liflo*ddftiiy PROSVETA Tim>- YEAK XAL Cena lista tt.00 Delavske vesti z vzhodnega industrijskega polji GLASILO SLOVENSKE NARpDNE PODPORNE JEDNOTE nr rnt Chicago, 111., četrtek, 4. oktobra (October 4), 1928. ■milini «1 apecUl rat^ t*yuk1d»sybUd for la -iroja je imelo Chicago omenjenega dne 3,-167,400 prebivalcev, kar znači 466,097 oseb prirastka v zadnjih osmih letih. Drugo največje mesto v Illinoisu je Peo-ria s 85,500 in tretje Rockford z 92,800 prebivalci. Nato pridejo čikaška predmestja: Clce-ro 71,60(0, Oak Park 67,700 in Evanston 47,000. Joliet ima 41,900 prebivalcev. Estimaclje bazirajo na povprečnem naraščanju mestnega prebivalstva v desetletju 1910-1920. Na temelju tega naraščanja bo Chicago imelo ob prihodnjem štetju leta 1930, torej čez dve leti, 8,870,000 prebivalcev. Biro omenja pet ameriških mest z milijonskim prebivalstvom : New York 6,107,500; Chicago 8,167,400; Philadelphia 2,-064,200; Detroit 1,378,900 In Cleveland 1,010,300. Druga večja mesta so: St. Louis, 848,000, Baltimore 830,-000, Pitteburgh 678,800, Ssn Francisco 685,800, Buffslo 555,-800, Wsshington, D. C., 562,000, Milwsukss 5444200 in Los An-geles neluj čez 500,000. Iz tegs poročile Je razvidno, da se prebivalstvo Združenih držav v teku zadnjih dvajsetih let boljinbolj koncentrira v Industrijskih mestih. Srbska Igralka obsojens v zapor. Belgrad, 8. okt. — Jugoslovansko višje sodišče Je včeraj obeodiio gledališko igralko Sls-to Msrkovič ns 20 dni zapora in $52.80 globe, ker Js med pred stsvo ns odru ocmerjsls igralca Milana Stojanovlča z "blaznim idiotom". Ozmerjani igralec je zbežal z odra, toda režiser ga Js poalsl nazaj In Blata ga js apet Imenovala Idiota v veliko zabavo gledalcev, ki so burno ptoeksli. nakar Je moral paati zastor. Stojanovlč je potem tožil Igralko, toda orui Je vztrajala, da Je slab igralec in idiot in Nemški čepeli" nad London, 8. okt. — Prebivalci Londona so včeraj obudili spomine na vojne čase, ko so nad njimi pluli cepelini in metali bom be na mesto. Prvič po vojni je spet priplul nemški cepelin nsd London, tods to pot nI bilo strahu in Angleži so mshsll s klobuki In robci v pozdrav "Grofu Zeppelinu", novemu nemškemu zrakoplovu, ki Je obiskal Anglijo na svojih dnevnih poakuanih m te Š&Vtt W i. M * 70 oaeb. . ' ^ preklicala. «EU»l TOVARNIŠKO MESTO RASft M JUGU Postsvljsno bo sredi hribov: Kapitalisti so odkrili delsvno moč, ki bo delids skoraj sa- stonj. — Zaposlenih bo pet tisoč delavcev ln delavk. — Podjetje bo sialo deset mili- Jonov dolarjev. Ashville, N. C. — Parne lopate se pričele delati, da izpre-mene gorato Ofemlje kakšne dve milji ln pot od Ashvilla v ogromno tovarniško podjetje. Kakšnih šest sto stavbinskih delavcev bo poleg drugih delalo, da se na tem mestu zgrade tovarne, v katerih bo delalo pet tisoč delavcev. Okoli tovaren bo pa mesto, v katerem bodo stanovali delavci in ki bo lastnina kompanije. American Enka korporacije prihaja is Holandske, toda podpira jo ameriški kapital, ki ga predstavljajo Percy Rockefel-ler in še pet drt^rih Američanov v* ravnateljstvu. Povedano je bilo odprto, zakaj je bil ta gorski od boga in ljudi pozabljeni kraj izbran, da se na njem zgradi ogromna tovarna sa pet tisoč delavcev in delavk. Glavni* vzrok je ta, ker bo tukaj lahko dobit* delavke, ki bodo delale za nisko mezdo v okolišu deset milj. Delayke bodo tvorile dve tretjini delavne moči v tem ogromnem tekstilnem podjetju. Žene v hribih še niso slišale »besede o delavskih organizacijah. Poottns bodo ln delale bodo zs nizko mezdo. O mezdah govore, da bodo-tako visoke kot v drugih tukajšnjih tekstilnih tovarnah, mogoče nekoliko višje. To pomeni, da bodo malo več, kot dva dolarja na dan. V tovarnah v tukajšnji okolici zaslužijo tekstilni delavci okoli $18 povprečno na teden. Mezda znese povprečno trinajst dolarjev na teden, ker so v povprečni mezdi zapopadene tudi mezde delavcev. , Delavke, ki bodo prišle iz majhnih koč in kolib, ki so raz-strešene po rebrih in dolinah, bodo vstopile v velike tovarne, ki bodo zgrajene v podobi črke "LM in bodo večje kot katero drugo poslopje, ki so ga videle v svojem življenju. Perot naj-vejčje tovarne izmed pet bo dolga 1,550 čevljev, na drugo stran pa 1,100 čevljev, fliroko pa bo poslopje 330 čevljev. To kompanljsko mesto bo tvorilo največjo mestno občino v mnogih okrajih razen Ashvilla samega. Medtem ko bodo delavke delale v tovarni, l»odo nekaterih njih očetje ln soprogi sekali .amrke in meceane v hribih. Podjetje bo rabilo na dan šest tiaoč ton leaim kaše kot slrovino, toda naj*č lesa Ik> prišlo iz Kanade, kajti hribovje na jugu postaja že precej golo in Izsekano. Vrh tega bodo rabili 80 tisoč funtov kemikalij vsak dan v to-varni za Vlecoaov proces, tako da bodo imeli delo tudi kemični delavci. Holandski in ameriški kspi-talisti, ki tvorijo to korporadjo so napravili dobro kupčijo s trgovsko zbornico m mestnimi oblastmi v Ashvilla, preden so se izrekli, da jgrade tovarno tukaj. Dva tisoč * to akrov sveta so jim morali ravi v pismu na predsednika šolskega odbora: "Naše mnenje je to, da ne že-limo vzdržati le ameriškega standarda v ameriški pekovski industriji, ampak' ščitimo tudi tdravje šolske mladine. Preden lastnik unijske pekarne taposli unljskega peka, mora podpisati pogodbo glede' motde, delavnih ur, čistosti v delavnici In sanitarnih ratmer. "Vsak delavec, preden pristopi V unijo pekovskih delavcev, se mora dati strogo tdravniško preiskati. Pecivo, ki ga peče/b unijskl pekovski delavci, je vse-kdar prve vrste." Streaemsnn pustil Čelsdsrjs. Berlin, 8. okt. — VprsŠsnjs izprstnjenja Porenja Je potegnilo ostro črto med monarhisti in republikanci v Nemčiji. Organizacija "Stahlhetm" (JdkIona čelada), ki uključuje večinoma bivše vejake in oficirje, se je odprto postavila na stran mo-narhUtov in začela jo hujskatl proti Franciji. Zunanji minister Stresemann, ki je bil član "Htalhelma", je vsled tega naznanil svoj odstop. 1'redsednlk lilndenburg Je še vedno častni član čeladarjev. Bridka tožba angleškega škofa. liotulon, 8. okt. — Dr. Ilensley Hensort, angllčanskl Škof, Je včeraj na cerkveni konferenci bridko tožil, kako |>ropada vera na Angleškem. Takole Je tožil: "Porodna kontrola, rat|Niroke In nekrščanska šola uničuje sleherno tradicijo krščanstva v Angliji. Kmetje so mlačni, delavci nezadovoljni, srednji sb»JI so nasprotni In inteligenca Je večinoma brezverska, podjetniki |m so jioiNilnoma materialistični." Kmetje ubili pet-rlganov na Ceiksm. Prsgs, 8, okt. VsšČsni iz Podejris so včeraj na|Mulll cigansko taborišče s sekirami In kosami in ubili |»t ciganov ter ranili sedem. Cigani ao bili na au-mu, da so zanetili neki požar. Kmetje ao ae obnašali kot prati divjaki. Vsi prizadeti so bili aretirani. _ Nova nasilja v Chirsga. . fhlrsgo. — Zadnje dni so naznani gsngefti začeli rušiti t di-namltom garaže takal-komi>aniJ. V noči 1. t. m. Js ps nekdo za-žgal hleve Johna D. Hertsa ha letita farmi pri Carryju, v katerih ao redili nslflnejše konje td dirke, Deaet konj, ki ao jih cenili ns $100,000, Js tgorslo. STKV.—NUMBKK 233 Briltko delavstvo olh T soja pakt a Francijo MscDonsIdovs resolucljs, sogla-ano^ sprejeta, obtožuje tort Je, ds vlečejo Anglijo v novo vojno. liondon, 3. okt. — Delavska stranka v Angliji je včeraj ostro obsodila mornaričnl pukt, ki ga je atorila torijska angleška vlada s Francijo in proti kateremu zdaj Amerika vehementno protestira. Hamsay MucDonald, bivši delavski premijer, je nn strankini konferenci predložil ilolgo resolucijo, ki Je bila soglasno sprejeta. Resolucija zahteva, da Anglija podpiše aplušno pogodbo arbitraže, da takoj tnlža bojno mornarico, ratveijavl pakt s Francijo in čim prej itposluje otvoritev ratoroiitvene konference. Resolucija se tudi glasi, da delavska vlada Anglije, kakor hitro pride nn krmilo, objavi vse tajne dokumente z drugimi vladami ln takoj odpokliče britake čete It nemškega Poru-njs. Mac Dona Id Jo silovito ožigosal torijsko vlado radi njene diplomacije "mačka v žsklju", ki sigurno vodi v novo vojno, ako ljustvo Anglije pravočasno ne požene torijev s vlade. Sir Oswald Mosley, socialUt^ čni bsron, Je rsksl, da topot A-merika nI kriva in prav ima, da proteetirs. Anglija Js blls prisiljena tapreti sprednja vrata vojni, tedaj je šla okoli ogla kakor potuhnjen maček In odprla tadnja vrata. Anglija nosi belo haljo miru, pod haljo se pa siliva sablja In škorenj s ostrogami. Sedanja politika angleške vlade vodi naravnost v vojno a Združenimi državami. Delavska stranka je sklenila, da tbero do decembra volilni sklad pod milijona dolarjev ta kampanjo v prihodnjem letu. KITAJSKI DELAVEC IZUMRL NOV PLUG. Novi plug Je lagljl In orje globo* Je, Foochow, Kitaj. Na Kitaj-skem je t iznajdbami tako, kot v Evropi, Ameriki ali kje drugje na svetu, tsnajdlteljtt niso boga t i |iostopači, ampak isnaj-dltelji se najdejo med ljudstvom, ki dela In trpi. Nepo-znan delavec Cen Jullung Je Itu-mel nov lug, ki je velike vrednosti za obdelovanje tem I Je po kitajskem načinu. Novi plug se Itdela t majhnimi produkcijskimi • stroški. Cen pojasnjuje, da se njegov plug bistveno loči od starega pluga, ker je lagljl in orje glolaičje brazde. Njegov plug je cenejl in bolji, ki Je bil kdaj izdelan duma ali v tuje-zemstvu za obdekivanje zemlje v Orijentu. Pa tudi trpežnejšl Je, kot stari kitajski plug. Vlada Je dala fanu patent za Iznajdbo, vrh tega pa še jsidporo, ker smatra plug izredne važnosti za kitajsko poljedeljstvo. ZADRUGA PLAČUJE MAHU) PO NAJVI&II CENI. « ZedruKtirJi so zadovoljni. mmmmrnm lludaon, la. —• Iludaon Co- o|ierative Creainery plačuje svojim tadružnikom najvišjo ceno, ki se plačuje aem o«t vojnih ča-aov. ZadrugarJI pre>majo ta funt airovega masla 67 esntov. Zadovoljni ao. 41 komunkitsv obsojeslk v Ječo ns Klnsksm. Abo, Finska, 8. okt. — Pet-Inštirbb »rt komunistov Js bilo včsrsj tukaj obsojenih v zapor od eneza do 16 let radi "zifrote proti državi". Med obsojenci sta tudi dva bivša poslanca, ki sta dobila vaak dve leti la pol zapore ter izgubo državljanakih pravk ta pet let po prestsnl zaporni katnl. PBOSVETA PROSVETA SUMLO SLO V KM 8KB NARODNE PODROBNE /EDNOTB LASTNINA SLOVKNHKK NABODNB PODPOBNB iEDNOTB ioe. Dm se osnujejo talke ogromne o, je pa potrebna resnična legisla- ofiuov po dogovora. Rokopisi m ao vvašejo _ .___(Izven Chica«a> Hi Uta; Ckteago la Čicro $710 aa teto. 9t.7» sa pol lota. te se Sro fsoo. Naatev m om. bar taM Mik s -PB08VETA* MfT4f fe. Ugašala A — -TH« ENLlGHTENMBNr Offaa af tka Steveeo Natteaal Baaan« Saimi besedami, češ, da je dobra letina velika dobrota za javnost. Človeku ni treba dovršiti ekonomskih študij na kakšni univerzi, da zapopade, da se poljedelstvo ne more razvijati na podlagi človekoljubja v sedanjem kapitalistfčnem gospodarskem sistemu, ker bi tak razvoj vodil poljedelstvo naravnost v bankrot, ki bi pomenil lakoto za mesta, ki so se razvila na račun poljedelstva. Pridelek pšenice je letos 4ogromen. V Kanadi in Združenih državah so letos farmarji pridelali skoraj poldrugo milijardo bušljev pšenice, ali sto petdeset milijonov bušljev več ko lani. Kanadske žitne centrale so izplačale kot prvi rok na poslano pšenico v centralo po 85 centov na bušelj, kar pomeni, da bodo zadružniki kasneje prejeli še svoj delež od skupnega skupička pšenice na trgu. Prvi rok se ni znižal od enega dolarja na osemdeset centov zaradi dobrega pšeničnega pridelka, pojaanuje A. J. MacPail, predsednik žitne centrale v Saskatchevvanu farmarskim zadružnikom, ampak zaradi tega, ker je potrebno, da ima zadružna žitna centrala v letih, v katerih se v Kanadi pridela toliko pšenice, kot letos, precej gotovine na razpolago, da se obdrži v dobri, ugodni in trdni finančni poziciji. Cena pšenice je padla v zadnjih treh mesecih. O tem se lahko vsak prepriča, ki je čital borzna poročila o tržnih cenah v velemestnih dnevnikih. Dnevnik "Journal of Commerce" poroča, da je pšenična cena padla v treh mesecih za šestdeset centov pri bušlju. Bogata žetev je opiašlla žitne špekulante, ki ne orjejo, sejejo, žanjejo, mlatijo in spravljajo pšenice na trg, a vseeno imajo na večji dobiček od sadov dela farmarjev, pa so pričeli pri tiskati na cene, da jih potisnejo nizdol, kolikor se znižati dajo. Zakaj? Pšenica ne bo obdržala skozi vse leto te cene. Njih namen je pokupiti pšenico po najnižji ceni, ko se spravlja s polja v žitnice in elevatorje, da tam leži, dokler ne pokupijo skoraj vso pšenice, v rokah farmarjev jo |>a ostane tako malo, da ne igra nobene vloge več na trgu. Kadar bo pšenica pokupljena, tedaj bo pričela zanje iti v klasje. Cena bo pričel* Rezati riavzgtfr.' Cena plenici je padla, ni pa padla cena kruhu. Zato pkrbe pe kovski trusti in privatni mlinski interesi Ta dva faktorja povesta na razumljiv način, kako krivičen je kapitalistični gospodarski sistem, ki daje gospodarsko močnim, to je onim, ki so bogati in razpolagajo t velikimi vsotami moč, da odirajo in izkoriščajo produ cente — farmarje na deželi, konsumente — delavce pa v mestih. Pšenični pridelek v Kanadi se ceni na 550,482,000 bušljev. Unskl pridelek je bil le 440,000,000 bušljev. septembru t. 1. so ocenili pšenični pridelek v Združenih državah na 901,000,000 bušljev. Lani je bil pridelek 873,000,000 bušljev. Letošnji skupni pridelek v Združenih državah in Kanadi je 1,451,000,000 bušljev, ali približno 150 milijonov bušljev več ko lani. Evropa bo pridelela v osemnajst deželah 1,225,000,* 000 bušljev pšenic«. Uni je pridelala le 1,170,000,000 bušljev. Utos bo Evropa pridelala tudi 75,000,000 buš-ljev pšenice več ko lani. Rusija ni všteta. Za farmarje bi ne bila ir.guba Uko velika, ako bi bili organizirani v žitnih zadrugah. Oddali bi lahko svoj pridelek v svoje titnice in elevatorje in zanj bi prejeli na bušelj toliko predujma, tla bi krili svoje jesenske in nunske |M)trebščine. Kasneje bi šla cena pšenici kviško In bi mogoče prihodnj« loto Nila zelo visoka. Pšenica hi •e prodala in farmarji bi prejeli delež po množini pšenice. ki so jo poslali v zadružne žitnice In elevatorje ZI lovafcev e za vso de tivna pomoč od državnih legislatur in kongresa. Ali naj larmarji pričakujejo to pomoč od demokratične in republikanske stranke? Ce jo pričakujejo, jo bodo težko dobili. Obe stranki podpirati kapitalistični gospodarski sistem blagovne produkcije in distribucije in logično podpirati tudi kapitalistične privatne veleinterese. ji sredini in ga zagotavljamo, da znamo ceniti trud in talent njegove umetnosti. Koncert prične ob 8. zvečer. Opozarjamo našo publiko, da se za časa programa ne bo pustile ljudi v dvorano. Pridite točna Kdor želi rezerviran sedež, naj se zglasi pri spodaj podpisanemu, na 475 National Ave. Spored. 1. Kje je moj mili dom. 2. Mornar. ~ ":U 3. Pastir. I 4. Ciciban-Cicifu. - 5. Evening Prayer. 6. Kikiriki, iz opere "Boris Godundv." (Odmor.) t Arija iz opere "Brivec Se-viljski." 2. Zagorski zvonovi. 3. Megla v jezeru. 4. Zaspanček. 6. Se kikeljco prodala bom. . . 6. Gor čez jezero. 7. Dekle to mi povej. 5. Slepec. 9. En šuitar me je vprašu. 10. Daj, daj srček nazaj. Victor Petek. VESn IZ VULHV Ellzabethske vesti. Elizabeth. N. J. — Na dru-Jtvifiem polju bolj pomalem na-predtijemo, ker člani pridejo, pa spet odidejo. Imamo v tej okolici • i a ne, ki spadajo k drutvom po drugih drtsvsh, pa se niti ne zmenijo, da bi vprašali za prestopne liste, da bi tako pristopili k bližnjemu Uruštvu. Seveda, ako član nenadoma zboli ali se poškoduje, tedaj hitro Izve za bližnje društvo, ker se zaveda prav defero, da se ne ravna po pravilih Slovenske narodne podporne jednote. Vsega tega so krivi tajniki oddaljenih društev, ker ne izdajo prestopnega lista članom ob pravem času, kot določajo pravila. ^Tu je še nekaj rojakov, kateri ne spadajo pod okrilje SNPJ, zato bi bilo dobro, da se približajo nam in se vpišejo v tfruSHto in jednoto, kajti človek ne ve, kje ga nesreča zadene. Zsto pa je potrebno, da vsi rojaki in rojakinje postanete člani in članice naše Velike Slovenske narodne podporne jednote, ki podpira svoje člane v bolezni, nesreči In pomanjkanju, mlade ali stare. Ornem m naj, da se je tu nahajal rojak Anton Lukanc, ki je delal v raznih tovarnah. Nrfpo-sled se mu je omračil um in ga niso hoteli vfeč nikjer uposliti, ker seveda nI bil več za delo sposoben. Član ni bil SNPJ, pa smo mu mi člani društva št. 540 SNPJ vseeno pomagali tf njegovem strašnem položaju, četudi ni bil naš Član, kar smo pač mo-»H. Brata A. Kavčič in L. Biz-ak sta uredila vse potrebno pri našel jen iškem komisarju Etbi-nu Kristanu in tudi pri jugoslo-vnskem konzulatu, ki so mu preskrbeli prosto vožnjo v stari kraj Iz New Vorka v Ljubljano. Ker drugega bolj ugodnega zanj nismo mogli storiti, smo u-stregli njegovi želji, da gre v domovino. Upam, da bo hvale-:en, ker je prišel v svoj rojstni kraj, kjer bo gotovo zanj boljše, cot bi pa bilo tukaj v kakšnem zavetišču. Tukaj imamo ponovni izgled, kako se godi s človekom, ki ne spada k nobeni podporni organizaciji. Kakor je omenjeni sam Izjavil, je bil pred leti član neke organizacije, pa jo je pustil in pod stara leta je bil prisiljen obrniti se na članstvo v svoji veliki potrebi. Pred kratkim je odšel v staro domovino dobro poznani rojak Andrej Sprogar, Član našega društva št. 540 SNPJ In po tovalni zastopnik Prosvete. V stari kraj se je podal vsled slabega zdravja. Bolezen mu nI dopuščala, da bi delal v kakšn industriji. Po dolgem naporu s je vseeno med člani in rojaki priskrbel toliko, da se je odpeljal lahko v domovino. Tudi naše društvo mu je priskočilo na pom — Delavci in farmerji, dobro vam je znano, da se nahajahio pred glavnimi In splošnimi^olitvami, ko bomo volili predaednika in podpredsednika, senstorje in kon-gresmane, pa governerje in druge javne Uradnike. Stranke imamo tri, ki pridejo v poštev, te so: demokratska, republikanska in socialistična. Kandidate prvih dveh so postavili na volilno polo milijonarji in kardinali, na volilno polo soc. stranke pa so postavili avoje kandidate sami delavci. Delavci, od katerih kandidatov imate pričakovati boljšo proeperiteto? Od onih, ki so jih postavili miljonarji pa kar dinali, ali od onih, ki so jih postavili'delavci sami? Jaz sem delavec kot ste vi in mislim, da mislite v tem oziru tako kot jaz, da le od onih, ki so jih postavili delavci sami, lahko pričidtujemo uspehov za delavski bazred. Le od onih kandllatov, kl so jih postavili na politično polo delav ci in farmerji lahko pričakujemo delavske in fkrmerske pro-sperltete, od drugih pa prav gotovo ne. dragi moji sotrpini. Kakort se člta v dnevnem časopisju. imati prvi dve stranki dovolj denarja na razpolaso, okrog 10 milijonov dolarjev. Delavci jih nimamo. Zakaj? Milijonarji Že tako gledajo, da nam ne dajo toliko zaslutiti, kot U toliko, da se skromno preživlmo, kajše. da H imeli, za volilno kampanjo. Milijonarji pa Imajo na milijone denarja, da lahko kupujejo delavske glasove. VI delavci pa bodite pametni, ne vzemite -denarja, ki vam ga kdo ponuja, ne prilizujte se in no-obljubujte vse, kar rečejo, samo da boste več denarja izpulili iz njihovih d<*txllh žepov. Ko bo ste šil na vajBle glasujte za vaše socialistične kandidate Ir ravno tako delajte, e« imate tako dH*. da m* ga bojite izgubiti Ce take dolafce. boste stali pni-čku aa repu. da bo aarviUI. a ter. Federalni urad za delavske statistike je pred kratkim obelodanil lestvico mezd v različnih strokah in v raznih državah Evrope in v Združenih državah ter Jth primerja. Kontrast je interesa nten. Pokazuje se tudi razmerji med mezdami in draginjo v raznih letih. Sledeče številke so povzete is najnovejših informacij, v kolikor jih je bilo mogoče dobiti. Tu navajamo le nekatere stroke. Dnina zidarja v opekarni v Italiji $0.80, na Norveškem $1.68, na Švedskem $&09, v Združenih državah $4. Premogarji imajo v Veliki Britaniji $2.02 do #2.66 1n v Združenih državah $6.26 do $9.65. Poljedelski delavci (farm hands) imajo v Franciji $1.05, v Nemčiji $0.65, v Veliki Britaniji $1.27, na Norveškem $1.28 in v Združenih državah $2.36. kurjači (heaters) v jeklamab na Nemškem dobivajo $1.81 do $4.57, v Veliki Britainiji $4.36 in v Združenih državah $7.60. Navadni delavci v jeklarnah na Nemškem dobivajo $1.40 do $2.07, v Veliki Britaniji $1.61 do $1.64 in v Združenih državah $3.28. Mesečna plača mornarja v Franciji znaša $17, na Nemškem $22, V Veliki Britaniji $44, v Italiji $20, v Zdrdženih državah: na privatnih lad $60 in pri U. S. Shipping Board $62. Plače in mezde so bile na svojem vrhuncu leta 1920. Vsi mezde, skupaj vzete, so bile, po poizvedovanju del. departmen-ta Združenih držav,'leta 1920 za 134 odstotkov višje kot leU 1913. Ta povprečni odstotek je padel leta 1021 vsled gospodarske krize in še nižje je padel 1. 1922, ali celo^tega teta so bile mezde povprečno dvakrat višjp kot leta 1913. L. 1922 naprej so mezde n« uro stalno rastle, dokler 1. 192B niso bile 129 odstotkov višje kot leta 1913. Dočim so plače 1. 1920 bile visoke, je bila tudi draginja živ. ljenskih potrebščin jako visoka. LeU 1920 je draginja zna šala 109 odstotkov več kot leta 1913, ali vsled pomanjkanja delavcev je mezda vendarle 12.2 odstotka višja kot porast di^aginje. Draginja Je padla leta 1921 in 1922 in se je neznatno povečala« leta 1926. Dočim je leta 1926 plača znašala 129 odstotkov več na uro kot leta 1913, je bila draginja'le za 75 odstotkov večja, kot leta 1913. Potem ta. kem jo delavec leta 1926 moge za vsako uro dela kupovati 30.1 odstotkov več blaga kpt pred vojno leta 1913. V splošnem so bili člani unij na boljšem kot drugi delavci Stavbinski, tiskarski, kamnoseki in drugi organizirani delavci, ki delajo na čas. niso Imeli ima njšanja plače v letih 1920 in 1921. pač pa so bile plače zniža ne leta 1922. Kasneje so plače stalno rastle do I. 1926 in 19271 Leta 1916 so bile urne mezde organiziranih delavcev za 150 odstotkov višje kot leta 1913 in leta 1927 za 160 odstotkov višje .Draginja je leta 1927 sn« 72.7 odetotkov ve<< kot 1. 1913. Leta 1926 je imel organizirani delavec za 43 odstotkov več či stega dohodka kot leta 1913 in 1. 1927 za 50 odstotkov. rus. toliko hvalili s svojimi kandidati. Delavec Metlon in farma, Raskob, ki sta pobasala nekai mflijončkov, pravita po pravici Na otoku Sumatri »o n^ "missing link'\ To je neka zver ki ni tič ne miš. Pred dolgo letij in enem. Rred nekaj dnevi je bilo tukaj rečeno, da Smith ne more biti izvoljen s samimi katoliški mi glasovi, ker jih je premalo v da dežela ni bila šc nikdar^J Združenih državah. Ce bo res iz- tako dobrih nogah, vdjen, bo s pomočjo protestantov in brezvercev. Danes popravim: s pomočjo protestantov, Židov in brezver-cev. V aadnji številki politične bl,a znanost še mlada Us revije "The Nation" namreč tt- naivna, so neki učenjaki rokli, tam, da so židje tudi navdušeni da mora bltl nekje "mismng za Smitha. In vsak Kolumbov hn*>" k» Je P»vi dokaz evoluci, vitez vam lahko pove, da so Žid- je človeka. "Missing link" im, e najbolj prefrigani biznismani. »P«^1 človeka z opico So, thafs that. Znanost je dokazala evoluciji Milijon - prej več kot-man j ?toveka ^ "missing - protestantov, katolikov, ži- J* ** * ^ dovin brezvercev bo volilo Tho- T** masa v prepričanju, da je kruh f™1^"1 fl, „ . . F. F . . V. v An„ je treba za dokaz, da sta oba člo. prvi in potem šele alkohol. Kdor volro7 ah n^,^ ^ J? voli socialiste, voli iz prepričan Cim prej se veda otrese U suprasticije tem boljše zanjo. Letalstvo je staro 25 let, svet pa še danes ne ve, komu bi se poklonil za to epohalno, iznajdbo. Aeroplan je bil iznajden v 0lankar nateva v "A. S." iz Ameriki, teda Američani se še jav€ rftznih voditeljev delavikU niso zedinili, kdo Je bil prvi v mj y New Yorku fa drutfje zra^u- se navdušujejo za Smitha. Po Naredimo kompromis in daj- ^11 je povedati, da so doto mo — vsaj provizorično — pred- unijoki voditelji demokrat je, k nost starim Judom. Recimo, da ge vedno navdušujejo za svoj je bil prerok Elija prvi. demokratske kandidate. Zaka Nova domovina ris prosperi- ne pove še tega, da se drugi u ra. Četrtletne dividende, ki so hijski voditelji prav tako na\ bile izplačane zadnji mesec a- dušujejo za Hooverja? meriškim državljanom, znašajo Žalostno dejstvo je, da so i približno 500 milijonov dolarjev, meriški delavci politično raztk Kdo je bil deležen te prospe- Ijeni kakor v nobeni drug dež« ritete? Delavci ' in farmarji? H na svetu. Zato pa vedno do* Najbrž — lfrr drugače se ne bi po grbi. Otvoritev srattie pošte s Mehiko Chicago. — I. oktobre Je bila otvorjena linija zračne pošte Ku-nada-Zdnižene države-Mehfka. Dva aeroplana sta prvič in u-•M**no odnesla pošto VsMezico Clty In na drugi strani v Mor-trsal. Pošta v slavno mesto Me* hike se dostavlja v dveh dneh. v Montreal pa v enem dnevu. veka? Ali je potreben kak "H . . M sing link" med otrokom in oš Js. kandidat je ne štejejo me. raščenim? Kdo moreposta^ princip šteje! mejo prehodne stopnje v razv& Ju posameznika ? Produkcija v mesecu septembru Idoinl^^ft kot lfijrti v istem mesecu. New York, N. Y. — Trije avtomobilski tovarnarji so poročali, da so sa mesec december dosegli nov rekord v produkciji. Tvrdka Chevrolet je poročala, da je v mesecu septembru t. I dosegla nov rekord. Produci-rala je 105.616 osebnih in tovornih avtov. Producirala je 70 odstotkov več avtov lcot lani v mesecu septembru. V devet mesecih >e ta tvrdka producirala 1,100.723 osobnih in tovornih avtov. Lani je producirala v devet mesecih jle 662,754 avtov. Tvrdka Graham-Paige je producirala v devet mesecih 65,486 avtov ali skoraj štirikrat toliko avtov kot v devet mesecih, leta 1927. Tvrdka Hupmobile je poviša-la v devet mesecih svojo j#o- ^grebih. Umri dukcijo za 65 odstotkov nad le-|mož na jugo8yovanski strani tom 1926. pozvan Je bil domač duhovni Tvrdka Studebaker je v četrt- i ~ IZ PRiaOAJA Okoli Volčjedrage je bilo opekarni pred vojno zaposli nih nad 600 delavcev. Kolik družin je imelo od te industrij svoj kruh! Po vojni so opeka ne pričele zopet delati ali lai se je delo ustavilo. Fašistift vaditelji neprestano silijo dela' ce v svoje sindikate in obljiil ljajo jim stolno delo. Doživlji jo pa samo nižanje mezde in i sta vi j an je obratov. Zato \ vlada po starih provincah tolil pridnejše neguje razvoj indu trije. Naši delavci se morij izseljevati. Kako pokopavajo mrtvece Drenovi. Nesrečna Drenot na Kastavščini je razdeljena ti ko, da je en del hiš pod Jugi slavijo, drugi pod Italijo, neki teri imajo hišo v Jugoslavij zemljišče pa v Italiji, šolsko p slopje, cerkev in pokopali« Drenove se nahajajo v Italij Med duhovnikoma tostran in i nostran obstoja nekak »por, letju, ki je končalo z dnem 30. septembra, prodala 40,000 avtov. V ravno tem četrtletju leta 1927 je prodala le 31,955 av-tAv. Tvrdka Buick je poslala iz svoje tovarne v mesecu septeni bru 26,992 avtov, medtem ko jih je v ravno tem mesecu poslala lani le 23,871. Produkcija avtnih tovarnarjev pokazuje, da bodo profitl avtnih tvrdk izredno veliki. Kaj pa delavci ? Uvedene so bile nove priganjaške metode in vrh tega je bila ponekod znižana mezda od koaa. Velika produkcija v avtni industriji je bila le tedaj mogoča, ako se človeška delavna moč izkoristi do zadnje kaplje. Delavci so postali za leto dni starejši in pa ubožnejši. Tako gre v kapitalističnem gospodarskem sistemu. Znanje ne izurjenost ne štejeta nič, sadove od dela delavcev pa žanjejo podjetniki. Tovarnarji so zadovoljni S tako proeperiteto. ki pozna le nje, mimo delavcev pa gre, kakor da bt jih ne bilo na svHu. i Poroke padajo v Ne* Vorks. Nea York. — Tradicionalno prestopno leto. ki daje ženskam prvenstvo snubitve, se Je letos slabo obneslo v mestu New Torku. Uradna vest biroja za ženitvene licence se glasi, da se Je v prvih osmih mesecih t. I. po. ročilo samb 24,447 pacov. kini v tem času pa 27,936. da izvrši pogreb, toda italijansl župnik mu ni dovolil vstopa cerkev in na pokopališče, ki j na italijanski strani. Ju*** venski duhovnik ne pusti, da l italijanski njegov kolega pn vzemsl mrtvece iz hiše na jujfl slovenski strtmi. Tako so o» ga moža nesli od doms brez n hovniškega spremstva na p<* pališče, kjer je pomolil zanj it lijanski Župnik. S Krasa. Toča koncem »1 sta je vzela kmetom zadnje J panje. Pričakovali so par i pelj grozdja, malo repe in aj Toča .je podekod vzela tri < " tina grozdjl. ajdo pa J« « zmlela, da štrlijo kvišku r stebelca, repo je kar V tla J Jbila, koruzo pa docela okleiiu Največ škode je napravite P Tomaju. Se drugi dan so jofl bili v kunih po razorih. U » lo trtorejcev je bilo «svarovas proti toči. Okoli Divače Kj tošnje poletje neprestano »or lo. Najhujše je bil pr^fl Cebulovlca. Poprej )* ^[T ščen z mladim borovim ^ Ti nasadi so popolnoms u;n^ le le ksk Ožgsn štor Štf« £ nebu. Lani je bflo potim' no pomanjkanje po movlh. lit oš bo še sUb^ 1 je mislijo na Argentin" Trije Chicago. - Trije itah^ delavfi bili v torek » 11 Vesti iz Jugoslavije HAIX>, HAIX>^TIJ RADIO LJUBLJANA. (If tirno.) Ljubljana, 17. sept. 1928. -Radiopostaja Ljubljana, ki je pred 14 dnevi pričela z rednim oddajanjem, se vedno bolj ureja in program se vedno bolj spopol-njuje. Sodelujejo najboljši slovenski umetniki, tako dirigent', drtavne opere v Ljublpani, solili, pevski zbori, koncertna dru-jtva, komponisti itd. Vsak dan io na vrsti predavanja zdravnikov, poučevanje tujih jezikov, ki ga vodijo profesorji, a v sobotah zvečer se vrše v Radiu predavanja Delavske zbornice, namenjene delavcem in zapnikom. Temu razmeroma se tudi veču število naročnikov, ki jih iman>o te dni že 2250. Prebivalstvo po deželi in mestih se navdušuje za radio in oblegajo vse radio - trgovine, ki baje komaj sproti itrežejo kupovalcem. Ko pa se bo radio še bolj seznanil s kmeti »deželi, ko bodo res vse vasi ivedele za radio, bo naval na ra-dio-trgovine še mnogo večji. Ce bo radio-vodstvo upoštevalo vse težnje ljudstvi in bo res leprisjransko sestavljalo programe, bo radio-oddajna postaja koristila kulturi naroda in *.e s nekaj letih mora to tudi po- EOiti. Steklarji v Zagorju, Hrastni u, Rogaški Slatini in v Parači iu (Srbiji) še vedno Štrajkajo 'rišlo je sicer že do pogajanj, a lo sporazuma nikakor ne more » priti. Izgleda pa, da se bo noralo skleniti kompromis, in o kmalu, ker je želja to tako teklarjev, ki štrajkajo že dva neseca in pol, kakor tudi rav uteljstva, ker jim je zmanjka d zaloge. — Rudarji se nahajati enako v zelo težkem poležati; nizke mezde in poleg tega fte esto - praznujejo ("fajraje") Itarejše rudarje enostavno pen-rijonirajor tako se- jih najlažje feSijo. vSaj jim potem izplačujo |o prokleto revno penzijo. De-»vci pa, ki so zaposleni, garajo kolikor le smejo, da le imajo za Mjenje sproti. In ker kupuje-lo svoje potrebščine v rudniškem konzumu, ki jim p^tem loto kar odračuna pri izplačilu, * neredkokdaj zgodi, da dobi hzen plačilni list. Toliko si žalil, toliko si nakupil v rudnini konzumu, ostane — nič. črti z rdečo tinto je ves za-| lk. — Draginja je pa visoka, Iti na ljubljanskem trgu. 15. fcptembra je ljubljansko delav-tvo na javnem shodu protesti Ho proti draginji na trgu in pti občini, ki se ne briga >;a Kutini položaj svojih občanov, ocenila se je moka, kruh je e-■to drag, pocenila se je živin«, **o jo iste cene. Delavstvo je ■htevalo ureditev tržnih ,raz-*r in cen. Pod vodstvom min. predsednika dr. Korošca se preganjajo komunisti iri socijalisti, vrše se hišne preiskave, plenijo se časopisi in prepovedujejo zboroval-nja. Slovenski premijer se nič ne loči od prejšnjih srbijanskih. Iste metode, ista sredstva — kajti izpremenilo se je le ime premijerja, sistem je ostal. V Zagrebu je Korošceva poli-cija izvršila od 20. junija t. 1. do danes 104 zaplemb. Tudi Kor<> šec, ki se je pred desetimi leti trkal na prsa, da je — republikanec, antimonarhist, se ravna po geslih starih Bachovih huzar-jev, da se more resnico — zapleniti. Mož je res obžalovanja vreden. I* Jugoslavije, veselo in žalostno . . . Beograd, 16. sept. 1928. Sam«' imenitne reči se gode! Angleški žurnalist W. Ste«J f Priobčil v listih odprto pismo 1 kralja Aleksandra, v katerem * opozarja, naj deluje za pomi-^J* Srbov, Hrvatov in Slo-- w. Steed je iJugoslo W prijazen žurnalist. Aleksander se je danes J" ,z H,«' " hpv»Ukl '»mladnici vrgli JT^ f«lm flašo tinte. . . Albanije. ..... kkrr je bil * Ljubljanski Orjunaši, ki so bili nekaj let strah kranjske dežele, ki so morili, pretepali, kra dli pod pretvezo "nacionalizma" so sedaj v pesteh polidije. 7 glavarjevi med njimi velikega načelnika Marka Kranjca,1 stJ že zaprli in kažejo se jim hude posledici. "Slovenec" je vesel, "Jutro" pa žalostno in jezno. Tednik "Orjuna" je prenehal, ker ni več penez (novaca). O rjuna je bila—-Kuksklan za Slovenijo Koliko denarja gre v dim — koliko pokadijo Slovenci? Beograd, 17. sept. 1928. Uprava državnih monopolov v Beogradu za SHS je te dni objavila statistiko o potrošnji tobaka v SHS v letu 1927. Jugoslavija je lani potrošila 10,191.789 kg tobaka v skupni vrednosti 1798 milijonov Din. Največ se je pokadilo cigaret: 3 milijarde 468 milijonov 382 tisoč in 229. Po pokrajinah od-pacla seveda največ na Srbijo, najmanj na Črno goro. Število popušenih cigaret znaša v milijonih: Srbija ................. 1155 Hrvatska, Slavonija ____ 746 Slovenija .............. 627 Vojvodina.............. 52G Bosna, Hercegovina .,. *. 318 Dalmacija ............. 146 Črna gora..........7... 43 Povprečno, vštevši žene in o-troke, je prišlo na vsakega prebivalca po 288 cigaret, 3 in pol cigarete, malo več kot pol kg rezanega tobaka in po tri grame "klobas" za "čikat", ki je pa skoro le slovenska delikatesa. Razmeroma so torej največ pokadili Slovenci. Na vsakega Slovenca pride po 498 cigaret ln 16 cigar. Za nami šele so Srbi, ki jim številke pripisujejo po 279 cigaret. Slovenci smo saj pti — dimu prvi l Kako, da Slovenci največ pokadijo-? Vzrok bo precej v tem. da v Sloveniji ne raste tabak in ga ni mogoče domačega kaditi. V južnih krajih pa raste tobak, ki ga precej tudi pokadijo doma, prodajajo na skrivaj, tako da je točna statistika nemogoča. Pri nas pa je število prodanih tobačnih izdelkov povsem točna Statistika, ker ne kadimo tihotapskega tobaka. Drugi vzrok bo tudi ta, da ga številni leto-v ličar j i tudi precej odnesejo čez mejo. To so "izgovori", ki jih imamo Slovenci. .In radi te velike količine tobaka, ki ga pokadimo, se nam še*nl bati, da smo skoz in skoz zastrupljeni z nikotinom. Smo kljub temu še žilav narod . . . Jesen prihaja... Ljubljana. 17. sept. 1928. 2e tretji dan dežuje In al 0rt[mnitM€^ socijslm-zgledov, da bo odnehalo. I rrd hmHJr v Avstriji. V Avstriji je dežjem je bilo prt na« še sUnol^ ^^ mo4k| kj ,m|| ^m^ aprejerfial goste, je bilo lepo vreme. Po odpotovanju gostov pa se je vlilo. Upajmo, da bo vsaj do drugega meseca spet lepo vreme, saj imamo v Ljubljani spet razstavo in to razstavo tiska na prostorih velesejma od 7. —21. oktobra. Razstavljene bodo knjige, čaaopiai od početka slovenskega tiska sploh. Pa se troštamo, da bo takrat bog zopet na naši strani... "Slovenec" o izseljevanju pri-morskih Slovencev. Trst. 11., !)., 1928. Na tisoče Slovencev se izse ljuje iz Primorske. -Italijanski vlada jih na svoje stroške poši Ija v svoje kolonije, cele ladje se jih vkrca in gredo. "Slove nec" je o tem napisal pred par dnevi učen uvodnik, kjer išče izhoda, kako bi lahko usmeri! izseljevanje Slovencev iz Pri morske k nam, v Jugoslavijo, da bi rešili naše Primorce denacio nalizacije. To — pravi "Slovenec" — je zdaj najvažnejši problem, ako nočemo izgubiti Slovencev. To se pravi z drugimi besedami, da naj se kar popo! noma odrečemo primorskega ozemlja, da "Slovenec" prav nič več ne tarna za Primorsko, da je že tako božja volja. In ne pozabimo, da je "Slovenec" gla silo največje slovenske stranke glasilo "največjega" Slovenca dr. A. Korošca, predsednika vla de... K podpisu pogodbe o miru. Ljubljana, 16. sept. 1928. K podpjsu mirovnega pakta v Parizu priobčuje dunajska "Ar beiter-Zeitunga" satirično pesem, ki se končuje takole: Niso potrebni več socialisti, * saj so sprevrgli se kapitalisti. Vsi so res prav iz srca pacifisti Dajte, da v miru topove gradimo dajte da v miru se oborožimo, da se spet kmalu v miru poatrelimo Po podpisu miru se je namreč osnoval odbor, ki bo razpisal nagrado za najboljšo "mirovno himno v čast Kelloggovega pak ta. Pesnik zgoraj citirane pesmi se .je podvizal in hoče tekmovati za nagrado. Pogodil je brž kone najbolj točno, prav v živo je zadel. Pa bo bržkone odklonjena, premalo je Švindla v te, himni. V paktu ga je vse več Hop, hop, hurra! , Vojaška straža ustrelila - neznanca. Skozi Vrata pod Triglb vom "je prišel te dni neznan mo-Ški, katerega je vojaška straža Jugoslavije prijela in odpeljala proti Mojstrani. Neznanec je izjavil, da se piše Jože Cuder, le gitimacije pa ni imel,. Pri slapu Peričniku je začel neznanec bežati in vojak, ki ga j« vodil, j< oddal nanj več strelov; en strel ga je zadel v hrbet. Zgrudil se je mrtev na tla. Jugofflovanskl Industrije! so prevzeli na dunajski razstavi večja ruska naročila. Država se pa še vedno obotavlja, da bi priznala Rusijo, ki ima tudi gospodarskem oziru velik pomen zs balkanske države. Grozna amrtna nezgoda. Dne 14. sept. ponoči je hodil domov po progi železnice mizar Franc Kokalj v Rožno dolino v Ljub-Ijanl. Vlaka najbrže nI opazil, pa ga je zgrabil in dobesedno razmesaril. Kokalj je bil na o-rožnih vajah in je dobil dopust, ds oprsvi neko zadevo pri sodišču. Ponesrečeni zapušča vdo-vo s šestimi otroki. Kam«mor. V gozdu pri Ko-molcu blizu Smuke so našli obešeno Ivano Perčevo. Nesrečni-ca, ki je bila slaboumna, je kazala v zadnjem času znake precejšnje duševne potrtosti. Smrtna kosa. Na Bledu je umrla v 63. letu starosti trgovka Marija Ulčarjeva. FHOiTgTH RAZNE VESTI bedasta Sala povzroči- la 8mrt. Žrtev je vseučillščni dijak. Auatia, Tezaa. — Žrtev be-daste in neumne šale je i*>atal devetnajstletni univerzitetni di-jak Nolte McEiroy. MladeniC je pristopil kot član v dijaško društvo DelU Kapa K psi Ion. Njegovi dijaški tovariši so mu rekli, ako hoče postati član njih društva, mora ziezti prek postelje, posteljo so pa zvezali z e-lektričnim tokom. Dijak je zlezel prek postelje, a je Umrl nekaj nvinut kasneje. Zdravnik še ni izjavil, ali je smrt povzročil strah,'ko je prejel električni udarec, ali ga je usmrtila e-lektrika. Dijaki so izjavili, da je pred njim pet drugih dijakov lezlo prek postelje, a on da je omedlel na postelji. Takim bedastim preizkušnjam je bilo podvrženih 184 dijakov pred njim. Dijak je pohajal že drugo leto na univerzo in je bil član kluba nogometne žoge. BfiOlIMtrib nftumnneti 1 nikov travniki. fJurlatt #1ffiwr. Zdravniki pravijo, da morska zel vsebuje naravni jod, ki Je veliko boljši kot kemično prepariran jod zs zdravljenje golše. PREDSEDNIKOV' ODMOR ZA IZRAVNAVO ttfOKA NA ZA-PADNIII ŽELEZNICAH SE HNIDE V CHICAGU. Sporno vprašanje tvori povišanje mezde vlakoepremnega osobJa. Chicago, lil. — Odbor, ki ga je imenoval predsednik Coolldge, da is rav na mezdni spor med sprevodniki in zavirači in zastopniki na zapadrfih železnicah, pride v Chicago, da sasllši obe atranki. E. P- Curtis, predsednik organizacije železniških sprevodnikov, in A. F. Whitne>, predsednik organizacije železniških zaviračev bosta zastopala železničarje. Rešiti je treba mezdno vpra-lanje in priganjaAke metode, ki jih žele železniške družbe uapr-ati železničarjem. Recimo, da je svet krogla. Naše razmerje do sveta moremo potem izraziti s tremi črtami; z radijem, sekanto in tangento. S prvo primerjamo tisto Človeško lastnost, ki jo imenuje Kant "poglavitno svojstvo človeka, katera ga loči od živali" — pa tudi "lastnost, ki je med ljudmi najbolj redka",, to je: da sna človek kako stvar presoditi, premisliti, razsoditi. Drugi dve čr» ti pa sta primer za posebne obli* ke človeške neumnosti. Imamo torej: radialno inteli* gsneo, aekantno inteligenco in tangeatno Inteligenco 1. Radialno mišljenje je tista lastnost mislečega človeka, da more s poljubnega stališča najti koj jedro, da koj razume, kaj hoče kdo od njega. Ta zmožnost se imenuje tudi smisel sa duševni višek, pointo. Hebrejsko se pravi tachles, da človek nič preveč ne govoriči, ne čenča in ne razblinja kake jadsve. ln bistvo, jedro pameti je, da Človek koj pravo sadene, da hipoma najde prav tisto, kar je odločilno, najbolj važno pri kaki stvari. Tako pamet najdeš v vseh slojih in poklicih a le pri ženiahtih ljudeh. Taki ao tvorci epigramov, da a tremi besedami sade-nejo jedro; taki so drsniatiki, ki hakašejo v dialogih le tiato, kar šine ko blisk v zadnjo globino; taki ao dobri govorniki, roje- ni organisatorji, strategi, iafcov. č,0V*k° Menrken povabljen k »ksekiiriji. I Auatln, Tex. — Robert V. Blake, ki je bil obsojen na smrt na vešalih radi umora, Je povabil Henry L. Menckana, urednika iritične revije "The American H«rcury", naj pride k njegovemu obešen ju,; It I alte, ki visoko eeni Menckena, mu je pisal, ds zadovoljen umre, č« vidi njegs poleg sebe. vroče, kopali so se lahko do sad-L^^ Aoe|ja|n| demokrat: od njega, ljudje ao hodili v pisni ne, drugi ao ae po ulicah jezili nad vročino. Pa Je prišel dež. žnjim hlad in jesen. Prišel je dež popolnoma dobrodošlo, namočil je auha polja in njive, ajda ae debeli in c*lo krlzanteme že gredo v cvetje. Škodoval je ta dež le raznim prireditvam na . raznim napovedaniir vrtnim veaelicam. Bilo je tudi k<* M se ls»g dežja |*»prej pog»>-voril f upravo vehu jma. !>»»- in je ia listov žen pa je vaaka deseta žena ao-cijaliatinja. V prvi polovici U-kočega leta je narasla »trsnka na 33 466 strsnkinih člsnov. NI Se jiam potem, trebs čuditi, Če ima stranka vpliv, ker je orga-nizatorično močna in ker Je nje člaatvo zavedno, značajno, tako. da ga nobena sapa ali aapiea ne zapodi vet v buržuazne vode. 7. vest o»# a sori jsliatični atranki in nje načelom itn zmsjf. to je nalelo res sevalnih sncija Predrzen mladi bandlt. Detrolt, Mlch/— John Oibbs, 20-letni fantln iz l»s Angelesa, e 2. t. m. aam samcat vlomil poštni voz kandskega vlaka med Chathamom In Wlndaor-em In odnesel 922.000 v goto. Inl. Dve uri po ropu je Ml pri-et v uradu sa i m igran t* v De. roitu, ko ae Je ns ladji p"ei»* jsl čez reko. Ve* denar ao našli prt nJem v lepih. CMbbs je takoj prizmi dejanje. Avti ubijajo, sijaje, ubijajo Chicago. — Dne .1. oktobra Je biki oaem oseb ubitih pri avtomobilskih .Misijah v Chicagu in okolkl. Dve mladi deklici, sestri, ata sgorell v rszvslinah njunega razbitega *«de«ia, kl ga n- /.nonkal električni »l«k na krtfflttu pri Whesiotiu. ski mojstri, sploh tisti, ki so po«' klicani, da vodijo druge. Take ljudi kmalu sposnaš. Pojdi pa vprašaj kakega človeka sa poti Člftvek s radialno inteli-genco te bo koj. rasumH, kaj hočeš in kaj potrebuješ in ti bo točno odgovoril — ne besedo preveč ali premalo. Vse drugače se vedejo ljudje s aekantno in tangentno inteligenco. Pošlji razne ljudi na pošto ali na kolodvor, da kaj tffevedo! Koj boš videl, kateri bodo ravnali radialno in kateri sekantno ali tangentno. Radialni ljudje vsako stvar okrajšajo, olajšajo in jo poenostavijo; ljudje drugih dveh vrat |>a napravimo vae tako, da je čim tešje umljivo. Radialno mišljenje zadene koj v črno. Zu-to pravimo: "Aimple slgullum veri" — "Znak pameti Je preprj-stost". Malo besed, a te so iskrene in globoke; nič nepotrelv nega pričkanja, ali razburjanja, vae pošteno ln odkrito, v čustvih čim bolj strnjeno, vse v jaani obliki, v vedenju in govoru preprosti kakor otroci — te ao stiski resnično pametnih, ženiainih in zmeraj preprostih ljudi. Taki ljudje "ne delajo veliko hrupa za prazen nič", ee ne kažejo, pa tudi o drugih molčijo. Govorijo atvsrno, se vilvijo v druge In najdejo tisto, kar Je poglavitno. i 2. Sekantna Inteligenca sdi, da presega radialno. Pa ja tudi sares obsežnejša in bogu tejša in to salo, ker redno popolnoma obvlada velik koa kro gle ali kroga. Mogoče je, da je med tiatiml točkami, ki so v izrezku sekantne inteligence, tudi središče, Vendar pa tako obvladanje središča nima nič o-praviti s tisto zmožnostjo, ai more s vsakega kraja zunanjemu vhoda prodreti po bliskoma v središče. To rszliko bi mogli osnačiti s razliko med znanstvenim In file-zofakim človekom. Znanatvenl človek Je gospodar in maister »nege, večjega ali manjšega, znanstvenega področja. Tu je en doma, to razuma. Filosof-ski človek pa pozna mogoč«- k malo točk v avojem kraljnaivu ali p« celo obtiči svoj šiv dan pri eoi sami edini točki. Ce I* gremo v globino, moremo a si*-heme točic doseči središče; zato je za naše mišljenje brespo-membno, kakšno in kako veliko |e naš* znanje. Mišljenje po se-san t i je prsv posebej daš« vos vsebina "strokovnjakov". To je tisto r*aČ4»perJew», »blaatno mišljenje, kl ne preneae nobeni*' ugovorot. kl pozna svojo stroki' in ki Je aieer vaegs «puštovaiijs vredno. Vendsr gs večkrat po-aeks prirojena huikAnušnom. zdrava, preproste pamet, kakor )e rečeno: "tfeanr noben rasum razumnikov ne vidi, to <4rak svoje brž naredi." Zdi se. de J« največ takih sekaatnih račun« I m mislijo bolj v tangentah.) Pa ao torej zdravniki, ki vse vedo iu ao oborošeni s vsemi izjemn-mi kakega slučaja, pa ne morejo pravo zadeti in pomagati baš v * tem slučaju. "Prisotnost duliu pa je tiato. da tudi v izredni slučajih tako vemo, "kje človeka čevelj žuli". H. A kaj je vsa neumnost aekantnih ljudi v primeri s nepremagljive, nerazumljivo in nedostopno neumnost jo tangentni misleeevl In takih je še prav posebej toliko med učenimi aoc niki, celo pomembnimi teoret ki, ki imajo to lastnost, da tgrs bljo kako posebno točko in to edino točko vso prerijejo, zvijejo in preaodijo po tangenti. Ce Imajo opraviti a kakim obtožen cem, tedaj njegov "čin" tako obravnavajo, kakor ne bi dotičn Človek vae od rojstva ničesar drugega delal in mislil ko smo ti sti Mčln'V Nikoli ne premialijo, kako je dotično enkratno deja nje v zvezi z vsem človekom "Dejstva" plavajo abstraktno prostoru, kjer še zraka ni{ kar tako, formalno, jih isločijo Iz krvi 1n življenja. Ni hujšeirM na svetu, kakor Če prideš v roke takim tangent nim ljudem, ki se oklenejo zrn«? raj ene same obrobne točke in tako morajo s njo, kakor bi blia prav ta točka jedro in središče To so zdravniki, ki se oklenejo "simptoma"; učenjaki, ki vidi predstojniki, kl jim Je vse enu-ko vašno, bistveno; pedanti, pi kolovcl, k t se še spričo amrti ne morejo otresti paragrafa. Tati gentna inteligenca more biti tisti točki, ki jo razume, na vae moč bistroumna, a nikoli globo ka, saj šivi zmeraj samo na robu, kraj zadeve. To obrobno mišljenje po taiHrenti Je taku razširjeno, da lahko brez preti ravanJa trdimo, da sestoji večt na vseh naaorov v parlamentih zborovanjih, učen jaških dru štev, v knjigah in čaaopiaih sumu iz tangentnih atavkov. vseh alojih dobiš take ljudi, ki se od vsega, kar vidijo ln slišlj«*, oprimejo ene sam« točke in potem to edino rasumljivo stvar rashodijo, raz vlečejo in zmaati jo. Kako gledališko predatavo, koncert, predavanje, knjigo presojajo samo |kj eni besedi, enem prizoru In ravnajo s to edino to čko tako, kakor bi bilo to, kar ao poj mil I In razumeli, jedro vsega ostalega. Take aort« ao skora, vse kritike knjig, večina dopisov na'uredništva, večina "glasov iz občinstva", anonimnih piaem nazlranja od drugod. Ta "Javtui mnenja" ne vedo prav za pra\ kaj je na atvari in o čem aploh govoričijo, a ti imajo "svojo točko" — (In gorje! trikrat gorje, če so v tej točki na pravem stališču!) — ln vsa zadeva sestoji le iz te točke, kl so Jo rasumell, da potem vso atvar premialijo aamo na robu atoječ, po tangen ti, Ce Je bralec dobrohotno sine«' Jel te opaske, |» ae bojim, da ga bo minila vsa dobra volja, še bom načel razkrivati duševno brezno tega Ungentnega mišljenja. Tu namreč ai govora o kaki manjvrednosti glave, namreč o iHimaaJkljivosti arca, da se tako Izrazim — o jalovem mlšlje-nju, mišljenju, ki je tudi brit vsakega instinkta. Ae več, ne-umnoat tangentnih ljudi je, da aploh mialijo. Bolje bi bilo In bolj pravilno bi praaojali kako atvar, če bi ae na alepo prepuatl II svojemu nagonu, ftaj je tudi pri radialnem mišljenju najbolje to, da ae veže mišljenje s nagonom, Inatinktom, a čuatvpm in krvjo. Za to značilno neumnost Je pripravna beseda; zak lal. nemško: hirnverant, f rane. J stupefait V svojih akrajnlh, časih bolestnih oblikah ae nam predočuje tangentno mišljenje kot logičen "paralogUmu*" ali kot ona čudovita zljndljKa ae-umnoat, ki ao Ji rekJi v starem veku "oxymoron". To je /nek takih ljudi, "kl ao od name pometi neumni", Hlednjič naj oaved«*m še nekej ftftedov, aa katere je — dasi ao različni — značilna oblika tangentnih besed. To ae pravi, v vseh teh siašajlh so ljudje rata-meti eno točke; nato je |is odprt vedel Instinkt ifi mišljenje bres vodnika Je zdivjalo kakor pobe- riieta. Med svetovno vojno sem se iz-prehajal s svojo mlado nečakinjo po gozdu. Srečala ava nekega vojaka, ki ao mu Ml i Oči iz-atrelili. Zvečer sem pripovedoval doma o tem tn aem pridejal. kako ae mi je kar aroe paralo, ko sem vklel takega vojaka. Dekle me je pa prekinilo, rekoč: "Kako ae lažeš!" Ko jo vprašam, naj mi pove, kako da ne lužam, pa je rekla- "Haj vendar ni bil vojak, ampakrprnporššak P — V neki ljudaki univerzi aem hotel raslošiti pomen besede "dalo". Slednjič smo določili: "Delati ae pravi uporabiti vse moči in se zavedati, sakaj jih u-porabljamo." Za zgled sem dodal : "Ce plešem v zabavo, al to nobeno delo; a če plešem sato, da si utrdim mišice, Je pa ples delo." Tedaj je dvignil nekdo roko: "Kaj m talite, da ai s plesom utrdimo miške T" — Neki prekupčevalec s konji je pohvalil brzino svojega konja s besedami: "Ce odjezdite na njem ob šestih ajutraj is Ma*deburgu. ste ob sedmih še v Oommemu." Dotični bi Ml kupil konja, a šenn je dejala: "I kaj M pa še ob aedmih ajutraj v Osmmamul" To je le nekaj agledov sa tan-gsntne besede, kakršnih Je v vsakem pogovoru dosti. Zdaj pa sdaj ae še da takemu človeku dokazati, v čem da ae je motil, a splošno je to tista vrata neam-noati, a katero ae tudi bogovi šaman borijo, sakaj nesreč u nI to, da ljudje napačno mislijo, marveč da aploh mlalljo. Ne moremo ae kakor šivali zanesti na nagon la občutke; ln ne moremo ae še saaesti na Jasno in zavestno sposnanjs. In tako ju res, kakor pravi JShaw: "Za Človeka je usodno, da misli: to je nesreča sanj." (Nem. Th. Leaslng.) Z operacijo ae je reši! aapora. Baltimore, Md. - »tanley Trott, star 27 let. ki je bil še večkrat saprt radi manjših kriminalnih prestopkov, je bil sad-nje dni ponovno obsojen na tri leta sapora a pogojem, da bo oproščen, če ae podvrže operaciji na torki nI (thynšd) Masi. Dr I). K Heamater je izjavil, da ga operaetja ozdravi ad slo-člnske ns vadbe. Trott je privolil v operaeijo in Ml je ispuššen na sdravnikovo odgovornost. Dr. ieamater sdaj poroča, da Je Trott veliko boljši fisičao In mentalno. Aolaki sluga. Fatnulua JonJa ja venomer sedel v dolgem hodaiku požare-vačke gimnazije pred ravnat« -1 Ijevo pisarno. Kadar se je naveličal, slasi kadar al bilo direktorja v svoji aobi ali sploh v po-slopju. je lazil od vrat do vra-posameznih razredov, da M poslušal, kaj ae tam dela. Uapehe svojih raziskovalnih potovanj jc pripovedoval drugim alužiteljem takole: "Vem, kaj predava g. ,A« namreč računstvo, g. R., predeva Šivali in rastline, g. D. nemščino, nikakor pa ne morem do-gaati, kaj poučuje g. E." * "Pa ga mar nisi poslušal?" "Kaj gs ne bom! Največ sem postajal pred njegovimi vrati. Najprej: priden orač — priden orač priden orač. Potem t m-eno polje — zeleno polja — ze-eno polje. Druffi pot: siva krava — alva krava —» alva krava. Sam Bog nebeški vedi, kaj je (or Ostali famulusl so xjjali vanj in mislili skupno z naj stalim: "Ram Bog nebeški vadi. kaj je to' A tudi to Je bila kri tika, čeprav jako preprosta, na pouk naše materinščine. Kamila" je Mla gostilnlea v Novem Kado. Mile pa Je bita gla-sovita lepotica novosadaka, hči cerkovnika pri NlkolaJevekl eer-kvl, omožeas pozneje š bogati aam Iz Romunije. I«. Chfasas. P|. četrtek, 4. OKTObra Utemeljena bo jasen. — Elza, pojdite z menoj na vrtf To je nemogoče. Brez gar-dedame ne napravim niti koraka. I — Prisegam, da ne bova nobene potrebovala. — Potemtakem pa še celo ne pojdem. l Pri ka-ilMotalcu - Bmplata. -itn. oa^c«, hra»l«4*em Mik ii. BUATA SSOBNKLLI a CO, 1.14 Mm Ulmmi At... D*,. M. Slab tek? Mw. AIm Tajrlor. Oelser. Al«., pravit "Nu-n-Tone al im čudovit« pumna«!. Komu prIAel Jemati m M bolelo M strani, niam. lm.1 M, du J«U In n. Mirnem po