primorske
novice
Koper, 19. novembra 1991
Občina Izo!a
-	ODLOK o ureditvenem načrtu »Malija«
Občina Ilirska Bistrica
-	OBJAVA nadomestnih voiitev deiegata v Zbor združenega deia Skupščine občine Ilirska Bistrica
OBČiNA !ZOLA
Na podlagi 39., 40. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90), 21. in 44. člena Navodil o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Ur. list SRS št. 14/85), 151. člena statuta občine Izola (Uradne objave, Št. 21/87 in 26/87) ter 5. člena odloka o začasni ureditvi vprašanj v zvezi s sestavo in pristojnostmi zborov občinske skupščine ter o volitvah funkcionarjev občinske skupščine ter izvršnega sveta (Uradne objave, št. 16/90) je Skupščina občine Izola na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. oktobra 1991 sprejela
ODLOK
O UREDITVENEM NAČRTU "MALIJA"
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt za naselje Malija, ki obravnava Plansko celoto 11 - Malija z naslednjimi ureditvenimi območji S 11/1, Z 11/2, S 11/3, S 11/5, Z 11/4 (Dolgoročni družbeni plan občine Izola za obdobje 1986-2000 - prostorski del - Ur. objave št. 5/89 in 11/89, družbeni plan občine Izola za obdobje 1986-1990 -prostorski del, Ur. objave št. 19/90 in 22/90 ter Prostorski ureditveni pogoji za podeželje občine Izola (Ur. objave št. 35/89).
Ureditveni načrt je izdelal FAGG Oddelek za arhitekturo v novembru 1990 pod štev. 22/90.
2.	člen
Ureditveni načrt vsebuje:
A BESEDNI DEL
1.	BESEDILO ODLOKA
2.	SOGLASJA PRISTOJNIH ORGANOV IN INSTITUCIJ
3.	PROSTORSKO URBANISTIČNA IZHODIŠČA
3.1.	Opis ureditvene zasnove za celotno naselje Malija
3.2.	Funkcionalna in oblikovna izhodišča za staro v&ško jedro in druga obstoječa pozidana območja naselja
3.3.	Funkcionalne in idejne rešitve v območjih namenjenih novo gradnjam in drugim kompleksnim ureditvam
4 PROMETNE, KOMUNALNE IN ENERGETSKE NAPRAVE IN UREDITVE TER OMREŽJE ZVEZ 4 1. Cestne in prometne površine
4.2.	Meteorna kanalizacija
4.3.	Fekalna kanalizacija
4 4. Elektroenergetsko, vodovodno in omrežje zvez 5. ETAPE IZVAJANJA NAČRTA
B. GRAFIČNI DEL
PROSTORSKI POGOJI:
! Izsek iz prostorskega dela družbenega plana občine Izola
2.	Izsek iz strokovnih podlag območja varstva kulturne in naravne dediščine
3.	Izsek iz PUP za podeželje občine Izola (list 2.5-4a in 2.5-4b)
URADNE OBJAVE
OBČtN
!L!RSKA B!STR!CA, tZOLA, KOPER, PtRAN,
!N SEŽANA
Št. 40
OBSTOJEČE STANJE:
4.	Fotonačrt M = 1:1000
5.	Kopija katastrskega načrta z vrisom meje območja in koridorji komunalnih naprav M 1:1000
6.	Situacija obstoječega stanja M 1:1000
7.	Zbirna karta komunalnih naprav M 1:1000
PREDVIDENO STANJE PROSTORSKI VIDIK
8.	Coniranje in zasnova zelenih površin M 1:1000
9.	Geodetsko zazidalna situacija M 1:1000
10.	Parcelacija in funkcionalna zemljišča M 1:1000
11.	Funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in okolice
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE
12.	Zbirna karta komunalnih naprav M 1:1000
13.	Idejna rešitev prometnega omrežja
14.	Idejna rešitev meteorne kanalizacije
15.	Idejna rešitev fekalne kanalizacije
3.	člen
II. MEJA OBMOČJA
1.	Meja območja je prikazana na listu št. 5 (iz 2. člena odloka) Meja območja ureditvenega načrta poteka: izhodiščna točka je
najsevernejši vogal ureditvenega območja na pare. št. 6421/2, poteka proti vzhodu in prečka pare. št. 6425/1, 6426, 6428/2; poteka pp južnem robu pare. Št. 6430/3, 6429/5, 6429/7, prečka pare. št. 6436/1, v nadaljevanju prečka cesto Malija-Mala Seva in poteka po njenem vzhodnem robu proti jugu, zajema pare št. 6635/1 in 6633/2, kjer pride do ceste Malija - Izola in poteka ob njenem sev. robu, prečka cesto in pare. št. 6622/2, poteka po vzhodnem in severnem robu pare. št. 6629, 6626, 6625/1, 6624, 6611/46, 6611/22, kjer se obrne proti jugu in zajeme pare. št. 6611/24 in 6611/25 do obstoječe ceste Po njenem južnem robu zavije proti zahodu preko pare. št. 6611/35 do stičišča s cesto - pare. št. 9476/9, po njenem vzhodnem robu proti jugu, zajame pare. št. 9277/26, do ceste Izola-Nožcd, ob njenem južnem robu do pare. št. 9312/11, kjer se obrne proti severu, prečka pare. št. 9293/3, 9293/4 in poteka po vzhodnem in severnem robu pare. št. 9277/37, jugovzhodnem robu parcel 9277/30,9279/39,9279/19, /26, /32, /43, /47, prečka pare. št. 9279/12, zajema pare. št. 9279/50, /51, preko pare. št. 9279/13, izvzame pare. št. 9279/16 in sc obrne proti severozahodu in poteka po zahodnem robu pare. št. 6587/5, /1, /2, ob severnem in vzhodnem robu pare. 6512/3, 6512/2, 6512/4, 6512/1, zajame pare. št. 6511/5 in 6510. V nadaljevanju poteka proti zahodu po severnem robu pare. št. 6511/6, 6511/3, 6511/2, 6511/1, 6502, 6501/1,6500, se obrne proti severu in poteka po vzhodnem robu pare. št. 6496/2, 6486/9, se obrne proti zahodu in poteka po sev. robu pare. št. 6486/6, /5, /3, /2 do ceste Malija-Lucija, po njenem južnem robu, jo prečka in poteka proti severu ob vzhodnem robu pare. št. 6461/8, /10, /9, /1, 6461/12 , 6461/2, 6461/1, sc obme proti zahodu in poteka po sev. robu pare. 6461/2, prečka pot in zavije proti vzhodu po jugovzhodnem robu pare. št. 6406/6, /24 , 6412/2, 6413/2 in 6420 do izhodiščne točke.
Vse parcele so v k o. Izola 111.
2.	Meja območja po neuveljavljeni izmeri (prikazana na grafičnem listu št. 6 in 2. člena tega odloka)
Območje ureditvenega načrta se nahaja v k o. Malija.
Meja območja ureditvenega načrta poteka takole: Izhodiščna točka je najsevernejši vogal ureditvenega območja in sicer zahodni vogal parcele št. 4680. Od tod poteka meja po zahodnem robu parcel: 4680, 4678, preko parcele 4674, zahodnem robu parcele 4651, južnem robu parcel: 4651,4649, 4648, prečka parcelo št. 4644/1,4037, nato prečka cesto proti Mali Sevi in se drži vzhodnega roba parcel: 4614, 4632, 4634 in 4635. Od tod se meja obrne proti vzhodu in poteka ob cesti Malija-lzola držeč se južnega roba parcele št. 4635. Nato prečka cesto
212
URADNE OBJAVE
Koper, 19. novembra 1991 - Št. 40
in poteka po zahodnem robu parcele št. 4635. Nato prečka cesto in poteka po zahodnem robu parcel: 5794, 5793, 5792, 5791, 5795, 5790, 5799, 5857, 5872, 5873, 5871, 5874, 5078, 5879, 5880, 5881, 5882, 5892/1, 5892/2 in 5891 (v tem poteku sledi rob ureditvenega območja vzhodni obodni cesti št. 6). Nato meja prečka cesto št. 1 Izola - Noied in ji sledi po njenem južnem robu in sicer po severnem robu parcele št. 5894/1 in parcele 5897, nato prečka parcele 5388, 5899, 5900, sledi severnemu robu parcel 5384, 5366, 5364, 5363, ponovno prečka cesto št. 1 in se obme proti severu, tako da sledi vzhodnemu in severnemu robu parcel št. 5198, 5199/1, jugovzhodnem robu parcel Št. 5443,5455, vzhodnemu robu parcele 5454 in jugovzhodnemu robu parcel 5458, 5466/2, 5465, 5474, 5470/1, južnem vzhodnem in severnem robu parcele 5478, prečka parcelo 5473 in se obme proti zahodu sledeč južni rob parcele 5703, nato se obrne proti jugu in poteka po vzhodnih robovih parcel: 5682 in 5659. Tukaj se meja ponovno obrne proti zahodu in poteka po severnih robovih parcel: 5514, 5516, 5517, 5519, 5512 nato prečka parcelo št. 5520 in sledi južni rob parcel 5632, 5521 prečka parcelo 5529 ter sledi zahodnemu robu parcele 5542 in 5543, se ponovno obme proti zahodu tako, da sledi južni rob parcel: 5546, 5547, 5548 in ceste, nato prečka cesto št. 5 Malija-Lucija, se obrne proti severu ter seka parcele št. : 5110, 5115 in 5072, teče po zahodnem robu parcel št. 5079/2, 5708/4, 5077, se ob južnem robu ceste št. 4 usmeri proti zahodu sledeč severni rob parcel 5076 in 5075. Na severozahodnem vogalu parcele 5075 se meja obme proti severovzhodu, tako da sledi vzhodne robove parcel št.: 4663 , 4664/1, 4659/1, 4667, 4669. Od tu se poveže z izhodiščno točko na zahodnem vogalu parcele št. 4680.
FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
4.	člen
Celotno ureditveno območje z naseljem in njegovo ožjo okolico predstavlja pomemben element kulturne krajine Savrinskih gričev. Območje ima pretežno ruralni značaj s tendenco po intenziviranju kmetijske proizvodnje, hkrati pa omogoča tudi uresničitev bivalnih potreb za urbano prebivalstvo, ki delovno gravitira v bližnja večja naselja Izolo, Piran in Koper. Območje ureditvenega načrta Malija ima po dolgoročnem planu opredeljeno kmetijsko in stanovanjsko funkcijo s tem, da so posamezne funkcije protorsko določene po posameznih notranjih ureditvenih območjih oz. ureditvenih enotah.
Glede na navedene funkcije območja in omejitvene pogoje so v ureditvenem načrtu predlagani sledeči posegi v prostor:
a.	sanacija in revitalizacija vaškega jedra
b.	revitalizacija zelenih funkcionalnih površin v območju ureditvenega načrta in hortikulturna ureditev novih delov naselja
c.	izboljšanje oz. ureditev novega cestnega in komunalnega omrežja za potrebe obstoječega naselja in predvidene nove pozidave
č. gradnja enodružinskih stanovanjskih objektov na površinah, predvidenih z dolgoročnim planom
d.	gradnja novega večnamenskega trgovsko-uslužnostnega objekta in oblikovanje manjšega lokalnega družbenega jedra v naselju
e.	ureditev športnega parka v območju stadiona
f.	ureditev avtobusnega prometa skozi naselje in pripadajočih postajališč (obstoječega in novopredvidenega)
5.	Člen
Območje ureditvenega načrta se deli na notranja ureditvena območja in sicer:
1.	S 11/1 - Malija - stanovanja, centralne dejavnosti:
S 11/1A - vaško jedro, ki se deli na
S 11/Aa - morfološka enota sklenjenih uličnih nizov S 11/1 Abc - morfološka enota razpršenih domačij, centralne dejavnosti S 11/IB - območje razpršene gradnje z možnostjo zgostitve
2.	Z 11/2 - Malija - funkcionalne zelene površine
3.	S 11/3 Malija - stanovanja, zelene površine (potencialni prostor za poselitev), ki se deli v ureditvene enote:
S 11/3D1 - obstoječa gradnja z možnostjo zgostitve S 11/3D2 - obstoječa gradnja z možnostjo zgostitve. V območju se nahajajo zaščitene kmetijske površine kot potencialni prostor za lokacijske potrebe kmečkega prebivalstva, praviloma iz naselja Malija.
4.	Z 11/4 - Malija - prostor namenjen športnim in rekreacijskim površinam
5.	S 11/5D - obstoječe novogradnje z možnostjo dopolnitve. V območju se nahajajo zaščitene kmetijske površine, kot potencialni prostor za lokacijske potrebe kmečkega prebivalstva, praviloma iz naselja Malija.
6.	Z 11/5D - funkcionalne zelene bovršine
6.	člen
V notranjih ureditvenih območjih, ki so namenjena za večje Število novogradenj in druge kompleksne posege, je predpogoj za izdajo lokacijskih dovoljenj lokacijska Informacija, ki bo izdelana na podlagi ureditvene situacije, ki je sestavni de! tega ureditvenega načrta in ažurnega topografsko katastrskega posnetka območja (1:500), ki bo zagotovila prostorsko in funkcionalno uskladitev posegov.
Za ureditvena območja, kjer gre za posege za posamični objekt (dopolnilno gradnjo) v obstoječem že pozidanem delu naselja je predpogoj za izdajo lokacijskega dovoljenja lokacijska informacija, ki bo izdelana na podlagi izhodišč ureditvenega načrta in ažurnega topografskega katastrskega posnetka.
IV. SPLOŠNI POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV
7.	člen
Naselje mora ohraniti jasno členitev med posameznimi morfološkimi enotami, ki so plod zgodovinskega razvoja in različne vsebine in funkcij v prostoru.
Potrebno je ohraniti konsistentnost starega vaškega jedra, ki mora ohraniti značilna prostorska razmerja in značilno arhitektonsko obdelavo objektov in materialno obdelavo.
Območja razpršene zazidave je mogoče zgoščevati in sicer z objekti, ki se stilno vežejo na tip večinske pozidave v posameznem otoku.
Nove otoke je mogoče zazidati z novim tipom objektov, vendar tako, da tvorijo v celoti smiselno in harmonično oblikovano skupino, ki bo pejsažno usklajena s proporci celotnega naselja. Tudi pri novogradnjah je potrebno uporabljati avtohtone materiale in spoštovati enotnost strešne kritine v naselju.
Med posameznimi morfološkimi enotami je potrebno puščati zelene cezure kot meje med grajenimi otoki oz. kot vizuma okna iz naselja v širše krajinsko zaledje.
Posamezne morfološke enote povezuje v celoto drevoredna zasaditev ob cestah, ki potekajo vzdolž plastnic. Na ta način je potrebno izoblikovati vezni element, ki se bo naslanja! na že prisoten kompozicijski princip v prostoru.
Pri določanju meril in pogojev za oblikovanje objektov, funkcionalnih zemljišč in naprav se smiselno uporabljajo določila odloka o PUP za podeželje občine Izola (23. - 31. člen).
8.	člen
1.0.	Lega objektov
Nove stanovanjske stavbe morajo biti odmaknjene od parcelne meje najmanj 4.00 m, odmik med objekti pa praviloma 8 m, razen v primeru dvojčkov in gradnje v nizu in kadar se lastniki dogovorijo za drugačne odmike.
Za manjše razdalje si mora investitor pridobiti pisna soglasja eventualno prizadetih sosedov. Enako velja za prizidke in adaptacije.
9.	člen
2.0.	Oblikovanje objektov
2.1.	velikost in oblika novih enodružinskih stanovanjskih objektov je pogojena s karakteristikami naravnega in grajenega okolja, v katerem je predvidena novogradnja. Objekti so po gabaritih, obliki in materialni izvedbi prilagojeni kvalitetni večinski gradnji v posamezni morfološki enoti oz. v posamezni ureditveni enoti in sicer:
2.2.	V morfološki enoti S ll/A vaško jedro je potrebno prilagoditi velikost in obliko novogradenj skladno z določili 26. člena Prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje občine Izola in 4., 14. in 15. člena posebnih meril in pogojev za ruralno območje planskih celot 7, 8, 9, 11, 12 in 13 za podeželje občine Izola (Ur. objave št. 35/89).
2.3.	V ureditvenih enotah: S 11/IB, S 11/3D1, S 11/3D2 in v notranjem ureditvenem območju 11/5D je velikost objektov prilagojena obstoječi enodružinski gradnji - objekti velikosti 10 x 14 m^ z višino venca 5.60 m nad okoliškim terenom.
2.4.	Na izpostavljenih slemenskih legah, ki so vidne iz dolinskega sveta kot meje horizonta, je mogoče graditi le pritlične objekte, razen v primeru, ko je potrebno novogradnje oblikovno in gabaritno prilagoditi obstoječi višji gradnji.
2.5.	Gradnja po tipskih projektih je mogoča le na podlagi kataloga tipskih projektov, ki so skladni z zasnovami podanimi v ureditvenih situacijah in funkcionalnih in oblikovalskih rešitvah objektov in okolice, ki so sestavni del tega ureditvenega načrta.
S tem so določene tudi tolerance pri preoblikovanju tlorisov in zamikov posameznih objektov.
Koper, 19. novembra 1991 - $t. 40
URADNE OBJAVE
213
2.6.	Pomožne objekte m garaže se praviloma gradi v sklopu gabarita stanovanjskih objektov, na oblikovni način, kot je prisoten pri avtohtonih objektih. V razgibanem terenu je mogoče postaviti samostojne garaže v primeru, če jih je mogoče prisloniti ali vkopati v brežino, tako da tvortjo s svojo streho terase oz. razširitev višjega nivoja funkcionalnega zemljišča.
10.	člen
3.0.	Zunanja ureditev objektov
Zunanja ureditev objektov:
Višina zemljišča ob parcelni meji ne sme odstopati od višine naravnega terena. V primeru teras morajo biti podporni zidovi prikazani v načrtu zunanje ureditve in praviloma ne smejo presegati 1,5 m. Oporni zidovi morajo biti obloženi s kamnom. Ograje ob parcelni meji so dopustne z zidanim delom iz lokalnega kamna do višine 50 cm in zasajene z živo mejo.
Vsi objekti zunanje ureditve (žive meje, parapetni in obodni zidovi, ozelenitve ...) morajo biti postavljeni tako, da ni ovirana preglednost cest, poti in njihova funkcionalna ureditev.
Vzdolž glavnih cest (št. 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 9) se zasadi drevorede. Tej zahtevi se prilagaja zasaditveni načrt javnih površin in načrti zunanjih ureditev individualnih objektov ob teh poteh.
V. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA
5.1.	Fekalna in meteorna kanalizacija
11.	člen
Komunalno opremljanje z meteorno in fekalno kanalizacijo obravnava celotno območje ureditvenega načrta z izvedbo v ločenem sistemu.
Za naselje je predvidena nova fekalna kanalizacija, koncipirana na obodnem kanalizacijskem kanalu, na katerega se bodo radialno priključevali fekalni kanali iz posameznih ureditvenih območij. Obodni kanalizacijski kanal je speljan do zbirnega jaška in od tu v dolino, kjer se v dnu združi s kolektorjem iz Male Seve in od tu do prvega obstoječega jaška kanalizacijskega omrežja občine Piran oz. do lokalne čistilne naprave.
Meteorni kanali zbirajo deževnico in podtalnico iz notranjosti območja predvidene pozidave in odvajajo vodo v hudourniške grape po najkrajših poteh. Globine fekalnih in meteornih kolektorjev so projektirane tako, da omogočajo priključevanje kletnih prostorov.
12.	člen
Končno čiščenje odplak bo urejeno skupno za naselji Malija in Mala Seva. Možni sta varianti: a) z lokalno čistilno napravo in b) z navezavo na kanalizacijsko omrežje občine Piran. V tem primeru se bo kanalizacijko omrežje preneslo v upravljanje upravljalcu javne kanalizacije v občini Piran. Skladno s tem za območje velja odlok o uporabi kanalizacije in opravljanju kanalizacijskih storitev na območju občine Piran (Ur. objave, št. 3/75).
13.	člen
Investitor, upravljalec, lastnik - uporabnik zgradbe je dolžan novozgrajeni objekt priključiti na javno kanalizacijo pred pričektom uporabljanja zgradbe, sicer pa, ko se javna kanalizacija zgradi.
Obstoječe zgradbe, ki so priključene na greznice ali imajo kako drugače urejeno odvajanje odpadnih vod, se morajo priključiti na javno kanalizacijo najkasneje v 6 mesecih po tem, ko je zgrajena javna kanalizacija.
Za gradnjo priključka in za spremembo priključka na javno kanalizacijo ter za priključitev sosednjih stavb in drugih objektov na obstoječo hišno kanalizacijo si mora investitor priskrbeti soglasje upravi j alca.
14.	člen
$ 2. Elektroenergetsko omrežje
Ureditveno območje napajajo z električno energijo naslednji pomembnejši elektroenergetski objekti:
Transfomatorska postaja:	lokacija:
TP Malija !	ob poti proti Nožedu
TP Malija !!	na Punti Maliji
TP Nožed !	Nožed
Na območju UN potekajo 10 oz. 20 kV daljnovodi Lucija-Korte in odcepi za TP Malija H in TP Nožed.
V primeru nadaljnje pozidave Malije bo potrebno izdelati idejno rešitev elektroenergetskega omrežja. Predvidoma bo potrebno rekonstruirati obstoječo TP Malija ! in zgraditi novo nizkonapetostno omrežje ter javno razsvetljavo.
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati predpisane odmike novogradenj od obstoječega elektroenergetskega omrežja po zahtevah tehničnih predpisov, predvideti prestavitve obstoječega elektroenergetskega ormežja zaradi novih objektov, predvideti sanacijo obstoječega elektroenergetskega omrežja, ki ne ustreza zaradi dotrajanosti, zmogljivosti tehnične izvedbe ali urbanističnih zahtev, uskladiti potek obstoječega in novega elektroenergetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami.
15.	člen
5.3.	Vodovodno omrežje
Območje Malije ima vodooskrbo iz obstoječega rezervoarja prostornine 750 m^ na Malijskem hribu preko obstoječega dovodnega cevovoda AC 0 60 mm in razdelilnega vaškega omrežja.
Idejna rešitev vodne oskrbe tega območja je delno podana v projektu Rižanskega vodovoda - vodovodno omrežje Malija-Vinjole-Lucan, številka 393/83.
Projekt obravnava dovod vode iz obstoječega malijskega rezervoarja preko predvidenega cevovoda AC 0 250 mm, ki bo poteka! vzporedno s traso obstoječega cevovoda AC 0 60 mm, katero se kasneje opusti. Predvideno notranje razdelilno omrežje je obdelano po tem projektu za zahodni de! Malije (proti Vinjolam), za ostala območja je prikazan le predlog trase, ki pa bo detajlnejše obdelan s posebnim projektom.
5.4.	Prometno urejanje območja
Prometna ureditev predvideva štiri tipe prometnic:
-	Dvosmerni promet s pločnikom	2 x 2.50 m + 1.50 m
-	Dvosmerni promet brez pločnika	2 x 2.40 m
-	Okrnjen profil za dvosmerni promet 2 x 2.00 m
-	Enosmerni promet	3.00 m
Parkiranje je predvideno na funkcionalnih zemljiščih objektov in bočno ob cestah. Parkinge izvajajo koristniki po potrebi vzdolž in na svojih parcelah.
Za individualno gradnjo je obvezno zagotoviti najmanj 1,2 garažnega ali parkirnega mesta na stanovanjsko enoto v objektu oz. znotraj pripadajočega funkcionalnega zemljišča. Ureditev tega se prikaže v projektu za gradnjo objekta oz. njegovo zunanjo ureditev.
Za proizvodne, obrtne in druge poslovne dejavnosti, je tekom lokacijskega postopka ugotoviti potrebe in ev. odstopanja od ocenjenega števila parkirnih mest. Ev. dodatna potrebna parkirna mesta je zagotoviti znotraj funkcionalnih površin, določenih za posamezno dejavnost oz. objekt. Ureditev teh ne sme spreminjati koncepta zunanje ureditve in razmerja pozidanih in nepozidanih površin, kar se prikaže v načrtu zunanje ureditve.
Potrebna parkirna mesta za upravne, proizvodne in trgovske prostore so po eno parkirno mesto na:
-	30 m^ brutto površine za pisarne
-	60 m^ britto površine za trgovine
-	100-120 m^ brutto površine za skladišča in delovne (proizvodne prostore)
-	3 sedeže v gostinskem lokalu
Vse prometne površine so obdelane z asfaltom, parkirišča pa s travnimi ploščami.
Vse inštalacije imajo predviden koridor v cestišču ali vzdolž cestišča. Potrebne širine za izvajanje komunalnih naprav so razvidne iz priloženih karakterističnih profilov cest z vrisanimi komunalnimi napravami.
Na koridorjih komunalnih naprav ni dovoljeno graditi nobenih objektov, ograjnih ali podpornih zidov. Ta prostor se lahko uredi za potrebe parkiranja, kot zelenica ali vrt z enoletnimi rastlinami ali grmovnicami.
VI DRUG! POGOJI IN OBVEZNOST! ZA IZVEDBO UREDITVENEGA NAČRTA
16.	člen
Komunalni prispevek
Sredstva za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč v ureditvenem območju naselja Malija (komunalni prispevki) se namenijo za izgradnjo in izvedbo ustreznega kanalizacijskega sistema.
17.	člen
Varovanje bivalnega in delovnega okolja.
Pri projektiranju in gradnji objektov in razmejitvi prostorov morajo investitorji, projektanti in izvajalci gradbenih de! upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za okolje. Z aktivnimi protihrupnimi ukrepi morajo doseči nivo varovanja bivalnega okolja pred večjim izvorom hrupa (promet, strojnice s kompresorskimi agregati in pod ).
214
URADNE OBJAVE
Koper, 19. novembra 1991 - št. 40
18.	člen
Zbiranje odpadkov je predvideno v smetnjakih standardne izvedbe. Rešitve in lokacije se točno določijo v izvedbenih projektih za objekte in njihove zunanje ureditve. Odvoz smeti se vrši na komunalno deponijo.
Pri kmečkih gospodarstvih je dopustno individualno odlaganje odpadkov kmetijske proizvodnje (kompostiranje na za to urejenih mestih).
Urejanje gnojišč mora biti izvedeno v skladu s strokovnim navodilom Ur. list SRS 10/85.
Pri novogradnji ali spremembi namembnosti objektov je potrebno opredeliti odlaganje in dispozicijo morebitnih nevarnih odpadkov (mineralna olja, pesticidi, herbicidi in podobno).
19.	člen
Za požarno varnost je pri projektiranju in izvedbi ureditvenega načrta nujno upoštevati in zagotoviti ustrezne intervencijske poti, zadostne odmike od objektov in ustrezno dimenzionirano hidrantno omrežje.
OBČtNA !URSKA BtSTRtCA
OBJAVA NADOMESTNIH VOLITEV DELEGATOV V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE ILIRSKA BISTRITA DNF 4 NOVEMBRA 1991
V volilni enoti številka 14 - Upravni organi Občine Ilirska Bistrica, ki ima 1 (eno) delegatsko mesto v ZZD Skupščine občine Ilirska Bistrica, je bil izvoljen:
Emil Vrh, roj. 6. 2. 1956, iz Harij št. 74 a, zaposlen v Sekretariatu za notranje zadeve Skupščine občine 11. Bistrica
Št. 02/91
Ilirska Bistrica, 5. novembra 1991
Predsednik MIRO URBANČIČ
VIL ETAPE IZVAJANJA
20.	člen
Prvo etapo izvajanja UN Malija predstavlja izgradnja glavnega kanalizacijskega kanala za fekalne odplake in navezava na ustrezen sistem čiš&nja.
Ostale etape izvedbe ureditvenega načrta se bodo izvajale po posameznih notranjih ureditvenih območjih.
VIL KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Ureditveni načrt naselja Malija in ureditvene situacije so stalno vpogled na Zavodu za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve občine Izola, Cankarjev drevored 16b in sedežu KS Korte.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Sekretariat za inšpekcijske službe Skupnosti obalnih občin Koper.
22.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 352-3/90
Izola, 24. oktobra 1991
Predsednik ZVONKO GRAHEK, l?r.