosto zabavo. Začetek ob pol 5 uri popoludne.
— Pri občnem oboru llir-skobisiriške-trnovske čitalnice dne 28. decembra 1901 je bil per acelamationem dosedanji predsednik g Anton Žnideršič zopet izvoljen. V odbor so bili voljeni gg.: dr. Grasselli, Ulepič, D o m -1 a d i s , Rudolf ValenČič, P r o I e in Ivan Valenčič. Pri odborovi seji se je ta sledeče konstituiral: podpredsednik gosp. dr. Grasselli, blagajnik g. Ulepič in tajnik gosp. Prole.
— Slovanska čitalnica v
Mariboru je sestavila za tekoče leto sledeči vspored društvenih nastopov : Dne 18. prosinca t. 1. se predstavlja narodna igra „Divji lovec" ; dne 1. svečana t. 1. bode veliki ples v „Narodnem domu" ; sredi meseca svečana se bode predstavljala igra: „Lumpaci Vagabundus"; na pustno nedeljo se vrši družbinski večer v kostumih na čast gledaliških naših diletantov; dne T. sušca t. 1. bode nastopila v „Narodnem domu" Nadina Sla v j a n s k a v posebnem koncertu ; sredi meseca sušca se vrši drugi družbinski večer ; dne 28. rožnika t. 1. vršila se bodejv vseh za to vporabnih prostorih „ Narodnega doma" velika narodna veselica s sodelovanjem vseh narodnih društev v prid družbi sv. Cirila in Metoda; v postu se bodo vršila v „Narodnem domu" javna vednostna predavanja z brezplačnim vstopom, za katera se je oglasilo že 5 govornikov.
— Hrvatski „Sokol" v Zagrebu namerava s 15 prosincem t. i. izdajati list »Sokol«, kakor skupni organ vsega slovanskega in hrvatskega sokolstva. Slovenski in hrvat ski jezik sta v »Sokolu« povsem ravnopravna. »Sokol« bode donašal razen vzgojnih člankov pisanih v duhu in v smeri sokolstva, posebno še strokovne članke tehnične vsebine in društvene vesti. Z veseljem pozdrav ljamo dete resnične delavnosti pro-bujajočega se hrvatskega sokolstva, zakaj brezdvomno utegne strokovni sokolski organ pospešiti in utrditi jugoslovansko sokolsko organizacijo, s tem pa ne samo dvigniti delavnost že obstoječih sokolskih društev, temveč priklicati novih Sokolov na dan. Stremljenje sokolsko gre končno na to, da vse slovanske rodove prepre-žemo s sokolsko organizacijo, da jih s sokolsko vzgojo storimo krepke in silne. Ničesar ne more dosegi teh ciljev bolje služiti, kakor enotno ure jevan strokovni list. Zato pozivljomo slovensko javnost, da podpre gmotno in duševno novi list. Naročite se nanj in pošiljajte mu dopise, članke, kakor tudi vsako najmanjšo društveno vest. Slovenski pisane članke tehnične vsebine je poslati odboru ljubljanskega Sokola, ki vpošlje Članek po pregledu redakciji »Sokola«. To je treba radi enotne tehnične naobrazbe slovenskega sokolstva.
— Najnoveje novice. Ba cil
stekline, kije bil dosedaj zdravnikom neznan, je našel protesor S o r-mani v Paviji. Iznajdnik trdi, da bo sedaj mogoče najti tudi vspešno sredstvo, da se steklina ne bo prijela. — Plemstvo je odložil bivši poslanec Paul Pacher pl. Theinburg ter na znanja po časopisih, da se zanaprej imenuje le Pacher. — 920 samomorov in poskušenih samomorov je bilo v pretečenem letu na Dunaju. V 159 slučajih je bil vzrok beda. — Ladja s 4700 met. sto to v pšenice seje potopila v Tisi pri Sege-dinu. — Blaznik v stanovanju predsednika Roosevelta. V „belo hišo" v Ameriki je prišel mož, ki je rekel, da mora maščevati razžaljenje. Bilje blazen. — Gojenje zob v pruski armadi. Za prusko vojaštvo se je uvedlo redno mesečno preiskovanje in zdravljenje zob. — Legar se je opasno razširil v Oseku. Zbolelo je že 30 oseb, dve osebi sta že umrli. Vzrok je slaba pitna voda. — Samomor na občinske stroške. V Turinu se je neki Jacobo Giordanino zvezal z žico z mestno električno razsvetljavo. Električni tok ga je v hipu ubil ter truplo skoraj popolnoma upepelil. — Ivan O rt h, bivši avstrijski nadvojvoda, baje živi s svojo soprogo v okolici Valparaiso, kjer ima velike farme ter ga sosedje imenujejo „Senor Juan". To vest je prinesel od tam neki italijanski potnik, a je skoraj gotovo napačna.— Vreča d en a rj a je izginila s parnika „Pannonia" na Reki. V vreči je bilo  poštnega denarja 7000 K. —
Belgijska liga za človeško pravo je sklenila začeti preiskavo zoper Avstrijo in Belgijo zaradi zaprte princezinje Lujize Koburške.
— Za vzdrževanje srbskih cerkev v Stari Srbiji je poslal car 10.000 rabljev. — Spomenik Saga-sti se postavi v Madridu na drž. stroške.
— Samomor defravdanta. Tajnik dunajske gostilničarske zadruge, Gustav Baumer,   se  je  ustrelil.   V blagajni manjka  12.000 K.  — Poljski p le menita ž — umrl  lakote.  V Vilni so našli mrtva 80 letnega plemenita/; Mackievvica in njegovo ženo. Umrla sta lakote. — 121etni deček — raz žalil  Veličanstvo. V Biogradu v Dalmaciji je bil obsojen 12 letni učenec v trimesečno temnico, ker se je pregrešil nad cesarjevo sliko.
* Klerikalci in božje zapovedi. Znano je, da klerikalcem ni nobena božja zapoved sveta, paČ BO Bi izmislili dokaj cerkvenih zapovedi, ki se tičejo papeževega in njihovega gospodstva in te so jim nad vse. Zlasti pa četrta božja zapoved je klerikalcem jako malo znana in dočim še mntasta žival izkazuje svojo ljubezen do stari-šev, slišimo mi večkrat, kako grd«, ravna kak namestnik božji s svojimi stariši. Tako je moral lansko let« > „Narod" okrcati župnika Kunevarja, pred kratkim se je poročalo o ereš-njevskem župniku Sušniku, ki je farški kuharici na ljubo pestil svojo mater lahko bi se pisalo tudi o nekem Sapniku Vidmajerju tam nekje v Zg. Pul-skavi pod Pohorjem — a opustimo to ter rajši navedimo tukaj tri kitajske povesti, ki nam toli lepo kažejo ljubezen kitajskih otrok do njih staršev. — I. Nekako pred 3000 leti je živel mož, ki so ga imenovali Loti la. Ko mu je bilo 70 let, si je oblekel svojo pestro obleko ter seje igral in se vedel kakor otrok. Nekoč je nesel vrč z vodo in nalašč se je spodtaknil in Ipadel. Zato se je razjokal ter hitel domov, da po tolaži svoje sivolase stariše. Loula je tako delal, da njegovi stariši vsaj |za nekaj časa pozabijo, kako so se posta rali. — U. Nekoč je živel mož po imenu lian. Ko je bil majhen, je malo ubogal in mati ga je kaznovala z bambusovim trstom. Nekoč se je pa zjokal potem, ko je bil tepen. Njegova mati je bila jako iznenadjena ter je dejala: »Poprej sem te večkrat tepla in nikdar nisi jokal: zakaj pa danes jočeš?" — „Ma mica", je odgovoril, „prej me je bolelo, kadar si me tepla; toda zdaj, draga mati, zato jočem, ker nisi več dovolj močna, da bi me tako tepla, da bi me bolelo. — III. Li je jako spoštoval svojo mater. Ta je bila jako boječa in kadar je grmelo, se je vselej tresla. Ko pa je umrla, je Li pokopal svojo mater v gaju •, in kadarkoli je nastala burja, je tekel h grobu, tam poklekuil ter > sol zami v očeh klical: „Li je pri tebi, nič se ne boj burje, draga mamica."
* Antiklerikalni spisi Ho-ensbroecha. Eden najtemeljitejšili sedanjih   bojevnikov   zoper pogubljive klerikalne struje, je grof Paul Hoens broech. Isti je spisal knjigo „1 ltram«m tauizem in njegovo  pobijanje-   ter zadnji  čas   knjigo „PapeStvo  v svojcu socijalno - kulturnem   delovanju". Ob knjige je poslal tudi nemškemu eesarju. Dočim je cesar prvo  knjigo sprejel, je dal zadnjo vrniti pisatelju. Ker je hotel vedeti pisatelj za vzrok, zakaj ni našel s svojim znanstvenim in   resničnim de lom   cesarjeve   milosti,   mu  je tajnik uauenega ministrstva   osebno razložil vzroke. Povedal je, da se je cesar bal zbuditi v katoliških krogih, posebno pri centrumu, ki <^a vsak čas potrebuje, m voljo in razburjenje. Rimska stvar ima pač povsod   svoje   zaščitnika, eelo pri vladarju,   ki   je  sam protestantovske vere, kakor tudi večina  njegovih pod-ložnikov. Ako bi tukaj odločevali eilnaki rahločutni obziri, bi cesar  tudi   str*>g znanstvenih   spisov,   ki   so naperjeni gibanju za protestantizam, ne smel spre jeti ni citati, ker s tem  razburi prote stautovske kroge. „Jetuik* v Vatikana ima pač še vedno veliko moč na prestole*
" Samomor radi otožno-sti. V Pragi se je obesila 251etna Marija Kohoutova iz žalosti, ker se je njen brat, znani češki knjigotržec, oženil. Svoje premoženje 20 000 K, je sporočila svojemu bratu in 5000 K neki sorodnici.
* Dobiček iz Wagnerjevih oper. rVagnerjevi dediči dobivajo na leto f>t)0.000 K tantijein. Satno LMieu grin" je prinesel 272.000 K. Totem najčeščeje igra še „Tannhausei •.
* Nekdanji prodajalec rib najboljši tenor v Italiji. 1/. Neapolja se javlja: Signor Gftorgini, ki je pred malo dnevi pel v gledališču „Carlo Feliceu, je po mnenju Lahe v baje najboljši med dosedanjimi laškimi tenorji. Pred osmimi meseci je še prodajal po neapolskih ulicah ribe% Neki glusboljub je takoj, ko je slišal prodajalčev glas, spoznal njegovo vrednost, vzel ga je k sebi, izvežbal in Giorgini je na prvih mah zaslovel.
* Gledališča v Pragi. V Pragi so dosedaj 4 češka gledališča, in sicer deželno »Narodni divadlo«,
atfa? Da|je v prilogi. '"Vat
2. Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 7. dne 10. januvarja 1903.
ljudsko gledališče »Urania« v 7. praškem   okraju    pod ravnateljstvom Vojte  Slukova,   gledališče   na Smi chovu   in   Pištčkovo    gledališče na Kraljevskih    vinogredih. Namerava se zgraditi še veliko narodno gledališče za dramo. Razven tega je ondi še nemško gledališče, kamor zahaja tudi  nekaj  neznačajnih Čehov, dru gače bi bilo že zdavnaj šlo »ad in feros«.   Tudi v Ljubljani se še dobi dovelj    »zavednih«    in »značajnih« Slovencev in S ovenk, ki se ne sra mujejo, ki jih ne peče vest, kadar za hajajo na nemške predstave. Ali g»*e kedaj kak ljubljanski Nemec na sto venske predstave?
* „Walking alone?" Ali sme hoditi kaka hčerka brez spremstva po londonskih ulicah ? To se prerešetava sedaj v angleških rodbinskih krogih. „Dama more hoditi sama," trdijo dekleta in očetje se s tem strinjajo, Češ, čednost,]ki jo moramo stražiti, ni nikaka čednost in hčerke, kadar se sprehajajo same, se privadijo samostalnosti in odločnosti. Matere s tem sicer niso posebno zadovoljne, a končno se morajo udati. Čudno pa je vseeno, da so morali dozdaj voditi dekleta kakor na povodcu, da se katera „ne izgubi."
* Potepuhov humor*. V Pragi so te dni zaprli postopača Slezaka, a v zaporu je začel Slezak divjati kakor blaznik, da so ga morali dati končno v železje. A to ni nič pomagalo. Nakrat pa je utihnil. Policaji so šli gledat. Slezak je ležal na pručni brez življenja, glava mu je visela k tlom. ..Mrtvoud gaje zadel! Brž po zdravnika!" Medtem, ko so nekateri hiteli po zdravnika, so drugi Slezaku odpenjali železa. A Slezak je takoj gibčno skočil ter mirno dejal: „Ponizno prosim, gospoda! Jaz sem samo želel, da mi snamete železa. Zdaj bom že miren!44 In ker je bil „mož-beseda," niso ga več vklenili.*
* Avstrijska poštna in brzojavna Statistika. Leta 189 L. so se pomnožili postni uradi od 6895 na 7438, brzojavni uradi pa od 5466 na 5599. Vseh poštnih pošiljatev v tem letu je bilo 13269 milijonov, med njimi 1238 7 pisemskih pošiljatev. Na poštne nakaznice se je vplačalo 1310 8 milijonov kron, izplačalo pa 14198 milijonov K. Brzojavk se je odposlalo 154 milijonov. Telefonskih mrež je bilo 278 s skupno 200.998 km žic. Vsega poštnega in brzojavnega osobja je bilo 41248 Dohodki so znašali 111,042 869 K (leta 1900 pa 107,718 310) Izdatki 105,415 341 K (1. 1900 le 98 411819 K). Preostanek je znašal potemtakem 5 627.528 K proti 9,306.491 K leta 1900.
* Anekdote iz življenja glasbenikov. Ko je Verdi do vrševal svojega »II trovatore«, si je povabil glasbenega kritika ter mu zaigral več številk na glasovirju. »Nesmisel, neumnost!« je mrmral strogi kritik klasične šole. »Potem je zmaga moja! Stavim, da bodo v enem mesecu opero peli na vseh laških odrih, bodo jo žvižgali ter igrali na lajni — kajti takošno opero sem želel imeti, ki bi ne ugajala kritikom, pač pa ljudstvu« — Pod oknom Mascagmja je igral lajnar »intermezzo« iz »Cavalieria rusti-canaer, a igral je tako hitro, da se Mascagni ni mogel več premagovati ter pribitel k lajnarju, iztrgal mu je kljuko ter sam igral s primernim taktom. Samemu lajnarju je ugajala zdaj glasba tako, da je ploskal ter vprašal: »Kako pa se pišeš, kolega?« — »Skladatelj Mascagni sem,« je ta odgovoril. — »To sem vesel!« je dejal lajnar in že drugi dan je prilepil na svojo lajno velik lepak z napisom: »Mascagnijev učenec«.
* Galoše in levji želodec. Grof Potočki, ki je lansko leto pri neki hazardni igri izgubil milijon goldinarjev, je pripeljal s seboj lani iz Afrike levčka, ki je bil jako pitom, pohleven in domaČ ter sije navadno igral z grofovimi sinčki. O božiču je levček poginil. Neopaženo je pojedel grofove galoše, in ker so galoše jako neprebavljiva slaščica, celo za levji Želodec, je moral neprevidni sladko snedež na oni svet. Grof si ga je pustil napažiti ter mu zgradi v svo jem grajskem vrtu spomenik.
* „Sin božji" na dunajskem dvoru. Včeraj je prišel na dvor mlad mož ki je izjavil uradniku, da mora s cesarjem'govoriti zaradi neke zelo nujne državne zadeve. Predstavil se je: »Jaz sem sin božji ter moram povedati cesarju zelo važne stvari o aferi saške princezinje Lu jize«. Pokazalo se je, da je revež zblaznel ter so ga s težavo spravili v norišnico. Nesrečnež je 27letni tr govski agent Jakob Reis.
' Čudne vraže Parižank. Stara vraža Parižank je, da ostanejo celo leto srečne, ako jih  na Silvestrov večer poljubi ognjegasec. Do sedaj se je ta vraža negovala le med čtirimi stenami, letos  pa se je pre nesla na ulico.   Dame iz najboljših krogov so se pripeljale pred gledališča, od koder so se vračali po pred atavah ognjegasci, jim zastavile pot
ter jih poželjivo gledale. Požarniki so razumeli skrivne želje ter pridno objemali  in   poljubljali praznoverne
lepotice Za plačilo pa m našli pozneje v žepih še zlate. Neki list, ki prinaša to vest, pristavlja: »Da bi se ta ,prazna vera* le še dalje ne razvila«.
Književnost.
— Prava Hrvatska misao.
Smotra za politiku i knj gu Znani hrvatski Časnikar g. Dinko Polit eo »e \o\ gorenjim naslovom začel izdajati v Zagrepu polično in literarno revijo. Prvi *ešitek naredi dober utis. Revija bo izhajala 1. in 15. vsakega meseca in stane na ltto 12 kron.
— iiMitteilungen des Mu-sealvereins ftir Krain" imajo v 6. seširku naslednjo vsebino: 1. Ter-ritorialeintcilung der Illyriscken Provinz Krain unter frauzosiscker Ver\valtung von Dr. Seraphin Puchleitner 2. No-tizen iiber die administrative Leitung der Provinzen Krain, Karnten und Gorz und Gradiška seit 1747 bis zur Errich-tiiiig- des Konigreiches Ulvrien. Eine alte Gerichtsordnung der Stadt Laibach, aus Prof. J. Vrbovec' literar. Nachlasse. Die erste Hiiusernumerierung Laibachs, aus Prof. J. Verhovee' literar. Nachlasse. Johauu Mannels lateinische Druckwerke (1575—16(fo), von P. \Y. S. Die Vieh-seuche in Krain in den Jahren 1713, 1714, von Konrad Cmologar. Aus der Bibliothek in \VeiUenstein, von Konrad (Vnologar.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 10. januvarja. G o -spodska zbornica ima 20. t. m. sejo.
Dunaj 10. januvarja. Ministrski predsednik Korber, trgovinski minister C ali, finančni minister Bohm-Bawerk in polje-deljski minister Giovanelli so se danes odpeljali v Budimpešto, da podpišejo nagodbo.
Dunaj 10. januvarja. V torek in v sredo bodeta imeli češka in moravska sekcija spravnih konferenc zopet seji.
Dunaj 10. januvarja. „Wie-nerZeitung* prijavlja sankcionirani zakon glede terminske kupčije na borzi. Ta zakon stopi 10. aprila v veljavo.
Dunaj 10. januvarja. Poštni ekspeditor Ivan Hieber v Miirz-zuschlagu je prevaril poštni erar za 60 000 K in je pobegnil v Ameriko.
Praga 10. januvarja. Mero-dajni češki politiki so povabljeni za danes ob 8. uri zvečer na konferenco z ministrom R e z k o m,
Praga 10. januvarja. Bivši državni poslanec Fran Rašin je umrl
Budimpešta 10. januvarja. Neodvisna stranka je danes inter-pelirala vlado, kaj je bil namen Lambsdorf fovega potovanja. Szell ni dal odgovora.
Pariz 10. januvarja. Giron je sprejel ponudbo, vstopiti kot re-dakter v uredništvo prenovljenega lista „Gi 1 B1 asa.
Gospodarstvo.
Dunajska borza v minulem tednu.
Ugodna struja, ki se je pojavila veled sklepa nagodbe, se je vzdržala in je napredovala tudi v tem tednu. Vsled stanovitnosti inozemskih borz osredotočala se je pozornost posebno na železne in transportne vrednostne listine, katere so de povišala izdatna naročila, ki jih obljublja vlada, in pa ugodno stanje akcije za podržavljenje železnic. Promet z bančnimi papirji bil je pri sicer povišanih kur-zih precej miren.
Bližajoča se konverzija skupne rente povzročila je nazadovanje teh naložbenih papirjev, nasprotno pa se je oddajala avstr. in ogr. kronska renta mnogo višje, da se novi emisiji  pripravi tem ugodneji trg.
Izmed transportnih vrednostij kažejo delnice češke sev železnice prirastek 8 K, delnice drž železnic so p< skočile za K 175, lombardi iz gubili so K 2 50. — Izmed bančnih delnic pridobile so delnice Nižjeav-atrijske eskomptne družbe K 550. — Alpinske so se podražile sa kron 175, delnice praške že), družbe za K 25, oroiarske za K 10*—. ahod-niške pa so znova padle za 35 K.
Novci in devise ostale so neii-premenjene, denar je postal ceneji.
i hranilnica v Novem mestu. V mesecu decembru 1902 je 273 strank vložilo 94.606 K 16 h, 203 strank vzdignilo 75.540 K 87 h, torej več vložilo 19.065 K 29 h, 16 strankam se je izplačalo posojil 31. 00 K, stanje vlog 2,105 569 K 04 h, denarni promet 490.826 K 52 h.
Poslano.^
Občinam ljubljanska okolic*.
Z novim letom so bile odpravljene državne mitnice iu je s tem znatno olajšan promet.
Vendar se gode ljudem še vedno velike krivice in treba bo storiti primernih korakov, da se tudi še te krivice odpravijo.
Sedaj mora namreč vsakdo, če se pelje po državni cesti skozi mesto, ne da bi se v mestu ustavil, plačati na mitnici mitnino. Oe se na pr. kdo pelje z dolenjske ceste v Šiško \— mora iti skozi mesto, dasi nima v mestu nič opravka in se tudi nič ne ustavi — a plačati mora vendar mit ni u o, čeprav vozi po državni cesti. To je vendar krivično in velika ovira in nadloga za promet.
Ker so najbolj prizadete občine v ljubljanski okolici, jih nujno poživljamo naj se združijo in naj store primerne korake, da se ttemu naredi konec.
(73) Več interesentov.
*j Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Poslano.*)
Odgovor g. Franju Šolarju iz Krop« na odprto pismo dne 13. decembra 1902 v „Slov. Narodu11 od 17. decembra 1902 št. 289.
V omenjenem pismu napadate mojega svaka g. Ig. Zupana iz Kamnegorice Ker pa tudi mene prigrizujete in vmes mešate, mi je dolžnost, Vam odgovoriti.
Že pri začetku žebijarske zadruge ste tolkli na veliki boben po časopisih, koliko boste vse storili za zboljšanje delavskega stanu, kako se jim bo zaslužek povikšal, kako bodo dobivali poceni živež v kon-sumnem društvu, katerega boste takoj vpeljali i. t. d. in kaj ste storili?
Samostojen trgovec sem 2e čez 37 let, odprl sem žebljarsko trgovino v Kropi in Kamnigorici, Vi gotovo ne, ker Vas ob tem času na svetu ni bilo. Popred ko ste k vojakom prišli, ste za pečjo in po gostilnah trgovali, po Vašem odpustu ravno tako. Ko se je zadruga pričela — katero pa Vi niste ustanovili — bili ste brezplačni pisač, ko ste pa načelnikovo hčer poročili, postali ste od rekruta takoj polkovnik s precej dobro plačo. Vi niste povzdignili nikdar železne obrti, še ceno ste znižali tudi niste nobenemu samostojnemu obrtniku pomagali, hodili ste le po potih, ki sem jih jaz odprl in pri blagu ceno zniževali kar gotovo ni bilo delavcem v korist. Sedaj veste kako se jajce na ost postavi ko sem Vam jaz pokazal. Ali so udje radi tega iz zadruge izstopili, ker so že pod Vašim vodstvom obogateli, ali so radi tega, ker niso imeli do Vas zaupanja —. Pišite in govorite zmerom le o revnem delavskem rodu, kakor da bi ga drugi vsi zatirali, samo Vi ste prilezli iz zapeči kot Odrešenik, nato ne bom dalje odgovarjal; saj ljudje poznajo mene, poznajo Vas in Vaše bahanje. Gosp. Zupan se ne poteguje kot moj sorodnik, za sorodnike le Vi vse delate, še napise za slavoloke, programe in povabila za veselice, časa imate dosti, se po časopisih hvaliti in si slavo peti. Zakaj pa še do danes nimate konsumnega društva? Zakaj pa Vi vse to svojim sorodnikom prepustite? Saj ima Vaš tast gostilno, prodajalnico, in vso vožnjo, in si kuje novce.
Ako moj svak mene obišče in pri meni pije in večerja, se Vi nimate nad tem prav nič spodtikati, kar je in pije to plača, tudi drugih nadležnosti meni ne dela. Še ni obležal na gnoju, ne na ulicah, da bi ga bilo potreba po delavcih na dom peljati, tudi najde zmerom svoje stanovanje, Vi pa sedite mnogokrat dopoldan in popoldan med uradnimi urami v gostilni pri Jalenu, ker Vam že dalje časa zrak v pisarni ne ugaja, a Vam od nas tega nihče ne očita
Ker se pa norčujete iz moje male napake v moji govorici, pa doma pri očetu in tastu poglejte — in osramotite.
Videti je, da Vam pri Vašem velikanskem delu mnogo časa ostaja, kupite si „Knigge" ta, Vam na bo škodoval. Jaz imam pa le skrbi, da zaslužim sa davek in svoje pomočnike, katere moram sam plačati, ne dobim zastonj kakor Vi — dokler bo šlo.
K r o p a 9. januvarja 1903. (97) J. M a gusar.
•) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Narodovo zdravilo, iatto se sme imenovat bolesti utefiujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in aol*k, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K ,1-GO. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    2 (10—1)
49.909 kron znaša glavni dobitek loterije „Dunajakaga umetnlško-obrtnaga društva". Opozarjamo svoje cenjene čitatelje, da se bo srečkanje vršilo nepreklicno dne 15. januarja 1903-
1'rnv doniaee ztlrnvllo, katero se že rad 40 let hrani za vsak slučaj v nekaterih rodbinah, je „Praško domače mazilo" iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega za-lagatelja v Pragi. To mazilo se rabi z jako dobrim vspehom, da se rana z obližem pokrije, kadar se je kdo nevarno ranil, rabi se pa tudi, da se prepreči nevaren prisad, tako da se rana po hladilnem, bolečino zmanjšujočem vplivu mazila hitreje zaceli. „Praško domače mazilo" is lekarne B. Fragnerja v Pragi se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inaerat!
Ljubljani.
januarja 1903.
BUgo
100 75
101 — 10125 100-25 10025 100-60
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Narodna čitalnica v Škof. Loki 100 K, kot novoletno darilo čitalničnih udov s prošnjo, da bi našli poanemalce. — Gospod Maks Domjcelj na Rakeku 8 K 22 vin. kot „ofer" pri gosp. Bele-tu na Uncu na dan Sv. Treh Kraljev. — Gosp. J. Šket, trgovec v II. Bistrici, 1 K, katero so il-bistriški izletniki v Mali Bukovci preveč za vino nabrali. — Gospod Franjo Strehovec v Adlešičah 4 K 70 vin., nabral v gostilni gosp. Grabrija v Adlešičah. — Gosp. Viktor Engelmann, trgovec, Grosuplje 5 K, kot spomin na veselo skupino v Žalini. — Iz nabiralnika v gostilni „pri Jurju" na Poljanski cesti v Ljubljani S K — Gospića Evgenija Pehani učiteljica v Dol. Logatcu 22 K, nabrane v gostilni pri Kramerji na Silvestrov večer. — Gospića Kristina Demšar, učiteljica v Šmartnem pri Litiji, 4 K darovali gg. Mar. Zore, Klem. Watzak in poSiljateljica. — Gospa Julika Vavken iz Cerkelj 10 K, nabrano v nabiralniku. — Gosp. Josip Lapa j ne učitelj v Cerkljah, 3 K in Ivanka Bohinec, učiteljica istotam, 1 K. — Gospića Mirni Tollazai v Logatcu 20 K iz nabiralnika. — Gospića Josipina Korenčan v Logatcu 5 K iz nabiralnika. — Skupaj 191 K 92 vin. — Živeli darovalci in nabiralci!
Borzna poročila.
Ljtibljansk
„Kreditna banka" v
Uradni kurzi dunaj. borze 10
Naložbeni papirji. j x>en»r
4"2°/o majeva renta . . . 101— j 10120 4 2°/, srebrna renta   .   .   .     100 95;   101 15
4°/0 avstr. kronska renta . ; 100 70 100-90
4%     „    zlata        „     . 120 95! 12115
4°/0 ogrska kronska    „     . 9+95| 9915
4°/0     „    zlata        „     . I 12055! 12075
4% posojilo dežele Kranjske M 97 76
4Vs°/o posojilo mestaSpljeta J 99 75
41/,0/«, » t. Zadra II 1C*> — 4Vt°/o bos-herc. žel. pos. 1902 10u25
4°/0 češka dež. banka k. o.      99 25
4»/.     ni      -      »      *°   I 9925
4l/.°/o zast. pis gal. d. hip. b. 100 15 47,°/0 pešt.  kom. k. o. z
10% pr...... 106 20 j 107-20
41/«0/«, zast. pis. Innerst. hr. ICO 50 101-50 4V,°/.             ogr. centr. ;
deželne hranilnice . 10050 10125 4l/»0/o zast. pis. ogr. hip. b. B 100*65 101*65 i7i7t Obi Ogr. lokalne železnice d. dr. . . . 99 50, 100 50 a"1/,0/. ». češke ind. banke I 9925 10025 4°/0 prior. Tret-Poreč lok. žel. 98 — ! 99*— 4°/0 „ dolenjskih železnic 99 50 10050 3% „ juž. žel. kup. »/i Vi 295 75' 297 75 4Vi°/e av. pos. za žel. p. o. 100— — Srečka.
Srečke od leta 1854 .  .  . 185- 190 —
„   „    1860-/» .   • 186— 188 80
„   „    1864 ... 250— 256 —
tizske ..... 159 50 16050
zemlj. kred. I. emisije 266 — 269*—
,.   II.   „     H 266-50 268f0
ogrske hip. banke . H 256 90J 258 90
srbske a fre. 100 — 90 50' 92 BO
i;    turške..... 11375 114 75
Basilika        srečke   . . 18 85 19 85
Kreditne            ,    ... 434— j 438 —
Inomoške            „    ... 84-— 88 —
Krakovske          „    .   .   . 75— 78 —
Ljubljanske        „    ... 73— 78 —
Avstr. rud. križa ,    ... 55 75 56 75
Ogr.     „     ,,      B    .   .   . 27 60j 28 60
Radolfove            „    .   .   . 73— 77 —
Salcburške          „    .   .   . 75 — 77 —
Dunajske kom.   „   .  .  . 437— 441 —
Delnlee.
Južne železnice'  .  .  .  .     59 —    60 —
Državne železnice .... 694 25 695 25 Avstro-ogrske bančne del Avstr. kreditne banke . ,
Ogrske      w          „          . 73185! 733 25
Živnostenske         „      .   . 256— j 256 50
PremogokopvMostu (Briix) i  708—! 714'—
Alpinske montan .... 389 — 390 —
Praške želez. ind. dr.   .   . 1646— 1656'—
Rima-Muranvi..... 488 — 489 —
Trboveljske prem. družbe . ; 380 —J 385 50
Avstr. orožne tovr. družbe 318—: 320 —
Češke sladkorne družbe   . 149*—j 151*—
Valute. j.
C. kr. cekin......i 1131i   113o
20 franki....... 1905J 1908
20 marke....... 23 41     23 BO
Sovereigns...... 23 92 21*—
Marke........ 11710 117 30
Laški bankovci..... 95 25    95 50
Rublji....... , U 262 50J 253*50
Žitne cene v Budimpešti.
dne 10. januarja 1903. Termin,
Pšenica za april .  .  .  za 50 kg K 7 70
Rž ,, april ...    ,, 50 „ „ 668
Koruza   „ maj   .   .   .    „ 50 B H 668
Ovse      „ april.....60 „ . 612
___Nespremenljivo.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici: Dne 3. januvarja: Marija Suhadolnik,
dninarica, 68 let, trebušni rak.
Dne 4. januvarja: Jožef Ku&ar. gastač,
68 iet, rak.
Meteorologično poročilo.
Vitina nad morjem 306*2.  Srednji zračni tlak 736 0 mm.
1555 — 1564 — 69125 69225
Jan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempera tura v 'C.
9.	9. zv.	7381	76
10.	7. zj.	737 0	90
i»	2. pop.	735 2	91
Vetrovi
Nebo
st. jzahodi oblačno
sr. j zahod oblačno si. ssvzh dež
Srednja včerajšnja temperatura —73°, normale: —27°. Mokrina v 24 urah : 0 0 mm.
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hrlpa-vostl in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
MATTONI-JEVO
GIESSHUBLER
alkalično kiselico
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razsli-zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.     (79—1)
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Pravnik
želi vstopiti v kako pisarno v Ljubljani.
Ponudbe pod „Pravnik" na uprav-ništvo „Slov. Naroda". (96—1)
Izurjena
v mešani trgovini išče službe. Nastopi lahko takoj. (94—1) Ponudbe naj se blagovolijo poslati na uprav. „Slov. Nar."  pod M. 94.
Rad. Kirbisch-a slaščičarna
v Ljubljani, Kongresni trg
priporoča (3246—4) vsak dan avvsBdfcsB
pustne krofe.
■V NaroČila na zunaj se izvršujejo točno.
za živote kakor tudi   nekaj učenk se takoj sprejme. — Sv. Petra cesta 5t. 10, pritličje. (99_i)
Izvežbana
prodajalka
želi službe, bodisi v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravništvo „S1. Naroda" pod št. 80. (80)
Trgovski pomočnik
22 let star, že vojaščine prost z dobrim spričevalom, kateri je bil blizo 8 let v jedni trgovini, vešč slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, ter izurjen v manufakturni, špecerijski in usnjarski stroki, želi službo takoj nastopiti v mestu ali na deželi. Blagohotne ponudbe blagovolijo naj se pošiljati pod A. B. poste rest. Ljubljana. ____(98-1)
Delovodja in strojevodja
ki že več let deluje v tovarni za razne lesne izdelke, parni žagi, mizarstvu itd. želi svojo službo s 1. aprilom prenieniti.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". (84—1) —- ■aMaaaaaaaaaaaaaanuaMaaaji h
Razkosana srna
se dobi še vedno pri mesarju (83-1)
Jran £ovše
Jurčičev trg.
Mesnica je odprta vsak dan tudi popoludne od 5. do 6. ure.
Varuj ■vojo ženo!
;a Ttako rodbino naj važnejšo* fkajigo ▼ otroikih zadevah ■ oea*j tUoc **.hT»lnimi pismi poiilja diskretno b» 90 Tin. t »vitr. tnuikah gosp* A. Ksups, Berlin S. W. 220 Ln-^ go" eenstraM« 47.
Svila iz Ziiricha
ima svetovno ime. Velemoderni destjin bel, Crn, barvan vsake vrste. Neprekosna izbera po najnižjih eogros-cenah na metre ali kolikor treba za obleko za zasebnike poštnine in carine prosto. Na tisoče zahvalnih pisem. Vzorci franko. PoStnina
za pisma 25 v. ■'o-* »r nI i U« zvez« kr Mvlleno blaga
Adolf Grieder & Comp, Zdrich N. IO.
kraljevski dvorni zalagatelji.      (Švica.) i (14—1)
PlUss-Staufer-jev klej v tobolflk In alrkeiileiilt ▼ečkrat odlikoran je Blatimi in srebrnimi ■Tetinjami, 8 katerim se lahko slepijo slomljene stvari,   ima na prodaj Frun Mellnisan v ljubljeni. (74—1)
Popolni nadomestek
za francoski konjak i
so izdelki staroznane tovarniške firme
grof Keglevich Istvan utodai
Promontor. Ustanovljeno 1882. (Orofa  Štefana  Keglevich-a nasl.)
Prostovoljno se proda skupno ali na drobno
po$c$tuo
obstojeCa iz hiše, hleva, poda, vrta, njive, travnika in gozda. Vse skupaj meri 6 oralov, 474 sežnjev ter je oddaljeno od železniške postaje Medvode četrt ure.
Natančneje pova lastnik I snac StrekelJ» vrtnar v Spodnji Šiški pri Ljubljani (v hiši, kjer je gostilna „pri Združenju".) (23-3)
G. FLUX
Gosposke ulice štev. 6
posredovalnica stanovanj in slnžoe
priporoča: jako vestno, starejšo in zanesljivo prodajalko, ki je sposobna za vsako, tudi največjo trgovino, ter z izvrstnimi spričevali. Gre tudi na deželo. [93)
Pritlična hisa
v Metliki, obstoječa iz dveh velikih sob, kabineta, kuhinje, shrambe in kleti, ter obdana z velikim vrtom, se po ugodni ceni takoj proda. Pri hiši je tudi vodnjak in šupa za vozove.
Povprašati je pri g. Emanuelu Fuxu star. v Metliki št. 129. (95—1)
r Veliko denarja!
do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužit iosebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod „Reell 118" na Annoncen-Abtoilung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. 6.   v2786—27)
V tobačni trafiki in posredovalnici za službe
A. Kališa na Jurčičevem trgu se od
zdaj zanaprej dobivajo razun «,$lo-vcnslte#ra zaroda" tudi tržaški ..Škrat** in vsi dunajski, graski in več ilustriranih listov in prosim, da si p. n. čitateljstvo tam preskrbi svoje časnike.
Z velespoštovanjem
(82-1)
fi. 3(ališ.
Agenti za razpečavanje srečk, agenti za zavarovanje kolporterji itd.
morejo na mesec 300 do 400 kron gotovo in stalno zaslužiti. Vpraša se vpod „Slehere Eilstrnz" na anoneno ekspedieljo J. Ilttnneben, Dunaj II., PraterHtrasMe 33. 2995-13
Društvo zdravnikov na Kranjskem
razdelilo bode za tekoče leto 6 podpor po 200 K in 6 podpor po 100 K iz
Dr. Ldschner MaflerjBTB ustanove
za udove in sirote društvenih članov. Prošnje opremljene z ubožnim listom doposlati je  vsaj  do I. febr. t. L
odboru.   Na zakasnele  prošnje se ne bode oziralo.
V Ljubljani, 9. jan. 190-5.
Za odbor:
Dr. Kopfiwa
(65) t. č. predsednik.
Največja zaloga navadnih do najfinejših
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Fakič
v Ljubljani.
Heznanina naročnikom le pošilja s povzetje«.
Epilepsija*
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva brošuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Krhv«nuen-Apo-theUe, Frankfurt a. M. (2l3b-l9j
I   i     ■ I ii .— .....■     in       I . I   ■       ■ lli——M   i I — - -
Mladega
manufakturne branže z dobrimi spričevali sprejmem takoj. Ravno tako vzamem takoj v u k dečka s primerno šolsko izobrazbo, poštenih s ta riše v
V ljllbljnltl. (54-3)
V"al>ilo
plesnim venčkom
kateri se prično
v nedeljo 11. januvarja
in se vrše
vsako nedeljo v predpustu
v gostilni pri Majarončku v Vodmatu, Stara pot štev. 1.
Postrežba točoa, vina izvrstna, cena nizka, vstopnina prosta.
K obilni udeležbi vabi
Jernej Jelenič
(88) gostilničar in posestnik.
(751)
Za ljubljenca
najprimernejše darilo Je Ntekleiiifti
J. Klauer-i-^ JRIGLAVA'
finega rastlinskega likerja. — Cena za kakovost Exf. (extraf.no):     lil— 7) Vi I* steklenlea  14 41*—
S 99
■ ••jo
Dobiva se pri edinemu založniku
Edmund Kavčić-u
v Ljubljani (nasproti glavne pošte) in drugih dobrih prodajalnah.
Prodajalnica
z večjimi magacini, z velikimi pro stori in v dobrem stanu ohranjena, z vso opravo za manufakturno in špecerijsko blago, v sredini trga, na glavni cesti in najbolj prometnem kraju ter s pravico žganjetoča, daje se za več let v najem pod ugodnimi pogoji. (47-2) Kdor želi to prodajalno v najem vzeti, naj se v tem oziru osebno ali pismeno obrne na podpisanega
Anton de Schiava
v Cerknici poleg Rakeka.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Fotoplastična umet. razstava.
Senzačno, poučno in izobraževalno.
Odlikovana na vseh svetovnih razbtavah. Danes, v soboto, dne 17. januvarja, zadnjič razstavljeno:
Berchtesgaden, Konigssee in pohod na VVatzmann.
Od nedelje, dne II. do všteval dne 17. januvarja:
Kassel
z
VVilhemshbhe )n VVilhelmsthal.
Novo, senzačno in amisantno so , amerikanski
5 novo doMlIli  zabavnih allk. Za 5 krat se plača SO vin. Olvorjeno viiak dan, tudi ob nedeljah In   praznikih,  od   O. ure zjutraj do O. ure »veter. (70)
Žrebanj« dne 15. januvarja 1903.  Glavni dobitek:
Promese k Salmoviiii srečkam   a K13  K 84.000
(43) priporoča
„Ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani.
Svet. razstava v Parnu 1900 „6rand Prix".
Svetovnoznani ruski karavanski čaj
bratov
KnC popoff
—— MOSKVA
c. kr. dvornih zalagateljev.
blago.
Najfiueji.
Vikt.tv. munka  postavno savarovana.
Pisarna: Dunaj, VII/*, llreliearaacie O.
Na drobno se dobiva v vseh zadevnih finejaih trgovinah v originalnih zavitkih. '2663 6) •^1» »i*      »1» •!■» »\*      »A* •#*      *4» »1»      »JU »i* •!» »i» «
FRAN ZUPAN
Ljub jan a ^ Valvazorjev trg* 4 ^ Ljubljana
priporoča svojo (t>9—1)
z vsem komfortom higijenično urejeno
brivnico ter posebni salon za friziranje dam.
Negovanje rok in nohtov po angleškem sistemu. ^ Umivanje glav z najnovejšim amerikanskim umivainim  in  sušilnim aparatom. ^ Posojevanje in prodajanje lasulj za  gospode in za dame. ^ Friziranje dam v abonma tudi na domu.
. tJ^M tf* JJU aRa «J* «*• «JJU . * • «*•
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane luž. kol. Praga čez Trbii. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Liubno, čez Selzthal v Ausaee, Solnograd, čez Klein-Reifiing v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Od 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3- uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, če« Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Genevo, Pariz, čez Klein Rtifiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Monakovo d.rektni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano již kol. Proga is Troiža Ob 3 uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 131, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. iMonakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-, poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curib, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osotni vlak z Dunaja, Ljubna. Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga iz Novega mesta in Koćevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 4t m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 35 m zvečer istotako — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne i a ob 6 uri 50 m nvečer. — Prihod v LJubljane drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki: Ob 6 uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1)
i 3e^^ 3? 3L S3^^k		511q i
Žrebanje že v četrtek!	G-lo."vrxi kron 40.1	cLoToitels: 900 ta
Srečke umetniško-ob (2927-21)                    &   1 faro	rtnega društva mo	prlporoea l J.C. MAYER v Ljubljani.
I
Na tisoče zdravnikov v tu- in inozemstvu so preskusili ter priporočajo
Lovacrin * vodo za lase
pri gologiavosti,   pri pomanjkljivi rasti brade, pri slabi  rasti las pri damah, pri izpadanju las in pri prhajih.
To naznanilo je ra vsakogar, tako sa daoM kakor sa gospode, ki to doslqj brez uspeha uporabljali druga ueite-vilna sredatv* u rasteoje las, jako raino. Zdržim se seveda vsake raasodbe o drugih sredstvih, ali to vam morem določno sagotovtti, da je „LOVACRIN" uajvspe&nejse sredstvo. Ono se vedno ikgotavlja po slavno-znanem receptu in mi vsak dan prinese sia stotine priznanj. V malo dneh po prvem naroacanju sačuejo lasje rasti in to se nadaljuje, dokler se ne doseže sdrava in polna rast modno zakoreninjenih, naravnih las. Buren tega ne gredo več a glave lasje, ki so srastli vsled uporabe ,, i.n v acki N A • Mogel bi vsako atran tega časnika iap"lniti * irpričevali, kf sem jih pr*>i*«l tekom andnjih 6 metocer.
,,U »V Ai'UlN" učinkuje > tako kratkem času, kakor si it moremo želeti. Fini m?h m.ijhuih, toda krepko
vraičeL.ih las si najpoprej prikaze,   ki   ne raavijej«. potem a tiato   močjo   kakor   pri mladem adravem človeku.
,.LO V A CR1 N" uporaliljajo osebe vseh družbinskih alojev, obojega spola in vsake starosti. Veliko izmed slovitih oseb sedanjega časa so ga uporabili s vspehom.
,,LOVACRIN" preprečuje izpadanje las, odpravlja prhlaje, daje pred časom osivelim lasem sopet ia-virno naravno barvo, blaži srbenje ter pospešuje rast obrvij, trepalnic, brkor in brade, kakor tudi rast las na goli glavi.
Cena velike steklenice ,,"LOVACRINA", ki zadošča sa več mesecev, 6 K, S steklenice 12 K, 6 steklenic 20 K. Pošilja proti postnemu povzetju ali če ae denar uaprej posije, evropejsko skladišče:
K. Feltli, Dunaj VI. Marlabllferstrasse 45.
ZtalogO JT IJ lili IJ ta lil hltiijo: (Q0)
Anton Kane, nVoguerija; Edvard Mahr. Židovske ulice;
lekarna pri zlatem jelenu.
Josip Reich
barvanja in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoCa za vsa v to stroko spadajoča dela.
Postrežba toenn.
<>!!♦*     lit / Wf,
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
pnporoCa svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov ter vseh   optičnih predmetov.
Zaloga in edina prodaja
xrxo2TLOgrra.r^-OTr za zaznamovanje perila.
« grammophonov -S
ki igrajo izrecno močno in natančno.
i
m m
m
- ♦ ■
trs
trsi
Stari trg 21. Glavni trg 6. Vegove ulice 12.
Pekarija
in slaščičarna
J. ZALAZNIK
Prodaja moke
in raznovrstnih živil.
Prodaja drv in oglja.
Stavi trg 32.
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše facpone.
' #>» IVimke cene. ^
Prodaja na drobno In debelo.
Avgust Agnola
Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Velik«
zaloga
steklenine,
porcelana,
svetilk,
zrcal,
šip itd. itd.
po najnižjih cenah.
8062
65
han Sfer
Mehanik L .
Opekarska cesta SI 38.
bivalni »troji po najiitijl ceni. S?ieiUl<» in v to stroko   spadajoča |»o-
pravtla izvršuje dobro In fen«. Pnenmailk jjl«!..
i
A. KUNST
Ljubljana
Židovske vilice -i.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame. gospode
za
in otroke je vedno na izbero.
Vsakeršna naroČila izvršujejo se točno m po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in ^aznamenujejo. - Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati
0W TTTTTTtfV¥fffT7TTfVT?Ty
E t
►
% H %
«*
%
H %
Jt % %
sc %
%
%
% % %
ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Reich)va hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
&teđilx&lli ognjišč
najprlprostejšlh kakor tudi najfinejših,
z žolu medjo ali mesingom montira rtih za obklade    sečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvrftoV
s*
5k % 9 %
91
•crn
Alojzij Kraczmer
prodaja in izposojevalnica glasovirjev in harmonijev
Ljiljana Sv. Petra cesta 6.
Največja zaloga glasbenega orodja.
Lastna delavnica za popravljanje.
Zastopnik'c. kr. dvornega in komornega tovarnarja glasovirjev :
JL .  B či> «■» «e- n d. o s* f V~ p*
Ubiralec glasovirjev v glasbenih
zavodih „Glasbena
Matica" in Jiftarmonično
društvcuv Ljubljani
polovico cene
Mino Ham
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
R. Miklauc
Ljubljana Špitalske  ulice  štev. 5,
Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000«— Kupifs in prodaja vse   vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij,  srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju.	LJUBLJANSKA 1 KREDITNA BANKA V LJUBLJANI špitalske   ulice   ^ *m - 2. Zamenjava in ekskomptuje                      Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje   in        Z5a.T7-a.r-u.3e  srečke proti vnovčuje zapale kupone.                       k-o.rzrj.1 Izg-a/tol. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. JCT   £wkompt in iukHMno  menle.    "St-U                  IfcST"    HorniH   naročlln- ~5u4J	Podružnica v Spije tu (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga. 2975—18) Promet s čeki in nakaznicami.
		
C
Tuzemska zavarovalna družba
išče za Kranjsko ja^^ spretnega in poštenega
potovalnega uradnika
(akviziterja), ki mora biti zmožen, da ne samo sam zavarovanja sklepa, temveč da tudi v celi kronovini izvrši organizacijo.
Taki gospodje, ki so že delovali v zavarovalni stroki, imajo prednost. Služba je stalna in jako dobra, oziroma združena z glavno agenturo.
Ponudbe najpozneje do 15. januarja pod: „Assecuranz" v Ljubljano, hotel ,.Llovd". i91—1)
Gostilna in prodajalnica
z mešanim blagom v bližini bodočega predora nove železnice na Gorenjskem in blizu Bleda, v vasi, kjer dosedaj še ni bilo gostilne, za 4 leta zagotovljena dobra kupčija in tudi zanaprej, se odda od 1. marca naprej v najem.
Prostori so: Ves pritlični del hiše obstoječ iz 2 sob in veže za goste, dalje vrt za goste, vrt za zelenjavo, 2 kleti, prostoren msgacin za trgovino z mešanim blagom, hlev za 1 konja itd
Ponudbe je pošiljati pod: >#št. 23 P. K." na upravništvo „Slovenskega Naroda". (3074—4)
prostovoljna javna dražba*
Vsled dne 14. decembra m. i. nastalega velikega požara, ki mi je uničil razmi vec gospodarskih poslopij, tudi vso steljo iu krmo za krave in ker potrebne velike množine tako dobre krme in otave, kakršno sem imel, ne morem takoj in v tej množini dobiti, odločil sem se, do spomladi svojo živino prodati.
Prodajal bodem torej potom javne dražbe tukaj
dne 15. t. m. ob IO. dopoludne
24 lepih težkih kravf
katere so vse izbrano dobre mlekarice in nekatere
tudi debele za mesarja.
Povabim torej vsakega, kdor hoče zelo dobro molzno plemensko
kravo kupiti, da porabi to priliko in pride imenovanega dne k dražbi.
Ob jednem pa tudi naznanjam, da vsled tega svoje upeljane mlekarne ne opustim, ampak jo obdržim in bodem v tem času zanesljivo, čisto in pristno mleko od velikih posestnikov iz občin Žmarje, Grosuplje in graščine „Boštajnu dobival in svojim p. t. odjemalcem oddajal.
Ko pa bode do spomladi moj pogoreni hlev zopet zgraden in ko se bode kositi pričelo, nakupil si bodem zopet izbranih, dobro molznih, mladovnih krav še v večjem številu in že danes opozorim vsacega posestnika, kateri bode imel konec aprila t. 1. težko mladovno dobro molzno kravo na prodaj, da mi to in ob jednem tudi ceno naznani. (87—l)
3(arol £enče
posestnik in vinski trgovec na Laverci pri lij ubijani
osebna postaja ..Laverca" dolenjske železnice.
si
it
H
Ljubljana, Dunaj^a cc^ta 2.
Usojam si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem s 7. janu arjem t- I. pričel točiti izborno in priljubljeno
obenem bom imel tudi zanaprej dobro uležano zimsko pivo v sodčkih iz pivovarne v Plznjii.
Pred gledališkimi predstavami in po njih vedno sveža kuhinja, izborna, dobra naturna vina, skrbna postrežba; tudi je vedno na razpolago družbinska soba za 15—20 oseb.
Z velespoštovanjem
(56-2)
restavrater.
H
M
rrpOAkl   PAPAO    Je železito>   redilno in krepilno sredstvo, ki množi kri in iLllO Ali   U ALi AU    jači živce, ter je jako okusno in lahko prebavljivo. Vprašajte svojega zdravnika.
Josip Mujr, lekarna „pri zlatem jelenu" v Ljubljani.
C. kr. prive tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah.
priporoča svoj pripoznano izvrsten M^om-^ j and ■ c«Mnont v vedno
jednakomerni, vse od avstrijskega drufitva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede* tlakovne in  odporne trdote dal«*« nadltrlljujoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in n a j s i o v i te j S ih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (2609-12)
Dunaja I., Iffia2ci1zxilic1.xistpa.sso 9.
I Založena 1847. j
I Založena 1847. |
Tovarna pohištva
J.J.NAGLAS
v Ljubljani 2
Zaloga in pisarna: Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za  spalne   sobe,   oprave za
jedilne sobe,   oprave za salone, žimnate modroce, modroce na peresih,  otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Stroji za pripravljanje krme.
Rezalni stroji za rezalnfco^
m patentovanim vrtilnim krožnim mazil-nikom, gredo Jako  lahko ter se prihrani do -tO mori.
Rezalniki za repo in krompir« Jfllinl za drobljenje in mečkanje. Parilnlki za živinsko klajo* Prenosni štedilniki za kotle
z emajliranim! ali neemajliraniml vložnimi kotli, stoječi ali prevozni, za kuhanje ali parenje kiaje, krompirja, za mnoge poljedelske in gospodarske namene itd. dalje
14iki*iiziii luščilnikl^ čistilnice za žito. zbiralniki <trJJcri). stiskalnice za seno in slamo* za ročno gonitev,
stoječe ali prevozne. (2400 —8)
Jttlatilnice, vitli (geplji), jekleni pljugi, valjarji, brane.
Najboljši sejalni stroji     % ti. It M Ol, A" (Schubrad-SyStem)f
se jako lahko vodi z roko ni treba menjati koles za vsako vrsto zrnja, za bregovita in ravna tla.
Samodelujoče pa ten t ova ne
brizgralnice za uničevanje urim. sadnih škodljivcev, in za zatiranje peronospore,
izgotavljajo in prodajajo v najnovejši odlikovani koimtrueljl
PH. MAYFARTH & Co.
tovarne gospodarskih strojev, železolivnice in parne fužine
Ustanov. 1872. Dlinaj, 11/1, TabOrstraSS6 71.   850 delavcev.
Nagrajena z več kakor 490 zlatimi, srebrnimi In bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah.      Natančni katalogi gratis. — Zastopniki in preprodajalci se iščejo.
tržaškega cesarsko -iraškega ristalnega olja
Zaloga za Kranjsko pri: M. Kastnerju v Ljubljani.
dosežete z
vporabo
*■ H Prednosti s pcfpolnoma bel plamen, gori brez duha in je ti
nevnetljiv. I V izvirnih posodah a 15 kg; za kilogram 56 vin. I Zastave za posodo se ne zahteva. — Naročila na deželo se izvršujejo v zabojih po 2 posodi franko zaboj. (3124-7) Na drobno se prodaja liter po 48 vin.
1
WL63
FR. P. ZAJEC
Ljubljana
Stari trg štev. 28
urar, trgovec z zlatnino in srebrnino in z wsemt optičnimi predmeti.
Nikelnasta remontoar ara od gld. 1*9«». Srebrna cilinder rem. ura od gld     —. ym~   Ceniki zastonj in franko. ~W
MODERCE
natančno po životni meri za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi
© o* E bD ta os
S =
_ c O ©
co 2 —— tn
o ®
o »o E -
(D © CO
>o
•o oT
• Vi
prlporoea
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg 17.
H™
r;
Važno! Važno!
gospodinje, trgom in živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
, za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, H korenine itd. tud po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, re-dilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, foto^rafirne aparate in po!r»*l)M'{iie. kirurgična obve-zila vsake vrste, sredstva za desin-fekcijc, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za* živinorejce
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
-n Drogerija j<-
Anton Kane
Ljubljana. Šelenburgove ulice 3.
E
D
1
Klobuke
najnovejše facone
priporoča po najnižji ceni
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
■ ■ »
Anton Presker
I krojač in dobavitelj uniform avstrijskega d'uštva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča   svojo   veliko zalogo
gotovih
oblek za gospode in dečke!
jopic in
plaščev za gospe,
nepre-
močljivih
havelokov
i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših nzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
IVIIvA
Največje važnosti za vsako rodbino.
6GI
NAJBOLJŠA SVOJE VRSTE.
za zabelo
daje juham, bouillonom, pri-makam , soči v je m itd. presenetljiv, krepak in dober okus. Malo   l4apl|le zadoiea.
Stekleničice od 50 h naprej.
Konsomr^e-tobolci
za Krepko juho.
1 tonolee za 1 porcijo 12 h.
1 tobolee za 2 porciji 20 h.
Polije se samo z vrelo vodo in brez vsake primesi je gotovo.
v tanletalt.
[JiiiiiimiimiiiiitiMi iiiiiiiiitiM.«...
Tableta za 2 porciji 15 h.
Maggi-jeve jahe v tabletah omogočijo hitro huiiio x vodo izgotoviti krepke in lahko prebavljive juhe.
1?» razll^nlli \rmi.
Poskušnja prepriča boljo, nego vsuka reklama.
l»ol»i%i« *e v % kolonijalnih, tlelikatfMiiIh In tlrourci-IJ^Uili trmi limli.
(76)
I
Zahtevajte pravo
Ciril-Metodovo
kavino primes
katero priporoča domača
I.jugoslov. tovarna za kavine surogate v Ljubljani.
Zahtevajte jo povsod!!
I
PetOTStlR mu
sprejme Anton Humnier, pek v Kran'u. Natančneje se izve pri njem. (23—3)
Uradno dovoljena
im
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gospodske ulice št, 6
prlporoea  ln   nameMca   I«- boljše
službe iskajoče vsake vrste
ka Ljubljano In dr« aro ti. Potnlna tukaj. — \atanrne|e v pisarni. — Vestna  tn  kolikor možno hitra
pogtrezba zagotovljena.
prašno izbero
za dame ■■■ deklice
XX
xxx x>x
XXX
u u u
XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX
XXX XXX
XXX XXX
XXX
XXX
XXX
kakor tudi
manufakturno blago
perilo
vsakovrstne preproge
i  t. d.. p r I p o ro p »
Anton Sckter
Ljubljana
Spitalske ulice štev. 7.
XXX XXX XXX
XXX XXX XXX XXX XXX
xx>
XXX |XXX
XXX
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX BI ■ Solidno blago.   |X^XXXXX| s Mizke cene. ■■
XXXXXXXX^X^<XXXXXXX>C<XXXXXX
o rtj*?t X,i^,n}l P ° k ' a d e m
F.BJerev »V*rUgn?Z*****«
Usojam si p n. občinstvu naznaniti, da bom svojo koncesionirano
pisarno
za pc5redci>anje 5lcžb
od zdaj zanaprej  dalje  vodil kakor poprej.
Dočim se velecenjenim damam in visoki gospodi v slučaju potrebe kar najbolje priporočam, prosim, da sprejmete zagotovilo, da postrežem velecenjeni gospodi le s solidnimi in najboljšimi posli.
Z volespoštovanjem (31—3)
Alojzij Kališ
Jurčičev trg.
Sriffotg
Bdttger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strapa prosta za ljudi in domače živali, a 40 kr. in 60 kr.. se dobiva samo
v deželni lekarni 9,prl Mariji pomagaj" M. LeuHtek-a In w Ir-karni   I halda Trnkoezy-Ja %'
IJ ubijani.
Z uspehom podgansie smrti sern bil jako zadovoljen. Po prvem nastav1 enju sem naSel 18 podgan mrtvili in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne* 11. februvarja 1899. (2208—18) Mj. Krei, mlekarija.
je najboljši in najcenejši
pristno-amerikanski
samobrilni aparat
This shows F rame with Handlc complctc, :cj«t for pa c le ine*
Udobno se drži v roki ter se ž njim lahko sigurno in prijetno brije !! (2846 10)
Dobiva se po izvirnih tovarniških cenah pri
F. Juvan-u, nožarju v Ljubljani.
do 300 gld. na mesec
n
i I lahko zasluzijo osobe vsacega \Jk stana  v   vseh  krajih  gotovo in
pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. —    Ponudbe  na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche zasse 8, Bu dapest. (2940-7)
Red Star Line, Antiverpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel,
na Dunaju ali (2073—20)
Anton Rebeh, Konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.
V življenju ne bo več!
400 kom. za samo I gld. 80 kr.
1 prekrasno pozlačena, natančno idoča an-ker-ura s sekundnim kazalcem, gre 36 ur, s triletnim jamstvom, 1 prima usnjat port-mone, 1 lep moSki prstan z imitiranim
žlahtnim kamenom, 1 ff žepni nož, 1 prsna igla z imitiranim dragu'jom, 1 garnitura mansetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, 1 žepno toaletno zrcalce, 5 mičnih šaljivih predmetov, ki vzbujajo veliko smeha,
1 pat. niklasti tintnik. 25 elegantnih dopisnih predmetov, 1 elegantna pariška broža za dame, 1 par boutonov z imit. briljanti (srebrni kavlji), prav dobro ponarejenimi, 1 mičeu album s 36 slikami, in k temu še 300 raznih predmetov za domačo in navadno rabo, gratis. Teh mičnih 4<jO predmetov z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja
proti poštnemu povzetju le 1 jtlcl. SO kr.
Le kratek čas se dobiva pri (50;
dunajski Crand-filijalki
Alex. Jungerwirth
v Krakovu št. L 2.
Opomba: Za neugajajoče se vrne denar.
•:%«.i^-.>«
- _ .v.
sam
11 j .i iiiu.i
mm
mm
ti rt i T
r
Treovina z železnino „MERKUR"
PETER MAJD]G
i IS
*W 0*1Jtx,   Graška  oesta šte
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa In jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnlne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske pc . _ tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebšdh  V >r
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte Itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štoi ^ lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
ja^* Tomaževa žlindra, najboljše umetno poiojllo. *^aj
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
Postrežba točna.
<5ene nizke.
m&mm
mm
Usak dan sveži
pustni krofi
se dobivajo pri (41—2)
Jakobu ZalaznikUe
Stari trg št. 21. Mestni trg št. 6.
Naročila za zunaj  se izvršujejo točno.
Vabilo
k
r
rednemu občnemu zboru
Prve Kranjske mizarske zadruge
v Šent Vidu nad lij ubijano
kateri bode
v nedeljo 18. t. m. točno ob pol 4. pop.
v pisarni lastnega poslopja.
Dnevni red:
Nagovor načelnika. Poročilo blagajnika. Poročilo načelstva o računu in bilanci.
Dopolnilna volitev odbora. Razni nasveti in predlogi.
Sent Vid, dne 7. januarja 1903. (78) Naćelstvo.
Srečkanje 14. jauuarja.
Prodajamo: (4—4) 1 Laške križeve srečke, »lobitne liste 1 Stolnocerkvene (bazilika) srečke 1 Srbske državne IO frankov srečke 1  Josziv (dobrega srca) srečke
proti 34 obročnem plač. v mas. a K 2.—
ali     26       „ ||    ..    .,    a K 2 50
ali proti gotovini K 57. Vsako leto 11 srečkanj.   Glavni dobitki K 30.000, K 20.000, 100.000 frank. 1: I
Kunec ima takoj pravico do dobitkov pri sreCkarjju Prvi obrok s postno nakaznico  Srečkalni listi gratis
Menjalnica Friedlander & Spitzer
Dunaj I. Schottenring I.
občnemu zboru
Posojilnice zaSodražieo ter okolic.
reg. zadruge z neom. poroštvom
s sledečim v s p o r e d o 111:
1. Nagovor ravnati lja. '2. Poročilo   načelstva   in nadzorstva za sedmo upravno leto lVO^.
3. Volitev nadzorstva.
4. Nasveti.
Občni zoor se vrši v posojil-niškem prostoru   ob  3. uri v nedeljo popoludne, t. j. 18. januarja 1903. (92) Dodatek: Ako bi ob določeni uri m* bilo zadostno število zadružnikov, ima se vršiti pol ure kasneje drug1 občni zbor z istim dnei nim redom.
^HCClNtVO.
Najboljše črnilo sveta
Kdor hoče obntalo ohraniti lepo ble&čeče in trpežno, nai kupuje
14111114»
Fernolendt čeveljsko črnilo
za bvetla obutala
MMM
Fernoleuflt creme za naravno nsnje.
Dobiva se povsod!.
C. kr. priv. tovarna ust. 1.1832 (1161-35)        na Dunaji.
Tovarnlitka »«lox«i
Dunaj, L, Schulerstrasse21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje Ime
St. Fernolendt
Lepa senožet
poleg ceste, pripravna za zidanje v Trnovem pri Kolezju blizu tovarne proda se prav po nizki ceni. — Več se izve pri Janezu lilxovlrar^
Kolezijske ulice   št. 16 v Trnovem v Ljubljani. (52—2)
I
Kogar nadleguje ICBŠOlj na] poskusi kašelj ubla-žujoče in veleokusne
Kaiser-jeve
prsne bonbone.
)7 J f| noturiko overovljen 11» in II spričeval Jamci za |fo« 4 I TU tov vapeh pri liatilju, hri-pavostl,   katarju   in zaallženju.
Mestu teh ponujano naj se zavrne! a Zavoj 20 in AO vin. (2660—12)
Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v LJubljani in pri Ubaldupl. Trnkoczvju v Ljubljani. V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladović.
Izvrstno delujoča
osti I na
„Pri zlatem levu" v Kanalu v soški dolini
se daje v najem
odnosno se tudi proda. (51—2) Gostilna ima velike hleve, obširen rt, dvorišče in 10 opremljenih sob za renoeevanje  tujcev.   Preskrbljena je idi z vso hišno in gospodarsko opravo, idi gradnje bohinjske železnice obeta gostilni še večji promet. Ponudbe : rejema lastnik A. Križnic, Kanal.
-
Naznanilo.
Podpisani večletni poslovodja dimnikarske tvrdke Elizabete Poshvar naznanjam
da imam svojo lastno kocesijo za izvrševanje vseh v dimnikarsko stroko spadajodih del ter smem sprejemati naročila.        4i—2
Z velespoStovanjem
Ivan Kernc
dimnikarski mojster
Dolenjska cesta št. 19.
: '
P P
P
m
m
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brdo v Gorici
priporoča gar. krčmarjem in zasebni* kom   pravo pristno
Briško vino
z najboljšo postrežbo |po prav zmernih cenah.
Vino se razpošilja v sodčkih od 56 litro v [naprej ter na željo tudi uzorce.
Obenem priporoča
najboljše sadje.
ena
Sedež društva je:
Gorica, ulica Barzellini 20,
(2998 - 6)
Tovarna pečij
in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Tedaj
vIJ ubijani,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki Stradon 9
priporoča vsem sidar-skim mojstrom in stav-*Jt± benikom svojo veliko zalogo
' najmodernejših pre-
1 banih ter barvanih
J prstenih
člj
in najtrpežnejših
šterlHnili ognjišč
lastnega izdelka, in sicer rujavih, zelenih, modrih, sivih, belih, rumenih itd., ponaj« ulzjlli «enah.
Ceniki bresplaeno In poštnine prosto.   (10—2)
Zahtevajte
pristne ruske
galoše
in
(3123—4)
čevlje za sneg
»Prowodnik"
iz
(Rusko)
priznano
neprekosen izdelek,
Pristno samo z
S
s i
i
9 *
A
a
1888
S cesarskim dekretom
Edini pogodnik za celo Evropo:
HERMAN HIRSCH na Dunaju.
Zalogo ima i
Uaso pctričtč
v Ljubljani
ter vsa druge boljše trgovine gumijevih, čevljarskih in modnih izdelkov.
Zobozdravniško naznanilo.
med. univ. dr. A. Praunseis
naznanja, da je spremenil ordinacijske ure in sicer ordinuje od 1. januvarija 1903 naprej
od 8. do 12. in 2. do 6. ure        <s° 8) ▼ lajubljanl, Marijin trg štev, 3.
Neodvisni bodeteod *isk"ia
Zivio!
Tak« tiskamo mi!
Jako   elegantni agatovi pečati z mičnim mono-gramom a 1*50, gld.
ako si kupite kaučukov tiskalni stroj, čigar lastnik postane samostojen tiskar. Male tiskovine kakor: posetnice, naslovnice, vabilni listi, vsake vrste naznanila so v malo trenotkih gotovi. V istini praktično darilo, ki napravlja veselje starim in mladim. Cena tiskarne z vso pritiklino s:
«s črkami gld. —*© **a črkami gld.
00 m   „ - iom  „   „ s-
1*1    „      B    i— „     „ »OO
1 JO <«0«40    n      „ S--
*«•   „    „        |80» „ „
Napolnjeni peresnik s 14karat. zlatim peresom se enkrat napolni in se ž njim lahko več tednov piše, a gld. 2-50.
Fini portmone s 4 predalčki in izločljivo Stampilijo h. gld. 2-—. (2476-14)
Samobarvilna kavčukova štampilja s 3 vrsticami kot fino ponikijan peresnik s svinčnikom in pečatnikom a 80 kr.
J. LEWINS0N tovarne inv "KSSi(*B8k,)
(Telefon 12179) Zastopniki ie liactjo.    .\>ti*aJaJoee se sprejme nazaj.
Cenlltl zastonj.
Maši mali pri tiskanju.
Vsakovrstni
šopki
■n
venci
Salji ter sueži
se dobivajo
s trakovi in napisi
po najnižji ceni
pri
Alojziju Korita
Ljubljana
SHenl;Urgo> e ulice
štev. 5.
Istotam se dobe vsi v
vrtnarsko stroko spadajoči predmeti.
Cenik za leto 1903. se dobi na zahtevanje brez-(3134)     plačno. (9)
1 Kreditno društvo v Kranju |
registrovana zadruga z omejeno zavezo §
Je  pričalo poslovati
S dne 1. j a nuva r j z\ 10O8
na Glavnem trgu v hiši štev. 194.
Uraduje se vsak delavnik od 9. do 12. ure dopolu-dne; ob pondeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure.
Hranilne vloge obrestovale se bodo po
par 41|2°|o "»i
brez vsakega odbitka ter bode Kreditno društvo plačevalo rentni davek za vlagatelja iz svojega.
Obresti računale se bodo od 1., oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do L, oziroma 15 pred dnevom vzdignenja. Nevzdignjene obresti prištevale se bodo koncem leta kapitalu.
Posojila dovoljevala se bodo na osebni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. (3250-3)
V upravnem svetu so: Franc Kreuner Janko Majdič
podpredsednik. predsednik.
Rudolf Kokalj
pisarniški ravnatelj.
Karol J&ger. Josip Kovač.
Nadzorstvo:
Ciril Pire.  Dr. Val. Š tempih ar. Vinko Majdič. Peter Mayr. Ivan Rakovec.
AVGUST REPIC
Ljubljana. Kolezijske ulice 16
(T7- Trnovem) izdeluje,  prodaja  in popravlja vsakovrstne
po najnižjih cenah.
Kupuje in prodaja staro vinsko posodo.
*±±±±±±±±±dk±±±±±*±±±±±±±±±±m
r
Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega - blaga =
ss opozarja na tvrdko
tast
ta
HUGO IHL
v Ljubljani v Špifalskih ulicah št. 4.
Velika zaloga
suknenih ostankov.
I____
8
K
S
m
m
m
m m
il
"8
8
8f * 8
8 8
8- _ «8
t
t.
E
♦
E
KpretlaJ ravna obllltn,
no ti^c*i želodec.
priporoča v največji izberi
Alojzij perschć
v Ljubljani Pred škofijo it. 21.
Vi
UMJflOV
liano
leta 1842.
S 5
\
4
4 I
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
—►-2   Električni  obrat, l-i—
Brata Ebsrl
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8. Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. ju:, želez.
Slikarja napisov. Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu Daj novejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za lUanje sobnih tal pod
imenom „Rapldol'. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I
I I
>
» I I I I I I » I I &
jSJSisrsrsjsisrsisjsisrsjsi>:
j Friderik Hoffmann 1
jj -H VLXa>X M-
0 v Ljubljani, Dunajska cesta
n     priporoča svojo največjo zalogo
D vseh mst
žepnih ur
D
fl
D D D D
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po
nizkih cenah.
v žepnih in stenskih urah  so vedno v aalogi.
Popravila se izvršujejo najtooneje.
D D fl fl fl fl D
n
9934
458
Ure na nihalo z godbo
je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino polirana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo v«elio uro najlepše koračnice in plese.  Cena z zabojem in zavitjem samo 8
— Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro,   z zabojem in zavitjem a»me> «
— Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini | prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna priprava. Budilnik z zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom l.io Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, « — Niklasta remont, ura 51 srd. — Pristna srebrna remont, ura z dvojnim pokrovom, Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato nobeno riziko. Veliki ilustrovanl cenik ur, verižic In prstanov
itd. gratis in franko. (2817—17)
Kristjanska tvrdka, ustanovljena leta 1860.
Dunaj, I., Postgasse št. 2|G.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane noIiiic oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Veliku zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone « spalne In jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
los. fivhav
načelnik.
(81-1)
• v   -      - t
Teli
i požar: i
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s ^
Smekalovimi $
brizgalDicani §
nove sestave, koje » od desne in leve strani vodo vlečejo
in mečejo. V vsakem 9fc
položaju delujoče, pft
kretanje brizgalnice |g
nepotrebno! jf|
R. A. SMEKAL f
■W-   Zagreb   «W»- C»-i) tj|
skladišče  vseh  gasilnih   predmetov,  brizgalnic,  cevi, IT pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev.
I Jf ajvečja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov.
Najvarnejše, najhitreje in  največje  vrste velikanskih   parnikov, ki samo vozijo potnike in cesarsko pošto
Hamburga v J*ovi-Vork
SO
m dolg
»Deutschland« 212 »Auguste Victoria« 168
»Moltke« 160
»Pennsvlvania« 171 »Graf Waldersee* 170
»Pelatia« 140
»Batavia« 152
»Bulgaria« 152
»Fiirst Bismarck« 200
»Columbia« 140
»Blilcher« 160
»Pretoria« 170
»Palricia« 171
»Phoenicia« 140
»Belgravia« 152
»Armenia« 170
flSgT   Hamburg-Novl-York le 6 dni.
Vozne karte po  predpisanih  najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila tečno in brezplačno
oblastveno potrjena agentu a
(2758-10)
v I^ji*t>Ijuni,   1 >muijnka cesta  št. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice.
Ljudevit Borovnik
puikar W Horo%IJfih (Ferlael*) nm
Horoskem
to priporoma v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejših BiHtemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuSe-valnici in od mene presknsene. — Hiiitro-(22) vani ceniki lattonl. (2
inL znamka: Sidro.
Liniment Caps. Comp.
iz Klrliierjeve lekarne v Progi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h„ K 1*40 in K 2"— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega sploSno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepnicah z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. (2411—15)
Itl«*lil«»rje% u lel4.ni*-■it» pri zlaleiu lemu
v Pragi, I, Eliščina c. 6.
t)
»ava^^
N t) C
£L
*
vi >-»
v
■
Q
t]   O    , r.
V. C
w ,r* •-~.* o ^>     ^ o
-S, g
53
*0 Ti
C
o
H2 s
°
C  O  O ^
ti)
o
I
am n S:.
Klobuke
Q
a
8
e
8
e 1
cilindre, Cepiče in slamnike
v najnovejših  faconah in j v veliki izberi j
priporoča
Ivan Soklič
Pod trančo £t. 2.
9
■t
9
S
9
9 9 9
9
t
Po8tft|ft  rlrktr. žel«*znire.
P
rašio aomače mazile
Iz lekarne
B. FRAGNER-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
V pušicah a 35 kr. in 25 kr . po pošti 6 kr. več.  Razpošilja se vsak dan.
Ako se vpoSlje naprej gld. 158, se pošljejo 4/1 pusice, ali za gld. 168 6 2 pu&ic, ali za gld. 2 30 6/1 puSic, ali za gld. 2 48 9 2 pu&ic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže imajo zraven sto-ječo zakonito de-ponovano varst-veno znamko.
O-levvzia, zaloga:
B FRAGNER, c in. kr dvorni dobavitelj
lekarna „|»rl eriiem orlu^
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: G. Plccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-a detschlager, J. Mayr. 14-23
iti gg. iui&i ia navaste.
Priporočam svojo bogato zalogo in naznanjam, da som prodajalno prenaredilj ponovil in povečal, in prodajam po jako nizkih cenah vse najprimernejše reči in sicer:
Žepne ure, osebno v Švici nakupljene, stenske (Fendel) ure z novim, na zvon doneeiin bitjem,
verižice vse vrste, prstane, broške, ubano i. t. d. Šivalne stroje, nove vrste „Singer" za domačo rabo, prav poceni, in tudi za vezenje. Namizno opravo (Bestek) Iz Cbina in pravega srebra.
Se priporočam za mnogobrojni obisk
(42-2)       Fran čuden
urar in trgovec na Mestnem trgu.
F
w
m
(9 ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^    IJI ^ vj 0^ 01 v^     v^ 4^ ^     v^ v^ v^ v^
(8-3)
Zobozdravnik AvgUSt Schweiger
stanuje v hotelu ..Stadt Wienh (pri Maliču)
glavni pošti nasproti, II nadstr. št. 25—26.
Imam čast slavnemu občinstvu objaviti, daje prestopil s 1. januvarjem 1003 k meni
g. Jerman peters
ter da sem zategadelj svoje zobozdravniške prostore razširil in iste z vsem — sedajnim zahtevam ustrezajoCiin — opremil.
Ordinujem od 8.—12. in od 2.-5. ure ob nedeljah in praznikih od 9.—12. ure.
Prva tržaška destiierija za konjak
CAMIS & STOCK v Barkovljah pri Trstu
priporoča domači
zdravilni ko
po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah z nadzorstvenim zamašenjem pre-iskovalnice za živila  in jestvine,  Dunaj IX,
Spitalgasse 31
ki je odobrena od vis. c. kr. ministrstva  notranjib  zadev.    1 steklenica S M« 1 , steklenice K *£'•<»O.
Y Ljubljani se dobiva  pri  tvrdkah:   J«  •Icli:: i-in. ltliaii! Tluriiik. N, Korallai,   Y. MAllt^. A. Šarnlfon. Viktor Scltlllrcr, *\ Vrrilina. {48-8)
0
m
V^V^TfJif^r^af^r^aaf^rv^^kP^^^Ar^^^Aff^^L !^^Af^af aAkVAT Vaf Vfbf ^a."    m^t'a*
*        Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
8   17 milijonov kron.    nad 400.000 kron. £
Mestna hranilnica ljubljanska"
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoln dne in jih obrestnje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti
vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti W
plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vla S
^ gat el jem W
S Za varnost vlog jamči poleg* lastnega rezerv-
jjg nega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem W
:— svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. S
Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, S
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar £
maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. peštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/*°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% iiposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžni* poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati
na leto 6% izposojenega kapitala. (89-1)
3Jg Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in £ sicer po 4l/i°/o do 5°/0..
*
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodno tiskarne".