nytonja p ki bo morala gledati, da kri-e svoje izdatke s svojimi red-n'ni dohodki. Nemčija ima že cilj ^ sedanji valutni krizi j(SONN, Nem. — V Evropi se Nemčija prva znašla v seda-Jem deviznem kaosu, ki ga je Varila devalvacija dolarja. . ^ški Cjjj je preprost in ra-kifi ^V' Nemčija noče nobene ra, acije, ki bi jo sprožila kate-lar Wi.tuja valuta, torej tudi do- T ^ erhu svojemu cilju je podre-W SV°‘i0 valutno politiko in jo te * ^2Vaja- Zato ni toliko zain-Coj^irana na novi stabilizaciji to skrb prepušča Ame-ako se v Washingtonu ho-(ja° 2ahjo brigati. Nemška vla-^i ?e °bjavila celo vrsto odredb, je 0<^0 onemogočile poplavo tu- fsk- denarja, ki ga Nemci ne DlJo. ihfeVe^a k° Nemčija morala določene ozire na dežele bal ^ se tam kaj zazi- I^q °’ hi prišla v nevarnost vsa darS*rukcija evropske gospo-je^S e skupnosti. Zato je ver-po °’ se ho Evropa ravnala bo • eJn®ki valutni politiki in ne drugie svojih vzor- Novi grobovi May Gruber Preteklo nedeljo je umrla v Huron Road bolnici May Gruber iz Oakwood Village, žena Franka, ki je preje živel v Ge-nevi, Zapustila je tudi pastorke Nancy Mays, Marylin Getho, Franka ml., Joyce in Jacquelyn, brate in sestre Michaela, Josepha, Patsy, Louisa, Wade, Anno Cappelli, Rose Short in Mary Cowley. Pogreb bo v četrtek ob 10.30 v Marijini cerkvi, Union St., Bedford, Ohio, iz Donald B. Johnson pogrebnega zavoda, 521 Broadway, Bedford, O. Anna Zaucha Včeraj zjutraj je umrla 86 let stara Anna Zaucha (Zoha), roj. Wojcik, vdova po 1. 1942 umrlem možu Stanislawu, mati Stanleyja, Walterja, pok. Josepha (Peggy), Mary Pasternik, Josephine Sculac, pok. Franka, Rose Potocin, Johna (Arizona) in Alberta, 15-krat stara mati in 13-krat prastara mati. Živela je dolgo let v senklerski slovenski naselbini (1013 E. 66 Pl.) skupaj s svojo hčerko, dokler ni ta nenadno umrla. Pogreb pokojne oo iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue v petek ob 8., v cerkev sv. Vida ob J., nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bd položena nocoj. John Guretic Pretekli četrtek je umrl br-vatski rojak, zvest naročnik Ameriške Domovine, John Gu-letic, 22471 Beckford Ave., Eu-•lid, rojen v selu Podvrnica pri veliki Gorici, od koder je prišel v Ameriko leta 1913. Bil je samski in upokojen. Tukaj ni zapustil nobenih sorodnikov, pač pa dva krščenca Barbaro Kneževič in Josepha Kerinčič, ki sta oskrbovala pogreb. Pokojnik je bil član društva sv. Josip št. 99 HBZ, Sv. Peter št. 30 HKZ in Kluba hrvaških upokojencev na St. Clair Ave. CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MAY 12, 1971 ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII V ČSR se pripravljajo na partijski kongres Ko izbirajo delegate za kongres Komunistične partije ČSR, so izločili nekatere skrajneže moskovske lini- PRAGA, ČSR. — Najzagri-zenejši komunisti konservativne smeri, ki so si tekom zadnjih dveh let utrjevali položaje v partiji s preganjanjem svojih liberalnih in liberalnejših tovarišev, se zdi, da so odigrali in so sami na vrsti za izločitev iz vodilnih partijskih vrst. Vodstvo Slovaške Komunistične partije je pognalo iz partije skupino zagovornikov ‘trde smeri’, ki se je polastila vodstva partijske organizacije v Koši-cah. V Ostravi na Moravskem so odstavili partijske funkcionarje, ki so vztrajali na zahtevi, da je treba nadaljevati s čiščenjem liberalnih tovarišev, ki so podpirali reformno gibanje leta 1988. Ta poročila, ki so bila objavljena precej kasno v krajevnem tisku, kažejo, da se Husak in tovariši pripravljajo na kongres KP s tem, da potiskajo preza-grizene pristaše čistk z vseh položajev. Jutri se začne kongres Slovaške Komunistične partije, 25. maja pa kongres Komunistične partije ČSR v Pragi. Napovedujejo, da bo praški kongres potrdil smer, ki jo je hodil v zadnjih dveh letih Gustav Husak. Iz slov. naselbin LORAIN, O.— Pretekli petek je umrl 71 let stari Frank Paul s 3518 Pearl Ave. v bolnišnici sv. Jožefa po daljši bolezni, rojen v Praprečah pri Vranskem v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA pred 50 leti, od 1. 1965 upokojeni delavec U.S. Steel, kjer je bil zaposlen pri Lorain-Cu-yahoga Wories 44 let. Pokojnik je zapustil ženo Justino, sinova Laddia in Williama, hčeri Mrs. Raymond Bach in Mrs. James Leonard ter 16 vnukov in vnukinj. Bil je faran sv. Cirila in Metoda, Društva Najsv. Imena m SNPJ: Pogreb je bil pretekli ponedeljek iz Bodzash pogrebnega zavoda v cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer je župnik rev. A. Rupar opravil pogrebno sv. mašo, nato na Kalvarijo. NIXON OBJAVIL VČERAJ NAČRTNI BOJ PROTI RAKU Združeni narodi so se posvetili proučevanju beguncev iz Pakistana NEW DELHI, Ind. — Indija je sporočila Združenim narodom, da se bliža število begun-iz Vzhodnega Pakistana v Ženska delovna sila OTTAWA, Kan. — Eno tretjino delovne sile v Kanadi sestavljajo poročene ženske. Njihova povprečna starost je 37 let. Nadzvočna brzina v Concorde se ne čuti TOULOUSE, Fr. — Časnikarji, ki so jih povabili na prvi polet z nadzvočnim letalom Concorde 002, trdijo, da leti letalo zelo mirno in da zato niso prav nič čutili, kdaj je to prešlo v nadzvočno brzino. Pretekli teden se je s tem letalom peljal sam predsednik republike G. Pompidou in potem izjavil, da bo Francija delo nadaljevala in ga privedla do uspeha neoziraje se na stroške. cev Indijo že dvema milijonoma in da še vedno prihajajo vsak dan novi deset tisoči. Sama je doslej porabila za njihovo vzdrževanje preko 13 milijonov dolarjev, ni pa več sposobna dolgo nositi tolikega bremena. Indija je na stališču, da je vprašanje pakistanskih beguncev postalo obsežnejše od vprašanja palestinskih beguncev in da je zato to dolžnost Združenih narodov prevzeti skrb za nje. Komisija ZN za begunce je poslala v Indijo posebno misijo z namestnikom visokega komisarja za begunce Charlesom Ma-ce-jem na čelu. Ta je po prihodu v Indijo priznal važnost in obsežnost naloge ter nujnost, da se njenega reševanja lotijo ZN. Povedal je, da so nekatere mednarodne organizacije ponudile j svoj o pomoč, da pa bo le treba organizirati oskrbo pakistanskih beguncev po načrtu in sporazumu med državami, članicami ZN. Predsednik ZDA je včeraj pozval Kongres, “naj da dena tja, kjer so naše nade" in financira množični nov napad na raka. Predsednik je dejal, da bo sam osebno prevzel vodstvo boja proti tej bolezni, na kateri umrje nekako četrtino prebivalstva naše dežele. WASHINGTON, D.C. — Pred- njih. Ni izključeno seveda, da sednik Richard M. Nixon je že pride do kakih zaprek z ozirom v svoji poslanici o stanju Unije na način vodenja tega množič-v januarju napovedal odločen j nega boja proti raku. Predsed-napor v boju proti raku, ki je v zadnjih desetletjih vedno bolj glavni krivec smrti v naši deželi poleg bolezni srca in krvnega obtoka. Včeraj je pozval Kongres, “naj da denar tja, kjer so naše nade’’ in financira splošen, načrten napad na bolezni raka. V kratkem razgovoru s časni-carji je razložil svoj načrt. Predsednik je v januarju napovedal rabo 100 milijonov dolarjev v tekočem proračunskem letu za boj proti raku, pa objavil sedaj, da uspešnemu boju ne sme biti vzrok pomanjkanje denarja. Predsednik je izrazil prepričanje, da bo Kongres njegov predlog podprl z naglimi ukrepi, saj sta finančna odbora obeh zbornic že odobrila zadevne slične predloge in je Predstavniški dom na tem, da glasuje o Iz Clevelanda in okolice nik je predložil, naj bi vodil ta boj poseben direktor v okviru Narodnega zdravstvenega instituta, ki bi bil osebno odgovoren njemu. Nixon je včeraj pokazal svoj osebni, posebni interes za ta boj. Sen. E. M. Kennedy je preje predložil boj proti raku v roke posebni ustanovi. Senatni odbor za narodno zdravstvo je predlog že obravnaval in je bil na tem, da ga odobri, ko je včeraj nastopil predsednik Nixon s svojim lastnim načrtom. Sen. E. M. Kennedy, ki je načelnik senatnega pododbora za to vprašanje, je včeraj izjavil, da bo začel nova zasliševanja v zvezi z Nix-onovim predlogom. Samo vietnamščina Suzuki ja jih je rešila NEW YORK, N.Y. — Catherine M. Webb, ki je padla v roke, rdečih v Kambodži 7. aprila in bila osvobojena skupaj z japonskim časnikarjem Tošiičijem Suzukijem, je dejala, da se ima ona in tovariši zahvaliti v glavnem za rešitev japonskemu tovarišu, ki je znal vietnamščino, ker je bil preje nad dve leti v Hanoiu. C. Webb je bila vodnica urada United Press v Phnom Penhu in preje sodelavka UPI v Pittsburghu. Ža ta dva je v štirih zaporednih člankih opisala svoje zajetje, ujetništvo in osvoboditev. Sean Lemass umrl ki j ®LIN, Ir. — Sean Lemass, setj bil v letih 1959-1967 predaj 1 *rske vlade, je umrl vče-ll Svojem domu v starosti Živej t.^aradi slabega zdravja je se . tlho in sam za sebe, odkar ■---Urnaknil iz politike. Rowers Vremenski prerok pravi: ^aiv!fne^ z m°žnostjo dežja. ajviv. ^ ‘“UZ.UU3LJU uezjo isW temperatura okoli 65, L WASHINGTON, D.C. — Znani senatni odbor za zunanjo politiko je pod vodstvom W. Fulbrighta na njegovo pobudo začel znova debato o vojskovanju v Indokitajski z očitnim namenom, da omeji predsednikovo pristojnost, da po svoje vodi vojskovanje, kakor hitro je vojna objavljena. To je izredno kočljivo' vprašanje, ki potrebuje ponovno obravnavo, ker se je način vojskovanja korenito spremenil radi modernega o-rožja, čeprav orožje še sploh ni prišlo do rabe. Mislimo namreč na atomsko orožje in na medcelinske rakete vseh vrst, ki zahtevajo, da se mora Amerika v najslabšem slučaju v trenutku odločiti, kaj naj napravi, kajti sedaj lahko pomeni začetek vojskovanja tudi konec, ako takoj ne nastopijo proti napadalcu s pravim o-rožjem. To bi govorilo, da morajo biti predsednikove pravice večje in ne manjše. Pa se je vojskovanje v Indokitajski odvijalo tako, da je vendarle treba pomisliti, ali ni potrebno, da pride predsednikova p r i st o jnost pod večji kongresni nadzor. Kongres je do sedaj potom senatnega odbora za zunanjo politiko posegel v vojskovanje y Indokitajski y sledečih Kongres, predsednik in vojskovanje v Indokitajski slučajih: Kongres je preklical znano Tonkinško resolucijo, ki naj bi formalno upravičila našo udeležbo v vietnamski vojni; izglasoval je dalje resolucijo, ki prepoveduje rabo ameriške armade v Kambodži. Nixon se tem kongresnim korakom ni upiral, drugih korakov pa Kongres še ni napravil, bi jih pa rad. So take vrste, da se jim bo predsednik gotovo upiral in da bo z njim potegnil tudi dober del naše politične javnosti. Debata o tem problemu bo torej dolga in zamotana, zato ne bo škodilo, da obnovimo bistvo kongresnih zahtev, ki pa se niso popolnoma jasno formulirane, kajti senatni odbor šele zaslišuje interesente. Senatnemu odboru bdi pred očmi cilj, da Kongres prisili predsednika, da pove že sedaj, kdaj se bodo naše oborožene sile umaknile iz Vietnama in kako se bodo umaknile. Predsednik se protivi vsakemu pritisku s te strani in se sklicuje na dejanski položaj. Pravi, da bi vsaka njegova izjava v tem pogledu samo škodovala ameriškim interesom. Omogočila bi sovražniku, da na pol diktira mirovne pogoje in da skuša čim dražje prodati svoj pristanek, da se naši ujetniki, ki so v njegovih, rokah, vrnejo domov. Povrhu bi bila še pokopana prikrita želja predsednika Nixo-na, da nekaj naših čet ostane še v Vietnamu tudi po umiku glavnine naših oboroženih sil. Komunisti bi tako našo taktiko brez usmiljenja izrabili do skrajnosti. Veliko dalj gre predlog resolucije sen. Javitsa. Resolucija sicer daje predsedniku pravico, da objavi vojno, ako smatra, da je to našem narodnem interesu. V tem slučaju mora v 30 dneh dobiti pristanek Kongresa ali pa avtomatično končati vsaj za našo deželo začeto vojskovanje. Ta resolucija ima svojo praktično podlago v zgodovini vietnamske vojne. V to vojskovanje se je namreč spustila naša dežela brez vsakega sodelovanja Kongresa. Ako bi bili predsedniki Eisenhower, Kennedy ih Johnson poklicali Kongres na sodelovanje v duhu ustave, .bi najbrž boj ostro formulirali naše pogoje, pa tudi naše cilje v vietnamski vojni. To se ni zgodilo in zato smo zagazili v slepo ulico. To stališče sicer ni brez “lukenj”, ima pa svoj smisel in pomen. Predvsem bi se odgovornost za vojskovanje prenesla deloma tudi na Kongres, kar se ni zgodilo, o čemur priča zgodovina nastanka Tonkinške resolucije. Zakaj je naša dežela tako dolgo prenašala tako neurejeno stanje? Odgovor bi bil v grobem tale: Amerika je navajena, da zmaga v vsaki vojni. Šele v korejski vojni smo končali vojskovanje s političnim kompromisom o premirju, ki je še danes v veljavi. Pri tem smo pozabili na “malenkost”, kj smo jo v začetku smatrali za nesrečo, pa je bila morda le velika sreča. V korejsko vojno se je namreč vmešala Kitajska. Ko je videla, da Amerika ne pozna šale v vojskovanju, je — morda ne ravno rada — sklenila, da se zadovolji s premirjem brez zmage in poraza. Morda bi bila korejska vojna potekala čisto drugače, ako se je ne bi udeležila rdeča Kitajska. V vietnamski vojni Kitajska ne nosi glavnega bremena, zato brezobzirno svetuje vietnamskim komunistom, naj krvavijo za komunistične cilje. Kot smo rekli: v senatnem odboru za zunanjo politiko se bo debata o vojskovanju v In-dokitajskem vlekla na dolgo in široko. Zato je dobro, da ne zgubljamo pred očmi začetnih stališč obeh nasprotnikov. Sovjeti dajejo Egiptu največ obrambno orožje KAIRO, Egipt. — Zanesljive informacije trdijo, da so Sovjeti poslali v Egipt okoli 200 pilotov, 15,000 moštva za službe na oporiščih in postojankah in 4.000 vojaških, “svetpvakfcv’’._ Sovjeti so postavili dalje nad 85 postojank za rakete SAM. Na vsaki raketni postojanki so montirane po 4 rakete. Elektronski instrumenti za rakete so v rokah sovjetskih strokovnjakov. Iz podatkov o podrobnostih se da sklepati, da ima sovjetsko orožje pretežno defenzivni značaj. Prepreči naj izraelskim letalom vdor v Egipt, posebno v dolino spodnjega Nila. Egipt ima seveda tudi svoje letalce, ki pa pri Sovjeti ji ne u-živajo ugleda. Sovjeti trdijo, da so površno izvežbani in da jim| pred vsem manjka “ofenzivnega razpoloženja”. Sovjeti imajo 4 oporišča za svoje vojne ladje, med drugim v Aleksandriji in v Port Saidu. Stanje egiptovske vojne opreme ni zadovoljivo, pa tudi pravega reda ni v skladiščih, kar sovjetske strokovnjake posebno jezi. Shod Tretjega reda— Slovenska tretjeredninška skupnost v Clevelandu ima prihodnjo nedeljo, 16. tm., popoldne ob dveh v cerkvi sv. Lov-icnca svoj redni mesečni shod. Nanj so vabljeni tudi vsi orija-telji Tretjega reda. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v SND na St. Clair Avenue v navadnih prostorih. Po seji bo zabava. Denarja ne bo— Analiza finančnega stanja mesta Clevelanda, ki jo je izvedel Plain Dealer, kaže, da bo mesto porabilo vsa v proračunu razpoložljiva denarna sredstva, še predno bo potekla sedanja poslovna doba C. Stokesa, če seveda ne bo mestna uprava poskrbela pravočasno, da se to ne bo zgodilo. Predsedniški kandidat— Zupan C. Stokes je včeraj razlagal svojim prijateljem na zborovanju v Hough področju, da so mu črni vodniki na sestanku v Chicagu ponudili, da bi kandidiral za predsednika ZDA, kar pa je on odklonil. Večina treznih črnih vodnikov se zaveda, da bi poseben črni predsedniški kandadat črni stvari verjetno več škodoval, kot koristil. Da ne bi imel izgleda na uspeh, je očitno. Dva velika otoka AUCKLAND, N. Z. — Novo Zelandijo sestavljata dva velika otoka in več manjših. Leži 1,200 milj vzhodno od Avstralije. Francija ga ni marala? PARIZ, Fr. — Tu krožijo vesti, da se je kitajski zdravnik dr. Chung odločil za vrnitev domov šele, ko so mu francoski policaji dopovedali, da v Franciji ni dobrodošel, četudi ga je prvotno francoska policija rešila iz roke njegovih kitajskih tovarišev, ki so ga spremili na letalo za polet domov. Trdijo, da se je francoska vlada odločila za tak nasvet Kitajcu, ko je kitajska vlada sporočila francoski, da bodo diplomatski odnosi med Francijo in L. R. Kiajsko padli na mrtvo točko, če da Francija Kitajcu politično zatočišče. Za Fidela Castra še prezgodaj SAN JOSE, Kost. — Fidel Castro bi bil moral v kratkem na uradni obisk v Čile, pa se je predsednik Allende premislil in Castra prosil, naj obisk odloži. Nekatere članice OAD so se namreč precej odločno izrazile proti takemu obisku. Vladi Peruja in Kolumbije Zadnje testi VATIKAN. — Tu so izjavili, da so vesti o sporazumu z Madžarsko o kardinalu Mindszen-tyju prazna “fantazija”. SAIGON, J. Viet. — Severno-vietnamsko MIG-21 letalo je v nedeljo napadlo ameriško izvidniško letalo nad Planoto vrčev v Laosu, pa ga ni zadelo. To je prvi tak napad nad Laosom. FRANKFURT, Nem. — Dolar se je včeraj nekaj okrepil, nemška marka in švicarski frank pa oslabila. Marka je “plavala” nekako 3',. nad svojim starim tečajem. BRUXELLES, Belg. — Pogajanja za britski vstop v Evropsko gospodarsko skupnost so včeraj pokazala nekaj napredka, je pa še veliko težav in ovir. VATIKAN. — Sv. oče je v “apostolskem pismu” pozval kristjane, naj iščejo novo vrsto demokratične družbe v smeri enakosti in sodelovanja. Posebej opozarja na vprašanje razlike med revnimi in bogatimi državami, na rasno zapostavljanje, na težave mest in na odtujevanje “potrošniške družbe”. WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield je včeraj predložil dopolnilo k zakonskemu predlogu o podaljšanju obvezne vojaške službe, ki zahteva umaknitev polovice ameriških oboroženih sil iz Evrope. sta vladi Čila kar naravnost sporočili, da bi po njunem gledanju Castrov obisk slabo vplival in utegni škodovati tudi drugim državam Južne Amerike, ne le Čilu. Ameriška Domovina =fe V VI I I/ I <- * -%. 61X7 St. Clair /vve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ga Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries: $18.f'Q per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO |*,83 No. 93 Weds., May 12, 1971 Saigonske jesenske volitve in njegov režim in ki je sicer tudi “jastreb”, toda s hladno presojo, kaj je dosegljivo in kaj ni. Van Minh se ne bi tako trdovratno upiral razgovorom s komunisti kot se Van Thieu, ima pa v javnosti morda ravno toliko ugleda in več priljubljenosti kot Van Thieu. Verjetno bi se pojavili še drugi kandidatje. Take volitve bi ne samo izbrale novega predsednika republike, odnosno potrdile Van Thieuja na njegovem sedanjem položaju; odkrile bi tudi, kdo ima koliko volivcev na svoji strani, kar bi bilo pri sestavljanju koalicijske vlade izredno važno. Tak potek volitev bi vplival tudi na naše predsedniške volitve v 1. 1972. Čudež bo takrat, da se ne bi pojavilo v vo-livnem boju tudi vprašanje: “Kdo je zgubil Vietnam?” Kandidat Nixon bi imel kočljivo nalogo, da se brani svojega dela odgovornosti, če bodo letošnje volitve v Vietnamu potekale po vzorcu “diktatorskih volitev”. V vsakem drugem slučaju bi se lahko sklicevali, da je naša dežela dosegla vse, kar se je dalo pri danih razmerah. Predsedniške volitve so bile svobodne in dostopne vsem upravičenim vietnamskim državljanom. Ako se tega niso poslužili, ni za to odgovorna Amerika. To so le prve misli o tem kočljivem političnem problemu. Veselilo nas bo, ako se bodo kmalu začeli oglašati vidni in vplivni Amerikanci in čistili to vprašanje s svojega stališča. Čim več jih bo, tem več koristi bo od tega imela naša dežela. I. A. L. 1967 so bile v Južnem Vietnamu predsedniške in deloma tudi parlamentarne volitve. Interes javnosti se je obrnil predvsem na predsedniške volitve. Te pa niso bile vzor volitev, kot smo jih navajeni v državah, kjer vlada svobodna demokracija. Najprvo sta gledala glavna kandidata Van Thieu za predsednika in Ky za podpredsednika, da sta se pravočasno znebila vseh nevarnih tekmecev. Nekateri med njimi so se rajše umaknili na tuje, da niso tvegali svoje usode. Med njimi je bil tudi popularni general Van Minh. Volitve sta “delala” oba glavna kandidata in seveda temu primerno zmagala. Vendar se ne da zanikati dejstvo, da je več kot dve tretjini volivcev, ki jih je bilo okoli 7 milijonov, vendarle oddalo svoje glasove na voliščih. Sicer ni nihče spraševal, ali so bili res vsi na voliščih in kako jim je bila zajamčena tajnost glasovanja, toda dejstvo volitev in volivnega postopka se vendarle ni dalo zanikati, akoravno sta oba glavna kandidata “delala” volitve po vzorcu, ki ga uporabljajo diktatorji. Tudi parlamentarne volitve so imele vse značilnosti volivnega postopka pod diktatorskimi režimi, nad tem se ni nihče škandaliziral, še najmanj pa komunisti, ki so priznani mojstri v taktiki, kako je treba spravljati volivce na volišča in jim dopovedati, kako naj pravilno volijo. Volitve so bile tudi hitro pozabljene, kajti takrat sta oba nasprotnika bila prepričana, da se bo bodočnost Vietnama odločila na bojiščih in ne na voliščih. Danes je položaj drugačen. Amerika se je že postavila na stališče, da se da vietnamsko vojno končati le politično, ne po vojaško. Tega stališča dosledno ne zavračajo več tudi vietnamski komunisti. Vietnamska vojna se da torej raktično končati z glasovanjem na vietnamskih voliščih. , o bi pomenilo, da bi se morala oba nasprotnika bolj brigati za letošnje jesenske predsedniške volitve, kajti Južni Vietnam je predsedniška republika, kot je naša in ne morda parlamentarna, kot so večinoma v Evropi. Pa je za jesenske volitve sila malo zanimanja. Značilno je za našo politiko do Južnega Vietnama, da se že sedaj brigamo veliko bolj za naše predsedniške volitve v 1. 1972 kot pa za vietnamske v letošnjem letu. Moralo bi biti ravno narobe. Zakaj je tako in ne drugače? Na to vprašanje bi mogel odgovoriti le predsednik Nixon sam. Nixon se omembi predsedniških volitev v Južnem Vietnamu sistematično izogiblje v vseh svojih uradnih nastopih v javnosti. Ne omenja jih niti v svojem obširnem poročilu o političnem stanju vsega sveta, ki ga je pred kratkim objavil. To so pri nas opazili le malokateri aktivni politiki, zato pa je to padlo bolj v oči opazovalcem, ki slede pazljivo vietnamski politiki, tako pri nas kot po svetu, posebno pa v obeh Vietnamih. Značilno je, da zanemarjanja tega problema ne očitajo Nixonu komunisti, ki drugače kaj radi poudarjajo, kako je saigonski režim le sluga Bele hiše, kot to trdi tudi marsikateri naš kongresnik in senator. Predsednikov molk se naravno da razlagati na različne načine. Nekateri mislijo, da stanje še ni dozorelo tako daleč, da bi Nixon povedal, kaj misli o saigonskih volitvah in kaj pričakuje o njih. Drugi sumijo, da je Nixon tako povezan s sedanjim predsednikom Van Thieujem, da mu ne kaže dosti govoriti o tem predmetu. To bi pomenilo, da bo Van Thieu imel. recimo, monopol o načinu, kako lahko “dela” volitve. V tem slučaju bi volitve potekale kot 1. 1967 in bi se komunisti upravičeno brili norca iz njih, volitve same pa bojkotirali in izvajali pritisk za abstinenco pri njih. V takih stvareh so komunisti mojstri. Zato mislijo nekateri opazovalci, da bi bilo vredno poskusa, da bi kdo vplival na južnovietnamsko OF, naj se volitev udeleži. Seveda bi morale v tem slučaju ZDA zajamčiti ravnopravnost vsem volivcem, agitatorjem in kandidatom. To bi vodilo v huda trenja z Van Thieujem in vplivalo tudi na potek vojskovanja v Južnem Vietnamu. Ta možnost spada v kraljestvo želja vsaj tako doglo, dokler je ne sprejmejo komunisti. Vse kaže, da je-ne bodo, ker ne verjamejo kapitalistom, od Amerikancev do saigonskih generalov. Ostane torej odprta tretja pot: Jamčiti komunistom za ravnopravnost pri volivnem postopku, obenem pa objaviti, da bodo volitve svobodne, kot se spodobi za svobodno demokracijo, naj se jih komunisti udeležijo ali ne. To bi naravno močno razburilo vse nasprotnike komunizma v Južnem Vietnamu in vplivalo na njihov pogum, da glasujejo proti komunističnim kandidatom. Tak korak od strani ZDA bi bil gotovo tvegan in zvezan z velikimi političnimi žrtvami. Imel bi tudi svojo dobro stran. Amerika bi dokazala vsemu svetu, kako razume svobodo za vietnamski narod, da svobodno izbira svojo vlado. Omogočila bi tudi tekmecem sedanjega predsednika Van Thieuja, da nastopijo kot kandidatje. V mislih imamo pri tem posebno generala Van Minha, ki je strmoglavil Diema posvetil tudi Kraljici Slovencev. K njej se je narod vedno zatekal, posebno še v sili po tolažbo in pomoč. Letos se bo posvetila njena kapela, ki so jo tisoči pomagali graditi v mednarodnem svetišču v Washingtonu. Tam bo kraljevala naša Brezjanska Marija tudi za ameriške Slovence. Pesmi, ki poveličujejo Njo, so brezštevilne. Izbranih imamo par lepih in naš rojak Marijan Jakopič je za ta slovesni praznik spesnil še eno, naš dragi pevovodja g. F. Gorenšek pa ji je dodal strune, da se na tem našem koncertu tudi Njej dostojno poklonimo in iz globine svojih src zapojemo: Prisrčno vabimo vse slovenske rojake in vse prijatelje, da se nam pridružijo v proslavi naše 20-letnice v soboto, 15. maja, ob 7.30 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Po koncertu je prosta zabava s plesom po zvokih “Veselih Slovencev”. Za Korotance Marija Sekne BESEDA IZ NARODA Krožek mladih igralcev se zahvaljuje Na odbojko tehta. Jera, kadar koli hočete, pridite po meso, dobili ga boste za božje plačilo. In sirota Jera je do svoje smrti dobivala meso za božje plačilo. Janez Kovačič John HA, Spiiar v glavnem odboru ICat. boršinarjev NEW YORK, N.Y. — Športni odsek SAVE v New Yorku vabi vse, ki se zanimajo za odbojko, v Cunningham Park na vogalu Francis Lewis Blvd. in Union Turnpike vsako nedeljo ob 2.30 popoldne. Savani se pač pripravljajo na slovenske tekme v Clevelandu 30. maja letos. Ivan Kamin Božje plačilo “MATURE” je konec. Ostalo pa bo v nas, članih Krožka, veselje uspeha, številnim obiskovalcem, ki so nas nagradili z razumevanjem, naša prisrčna zahvala, S pomočjo izkušenih igralcev g. Bc'ža Pusta in g. Srečka Gaserja je “Krožek” z “Maturo” 25. aprila podal svojo prvo igro. Ob Korotanovi 20-letitici CLEVELAND, O. — Splošno vedno vrača nazaj, tam za širo- vsi Slovenci v Clevelandu poznajo pevski zbor Korotan. Vsako leto ga omenjajo v našem časopisu vsaj ob priliki koncertov, ki jih podaja; tudi to je bilo že omenjeno, da praznuje letos 20 let svojega obstoja. To je že lepa doba za skupino povprečnih ljudi, ki poleg svojega dnevnega opravila, naj si bo delo v tovarni ali gospodinjstvu, najdejo in žrtvujejo marsikatero prosto uro za obstoj pevskega zbora. Ta je poleg slovenskih šol in dramatskih društev najvažnejša slovenska kulturna ustanova. V omenjenih treh se nam ohranja naš materinski jezik in v kolikor se na en ali drug način u-dejstvujemo, v nas še živi ljubezen do domovine in rodne grude. Od časa do časa imamo priliko uživati sadove naših kulturnih skupin. Mladina slovenskih šol se nam parkrat letno izkaže, ko v materinski proslavi počasti matere, vprizori “Miklavža”, naš stari narodni običaj, in ob vsaki priliki tudi zapoje par pesmi, vse v našem slovenskem jeziku. Dra-matske skupine nas dostikrat presenetijo z lepimi predstavami v našem jeziku. In končno pevski zbor ohranja tradicionalno slovensko pesem. Ob 20-letnici je zborov program vseslovenski: narodne in umetne pesmi naših slovenskih pesnikov in skladateljev. Naši programi vedno med drugimi zaznamujejo domoljubne pesmi, s pesmijo se radi vračamo v naše domače gaje, veličastne planine, opevamo valujočo gladino ko morje, tja, ker nam je zibel tekla, tja, kjer je naš rodni dom. Svoje hrepenenje radi izražamo v pesmih, ki jih je tako bogata naša narodna zakladnica; brez števila imamo pesmi, ki slave domovino. Prekrasno jo je ovekovečil naš “Goriški Slavček” v svoji pesmi ZNAMENJE Na polju znamenje stoji, podoba krasna v njem žari, ni slika blažene Device, svetnika ne in ne svetnice. Čeprav obraz svetnika ni, čeprav svetnice slika ni, podoba ta je meni sveta, časti jo moja duša vneta. Pred njo presvetlo luč gojim, lepo, zvesto za njo skrbim, naj sveti sonce, zvezde jasne, pred sliko moja luč ne ugasne, in cvete, ki lepo cveto, s pobožno berem jih roko; pred njo prekrasne vence devam in zraven glasne pesmi pevum. Ni znamenje na polju to, to moje srce je gorko, in ta obraz prepoln miline je slika moje domovine. Ta svetla luč moj srčni žar, le njej plamti in bo vsekdar; in z duše cvetjem plemenitim njo kitil bom, kot zdaj jo kitim. Njo spet je slavil, poslednji glasil in zadnji mi bo jo: “Bog čuvaj domovino mojo!' vode, vasujemo s fanti pod ok- nom, sanjarimo z dekleti o mladi ljubezni. V novi domovini smo se več ali manj prilagodili novim običajem, vendar se naše srce še Simon Gregorčič Ob priliki 20-letnice je to Ko-rotanov mogočni slavospev domovini. Tokrat smo delček programa INDIANAPOLIS, Ind. — Počasi, drsajočih korakov je hodila stara dninarica Jera težko pot siromaštva od hiše do hiše, od praga do praga. Za vsak malenkosten dar se je vneto in iskreno zahvaljevala: Stokrat vam Bog plačaj! Konec tedna je preštela očr-nele novce, vzdihnila in šla v trgovino kupit moke in soli za močnik. Včasih je mogla kupiti tudi malo, prav malo kave in sladkorja. Toda nikdar ji ni o-stalo toliko, da bi si kupila za nedeljo košček mesa za juho. In malo dobre okrepčilne juhe je bila res zelo potrebna. O kako bi se ji prilegla, kako bi jo poživila! Na juho je mislila zlasti tedaj, kadar je šla mimo mesnice. Toda ni si upala vstopiti in poprositi za košček mesa, ker je bil vaški mesar precej trdosrčen in osoren mož. Neko soboto se pa le ojunači, vstopi in poprosi: Prosim, gospod, ko bi mi dali košček mesa, juho bi si skuhala. Mesar je odrezal košček, pri-dejal nekaj kosti in ji je dal. Iskreno se je zahvalila: Sto- krat vam Bog plačaj! Naslednji dan je kuhala juho. O, kako dobro kosilo je imela! Hvaležno je po kosilu molila za blagoslov in srečo mesarju. Čez teden dni, ko je prišla sobota, je Jera zopet šla k mesarju in je zopet dobila meso. Tako je hodila in dobila meso še mnogo naslednjih sobot. A končno se je mesar naveličal in ko se je nekoč zopet zahvaljevala: Stokrat vam Bog plačaj, jo je osorno zavrnil: Od vašega Bog plačaj nimam nič dati v žep! Nimam denarja, gospod, Bog vam bo povrnil, saj božje plačilo je veliko in mnogo odtehta. Ha, ha, se je nasmejal mesar, taljoj boste videli, koliko božje plačilo tehta! Hitro je napisal na listek — Bog plačaj — in ga je položil na tehtnico, na drugo stran je dal kos mesa. Toda glej, skodelica z listkom je globoko padla, skodelica z mesom pa je šinila kvišku. Mesar se je ustrašil in je hitro dodal še kos za kosom, toda tehtnica se ni ganila, skodelica s težkim listkom je ostala nizko. Mesar je prestrašen strmel, sirota Jera se je čudila. Mož je priznal svojo zmoto in J j e priznal: Res, božje plačilo mnogo od- CLEVELAND, O. — Kot je bilo objavljeno v Ameriški Domovini, je meseca februarja 1.1, bil izvoljen v glavni urad Catholic Order of Foresters (C.O. F.) kot “High Court Trustee" poznani in spoštovani John M. Spiiar s 715 E. 159 St. (Collin-wood). Zaprisežen pa je bil marca 1971. To je prvič, da je bil Slovenec zbran za tako pomembno in odlično mesto v veliki bratski organizaciji, ki ima nad 180,000 članov v ZDA in Kanadi. Catholic Order of Foresters je bil ustanovljen 24. maja 1883 v Chicagu, v državi Illinois. Namen organizacije je vera (faith), upanje (hope) in ljubezen (charity) F.H.C., da povezuje člane prijateljsko s pravo krščansko ljubeznijo. (“Prijateljstvo pomeni, da pomaga drug drugemu v potrebi. Ali: Vse, kar tebi drugi dobrega store, stori enako sam drugim.”) S to mogočno organizacijo se je januarja 1965 spojila češka “Catholic Central Union”, ko se ni mogla več samostojno vzdržati. V Collinwoodu pri fari Marije Vnebovzete ima C.O.F. svoje društvo pod imenom “St. Mary’s Court (dvor) No. 1640, v katerega je 1. 1956 pristopil John M. Spiiar. Od 1. 1957 naprej je bil vedno v uradu in je imel odgovorna mesta. 2e od 1. 1958 pa je finančni tajnik. Od 1. 1957 do leta 1965 (7 let) je bil predsednik in voditelj vsakoletnega praznovanja Kristusa Kralja za “Communion Breakfast” za ves Cleveland. Od 1. 1962 do 1. 1970 (8 let) je bil državni nadzornik in opravljal še druge važne posle za C.O.F. Ni čuda, da je po svojih spo-sposobnosti postal tako vidna o-seba, da so mu zaupali tako pomembno službo, kot je “Trustee” v glavnem uradu. Z njim se ponaša naš ‘St. Mary’s Court’, da smo mi člani priznani kot delti j oča skupina. Čestitamo mu in se z njim veselimo, da je bil izbran za to mesto. Njegov oče John je bil rojen v vasi Pristava v Sloveniji, umrl pa je leta 1938 v Clevelandu. Mati Marija je bila rojena v vasi Kal, umrla je leta 1960. Rojen je bil v Trstu. Majhnega (18 mesecev starega) so prinesli v Ameriko, kjer je obiskoval farno šolo Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v Collinwoodu od sept. 1928 do junija 1934. Od leta 1934 do 1940 je hodil v “Collinwoool High School”. Od leta 1941 do 1943 je svoje študije nadaljeval na “Fenn College”, sedaj “Cleveland State University”. Leta 1943 je bil poklican k vojakom in je služil v U. S. Navy. Ko je dokončal “basic training”, je obiskoval “Hospital Corp School”. Po graduaciji šole je bil zaposlen v “Medical Department”, dokler ni bil častno odpuščen iz vojaške službe v januarju leta 1946, usposobljen za “Pharmacist Mate 2nd Class”. Ko se je vrnil iz vojaške službe, je nadaljeval “College” še od sept. 1946 do junija 1947. Leta 1946, na Svečnico (%-febr.) se je poročil s Claire Grabiec iz Downer’s Grove, Dl-V zakonu so se rodili trije otroci: Lawrence (Larry), Alan in Kathleen. Njegovo življenje je bilo de-lavni dan. Na različnih krajih si je služil kruh. Naj omeniri “Stone Drug Cleaners”, “Atlas Bolt and Screw Co.” in “National Acme Co.” Od leta 1946 je uslužben pr' B. F. Goodrich Co., kjer se je od leta do leta zaradi svoje sposobnosti dvigal više, da je sedaj od omenjene kompanije “Manager of Retail Store” in “Retread Plant” zaposluje 25 ljudi. Zelo znan kot dober farni delavec pri Mariji Vnebovzeti. Je cerkvenem odboru, pri “Holy Name” in komentator pri službi božji. S teboj se veselimo tvojeg3 povišanja. Ostani nam še v bodoče delaven in pošten, kot doslej, želimo ti veliko sreče h1 olagoslova z neba! Član St. Mary’s Court No. 1640 IZ NAŠIH VRŠI Chicago, 111. — Spoštovana u" prava! Ker mi bo koncem tega meseca zapadla naročnina na A meriško Domov ino, priložen0 pošiljam denarno nakaznico v znesku $20, za naročnino, kar Pa je več, naj bo za tiskovni skla^; Ne bom ponavljal nerednosb pri dostavi časopisa, ker itak ne pomaga. Vse izgleda, da jep I merška pošta slabša od balk^'' ske. Svoj čas sem služil v M0' cedoniji, pa sem redno prejem' ljubljanski časopis tekom 24 U’ čeravno je bilo Skoplje oddalj6' no od Ljubljane blizu 1000 kd°' metrov. Iz Clevelanda do Chica' ga pa rabi časopis včasih kar Pc cel teden, čeravno je razdalja * okrog 300 milj. Pred nekaj dnevi sem gled^ na televiziji demonstracije v našem glavnem mestu. Ko seb1 videl tiste obraze iz kamene d°' be s stisnjenimi pestmi, mi ^ bilo takoj jasno, da to niso ame' riški rodoljubi, temveč simpa ti' zerji neke druge sile. Kar me jC posebno prizadelo, je bilo govorov naših narodnih pre' stavnikov. Ti ljudje zaslužijo vi- soka odlikovanja od vlade v tfa' noiu. Kaj takega je res mogo0t; samo v res svobodni državi. kje drugje bi bili ti ljudje hitr° postavljeni pred zid. Res je, da sem tudi jaz oseba0 proti vojni, lepše je živeti v m' ru, ali če je sila, potem se mort mo tudi boriti. Mislim, da je Za nas bolje, da se borimo proti k0 munizmu daleč od naših ob0; lab’ kakor pa na samih naših mej5 Vse prav lepo pozdravljam! Frank Košnik Euclid, Ohio. — Spoštova1'0 uredništvo! Priloženo Vam P° šiljam ček za nadaljno naroča1 no in prilagam 2 dolarja za ^ skovni sklad. Ameriško Dom0 vino zelo radi beremo in želimo veliko uspeha. Bodite vsi prav lepo pozdra1, Ijeni! Matt Dole«0 Novi viri energije Velike spremembe v prid00 vanju in prenosu energije uaP veduje Glenn Seaborg, preds01 nik Komisije ZDA za atomr energijo. i0' 4' sk° Po njegovem mnenju bo irt' koč obstajala svetovna mre ki bo izkoriščala dnevno i14 zonsko nihanje, tako da bo ? svet zadovoljivo. preksrblj611 energijo. Seaborg dopušča možnost, da bi velike količine električna nergije spreminjali v sveti0 aš0' ki bi jo preko satelitov prem ,g li s celine na celino, kjer - • ponovno spreminjali v elck ko. Okoli 84% farm v ZDA^ di tudi perutnino, največ za no rabo. FRANCE BEVK: V mestu gc • • I vr« »njo luči m “Jaz bi rad plesal,” je rekel. “Ne, nikar! Drugič. Saj vidiš, kakšna sem.” Njene oči so ga preprosile. Krenila sta iz mesta. Dekle si je oddahnilo. Prej se je balo, da bo vsak trenutek srečalo katero izmed znank. Zdaj sta bila skopaj sama. Hodila sta po dolgi cesti, ki so jo obrobljala drevesa. Poletje se je že nagibalo na jesen, vendar je bila vsa pokrajina obžarjena od solnca. Kakor da je zlata, se jima je blestela pred očmi. Govorila sta vsakdanjosti. Tisoč brezpomembnih besed, ki dobijo v takih trenutkih globok pomen: Kristini so kakor rožni lističi nalegale na srce. Nato sta obmolknila. Nista se še upala ^Pregovoriti o ljubezni. Dekletu je bilo, kakor da s slednjim korakom stopa iz svojega meglenega hrepenenja nekam na trdna tla. ' Povedala sta si imeni. “Primož?” “Da.” Za gostim grmovjem ob stranski poti, ki je vodila v polje, se je Kristina iznenada zavedela, da fant stoji pred njo in ji drži roke na ramenih. Oči so mu bile Polne ognja. Kuj ji je govoril? Ali ni rekel nekaj o njeni lepoti? “Zakaj se norčuješ?” ga je Zvrnila. Bila je huda nanj, obenem ji je bilo sladko v duši. Hotela se hm je iztrgati, a jo je trdo držal Za ramena. “Ne, kar tako mi pa ne boš ušla.” Molk. Gledala je v tla. “Poglej me!” Pogledala ga je, morala ga je Pogledati, in se je zasmejala/ Zaman se je trudila, da bi bila Vsaj malo resna. Le naj govori, le naj mu tečejo besede kakor Voda po žlebu. Laskanje ji je dobro delo, četudi se je rahlo bala, da se za njim skriva laž. Ne bi imela moči, da bi mu ga Prepovedala. Le sramovala se je. Prebujalo ji je drhtavico. Takih besed ni bila vajena. Privil jo je k sebi. “Moj Bog, kaj pa delaš!” se hm je poizkušala izviti. “Jaz hmram domov ...” “Moraš_____moraš_____” se ji je smejal in je ni izpustil. Poljubil jo je. Za trenutek se hm je vdala. Nato se mu je s silo iztrgala iz rok. “Huda sem nate!” “Huda?” jo je lovil z očmi in mkami. “Prav zares?” se je prikupno norčeval. “Nikoli več te nočem videti.” Ne, saj ni bila zares huda. Pila je le razburljena. Pa tega hi marala pokazati. Stekla je po stezi in ga počakala na cesti. 2 naglimi koraki sta se vrasla domov. Primož jo je ves ^as pogledoval. Ali je res huda? Tih nasmeh zadovoljstva mu ^es čas ni izginil z obraza. Kri-siiha se je venomer obračala v siran, kakor da skriva rdečico hu licih in ogenj v očeh. Ni je smel spremiti prav do hiše. Ustavila sta se na vogalu Ulice. “Kdaj se zopet vidiva?” jo je vPrašal. “Prihodnjo nedeljo?” “Ne pridem.” t Čakal te bom.” ‘Zaradi mene.” ^h vendar mu je vroče stis-hila roko. Ko je stala na pragu l®e> se je še enkrat ozrla. Po-hhihal ji je v pozdrav. 7. Odslej je bila Kristina vsa Raztresena med tedenskim de-um. Njene misli so bile drugje. °doživljala je dogodke prejš-hje nedelje, z drhtečo dušo je Pričakovala naslednje. Kakor ‘Uro je kjjjj prosta> je p0 naj-užji poti hitela na sestanek. °varišic se je izogibala. Anko Rev. Leon Kristanc: Skromni - žalostni pirhi pred 25 leti (Nadaljevanje) Podobno tudi fantje in moški sploh — razen pri delu — so bili v snažno oblečeni z zlikanimi o- se je bala srečati. Na dom je či- blekami) da so ne le okoličani( sto pozabila; zadnje materino tudi meščani g0 nas upoštevali pismo je brez odgovora obležalo v sebi, svojim sanjam in občutkom. Tiha bridkost in razočaranje, ki sta ji grenko kanili v dušo, ko je bila spoznala mestno življenje s senčne, predvsem s senčne strani, sta se umaknili omami. Torej se ni varala, ko se ni hotela do konca odpovedati svojim sanjam? Saj bi bilo nemogoče, celo krivično bi bilo, ako bi njeno vroče hrepenenje ne bilo našlo vsaj malo utehe. Slednji sestanek ji je odkrival novih užitkov in ji razgrinjal novih čarov ljubezni. Iz-prehodi med njivami, sladke besede, ki niso povedale nič, a so ji bile vendar vse, poljubi, pod katerimi je vsa drhtela. Stotere malenkosti, s katerimi je mogoče izraziti ljubezen, ki so se ponavljale nedeljo za nedeljo, bi ji morale postati že vsakdanje, a so ji vendar vsakokrat iznova segle globoko v dušo. Drhtela je vsakokrat, ko je stala pred fantom in ga gledala v oči. Ali jo ljubi? Tega se takrat ni vpraševala. Seveda jo ljubi, saj ni mogoče drugače. Čutila se je tako bogato, da bi ne bila menjala z nikomer na svetu. Življenje je gledala skozi rožnate naočnike. Ni opazila rahle nestrpnosti, s katero jo je fant vedno iznova spremljal na izprehode. In niti nejevolje, ko je zavrnila njegovo roko, kadar se je predrzno dotaknila njenega telesa. Bila je slepa za vse. Ali se ga je bala? Ne. Tudi se ni plašila podmolklih želja, ki so se ji porajale. Le sramovala se jih je do bolečine. Kadar jo je vabil v krčmo in na ples, se je vedno iznova izgovarjala z obleko. v ,10 bili prijazni do nas. “To so in;Jenem, _C„CgU; Ž1Velail 1 j ud j e, po sili' razmer preseljeni, pa že po obnašanju, hoji in o-bleki kažejo krasoto zemlje, kjer je ta lepi in zdrav narod doma.” V skladiščih so bili kupi cunj, nerodnih zimskih jopic, izvrsten material za kape in copate. Dekleta so iz jopic dobile lepo, toplo volno, začele so s pletenjem zimskih nogavic in svitrov, vse je dobrodošlo. Iz raznobarvnih rokavnih trakov in rozet so našle dragocen material in vir dohodkov. Začele so izdelovati igrače: zajčke, veverice, medvede. Iz rozet so dobile prejico in sukanec in so že začele s klek-Ijanjem čipk in vezenjem prtov, in nova obrt je zadivila zlasti mestni in angleški ženski svet. Britanska zasedbena oblast je vedno bolj uvidevala, da smo slovenski begunci — čeprav DP izseljenci — pošteni ljudje, redno prihajanje na delo, kamor je vsakdo po dolžnosti moral, vse to nam je pridobilo ugled, zaupanje in tudi prostost. Če je kdo nameraval izostati več dni, si je moral za odločeno mu delo dobiti le namestnika, pa je bilo vse v redu. V taborišču ni bilo policijske ure. Prosto smo se gibali in odhajali in se vračali — seveda vedno z legitimacijo z DP označko v žepu. V poletnih mesecih so mnogi, zlasti dekleta, šli že v zgodnjih urah v bližnje gozdove in hribe in v planine za malinami, jagodami, borovnicami in gobami in jih nosili na trg. Mestne in angleške gospodinje so cenile že njih snažnost in čistočo sadežev in so brez pogajanja s plačilom rade osrečile prikupne Slovenke. Tako je tako potrebni denar pritekal tudi v taborišče. In ker je UNRRA vse zaposlene — sicer zelo malen- bovali dnevne ‘Novice’ na enem listu že v dopoldanskih urah. V večernih urah so nam postregli z zanimivimi poročili iz domovine v “Domačih glasovih”, kar so proti plačilu par grošev fantički razdeljevali po barakah. Zastonj zbirati in tiskati niso mogli; pisalne stroje in razmnoževalne aparate so morali sami oskrbovati; in njih redno delo je bilo tudi naporno. Imeli so spretnega risarja, ki je zelo dobro zadel v obrazih. Spomnim naj le na blagega, že dolgo pokojnega moravškega dekana g. Jerneja Hafnerja. Vedno je priporočal s pogrka-vajočim “r” praprot, kot dobro nadomestilo namesto slamnjače v posteljo in kot sredstvo zoper stenice. Sicer tega nadležnega mrčesa v Peggezu ni bilo, dočim sc mene v špittalskem taborišču takoj izssledile in že pred vhodom čakale ter me prvo noč že obiskale. Ko je dobri dekan godova! 24. avgusta, so “Novice” prinesle posrečeno sliko, kako mu za god fantič prinaša pušeljc iz praproti in njega pa s fajfo v ustih. Ko je zelo prijazna in zgovorna ljubljanska gospa skromno obhajala svojo 40-let-nico in 10-letnico poroke, so “Novice” prinesle sliko, kako se sklanja skozi okno v deseti baraki in s kuhalnico v roki žuga proti vsiljivi štorklji, katera se spušča nad njo: “Ti nimaš legi: timacije DP.” Ko je dobri kolega v “zahvalo” za posrečeno rešitev pred financarji — napro-šen je vodil 12 madžarskih bogoslovcev brez dokumentov čez mejo v Italijo na študij v Rim, pa jih je obmejna straža prestregla in zaprla, njega kot voditelja so pa zaman iskali vsepovsod. Skočil je v prazen bencinski sod, tam jih je bila cela grmada, in je tako čepel do noči in se šele v temi ‘izkobacal iz skrivališča in se srečno vrnil v taborišče — prinesel sobarakar-jem iz planin v košu že razsekanega telička — seveda proti plačilu — so “Novice” še isti dan prinesle sliko, kako ves prepoten s košem na rami drži v levi kolar, v desni pa rožni venec, da bi se zmuznil ja še mimo taboriščne policije, ko jo je pred li- samo poslušali, niso bili z vsem zadovoljni, so bili mnogo zahtevni. (Dalje) ga, da bi ga ne užalila in odbila. Kadar se mu je obraz nabral v gube in je izgubil besedo, ji je postalo čudno grenko ob srcu. “Prihodnjič,” mu je nekoč obljubila, “ko bom imela nove čevlje in novo obleko. Obraz se mu je izgladil, na usta mu je legel nasmeh. .“In jaz ti prinesem dar,” je rekel. “Res?” Bila je vsa vesela. Tega ni pričakovala. Nikoli ni niti za trenutek podvomila v iskrenost njegovega čuvstva, tedaj še najmanj. Prav tako kakor ni dvomila o sebi in tudi ni mislila, da bi mogla kdaj podvomiti. Toda prav tiste dni, ko se je pripravljala kakor za ženitovanje, se je nekaj zgodilo in ji kakor senca leglo na srce. Prejela je bila pismo, katerega vsebina ji je rahlo zblodila dušo. Saj tega ni bila ona kriva, vendar si je očitala in se sramovala. Kadarkoli je pomislila na to, ji je bilo malce grenko. Pisal ji je Lojze, fant, ki ji je bil prvi dan pokazal pot do Ro-zalke. Bila ga je že skoraj pozabila, a zdaj ji je, kakor da je zrasel iz tal, iznenada stopil na pot. Najbrže je že dolgo hodil za njo, le da ona tega ni opazila. Zadnje čase ni več stopila iz hiše, da bi ga ne bila srečala. Ce mu je pogledala v oči, mu je v zenicah brala, kaj nosi v srcu. (DaT'ie prih odrine Vsakokrat se mu je pomračilo postno — plačevala in so posa-čelo. jmezniki privatno vršili svoje o- enškimi orožniki srečno izvozil. “Samo čas izgubljava,” je vr-^bldi proti plačilu, je denar kro- Dijaki so izdajali “Cvetje v tu-gel nekoč. jžil med ljudmi, da so imeli za jini”. Vsak teden so vse družine Bila je preveč zmedena, da bi najnujnejše potrebe, v prvi vrsti obiskala “Cerkvena oznanila” in bila doumela pomen tistih besed. |za znamke. Pošto smo prejemali vsak mesec je “Bogoljub” prišel Čimdalje huje se je bala le ene- jn oddajali brez kake cenzure. v vsako sobo. Sami smo tiskali Katekizem” in nekatere najbolj potrebne šolske knjige. Posebnost lienškega taborišča bili bralni večeri v oskrbi prof. Boža Bajuka, kateri so bili zelo privlačni in poučni zaradi nazornega branja in tudi razgovora po končanem, saj je bilo pri tedenskem večeru nad 150 poslušalcev. Nikdar niso naši ljudje imeli toliko prilike za učenje tujih jezikov — nemščina, angleščina, italijanščina, španščina, francoščina — kot v taborišču. Težava je bila le v pomanjkanju učbenikov in so prireditelj i-učitelji morali sami pripravljati potrebno snov. Posebej moram omeniti stanovska in vzgojna predavanja, sestanke socialne in tudi politične vsebine. Ljudje — tudi podeželski, so se zanimali in je včasih prišlo Tudi v begunstvu smo imeli svoje “liste in časopise”. Treba je bilo ljudi informirati o važnih dnevnih dogodkih v taborišču samem in po drugih taboriščih; o življenju v domovini. Treba je bilo razkrinkavati komunistično propagando, ki je silila v taborišče. V lienškem taborišču je bila novinarska — ti-skamiška podjetnost na višku. Nemški in angleški ter italijanski dnevni časopisi so bili redno na razpolago; radio je bil dobro opremljen. Salezijanski duhovnik dr. Fr. Blatnik je zbral okrog sebe nekaj zelo zmožnih in spretnih fantov, večina Ljubljančanov, v spominu so mi: Milan Pust, Marijan Hočevar, Ciril in Vida Sega, vsi tudi dobri igralci; in še drugi. Znani so bili kot “Novičarji” in ti so ne le .tiskali, so tudi oskr- V dopolnitev kritike o nastopu “Triglava” CLEVELAND, O. — Ponekod beseda “koncert” izgublja na svojem pomenu. Koncert v pravem smislu besede je treba smatrati glasbeno prireditev na višjem nivoju, ki pa zato postavlja tudi večje zahteve pred tiste, ki jo izvajajo in postaja predmet ocene strokovnjaka-glasbenika. Večina prireditev naših slovenskih glasbenih skupin je o-značena z naslovom “koncert”, čeprav večkrat ta ftaslov ne odgovarja vsebini prireditve. Vsekakor je težko pripraviti kvaliteten koncert. Zato si nekatera društva pomagajo s tem, da en del programa izpolnijo s plesnimi ansambli ali pa s primerno ali tudi neprimerno enodejanko in podobno. Taki prireditvi ne bi smeli dajati imena “koncert”, pač pa raje “Slovenski večer” ali “Zabavno-glasbeni večer” ali podobno ime, ki bi odgovarjalo vsebini programa. Podoben je bil slučaj prireditve Triglava v Slov. nar. domu na St. Cair Ave. v nedeljo, 2. maja. Prireditev je bila bolj podobna mozaiku, bilo je v programu vsega in manj tega, kar bi se moglo imenovati ‘koncert’. Solo točka, v kateri ena od soli-stinj poskuša z nekontroliranimi plesnimi gibi “olepšati” svoj nastop, gubi na umetniški vrednosti. V isti program so vrinjeni “Veseli vandrovci”, ki sicer odlično igrajo, vendar pa v sam koncert Triglava ne spadajo. U-vrstiti bi se jih moglo kvečjemu v kak ‘intermezzo”. V koncert je vrinjena tudi šaljiva enodejanka “Kranjski Janez prvič v New Yorku”, ki sta jo sicer Sabina in Tereze Beričič dobro izvedli in vzbudili precej smeha in veselega razpoloženja med poslušalci, ■ je pa bilo vmes nepotrebnega, trivialnega “vseko-vanja”, ki so ga razglasne naprave izrazito potencirale. V stvari taka enodejanka nikakor ne spada pod naslov “koncerta”, še manj pa neokusno izvedeno vsekovanje. Sicer pa moram naglasiti kar dobro igro Sabine Beričič v vlogi kranjskega Janeza. Težiti moramo k temu, da bodo prireditve naših slovenskih skupin kvalitetne, da zares predstavljamo kulturne dosežke Slovencev v Clevelandu. Zato sem prepričan, da se bodo bralci popolnoma strinjali z mojimi o-pazkami, predvsem pa samo društvo Triglav. O prireditvi Triglava sem poročal v Ameriški Domovini pred enim tednom, pa so me nekateri opozorili (tudi sami člani Triglava), da moja kritika ni bila izčrpna, ker nisem omenil enodejanke, ki je bila v programu. Zato čutim dolžnost, da to danes popravim. Zadnjič sem se namenoma ognil enodejanki, da bo kritika čim bolj pozitivna. Skupina “Triglava” je vsekakor simpatična in dobra skupi- stopom. Priznan slovenski kritik je napisal te-le besede: “Pravi kritik je popolnoma nepodkupljiv, zanj ni ne prijateljstva ne ideološke simpatije, kadar gre. za kritiko. Zanj je odločilna samo kvaliteta.” V svojih ocenah se skušam ravnati po tem navodilu, ker želim, da naša društva postajajo iz leta v leto kvalitetnejša in njihovi nastopi vse bolj zreli. Zrela društva to razumejo in ne zamerijo odkriti, dobronamerni besedi. Dr. Jerko Gržinčič na, ki lahko veliko doseže in je do vročih debat. Udeleženci niso zrela, da teži h kvalitetnim na- Italijanski katoliški delavoi še niso edini RIM, It. — Italijanski katoliški delavci so predolgo prepusti-organizacijo unijskega gibanja socialistom in komunistom. Kar so imeli svojih organizacij, so se posvetile karitativnemu in kulturnemu, delu, ne pa cilju stanovskega organiziranja. Zato je njihova poklicna organizacija primeroma majhna, saj šteje le okoli 700,000 članov, dočim imajo komunistične in socialistične unije na milijone članov. Čeprav jih je malo, se ne morejo zediniti na skupen social-no-političen program, kot ga imajo komunisti in socialisti. Naj večja ovira pri tem je zmešano stanje v stranki italijanskih demokristjanov, ki se le preveč cepijo v struje. Tako pripadajo tudi katoliški delavci raznim demokristjanskim strujam, kar seveda ovira njihov skupen stanovski nastop. Trenja so zmeraj obstojala med njimi. Trenjem sta služili za podlago dve stališči: unijski program k a t o 1 iških delavcev naj tekmuje v svojih idejah s programi drugih unij ali pa naj se odločijo za program, ki bo sicer odgovarjal njihovemu sve- Ženakc dobijo delo Dishwasher Lady, 3 days, Tuesday, Wednesday, Thursday,* 7:30 a.m. until 2:30 p.m. FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St. (93) Male Help Wanted TURRET LATHE Set up and operate. Must have minimum of 5 years experience on turret lathe. We work 10 hours a day — 4 days a week. This gives you a 3-day weekend every week. M C M 1432 E. 47 St. 881-1280 ____ __ (95) Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmanal. Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 tovnemu nazoru, drugače pa pustil svobodo posameznim unijam. To seveda ni omogočalo nobene konsolidacije v vrstah katoliških delavcev. Trenja so postala tako izrazita, da je večina izbrala svoje narodno vodstvo, manjšina za zopet svojega. Iz poročil je razvidno, da je na tak razvoj vplival tudi episkopat. MALI OGLASI Lastnik prodaja hišo Chardon Hill okolica, ranch hiša, 3 spalnice, polna klet, zidana garaža. Kličite 531-0039. _________ (93) Hišo prodam 10-sobno za dve mali ali eno veliko družino, v fari Marije Vnebovzete. Ima 2 garaži. Kličite zvečer po 5. uri: 481-1114. (100) Stanovanje dobi 3-sobno stanovanje s kopalnico in hrano dobi Slovenka ali Hrvatica v zameno za varstvo 4 otrok od 6.30 zj. do 1. pop. Kličite 391-7106 po 5. uri. -(96) Hiše naprodaj Euclid — Colonial hiša pri E. 260 St., preproge, stranišče in pršna kopel v kleti, garaža. $22,900. South Euclid — 3 spalnice, aluminijasta obloga, Colonial hiša, 80 x 400 lot, garaža za 2 kari. $22,500. STEVENS REALTY 29409 Euclid Ave. Wickliffe 944-8993 729-1572 (93) Naprodaj Nova zidana 2-družinska hiša v Euclidu, tudi dve 2-družinski v Grovewood okolici. Kličite MILKO: 261-1182. Realtor (93) Hiša naprodaj V lepi okolici, blizu jezera, je naprodaj prenovljena 5-sobna hiša. Preproge od stene do stene, bakrene cevi. $8.500. Kličite: 442-7862 -(96; V COLLINWOODU NA WATERLOO RD. na vogalu zidana delavnica 45 x 27, hiša za dve družini, z malo pisarno; oboje na istem lotu. Cena zmerna. J. KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 (93) Naprodaj Od Chardon Rd. v Richmond Hts. sta naprodaj dva lota, vsak 50x160 čv. Preživite nedeljski počitek na lastnem zemljišču! STREKAL REALTY 405 E. 200 St. IV 1-1100 (12,14 maj) šolski obisk v ZDA WASHINGTON, D.C. — Okoli SG'/c vseh otrok v starosti od 5 do 17 let obiskuje v ZDA redni šolski pouk. POMLAD V POLNEM ZALETU! — Preklicujejo se in na glavi stoje, ko je pomlad prišla v deželo, od veselja in prešernosti. Sirka j-e bila posneta v Omdhi v Nebraski, MALI OGLASI Pri E. 260 St. Zelo krasna in velika Colonial hiša, 3 velike spalnice, sprejemna soba z ognjiščem, zgotovlje-na razvedrilna soba, garaža za 2 kare; dobro zgrajena. Morate ogledati. Sv. Roberta fara Pri E. 238 St., nova zidana hiša, 3 spalnice, aluminijaste strani, polna klet. $26,900. V Fuclidu Pri Chardon Rd., 3 spalnice, zidana hiša, priključena garaža, zgotovljena razvedrilna soba, kopalnica na prvem, pol kopalnice na drugem. UPSON REALTY 499 E. 260 St. 731-1070 (97) Naprodaj Dve hiši na enem lotu na 1063-65 E. 69 St. G.I. ne potrebuje gotovine. Prenovljene; dobra okolica. Realtor 861-8893 752-3770 (95) Varstvo otrok Sprejmem v varstvo otroke na mojem domu v bližini Sv. Vida. Kličite po 6. uri zvečer: 361-3620 —(12,14 maj) Hiša v najem 6-sobna enodružinska hiša, podkletena, se odda blizu Sv. Kristine v Euclidu zanesljivim ljudem. Za ogled kličite 486-9105 po 5. uri. —97) Lastnik proda ali odda krasno zidano hišo ob jezeru, v odličnem stanju, 3 spalnice, 2 kopalnici, priključena garaža, 3x predeljena klet, izdelano podstrešje, krasno zasajen vrt. Za ogled kličite: 881-9677 od 10-12 dop. in od 6-7 zvečer. X(MWF) Stanovanje oddajo V najem oddajo 7-sobno stanovanje na 1105 E. 71 St. Kličite po 4. popoldne tel. 881-0361. fej Jsg • jjN: ALEXANDRE DUMASt Grof Monte Cristo ^ ^ Jlg _p: H JS “Gospod,” pravi Villefort z onim kričečim glasom, s katerim imajo navado govoriti sod-nijski uradniki svoje javne govore in katerega ne morejo ali nočejo opustiti v pogovoru; “gospod, izvanredna usluga, katero ste izkazali moji ženi in mojemu sinu, mi nalaga dolžnost, da'se vam zahvalim. Prihajam torej, da izvršim to svojo dolžnost in vas zagotovim svoje največje hvaležnosti.” Pri teh besedah uradnikove oči niso izgubile čisto nič svoje navadne arogance. Besede je izgovarjal s svojim ostro naglašu-jočim prokuratorskim glasom, z ono otrpnelostjo vratu in ram, ki je pripravila ljudi, ki so se mu hlinili, do tega, da so ga imenovali živeč kip postave. “Gospod,” odvrne grof ledeno hladno, “zelo sem srečen, da sem rešil materi sina, kajti pravijo, da je čut materine ljubezni najmočnejši, kakor je najsvetejši izmed vseh; in ta sreča, katero čutim, vas oprošča dolžnosti gospod, katere izvršitev pa mi je brezdvomno v čast, ker vem, da gospod Villefort svoje naklonjenosti, katero je izkazal meni, ne razsipa, katera pa kljub temu, da je tako dragocena, ni vredna toliko kakor moje notranje zadovoljstvo.” Villefort, ki ga preseneti ta nepričakovana izjava, se strese kakor vojak, ki čuti na se namerjeni strel kljub opravi, ki ga ima čuvati, in prezirljiv gi-bljej njegovih ustnic pokaže, da grofa Monte-Crista ne smatra za zelo finega kavalirja. Ozre se po predmetu, ki naj bi dal snov pretrganemu pogovoru. Njegove oči zagledajo zemljevid, pri katerem je imel opraviti grof ob njegovem vstopu. “Vi se pečate z zemljepisjem, gospod?” pravi. “To je izdaten študij, in zlasti še za vas, ki ste videli, kakor pravijo, toliko de- CHiCAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP CHILD CARE—Lite Housework Elderly woman preferred to live in North side home and care for 1 yr. child. Own rm., board -f $15 wk. Call days aft. 4:30 p.m. 769-3352 wkends anytime. (93) FEMALE HELP GENERAL OFFICE Pleasant surroundings, interesting work in Hotel managers office. Able to meet public. Some shorthand necessary. Light dictation. Phone YA 7-5580 Ext. 283, for interview (93) REAL ESTATE FOR SALE MORTON GROVE — Childrens paradise 3 bdrm. bi-level, 1% baths, air cond., fin. fam. rm., bar, full crptg., IVz c. gar., end. yd. patio. Close schls. By Owner. YO 6-3258 (93) BY OWNER—Nr. 80th & Talman 8 rm. face brk. Colonial 4 Ige. bd-rms., 2V2 baths, 2 frplcs., cent, air cond., 2 car brk. gar. Must see to apprec. Lower $30’s. GR 6-6340 (93) 127th UNION — 5% rms., 3 bdrms. brk. bungalow, IV2 baths, fin. bsmt, screen patio, 2 car gar. Low $20’s. By appt. call owner at WA 8-8314 (93) OAK LAWN — BY OWNER Brick bi-level. 108th & Laramie 425-9355 1 (93) žel, kolikor jih je v tem atlasu.” “Da, gospod,” odvrne grof, “hotel sem študirati fiziologijo celega človeštva, kakor študirate vi fiziologijo posameznikov. Menil sem, da mi bode lažje preiti iz celote k posameznim delom, kakor iz delov k celoti. Je namreč algebraična naloga, ki zahteva, da prehajamo od znanih količin k neznanim in ne od neznanih k znanim ... Toda sedite vendar, gospod, prosim vas.” In Monte-Cristo pokaže kraljevemu prokuratorju z roko naslonjač, katerega mora ta šele potegniti k sebi, dočim sede sam na svojega, na istega, na katerem je klečal, ko je vstopil kraljev prokurator; grof je bil torej obrnem na pol k svojemu gostu, opiraje se s hrbtom ob okno in s komolcem na zemljevid, o katerem sta govorila. Pogovor se je razvil, kakor pri Morcerfu in Danglarsu, osebama čisto primerno. “O, vi filozofirate,” pravi Villefort po kratkem molku, tekom katerega je zbiral moči kakor atlet, ki naleti na močnega nasprotnika. “Toda na mojo čast, gospod če bi jaz ne imel nič opraviti kakor vi, bi si izbral manj žalostno opravilo.” “Res je, gospod,” odvrne Monte-Cristo, “človek je ostudna gosenica za onega, ki ga študira pod solnčnim mikroskopom. Toda če se ne motim, ste pravkar rekli, da nimam nič opraviti. Oglejva si to bližje. Ali menite, da imate vi kaj opraviti, gospod, oziroma, da se izrazim jasneje, ali menite, da je to, kar delate, vredno, da se imenuje?” Villefortovo začudenje se pri tem drugem osornem napadu njegovega nenavadnega nasprotnika podvoji. Uradnik že dolgo časa ni doživel tako močnega ugovora, oziroma bilo je prvič, da se mu je zgodilo kaj takega. Kraljev prokurator se pripravi na odgovor. “Gospod,” pravi, “vi ste tujec, in če se ne motim, ste rekli sami, da ste preživeli velik del svojega življenja v orientalskih deželah. Zato ne veste, kako modro in natančno deluje pri nas človeška pravica, ki je v onih barbarskih krajih tako hitra.” “Naj bode, gospod, naj bode! To je pede claudo starih. Vse to vem, kajti pečal sem se baš z vprašanjem, kako se goji pravica v vseh deželah, primerjal CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY VENDING ROUTE FOR SALE Well establ. busy Northwest area location. Real moneymaker. Call Angelo 312-867-6926 (94) By Owner — Variety Store W-Bldg. in heart of vacationland. Doing exc. bus. No close competition. Living quarters. Must see to apprec. Priced to sell — retiring. Buehler’s, Lac Du Flambeau, Wis. 715-588-2661 (93) BEAUTY SALON FOR SALE 4 stations, 7 dryers, Riverdale area. Operators will stay. $5000 or make offer. Call Owner 849-3234 or LA 5-4245 or 849-2707. (93) 6 rm. ranch home. Deluxe living plus future prof. Investment prop, on 110x110 lot. Bus. area. 127th & Harlem. 636-4548 (93) sem kriminalno postopanje vseh narodov z naravno pravičnostjo; in priznati moramo gospod, da se mi zdi, da baš postave primitivnih narodov, to je pravica osvete, ugaja Bogu najbolj.” “Če bi sprejeli to postavo, gospod,” pravi kraljev prokurator, “bi postale naše knjige postav vsekakor zelo priproste, in naše sodnij ske osebe bi ne imele opraviti mnogo, kakor ste pravkar trdili.” “Do tega morda pride,” odvrne Monte-Cristo; “znano vam je, da iščejo človeške iznajdbe v vsem priprostost, ker je pripro-stost vedno popolnost.” “Toda za zdaj, gospod,” ga prekine sodnjski uradnik, “še obstoje naše knjige postav s svojimi nasprotujočimi si poglavji, ki so odvzeta galskim običajem, rimskim postavam in frankovskim navadam. Poznanja vseh teh postav in njihovega izvora si pa ni mogoče pridobiti brez trudapolnega učenja, in dolgega dela je treba, da si pridobi človek to znanje, in dobrega spomina, da pridobljenega ne pozabi.” “Tega mnenja sem tudi jaz, gospod; toda vse, kar veste o francoskih postavah vi, to vem o njih tudi jaz, ali ne samo o francoskih, ampak o postavah vseh narodov. Angleške, turške, japonske in indijske postave poznam prav tako dobro kakor francoske. In čisto prav sem imel, ko sem trdil, da ste v razmerju z vsem, kar sem storil jaz, storili vi zelo malo in da se imate v razmerju z vsem, česar sem se naučil jaz, naučiti vi še marsičesa.” “Toda s kakšnim namenom ste se učili vse to?” vpraša Villefort začudeno. Monte-Cristo se nasmehne. “Prav gospod,” pravi; “kljub temu, da vas smatrajo za izbornega moža, vidim, da gledate vse stvari z materielnega in navadnega stališča družbe, da začenjate pri ljudeh in končujete pri ljudeh, da se torej stavite na najbolj ohiejeno in najožje stališče, na katero se more staviti človeški razum.” “Razložite mi svoje besede, gospod,” pravi Villefort, bolj in bolj začuden; ne razumem vas... popolnoma.” “Menim, gospod, da pri tem, ko obračate oči na socijalno organizacijo narodov, vidite samo opravila stroja, ne pa vzvišenega mojstra, ki vodi delo tega stroja; menim, da vidite pred seboj in okoli sebe samo imetnike raznih mest, katerim dajejo patente kralji in ministri, dočim vaše oči ne vidijo mož, ki jih je postavil Bog nad imetnike visokih mest, nad kralje in* ministre ter jim ukazal, naj vršijo svojo nalogo, mesto da bi jim dal opravljati posle kakega urada. To je posledica človeške slabosti in pomanjkljive, nepopolne organizacije človeštva. To-bija je smatral angel j a, ki mu je podelil vid, za navadnega mladeniča; nar od j e so smatrali Atilo, ki je prišel, da jih zatre, za navadnega zmagovalca, in oba sta morala izvršiti svoje božje poslanstvo, da so ju spoznali; prvi je moral reči: “Jaz sem angellj Gospodov,” drugi: “Jaz sem šiba Božja.’ Tedaj so šele spoznali, da ste poslana od Boga.” “Torej,” pravi Villefort, vedno bolj začuden in misle, da govori s sanjačem ali norcem, “torej se smatrate za jedno onih izvan-rednih bitij, o katerih ste pravkar govorili?” “Zakaj ne?” odvrne Monte-Cristo hladno. “Oprostite, gospod,” pravi Villefort osuplo, “toda povedati vam moram, ko sem se napotil k vam, da nisem mislil, da pridem k možu, katerega duh in znanje nadkriljujeta večino ljudij tako visoko. Pri nas nesrečnih ljudeh, ki nas je pokvarila civilizacija, ni običajno, da se plemiči, ki so nalik vam, kakor se mi je o vas zagotovilo, lastniki neizmernega premoženja—pomnite, da ne vprašujem, ampak samo ponavljam, —torej da ni običajno, da bi izgubljali taki zastopniki bogatstva svoj čas s socijalnimi špekulacijami in filozofičnimi sanjami, ki so mnogo prikladnejše, da tolažijo one, katerim je odrečen posvetni blagor.” ' “Ej, gospod,” odvrne grof, “ali ste prišli do svojega visokega mesta, katero opravljate, ne da bi napravili ali vsaj doživeli izjeme? In ali svojega očesa, kateremu bi bilo tako zelo treba finosti in gotovosti, niste vadili nikdar, da bi uganili na prvi pogled, kdo je mož, ki stoji pred vami? Ali nima biti uradnik, če ne najboljši razlagalec postave, če ne najbistroumnejši pojasnje-valec temot šikane, vendar vsaj jeklena sonda, ki naj preišče srca, ali poskusni kamen, ki naj najde zlato, katero je najti v sleherni duši v večji ali manjši meri?” “Gospod,” pravi Villefort, “vi me osramočate; še nikogar nisem slišal govoriti tako kakor vas.” “To prihaja od tod, da ste živeli vedno v krogu navadnih ljudij in se niste nikdar di’znili dvigniti v one sfere, katere je obljudil Bog z nevidnimi in iz-vanrednimi bitji.” “In vi priznavate, gospod, da te sfere eksistirajo, da se nam ta izvanredna, nevidna bitja lahko približajo?” “Zakaj ne? Ali vidite zrak, katerega vdihavate in brez katerega bi ne mogli živeti?” V blag spomin LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA John Plemel ki je umrl 12. maja 1970 Leto dni Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš. Srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srpa trga, solzijo nam oči, dom je prazen ir, otožen, ker Te več med nami ni. Žalujoči: soproga LOUISE, sinova: JOHN in KENNETH vnuka: JOHN in PATTIE mama: KATARINA trije bratje in dve sestri Rock Creek, Geneva, O. 12. maja 1971. “Bitij, o katerih ste govorili, torej ne vidimo?” “To je različno: vidite jih, če jim Bog dovoli, da se vtelesijo; dotikate se jih, govorite z njimi, in ona vam odgovarjajo.” “O,” pravi Villefort smehljaje, “priznati vam moram, da bi vedel rad že naprej, če bi imelo priti z menoj v dotiko tako izvanredno bitje.” “Vaša želja vam je izpolnjena, gospod, kajti pravkar ste bili opozorjeni, in opozarjam vas še enkrat.” “Torej vi sami?” (Dalje prihodnjič) ------o------- — Pošta je v ZDA začela po* slovati leta 1672. KOREJAN1ZACIJA — Združene države so umaknile svoje zadnje vojaške enote s položajev vzdolž Demilitarizirane cone med Severno in Južno Korejo, kjer so bile v boju in nato na straži vse od korejske vojne dalje. Njihova mesta so zavzele domače juzno-korejske sile. Del ameriških vojakov bo v prihodnjih mesecih odšel iz Koreje domov. Slika kaže južnokorejskega vojaka na straži ob Demilitarizirani coni. MLADOST IN STAROST — Mladost in starost se zbližujeta, oba cenita preprostost in prostodušnost, pa tudi veselje, kot kaže zgornja slika. ^^ndre d^uucil Naj bo Vaš izgled čim ljubkejši Začnite z eno naših čudovitih splošno znanih TRAJNIH 0NDULACIJ Potrebna popolna osnova za vse današnje privlačne pričeske '.'F 'F Vključno krasno STRIŽENJE UMIVANJE in POLAGANJE $595 Vsakb $15 kotiranje iz naSe velike zaloge svežih potrebščin Napravili bomo, da bodo celo tanki, suhi, sivi in težavni lasje ohranili naj-spretnejšo pričesko. Kodranje z L’OREAL, HELENE CURTIS, ZOTOS, HIBNER, BRECK, RAYETTE, WELL A in s 30 let naše skušnje jamči odličnost; Kličite za pojasnila ali za Vaš obisk za enega naših največjih kodranj (če ni, ne bo treba nič plačati). UMEVANJE in POLAGANJE Vse v tej dobi najbolj občudovane pričeske, spretno zamišljene ali sproščene in slučaj-nostne. Naši nadarjeni stilisti jih napravijo vse do popolnosti. 2 45 retino $3.50 do $5 v večini salonov Striženje 1.95 • Barvanje in polaganje 5.95 • Urejanje lasulj $3 SLOVITA $20 VITA-CREME TRAJNA ......................... $7.95 Na vse gornje cene samo 50c več v petek, soboto in pred prazniki HELENE CURTIS NENAVITA TRAJNA NOBENIH NAVIJAČEV, NOBENEGA TOPIRANJA, NOBENIH VLASNIC. Osvežljiva s potegljajem vlažnega glavnika Videli ste jo oglaševano v Glamour in v Cosmopolitan. Zdaj jo imejte.__ $10 NA VZHODU • 406 Euclid Ave. 2nd f!. 781-3161 Southgate 5399 Warrensville 663-6346 • Opposite Eastgate, 449-3435 • Severance Center 382-2600, 382.2569 • Shoregate, 944-6700. Lake Shore Blvd • Mentor, 255-9115, Next to Zayre’s NA ZAHODU • Opposite Southland, 845-3400 o Opposite Wcstgate, 333-6646 © North Olmsted, 777-8686 <9 Parmatown. 884-6300 © Elyria Midway Mall, Elyria 324-5742, Lorain 233-8020 VEČERNA NAROČILA ^" ...... ' ^ ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderaon 1-0628 n i ITI ti 1 * ^ . • «■ . . . . ržLi-. NEOBIČAJEN GOST — V lepotilnih salonih so gostje, kot je tale na frizerskem stolu, neobičajni. Psička, ki mu je itno