Štev. 41. Poštnina plačana v gotovini« V Ljubljani, dne 8. oktobra 1924. Leto XXXVII. Izhaja vsako sredo ob 6 ziutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna itevilka i Din. — V inseratnem delu vseka drobna vrstica ali nje prostor tO Din. muiu. Spisi ia dopisi se pošiljajo Uredniltvu Domol|aba, naročnina, reklamacije ia i&serali pa Upravniitvu Domoljuba. Ljubljana. Kopitarjeva ulic«. Poglavitni namen. Naša taktika — pravilna. Namen vsake poštene vlade mora biti koristiti državi. Vsak posamezen minister in celotna vlada mora premišljevati, kaj je v pn i vrati potreba narodom, ki so združeni v naši državi. In česar je pri nas danes najbolj potreba? Eden trdi: enakosti med Srbi, Hrvati in Slovenci, drugi se zavzema za pravičnost, tretji za red in mir. Vsega tega nam je v tej državi krvavo potreba, če hočemo, da država obstane. Označiti pa moramo to z eno skupno besedo: treba je sporazuma med vsemi tremi narodi, da se bodo vsi cutiU enako domače v skupni hiii, ki jo imenujemo Jugoslavija. To mora torej tudi biti glavni namen sedanje vlade. Politika SLS je že doslej zasledovala redno ta cilj. Vsak, kdor količkaj pozna zgodovino naše stranke, ve, da smo neprestano povdarjali to misel. Pri volitvah v konstituanto se je sicer dala večina slovenskega naroda zapeljati na druga pota. SLS leta 1920 na Slovenskem ni dobila večine. Toda kmalu je slovensko ljudstvo spoznalo svojo napako in lansko leto je ogromna večina Slovencev povedala, da odobrava stališče SLS, ki hoče na podlagi zakonodajne avtonomije sporazuma v naši državi. Tudi po zadnjih volitvah je naša stranka doživljala včasih težke trenutke. Koliko je bilo treba potrpljenja pri naših ljudeh, ki so videli, kako jih centralizem pritiska! Koliko je bilo treba premagovanja pri naših poslancih, da so vzdržali v Belgradu kljub temu, da se je Slovencem dajalo komaj drobtine! Kaj je toi-ej SLS držalo v tem boju? Zavest, da je na pravi poti in da morajo njeni napori končno pri-peljati do cilja. Tudi Hrvatje dolgo časa niso mogli razumeti, da je edino taktika SLS pravilna. Radič je pri volitvah zmagoval, pa ostal fJoma za pečjo, srbski zagrizenci pa so si od veselja nad tem meli roke. Šel je celo v tujino na Angleško in na Rusko, da bi tam poskusil svojo srečo, pa je končno mo- | "U uvideti, da vse to nič ne pomaga. Rad fili ne rad je mož končno stopil v stopinje dr. Korošca in poslal svoje poslance tja, ka-toor spadajo, namreč v parlament. Največ- je zadoščenje vztrajnosti in doslednosti naša stranke je bil ta korak hrvatskih poslancev. Končno je torej sestavljena vlada, ki si je zapisala kot svoje geslo: sporazum. To je radi tega tudi njena glavna in najvažnejša naloga. Prišla je večina poslancev do tega, da je bila edino taktika SLS pravilna. Velike težkoče in zapreke. Naloga, ki jo je prevzela sedanja vlada ni lahka in so je tudi ne da hitro izvršiti. Sedanji ministri so prevzeli neurejeno in do temeljev razrahljano državo. Vsakdo ve, kako težko je urediti zadolženo in zanemarjeno kmetijo. Koliko dela, koliko skrbi, koliko prečutih noči stane tudi najboljšega gospodarja, do mora kaj takega prevzeti, In zanemarjenost v naši upravi je ogromna. V ministrstvu za socialno politiko na primer leži okrog 200.000 prošenj in raznih vlog, nerešenih. Veliko število urad-ništva je sploh nerabnega, ker so razni ministri nastavljali ljudi brez ozira na izobrazbo, samo da so svoje pristaše spravili h kruhu. Razni bivši ministri, generali in drugi mogoči)jaki, ki so padli s svojih prestolov, rujejo in intrigirajo na vse strani. Mnogo uradnikov je še danes, ki niti ministrskih ukazov ne izvrše takoj. In vrhu vsega tega strahovita balkanska počasnost, kjer velja kot največja modrost znani izrek: Ima vremena« (saj se ne mudi). Nergači. S takimi in enakimi težavami se bori i in se bo morala boriti sedanja vlada. Zraven pa bodo ob teh težavah pristavljali svoj lonček, da skuhajo svoj močnik, tudi Žerjavovi liberalci in Pucljevi samostojne-ži. Veliko so že škodovali slovenskemu narodu, razumljivo je torej, da se tudi sedaj niso poboljšali in želijo zavreti kolo razvoja, ki vodi do sporazuma. Na njihove laži, obrekovanja in sumničenja smo že navajeni. Upamo po vsej pravici, da naših uiož, ki so stali v trdem boju doslej, tudi take intrige no bodo begale. Samoposebi je razumljivo, da so bo dobil povsod tudi iak nergač, ki se mu ne da ustreči. Kdor pričakuje od sedanje vlade takoj vsega in kdor misli v prvi vrsti na svoje lastne koristi, tak pade v skušnjavo, da začne za- bavljati, če mu ne bo šlo vse po njegovem, Kdor pa je videl dosedanjo vztrajnost In doslednost našega naroda, ve, da bo ljudstvo tudi v naprej zaupalo edino pravi politiki SLS in da bomo redke nergače pravi z veseljem prepustili Puclju in njegovim privržencem. Mi rabimo moi in teh v vr* stah SLS ne bo manjkalo. Le ohrunje pri Ljubljani, izgubila lovtka psica * HITRA«. Gonila je v smeri proti KudnLku. Psio-a je kratkodlaka istrijajika, bela z rdečimi lisami, približno 4.">cm visoka. Imela 'je na st bi ovratnik z znamko občine Luž«rje St. 8 iz. leta 1923 Kdor jo najde, dobi 100 Din nagrade. — Ivan Ožbolt, nadlovee, Spodnja Zadobrovu, poŠta Devica Marija v Polju. 61E0 Ijjnun Podpisani svarim vsakogar, da ne skle-IcjCaVui pa z mojo ženo Antonijo in sinom Ivancm Intilmr nikake kupčije, ker nimata do mojega posestva nikakih pravic in jaz nisem p ačnik za njune obveznosti. — MARTIN INTIHAR, Draga štev. 3, obč. Bela cerkev. 6210 Oskrbništvo Fužine D. M. v Polju pri Ljubljani išče cžeujenega MAJARJA - HLAPCA resnega in treznega — brez otrok — in NAJEMNIKA ZA PRISTAVO v gozdu za 5-6 oralov zemlje s poslopjem in hlevom. Prednost ima logar z izpitom. Plača po delu in sposobnosti po dogovoru. Travnik zaraščen z lesom, na ravnem, poleg IIClVIHIV dobre ceste, naprodaj. - Frančiška BORŠTNAR, Spodnja šiška štev. 216. 6161 Vuočn i/nfict vam priporočamo trgovino VddU KUNO I MIH. LAPUH v Skolji Loki, Spodnji trg, kjer brezdvomno kupite najcenejše manulakturno blago v veliki izberi. Ostanki pod lastno ceno. 5453 PrallliP Podpisani posestnik Jože Marinko iz riCIMIL, Vnanje Gorice št. 62, preklicujem 9 tem vse razžaljive in nečastne besede, ki sem jih dne 8. septembra t. 1. izgovoril proti IVANU KU-CLERJU, posestniku iz Vnanjih Goric 79, in sem mu hvaležen, da s tem odstopa od tožbe. Vnanja Gorica, 3. oktobra 1924. ____ JOŽE MARINKO. Prnriam 8 močnih ŽNIDARŠICEVIH panjev r I uuaill in 10 KRANJ1CEV. Cena po dogovoru. - FRANC LENCEK, Kleče, pošta Dol pri Ljubljani*. 6206 6l -----— ČEŠNJICE. (Nova mežnarija.) Dopis v Kmetijskem listu fe lalen na glavL Na glavi ima zapisano, da ie iz Luko-vice, v resnici ic pa iz Šmartna, Dopisniku v tolažbo bodi povedano, da so v s i farani dali svoje doneske za mežnarijo, in da ne bo nobeden zvečer pokopan. Sedai imamo r -\y. liena vsa cerkvena poslooja, in kakot "j še nobeden pri ras ni prišel na kant, t i pozneje ne bo. Očetovska skrb dopisnico,«, s katero se brirfa za naše ljudi, ie torei popolnoma nepotrebna. ŽUNICI OB KOLPI. (Nov most preko Kolpe.) Odbor za zgradbo mostu v Žuničih si ie nadel težko in važno gospcdarrko na.ogo postaviti preko Kolpe soliden betonski most. Pripravljalna dela so končana v toliko, da sta rareiena dva načrta po zrani tvrdki dr. mg. M. Kasal iz Ljubljane. Tudi proračuni so narejeni. Narod kaže krepko volio in bo pomagal z denarnimi sredstvi in z delom, da pride cim-preje do svojega cil;a. Med Vinico in Metliko ni nobenega prehoda preko Kolpe in zato so vsi kraii. ležeči med omenjenima brez spoia s Hrvatsko, kamor pa so gospodarsko navezani. Prosimo naše poslance, zlasti pa našega rojaka g. Nemaniča, da se krepko zavzame, da pride naš most v državni proračun. SORA PRI MEDVODAH. (Gasilska veselica.) V nedeljo dne 28. seot. ie priredijo naše gasilno društvo svoio veselico v gostilni g. Petra Dolicarja v Sori. Ta »veselica« ie obstoia.a v pijančevanju, plesu in razgrajanju. Posebno razgraianie je bilo bolj pedobuo živinskemu rjovenju kakor človeškim glasovom. Se liudie, ki so bili vedno navdušeni za take »veselico«, so se zgražali in se niso udeležili, samo »bratski« pevski zbor iz Preske pod vodstvom on-dotnega g. nadučitelja ie prišel povečat »slavnostno razooloženje«. Vse to rjovenie, pljancc-vanje in ples je trajalo celo noc. Ko so Iiudje ziutrai že šli vsak po svoiih opravkih, so se vračali pijani udeleženci domov. Vršilo se ie to brez vsakega dovolienia bodisi za ples, bodisi za prekoračenje colicijske ure. In to se je vršilo komaj par tednov po strašni povodni!, katere razdejanje še ni popravljeno jn tudi se zlepa ne bo. Sploh pa obstoji vse »delovanie« našega gasilnega društva v prirejanju takih veselic, ki moralno upropaščoio raso mladino in v uganfanju liberalne politike, kar dokazujejo dopisi v »Domovini«, ki ie uradno gjasilo tega društva. Kdo je pisal te dopise, to dobro vesta g. načelnik in tajnik. Ko se ie pri nas ustanovil Orel, so izključili iz gasilnega društva vse Orle, »da ne bi dobili večine v gasilnem društvu.« Sploh ie edini nasprotnik vseh naših organizacij gasilno dmštvo, od tukai izha.a gonja proti vsemu, kar je krščanskega in poštenega. Tako se deluje po geslu: »Bogu v čast, bližnjemu v pomoč,« kajne? ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. V »Kmetijskem listu« očita nekdo, ki nima poguma podpisati se, da se v naši občini slabo gospodari. Lažnika pozivam, naj se vselej podpiše, če misli še kdaj vezati otrobe v Kmetijskem listu, da ga za njegove laži primem za jezik. Ali je to slabo gospodarstvo, če je naloženega 129.300 K denarja v hranilnici? Ali je to slabo gospodarstvo, če jc »klerikalni« odbor kupil sejmišče, ki je danes vredno 200.000 K in ki pririese vsako leto lepih denarcev v občinsko blagajno? Da pa je dosegel dobiček letošnjega sejma o sv. Jerneju skoro vsoto vseh sejmov lanskega leta, ni nič čudnega. Toliko živine kot letos o sv. Jerneju še ni videl Št. Jerneiski sejem. In da so bili seimi lansko leto \ slabo obiskani vsled bolezni, je tudi vsem znano, Zadnjega o Vseh Svetih pa ie preprečil pri nas splošno nepriljubljeni živinski. Da je bilo lansko leto manj štantnine, je pa dalje razumljivo zato, ker je bila štantnina maniša. Lažete, g. dopisnik, ko pravite, da ste dosegli, da je pobiranje štantnine nadziral vaš somišljenik. Ker je bil velik naval, ie pomagal pobirati denar kot drugi. Druga laž je pa ta, da je zasluga vašega somišljenika, da niso šli letos pobirači štantnine na oličajen »likol«. — Če so šli pobirači štantnine po končanem opravilu kdaj na kozarec vina, ki so ga plačali s svojim denarjem, nikogar nič ne briga, najmanj pa vas, g. dopisnik. To menda pa tudi ni »slabo gospodarstvo«, čc vsi pobiralci štantnine, ki morajo biti pri tem delu skoro cel dan, ne dobijo plače toliko, kakor en sam »živinski dohtar«. Sicer pa, ali ni v občinskem odboru tudi 5 vaših pristašev? Zakaj pa pri sejah ne ugovarjate proti »slabemu klerikalnemu občinskemu gospodarstvu?« Laž, g. dopisnik ima kratke noge! Z lažmi ce boste prišli daleč. — Glede tehtnice pa ni treba odgovarjati, ker je last posojilnice, kar tudi vaših 5 odbornikov prav dobro ve. — Janez Krhin, župan. VINICA OB KOLPI. (Železniška zveza.) Mnogo se govori, da bedo gradili železnico tod mimo. Da bi jo res kaj kmalu! Potrebna je zelo, da imamo železniško zvezo ■ svetom. 2e parkrat so se v zadniih letih in-ženjerji po naših gmajnah in ložah sprehajali in nekaj merili. Upamo pa, da se bo rekurz zor>er volitve prej rešit, kakor bo dograjena železnica. Ampak strpljivost za oboje! ^NJA VAS PRI RIBNICI. ,i rva slovenski vodna zadruga.) Lotili sme t,e zeio »ažne in koristne misli. Ce se nam to posreči, na ? dolina naenkrat poskočila za milijone v svoji vrednosti. Naše polje namreč od Goriča vam p<> do Jasnice in Požarnice trpi ca vsakoletni povodnji, ki je samo letos napravila ca 10 milijonov kron škode. Komaj vsejana ozimna, je že pcJ vodo. !:: to se ponavlja vssko leto v večji ali manjši meri. Tantijera, ki se je pred leti napravila v Brezah, sicer nam veliko koristi, a moramo še nadaljevati to delo, če hočemo imeti stalne koristi. V nedeljo smo imeli shod, r.a katerem je o tej zadevi poročal poslanec Skulj. Sklenili smo po vzorcu Vojvodine ustanoviti si Vodno zadrugo, ki bo v zvezi z ljubljansko in bel-grajsko vlado započela veliko delo: regulirati Bistrico kot tudi druge dotoke, osobito onega v Rakitnici in Blateh. Na videz vdiko delo, ki pa ne bo delalo takih stroškov, ker se bo vršilo s skupnim delom in ic zemlja mehka, neskalnata. Upamo tudi na izdatno pomoč od strani države. Morda bo temu ali onemu kaf ra pot hodilo, če se bo kaj kopalo njegove zemlje, pa škode nobene ce bo, saj trava se v enem letu nova zaraste. Ne smemo biti malenkostni, ako hočemo doseči kaj velikega, kar bo nam in našim naslednikom v trajno korist. V kratkem se vrši zopet sestanek, na katerem bo poročal strokovni inžener. Kdor bo spali sc bomo odpeljali brez njega! RETEČE PRI ŠKOF JI LOKI. (75 letnica iare.) Dne 14. sept. je obhajala naša lara 75 letnico obstoja. Dopoldne smo proslavili ta dor godek s cerkv. slovesnostjo, popoldne pa s primerno prireditvijo v Diuštv. domu. Zanimiva faro v splošno zadovoljnost iaranov ze 1/. leto. Sedaj šteje župnija o. 700 duš, ob ustanovitvi pa o, 550. Rodilo se jih ie dosedaj 1862., dečkov 783, deklic 899j največ v 1. 1911: 39; na manj L 1918: 8. V vojnih letih so padala rol stva: 1914: 20, 1915: 17. 1916: 12. 1917: 18, 1918: 8, 1919: 18. Umrlo lih fe r»ega 1339. Največ v letu 1870: 39. Najmanj 1. 1864: samo 7; nad 80 let starih 46. Najdalj je živel moški 94 lei. — Nad 75 let starih živi Se 11; 2 para obhajata drugo leto zlato poroko, če doživita. Poročenih je bilo 261: največ ▼ 1. 1920: 10, najmanj 1915: nobeden. Cerkev je bila 3 krat prizidana. L. 1862. zakristija, 1884: stolp in 2 kapeli, 1. 1914. pa še ena kapela. Pokopališče je bilo do 1853 še v Stari Loki, potem staro do 1904; tega L novo sezidano in letos za 75 letnico pa popolnoma prenovljeno obzidje. — So!a obstoji 33 let, prej so hodili v Loko ali pa so župniki v zasebnih hišah učili. — Prvo izobraž. društvo je bilo ustan. o. 1896 v Rbičevi hiši. Toda ker ni bilo nobenega in-tcligenta zraven, je kmalu zaspalo; s prihodom sedanjega župnika je zavela sveža sapa katoliške prosvete v iaro. Takoj 1. 1908. je ustanovil izobraS. društvo, ki mu ie tudi prepustil dvorano v župnišču. Gostovalo je tudi v šoli; po njegovi pobudi je faza zgradila L 1922. ličen Društveni dom, ki jI je lahko v ponos. LOM. (Bazno.) V nedeljo, 5. okt, j« bilo r društvu protial-koholno predavanje 9 skioptičnimi slikami. G os p. Leopold Puhar, drž. uradnik r higijenskem zavodu v Ljubljani, je tako gauljivo in pretresljivo govoril 0 Škodljivosti opojnih pijač, da so si poslušalci brisali solze. Nato je kazal krasne skioptične slike. — V avg. bo je večina lomsko župnije, 52 družin, javuo, slovesno posvetilo prosv. S. J. Kljub dežju in viharju so vztrajali g. župnik in pevci ter šli do zadnjih gorskih hiš in jih posvetili 8. Jozusove-mu. — V nedeljo to vrši tudi pri nas veselica gasilnega društva. Na sporedu je poleg srečolova godba iu petje, ki je preskrbi društveni tamburaškl in pevi-ki zbor. PBKŽGANJE. (Shod in predavanje.) V nedeljo, 5. 4. m., jo imel g. poslanec Krem-žar pri nau dobro obiskan sbnd SLS. Temeljito nam je pojasnil kako jo z dohodnino, s katero nas davčna oblast krivično obklada, razložil, kako se je izvršil padec Pašič-Priblčovičevega režima, kako nasprotniki sedanjo vlado intrigira>, ter o delu sedanjo vlado. Spoznali smo, da imamo prav, ko zaupamo našiiu poslancem ter sklenili smo, da vsi neomajno vztrajamo v taboru SLS. G. poslancu smo hvaležni za trud, ki ga ima za svoje volivco, njemu in celemu klubu SLS izrekamo zaupanje ter prosimo naj na začetem delu vztraja. — Shod 1 o dokazal, da jo med nami zavladala zopet edinost m da ostanemo kot zavedni člani K. Z. vsikdar v - SUH. — Isti dan popoldne pa je imel g. kme-,>Ui ekonom Jorub iz Višnjegoro poučno predava-l.jo o kmetijstvo, živinoreji in sadjarstvu in sicer v' VolavUem. Tudi prcOi-vauje je bilo dobro obiskano. Predavatelju smo hviležnl za pouk, ki nam jo dal. — Sedanji cb tlbor trebeljevskl je po-kazal, da ima uni.-v.vuje «1« !o v prospeh kmetijstva. Mar.jka nam le piim-rncga pros' ri za prirejanje predavanj in tečajev. Stopimo aKupaj in zgradimo si vsaj zasilen društveni n-m, «1 bo služil omiki in napredku ne samo rn-iganjeein, ampak celi občini. BJELOVAB. (Vojaško pismo.) V »Domoljubu« sem bral med drugimi dopisi tudi par vojaških pisom od slovenskih fantov v tujini. Kar so tudi jaz nahajam v takem položaju, sem so tudi jaz namenil napisati par vrsti« in upam, da jih boš dragi »Domoljube sprejel, kar bi me jako veselilo. Ko sem še užival zlato prostost na dragom domu, sem bil Tvoj zvesti bral«,, odkar se nahajam v vojaški suknjiči, se Te jako razveselim, kadir Te mi pošljejo od doma, in prikrajšaš mi marsikatoro dolgo urico in t tujmi, ki grede tako počasi naprej, dasl jih na vse načine u»-prej spravljamo. Pet nas je tu Slovencev mert samimi Srbi razun par Hrvatov. Drugače bi nam bilo še dosti dobro, samo ko bi ne imeli te neljube bolezni, ki se ji pravi »domotožjof, ki je imaikoro vsak vojak. No, če Bog da in komandanti, bo čez en mcsoc.in pol ozdravljena. Misel in hrepenenje po dragem domu in po krasni Gorenjski se ne dasta pregnati, čimbolj se bliža konec našega službovanja, Tem večji sta. V tujini šel* sposna «W>T«k mdnoat ia lepot« domač« ■«mli« M slovensK« govortee in pesmi; večkrat kakšno urežemo, da preganjamo dolgčas, ki ga imamo v obilni meri. To je še edino dobro, da smo ostali tu na Hrvaškem, da na« niso porinili kam v Srbijo ali Maeedonijo. Oni tovariši tam doli imajo kaj več novega napisati, tu pa ni take posehnosti. Svet jo raven, v daljavi se vidijo neko nizko goro. Nikakor so mi no moro dopasti, ker jo tako malo podobon naši lepi Gorenjski, ki jo okoli in okoli ograjena od gor.-ikih volikanov kakor volik vrt s prirodno ograjo. Edina znamenitost so tu veliki sejmi, na tak dan pa se vrslo neprotrgane vrste voz, živine in prašičev proti sejmišču, kar so pri nas no vidi v talci obil-uosti. Kalioga lepega kmečkega voza tudi ne vidiš, povočini so taki, kakor so jih Imeli trenarji; s takimi se hrvatski soljaci vozijo, pa najsibo na polje ali v mesto, ali naj bo svatba ali nedelja. Obleko imajo pa poleti povečini iz belega platna. Ob do-žovju pa jo blata na vagone,ker je zemlja ilovnata. To je dobro, da so ulice tlakovano, sicer bi so ga , moralo ob dežovnih dneh skoro do kolena gaziti. O Voliki noči smo vendar zvrteli malo dopusta. Ko sva na veliko soboto korakala s tovarišem proti domači vasi, bo ravno zupeti zvonovi »veselo alelujoc Se nikdar niso poli tako veličastno kot ta dan, ki ostane v neizbrislivem spominu. l'a je bila najlepša moja Velika noč. — Prišel je krasni maj in prinesel cvetje in zelenje v deželo, to.ia oni maji v domovin' so bili stokrat lopsi. — Dolgočasno je bilo tudi *«Wje, spominjal sem se živo lopih dni lanskega Vvtja, ko sem kot svobodni sin planin pohajal na taše gorenjske planine in občudoval krasoto Gorenjske, kateri jo Bog podaril toliko naravnih krasot, po kateri se mi najbolj loži. V duhu sem letos romal s turisti vred po planinah, ker v resnici nisem mogol. In prišel jo Veliki fimaron, ki pa se ni nič razločil od drugih dni. Kako lep pa jo bil lanski, ki se ga vedno z veseljem spominjam. Na ta praznik sem namreč lani obiskal »Snežnikov kranjskih sivga poglavarja,« očaka Triglava in bil na Kredarici pri maši (v višini 2515 m nad morjom), to se mi je zdela ena najiop-ših maš, kar scin jih doživel. No, maši. v kapelici Triglavske Matere Božje na Kredarici ju vos nekaj častitljivega; najvišje ležeče svetišče M. B v Sloveniji. V upauju na dan, ko bo zopet posta pot v domovino, nam minevajo dnevi, sicer gredo počasi, a mine pa le vso in minulo bo tudi to. Mnogo pozdravov pošiljamo vsem bralcem »Domoljuba«. — Franc Jauli s Kokrice pri Kranju in tovariši: Matija Hnedio t Bele nad Kranjem, Maks Samotorčaii iz Ljubljane, Alojz Oadož iz Tržiča, Jan oz Lavtar iz Zabukovja pod Sv. Joštom. ŠT. RUPERT NA DOLENJSKEM. (Občinske volitve.) Volitve so pred vrati. V nedeljo 12. L m, se bo pokazalo mišljenje šentrupertske občine. Ali bomo volili Kmetsko stranko, ki ni drugega kot stranka samostojnežev, ali pa bomo svoje zaupanje izkazali Slovenski ljudski stranki? Kdor ceni prazno besedičenje, ki ljudstvu lič ne pomaga, kdor hoče podpirati nepoštenost In krivičnost apiave, kdor bi rad, da Slo- vcnec hlapčuie pod Pašičevlm jarmom, kdor zeli držati z onimi, ki bi radi vero iztrgali ia slovenskih src, ta naj voli Kmetsko stracko — pravilno: samostojno stranko. Njena načela so taka, kakor je zgoraj povedano, njeno delo slovenskemu ljudstvu nikdar ni bilo in ne bo v koiist, pač pa v veliko škodo na političnem, na gospodarskem, na prosvetnem in verskem polju. Četudi bi bili kandidati te stranke naj-bolpi možje, vendar no sme ž njimi držaii nihče, kdor ljubi slovenski dom, slovensko samostojnost, vero Slovcncev. Kmetska stranka stoji i a gnilih tleh, iz katerih ne more nikdar kaj dobrega zrasli ce za državo, ne za občino. Zato pa ji v nedeljo, 12. t. m., vsi cbrnimo hrbet, njena skrinjica, ki je druga, mora ostati prazna! Vsi pa volimo Slovensko ljudsko stranko in zato vrzimo krogijico v prvo skrinjico. Ta^ stra ka je varuhinja in braniieljica reda ia ccštenja, se res neprestano trudi za ljudske koristi in vselej visoko drži zastavo vere in avtonomije, zahtevajoč da vera vlada v šoli. v politiki, v vsem javnem življenju in da Slovenci postanemo gospodje na lastni zemlji. Možje, ki kandidirajo na listi Slov. ljudsk« stranke z dosedanjim županom Tomažom Prijateljem na čelu, so tudi znani vsem kot vrli ia pošteni delavci za občinski blagor, so tedaj vredni občega zaupanja. V nedeljo tedaj vsi na volišče) Nihče naj ce ostane doma! Prva skrinjica nej bo polna, da bo zmaga Slov. ljudske stranke sijajen, da bo tudi naša občina s častno večiuo odbora v vrstah onih, ki se bore za samostojnost Slovenije. KRIŽE NA GORENJSKEM, (ia gasilnega društva.) Dne 27. sept. L L se ie vršil sestanek rednih členov tukajšnjega gasilnega društva. Na tem sestanku so izključili nekaj članov. Zakaj, tega izključeni člani še danes ne vedo. frajbrže ima gasilno društvo preveč članov, ali pa prizadeti niso sposobni gasiti pozno v jutro ... Društvo si je s tem činom močno dvignilo na ugledu. Zares, posnemanja vredno« izborna reklama! se proda po ' ceni. 6196 Par močnih črnih konj Sceni. - Župnišče IO pri Ljubljani Brinje štedilnik p4š£ J. CVEK v Kamniku. _6198 Poročne prstane v veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar T Kamniku na šutni, nasproti farne cerkve. 6190 POZOR! POZORI Kmetje in trgovci! V zalogi imam več vrst JST- KONJSKE OPREME, fino in trpežno delo, po nizkih cenah. — FRAN JENKO — Medvode 3, Gorenjsko. 6031 Kje ja Eepe2, Ameriški zaboj ze razpošiljanje sadja. Američani so mojstri v vsakem oziru In nihče nam ne more zameriti, ako jih posnemamo in obračamo sebi v prid njihove izume in izkušnje. Tudi v sadjarstvu so daleč, daleč pred nami, bodisi glede pridelovanja ali uporabe sadja. V sadni kupčiji jih ne bomo nikdar dosegli. Kako premišljeno, vrejeno in do skrajnosti praktično imajo n. pr. posodo za razpošiljanje sadja, ki gre križem svetal Pri nas nerodni, težki in dragi zaboji in sodi v raznih velikostih in oblikah in še bolj nerodne košare in pletenice v vseh mogočih velikostih, tam pa enoten priročen, lahek, ravno prav velik z a b o j č e k , ki je pripraven za vsako sadno pleme in za vse sorte sadja, — zabojček, ki je tako vmirjen, da drži 20 do 25 kg sadja, torej toliko, kar ena oseba brez težave lahko preklada in prenaša — zabojček, ki je tako sestavljen, da se sadje v njem ne more pokvariti in se lahko brez Škode nalaga v mogočne sklade v shrambe, na vagone in na ladje. Izdelujejo ga v tovarnah v slo- in stotisočih in razpošiljajo v delih, ker ga vsakdo lahko zbije v par minutah. Tehta dobre 3 kg in torej ne draži po nepotrebnem voznine. Za zbijanje je treba samo 32 po 44 mm dolgih tankih žeb-ljev. Ameriški zaboj ima 12 dolov. Glavno ocrodie tvori obod, ki je zbit iz dveh 26.5 cm visokih, 29 cm širokih in 1.9 cm debelih končnic in iz dveh 50 cm dolgih, 26.5 cm visokih in 8 mm debelih s t r a n i c. Edino obe končnici sta iz debelih (1.9 cm) desek, ker tvorita oporišče za ves zaboj. Vanje je zabitih vseh 32 žeb-ljev. P o k r o v in dno sta vsak iz dveh po 50 eni dolgih, 14 cm širokih in dobrega 12 cm debelih deščic, ki so pribite na obeh koncih samo na končnici. Na vsakem koncu pokrova in dna je pribit čez te deščice 30 cm dolg, 1.9 cm širok in 1 cm debel re-r.ieij, ki je nekaka varnostna opora, da Titi tanki deščici, ki tvorita pokrov in dno, da se ne razkoljeta pri zbijanju in brani, da ' ; pri skladanju ne pritiska dno enega 73bo;a ob pokrov drugega. Zakaj je to po-tr'h io. bo vsakdo lahko posnel iz riadaJj-ropira o vlaganju sadia v ta zaboj. Pripomniti moramo še, da bodo pri 7,-:W;ih tukajšnjega izdelka tudi stranici iz r'I pO 13.25 cm širokih kosov, ker ho za-i?.'V. izdatno cenejši. Končnici pa mo-tz biti Lr-zpogojno iz celega. zri jamo takole: Najprej pribije-r.-.o ■ 'r':nu i na končnici — vsako deščico h 4 žfthi.i. Potrebujemo na vsaki strani 8, ypS; f.rf.j 1 fj žebljev. Potem položimo na *r» .-v, (.''/.A }■, o ta deščici za dno tako, da pv.R.\.-.-.o p/, sf<./jj 1 cm široko režo. Čez r.'-.r.- -ift v fitftitmo na vsakem koncu po-fa* p! os ko stran po en remelj in skozi rtb«v>. (f-xM- \ in flfMk:i denemo na vsa-r.v. y, i žftM je tako globoko, d a m 11 i / z dober c e n t i m e t e r iz re- meljcev. Nato privzdignemg s kakim širokim dletom deščice in remeljca, da odstopijo za lcm od oboda. Sedaj obrnemo zaboj in pripravljen je za vlaganje. Preden začnemo vlagati vanj sadje, ga obložimo z ovojnim papirjem, ki naj pokrije dno in vse štiri notranje stene ter sega na vseh straneh za 20 cm čez gorenji rob oboda. Američani vlagajo vse sadje brez razlike zavito v mehek (svileni) papir. Kjer ni dobiti papirja, bomo vlagali sadje tudi golo. Plodove polagamo tesno drug poleg drugega, plast za plastjo, do vrha. Prva (spodnja) in zadnja (vrhnja) plast mora moleti za 1 do IV2 cm čez rob zaboja. Da se sadje ob končnicah spodaj in zgoraj s pokrovom preveč ne stisne, vložimo z obeh koncev v dveh, treh prečnih vrstah nekoliko drobnejše ali bolj ploščate plodove. Nazadnje zganemo po sadju ovojni papir, ki moli čez rob, položimo čezenj obe deščici za pokrov in ob koncih oba remeljca in oboje obenem (remelj in deščici) pribijemo na vsakem koncu s 4 žeblji. Sedaj obrnemo zaboj in pritrdimo še žeblje na obeh koncih dna. Z vlaganjem smo gotovi in zaboj je pripravljen za prevoz. Kdor se bo pri vlaganju ravnal na-natančno po opisu, bo šele videl kako bistroumno in premišljeno je zaboj sestavljen. Ker sega sadje na spodnji in zgornji strani najmanj 1 cm čez rob oboda, se morata pokrov in dno v z b o č i t i na ven in kakor prožne vzmeti pritiskati od vsake plati na sadje, da se ne more ganiti v zaboju, in baš to je tisto, kar obvaruje, da se ne more pri prevažanju pokvariti. Zaboje nakladajo idrug na drugega vedno na stranice, ker tako sadje najmanj trpi. Vso težo nosijo močne končnice. V en zaboj vložimo vedno le eno sorto sadja in kolikor mogoče enako debele plodove. Vse plasti morajo biti popolnoma enake. Sleparija je, ako bi izbrali za vrlino plast prav lepe plodove, spodaj bi pa nametali vse odkraja. Kadar pribijemo pokrov, ga moramo zaznamovati, sicer pozneje ne vemo, kje jo zgoraj ali spodaj, ker je zaboj na obe plati popolnoma enak. Poraba čilskega soiitra. i Čilski soliter jc; dusičnato gnojilo, ki vsebuj« dušik v obliki solitrove kisline, t. j. v tisti obliki, ki jo rastline najrajši vsrkavajo. Ker j<; v vodi lahko topljiv, pride ob zadostni vlagi v zemljo rastlinam hitro v korist in zaraditega opazimo tudi učinek gnojenja z njim že tekom osmih dni. Vsled to njegove lahko in hitre topljivosti se je do pred kratkim splošno mislilo, da ga je treba trositi le spomladi, ker le tedaj ga rastline popolnoma izkoristijo. Drugače ga baje voda kaj lahko in hitro izpere v spodnje plasti. Toda temu ni baš tako. Preikkusi zadnjih let so pokazali, da učinkuje čilski soliter na oziminali posebno dobro, če ga en del potrosimo že jeseni. Mi vemo, da vpliva čilski soliter, kakor vsa druga du-Ktr.ala Klesti na raščo zelenih delov rastlin, posebno na razvoj klorofil-nih zrnc, vsled katerih izgledajo rastlina po gnojenju s solitrom temnozelene. Fos-forna gnojila (tomasova žlindra, superfos-fat, kostna moka) napravijo kleno, debelo, zdravo zrnje, kalijeva gnojila (kalijeva sol, kajnit) pospešujejo pa v prvi vrsti raščo korenin in gomolja. Kaj lahko sklepamo z teh dejstev pri čilskem solitru? Da ima na rastoče mlade rastline velik učinek ter izredno pospešuje njih rast in razvoj. In to potrebujemo pri nas posebno pr ozimni pšenici in rži. Večkrat se pripeti, da nam ozimina pozebe, ker se je jeseni slabo razrastla in ukoreni-čila. Korenine so se slabo oprijele zemeljske plasti, niso imele dovolj hrane na razpolaganje, da bi se okrepile in prodrle v globino, prišel je mraz in potrgal šibke vezi in stem je bila tudi zapečatena usoda žitnih rastlin: pšenica ali rž so nam po-zeble. To se pri naših podnebnih razmerah kaj pogosto dogodi, vsled tega je važno, da se proti temu kolikor mogoče borimo. To pa zamoremo samo s tem, da rastline so pred zimo, dokler še rastejo, tako okrepimo, da nam brez škode prenesejo tudi hude mrazove. Ozimino pa najlažje okrepimo, če jo gnojimo s čilskim solitrom. Ce se ozimna rž in pšenica že v jeseni krepko razvijeta, potem veliko lažje preneseta zimo in mrazove. Tudi spomladi bo bujno rastla, ker ima razvito in nepoškodovano svoje korenje, prej bo pognala v klasje, prej in enakomerneje bo cvela in prej dozorela. Samoobsebi se razume, da bo taka posetev vrgla tudi obilnejši pridelek. To dejstvo je potrjeno tudi po praksi. Na pr. pri nas 6e je gnojilo k pšenici jeseni tri tedne po setvi na zelene rastline in sicer na en oral po 50 kg 6olitra. Zraven se je pustila še enaka ploskev pšenice iie-gnojena v svrho primerjanja. Gnojena parcela so je pred nastopom zime očividno krepko obrasla in ni trpela nikake škode po ozebi. Spomladi je bila razlika med obema parcelama še bolj vidna. Ko je pšenica začela rasti, so jo zopet pognojili s 50 kilogrami čilskega soiitra na oral. Uspeh lega gnojenja je bil, da je gnojena pšenica dozorela za šest do osem dni prej nego ne-gnojena in vrgla za 320 kg več zrnja na oral. To je vendar izvrsten uspeh gnojenja, ki se tudi malerijelno imenitno izplača. Računajmo pri tem, da smo dali za 100 kg čilskega soiitra 650 Din, za to smo pa pridelali več 320 kg pšenice, ki jo ocenimo po 3 Din kg, kar znaša 960 Din. Cisti dobiček je torej iznesel 310 Din na oral samo vsled gnojenja s čilskim solitrom. Iz tega preizkusa sledi nauk, da po-gnojimo pšenico in rž že jeseni z enim delom čilskega soiitra, ostalo pa damospo- vsakovrstnega suknn In hlačcvinc za moške obleke A. & E. SKABERNE — Llubljana, Mestni trtf !?• njivo ali travnik, t« ne boš podpisal, ne do"" niladi, in stem dosežemo sigurnejši pridelek in večji dobiček. Vendar moramo tukaj še na nekaj opozoriti. Gnojenje naših kulturnih rastlin bo ne smo voditi enostransko, torej samo z dušičnatimi gnojili ali samo s fosfornimi ali kalijevimi, kajti rastline potrebujejo vse troje vrste gnojil. Tako gnojimo k ozimni pšenici in rži jeseni na en oral s 50 kg čilskega solitra, 150 kg superfosfata in 100 kg kalijeve soli; spomladi pa z 50 kg čilskega solitra. Namesto superfosfata vzamemo lahko tudi 200 kg Tomasove žlindre. Povdariti treba, da samo s hlevskim gnojem ne bo naš kmetovalec nikdar dosegel popolnih pridelkov na svoji izčrpani zemlji, ampak za to potrebuje vedno še umetnih gnojil. In da bo znal s temi ravnati, se mora poučiti s strokovnimi spisi, ki so nam danes na razpolago. Med drugimi je tudi Delegacija proizvajalcev čilskega solitra izdala več knjižic o umetnih gnojilih in o kulturnih rastlinah sploh, ki jih brezplačno dopošlje tistim kmetovalcem, ki se hočejo o tem poučiti. Zadostuje da se dotični obrnejo na naslov Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 16, ki jim bo dosta-vilt razne knjižice o umetnih gnojilih. Delovanje bakterijev v zemlpo V članku ^Delovanje bakterijev v hlevskem gnoju« v zadnji številki ^Domoljuba« smo opisali postopanje malih živih bitij v gnoju ob dostopu zraka, ki povroča t r o h -n e n j e in onih brez zraka, ki napravljajo gnilobo. Na gnojišču neradi vidimo trohnobo, ker izgubimo z njo veliko hranilnih snovi iz gnoja, pač pa pospešujemo gnilobo s tem, da držimo gnoj vlažen, ga dobro stlačimo, varujemo pred solnčnimi žarki in pred izpiranjem po dežju ter s tem preprečimo dohod zraka in prehitro razkrajanje. Pri takem pravilnem ravnanju s hlevskim gnojem se njegova vrednost povečuje, zakaj snovi v njem se razkrajajo polagoma v rastlinsko hrano in se le malo izgube. Če tako dobro ohranjen hlevski gnoj izvozimo na njivo in ga podorjemo, kaj se zgodi z njim v zemlji? Tudi v naši kulturni zemlji se nahaja polno bakterijev in raznih drobnih glivic, ki so pohlepne po organski (rastlinski in živalski) hrani. Vsa ta bitja se združijo v bakteriji, ki so s hlevskim gnojem prišli na polje, se vržejo na novo-dospele snovi in začnejo s svojim čez vse koristnim delom razkrajevanja. Ker je pa v sveže izorani in pognojeni zemlji dovolj zraka, prevladuje v njej tisto razkrojeva-nje, ki smo ga v prejšnjem članku popisali pod imenom :;trohnoba«. Kakor ne maramo na gnojišču te vrste razkrojevanja, tako radi ga vidimo na polju oziroma v zemlji. Kakšen je učinek trohnobo gnoja v zemlji? Pod vplivom raznih snovi in novih bitij, ki so v zemlji, je razkrojitev hlevskega enoja takoj drugačna in sicer ugodnejša nego na gnojišču. Hranilne snovi, ki tičijo v hlevskem gnoju, izgubijo zadnjo medsebojno vez, ki ovira dostop do korenin, m Postanejo proste takO, da jih korenine lahko raztopijo in vsrkavajo. Zemlja se pri tem razpadanju, povzročenem po navedenih bakterijah ogreva, kar je važno tudi za ka-litev semenja. Pri tem razpadanju organskih snovi se razvijajo v zemlji plini, ki imajo tudi svojo nalogo. Amonijak (dušik) se ne razgubi v zrak, kakor pri gnoju na prostem, ampak njega vsrkavajo zemeljski delci ter ga hranijo za poznejšo uporabo a'i se pa spreminja v solitrovo kislino ter pride takoj koreninam v prid. Drugi plini, posebno ogljikov dvokis (ogljikova kislina), se skušajo oprostiti iz ozkih zemeljskih špranj ter silijo na dan. Pri tem vzdigujejo in rahljajo zemljo, ki dobi v notranjost razpoke, luknje, votline; in če se gre čez tako pravilno obdelano polje, se čuti, kako je zemlja rahla, prožna. Kakor že omenjeno, nastane pri troh-nobi gnoja tudi ogljikov dvokis in sicer v precejšnjih množinah. Ogljikov dvokis je pa eno najvažnejših rastlinskih hranil, ki pa ne prihaja v rastlino potom korenin, ampak potom zelenega listja, kjer se izpre-minja v škrob. Iz zemlje prihajajoč ogljikov dvokis pa izrabljajo zlasti okopavine predvsem s svojimi tik čez zemljo široko razgrnjenimi listi (pesa, krompir, repa in dr.) ter ga s pomočjo solnčnih žarkov pretvarjajo v škrob in v nadaljnem v sladkor. In baš v tem tiči eden glavnih vzrokov, zakaj gnojenje s hlevskim gnojem vprav pri oko-pavinah v splošnem boljše učinkuje nego gnojenje s samimi umetnimi gnojili, ki ne tvorijo ogljikovega dvokisa. S tem bi bilo dovolj jasno razloženo delovanje hlevskega gnoja pa tudi podana načela, kako se ima ravnati z njim, če naj ta nudi največje koristi našim rastlinam. Dobro ohranjen hlevski gnoj daje rastlinam najvažnejše hranibie snovi: dušik, fos-forovo kislino in kalij, pr. tudi apno in ogljikov dvokis v plinasti obliki; dalje on segreva, rahlja in obdeluje s pomočjo bakterijev zemljo, da dobi tisto stanje, ki je za raščo rastlin najugodnejše. Pravilno ravnamo s hlevskim gnojem sledeče: Ne pustimo ga dolgo časa v hlevu, ampak ga po možnosti trikrat na dan sprav-Ijajmo na gnojišče. Tu ga dobro stlačimo in poteptamo, da ne pride preveč zraka do njega; pred solncem ga obvarujemo, če ga pokrijemo z vejevjem a!i še boljše s streho, ali pa postavimo gnojišče v senco dreves. V nekaterih kraiih imajo celo popolnoma pokrita gnojišča, "da ne nore priti do gnoja niti solnce niti dež. Gnojnico odpeljemo v gnojnične jame in z njo škropimo gnoj, če se preveč suši. Ko je gnoj goden, ga zvozimo na njivo, ga razložimo v male kupčke, raztrosimo in takoj podorjemo, rajši bolj plitvo, da začnejo bakteriji takoj svoje raz-krojevalno delo. S takim ravnanjem bo kmet dobil najboljši gnoj na njivo in največji pridelek iz njive. Gospodarska obvestila. CENE. g Žito. Na žitnem tržišču ni bilo tekom zadnjega tedna nikakih posebnih sprememb. Kupčevalo se je le za domačo potrebo, dočim je izvoz skoraj izostal, ker je dinar bil v tem času previsok. Ravno ta negotovost valute je povzročila zastoj žitne kupčije, ki je malodane ponehala. Tako je izvoz pšenice iz Vojvodine vsled visokega kurza dinarja zelo nazadoval. V prejšnjih letih se je v tem času izvažalo dnevno okrog 200 vagonov pšenice, letG OVORČKAN JE« Z OTROCI. Naj opozorimo našo matere na neko razvado, ki je v čuteči duševnosti materini razumljiva, pa je vzlic temu nenaravna. Ta razvada obstoji v tem, da govori mati — hoteča biti tem nežnejša — z otrokom pre-rada v zmanjševalni besedeni obliki. — Čemu je treba vpraševati otroka, bo li jedel zjutraj >kofetek«(l)l s kruhkom, namesto kavo s kruhom; ali mu nuditi opoldne bodisi juliico ali »župco«; krompirček — mesto krompirja, fižolček — mesto fižola; ali na večer mleček — mesto mleka in čajček — mesto čaja. — Take spake (zlasti nemško spakedranke) morajo proč od naših domov! Ne le, da se po nepotrebnem pači lepi naš jezik, temveč se s takim popačkanjem prav gotovo ne utrjuje značaj otroka, ker smatram jaz tako ugovorčkanje« le za znak Dobro in poceni se kupuje v manufakturni trgovini A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trtf 10. mehkužnosti, pa za ničesar drugega. Resnosti v tem prav gotovo ni. Mi Slovenci potrebujemo krepkih in resnih značajev, nikdar pa ne mehkužnežev. A resen in krepek značaj zavisi le od vzgoje, ki se mora začenjati v prav zgodnji mladosti, to jo pri otivku takoj, ko se začne zavedati svojega bitja, in pri vsaki priliki, tudi v govorjenju. RAČUN O DOHODKIH IN IZDATKIH. Navadno je skrb za zaslužek stvar moža, toda ženi pripada važna naloga, da pridobljeno po možnosti ohrani in pravilno, zmerno in primerno uporablaj. Zato bodi gospodinje prav posebna skrb, da z delom s svoje strani in pametno varčnostjo pospešuje domače b/kostanje in se z ljubeznijo trudi svojin domačim urediti prijetno družinsko življenje. V prvi vrsti mora gosipodinja napraviti pravilno razmerje mod dohodki in izdatki. Dobro mora vedeti, kaj in koliko od pridelkov ali od zaslužka sme porabiti za dom. To ni potrebno le tam, kjer bi dnevni preobilni izdatek pripeljal naravnost v pomanjkanje, ampak tudi pri premožnih hišah. Potrebo 6e navadno tudi večajo z dohodki in vsaka gospodinja lahko sama poskusi, da s^ z vsakim novim dnevom v gospodinjstvu pokažejo nove potrebe. V resnici bogati so tam, kjer pridobe več kot pa porabijo. V tem smislu more biti bogata tudi ona gospodinja, ki pri sicer skromnih sredstvih dene nekoliko na stran za slabe čase, bolezni in nezgode. Kot dohodke v gospodinjsko uporabo je šteti le one, ki jih gospodinja z gotovostjo pričakuje. Pri menjajočih se pridelkih, različnem zaslužku in negotovih dohodkih jo treba računati na najnižjo vsoto, ki jo sme porabiti in še od tega je treba odšteti davke, zavarovalnino in podobno. Zato morala za dohodke pač vedeti oba, gospodar in gospodinja, se posvetovati o uporabi in natančno določiti, kako se bodo porabili. Zelo slabo gospodinjstvo vodi ona gospodinja, ki brez vsakega premisleka raz-sipljo in porablja prideUe in druge dohodke brez vsakega preračuna kar tja v en dan. Od celotnega letnega dohodka, ki ga gospodinja z vso gotovostjo pričakuje, določi potem postavke za trgovino, obleko, perilo, po potrebi za hrino, drva, semena itd., pri čemer pa ne sme dohodkov do zadnjega izčrpati. Na noben način naj ne kupuje stvari, ki jih ne more plačati. Zelo naj se varuje tudi izposojanja bodisi denarja ali kateregakoli blaga. Le v izrednih slučajih, ko si ne more drugače pomagati, bi si smela kaj izposoditi, a prva skrb ji bodi, da izposojeno čimprej vrne. Ako se jo gospodinji primerilo, da je prekoračila tedenski ali mesečni proračun, naj se takoj potrudi to izravnati, pa najsi bi bilo treba poklicati tudi moža na pomoč. Če namreč pri enakih prejemkih prihodnjega tedna ali meseca plačuje nazaj, bo prihodnjič še večja zagata in iz neprilik ne moro več. V tem slučaju bo pač gospodar opustil kakšne izredne osebne izdatke, ali uvidel varčnost ob nepravem času, da pomaga gospodinji iz zadrege. Važno je, da gospodinja plačuje vse račune sproti; delavci so potem točnejši, a tudi cenejši. Pri naročilih pri raznih obrtnikih naj se ne zadovolji le s splošnim zagotovilom »bo čisto poceni«, temveč naj zahteva točen proračun. V splošnem pa naj ne gleda na najnižje cene, ker pri izredno nizkih cenah je treba računati tudi na izredno slab material. V njeno korist je tudi, ako se pri naročilih iz svojega gospodinjstva drži stalnih rokodelcev, ki se pri stalnih naročilih tudi mnogo bolj potrudijo pri izvršitvi dela. V poletnih mesecih, ko se navadno cene za hrano znižajo, ko se ne porabi toliko za razsvetljavo in kurjavo, naj gospodinja prebitek denarja ali izkupiček za razne pridelke porabi za nabavo zimsike obleke in perila, ki je navadno v teh mesecih ceneje kot pa v zimski seziji. Tudi prvi pomladanski meseci, ko se navadno ne kupuje mnogo za naprej, so pripravni za dokupovanje perila in podobnega. Novo ustanovljeno gospodinjstvo naj se vselej pričenja skromno; kajti veliko lažje je gospodinji vse izboljšati, če ji dovolijo sredstva, kakor pa že pričeto obilico naenkrat skrčiti. V kmečkih gospodinjstvih, kjer se vse potrebno za dom doma proizvaja, je prav tako svariti pred razsi-pavanjem. Gospodinja mora vedeti, da so to obresti od v domači grudi naloženega kapitala. Ako le more, naj gospodinja, zlasti ob začetku, zapisuje vse dohodke in izdatke, kajti od pravilne uporabe dohodkov v gospodinjstvu zavisi splošno družinsko blagostanje. NA KAJ JE PAZITI PRI PLETENEM PERILU (TRIKO). Za bližajočo se zimo bo treba nakupiti gorke zimske spodnje in vrhnje obleke. Več let že kupujemo zimsko spodjo obleko največ na stroje. To blago ima sko-ro ravno take vrste petelj kakor na roko pletene stvari. Znano pa je, da, ako ti pri pletenju zdrsne le ena petlja, se ti para v dolgi vrsti kar naprej in se pri nošnji potem na tistem mestu kaj kmalu raztrga. Prav tako je tudi pri kupljenem pletenem blagu. Kadar kupuješ spodnjb "nce (maje), hlače, krila, nogavice ali vanje jopice, rokavice, poglej najprej, če ni kje spuščena petlja. Pokaži trgovcu in tako blago zavrni. Pri kupovanju pa glej, da ne vza-meš pretesnih stvari, ker pletenine trajnega natezanja ne zdrže in se kaj hitro raztrgajo. Pri volnenih stvareh računaj tudi a tem, da se v perilu skrčijo in kupi raje nekoliko večje. Nogavice kupi raje enkrat sešite kot pa one brez šiva, ker so te zadnje le raztegnjene po obliki noge in so torej niti že vnaprej do skrajnosti napete ini se na nogi potem prav hitro raztrgajo. Priporočljive so nogavice z dvojno peto in dvojno kapico, t. j. da je peta in naprstje pleteno z dvojno nitjo, kar tudi takoj opaziš. Pazi pa, da ne kupuješ nogavic, ki sd sešite po stopalu, ker ta Siv pri hoji tišči LISTEK In povzroči trdo kožo. Boljo je, ako je živ na obeh straneh stopala. Perila iz pletenega blaga ne zbiraj po debelosti. Res je, da je za prvi čas nekoliko gorkejše; ko pa pride v perilo, se kaj kmalu oguli kosmata notranja stran in ostane samo še redka pletenina in silno debeli robovi, ki radi tišče. Važno je, da pri pleteninah takoj za-šiješ najmanjšo luknjivo, četudi eno samo petljo, ker drugače se luknjica sama po sebi siru VRT. Vrtnice. Vrtnica jo prvenka in kraljica med cvetjem. S pomočjo vrtnarske vede in umetnosti je dosegla visoko stopnjo v popolnosti. Vrtnic je brez števila vrst, ki se razločujejo po obliki, rasti, barvi in tudi po vonju. Že cepljene in nekoliko zaraščene se dobijo spomladi pri vrtnarju, a so zelo drage in že malo število nas prav veliko stane. Način, po katerem pridemo poceni do vrtnic, je sledeči: v jeseni v mesecu oktobru in novembru — prej ne, ker prej so mladike sočnate in takih se primejo pozimi čnie pege in zato rade segnijejo nakoplji v gozdu lepih ravnih mladik s ščipkovega grma, tudi divja vrtnica imenovanega. Izkopati je treba globoko. Izkopano je treba previdno odsekali od cele šccp-kove korenine. Pri mladikah, nameravanih za požlahtnjevanje vrtnic je gledati pri koreninah na to, da imajo dosti vlnknic, ker brez teh se zelo nerade primejo. Tako pripravljene zakopljemo položeno v zemijo. Odeja zemlje jih varuje mraza, da pozimi ne pozebejo. Spomladi meseca malega travna jih previdno izkopJji in presadi na določeno stalno mesto. Da jim veter no zrahlja korenin, zatakni k mladiki kol, na katerega jo dobro privezi. O požlahtnjeva-nju. ki se začne, ko so vrtnic* ",'rvikrat od-cvele,napišem v eni prihodnjih štev. »Domoljuba«. Neknj o sajenju zimskih zelenjav. Gredice, namenjene zimskim zelenjavam, pre-lopati, okopiji in osnaži plevela. Gnojiti v jeseni ni potreba, ker sveža gnojenje ovlaži zemljo, od tega za navadno mokro jesen in sneženo zimo ni potreba. Dolge noči in gosta, obilna rosa dovolj ovlaži jo zemljo in bi potemtakem na novognojeni gredici nasajena zimska zelenjava kaj rada segnila. Zamenjava prostorov je pa na vsak način potrebna. Vsaka zelenjad rabi posebne snovi, ki jih srki in iz«rka iz zemlje začasa njene rasti. Za grahom in iižo-lom nasej salate, za salato špinačo in tako dalje. Za sejanje motovilca za zimsko rabo je ta mesec že čas in sicer je priporočljivo nasejati ga v vrstah od 10—13 cm narazen. Nasejati ga v vrste je priporočljivo zato, ker se na določenem mestu lažje odstrani sneg, se lažje pokrije in se tudi lažje nabira. Najboljša odeja je smrečje, a se rabi le y hudi zimi. Nasej ga redko in plitvo. Da pri vzkaljenju ne privzdigne prsti, ga po vsajenju potlači s tem, da pohodiš prosior, kamor si ga vsejala. Naredko vsejan se boljše in širše razraste, plitvo nasejan pa V vlažni jesenski zemlji hitreje vzkali. Ka-litev ohrani 7 do 8 let. Čim starejši je, tem preje ozeleni. Semena potemtakem ni treba vsako leto nabirati. Ko je spomladi d Sovraštvo in ljubezen. (Dalje.) In zopet so minila leta, pet, let v katerih se je malo izpremenilo. Isti dom, isti ljudje 1 Samo otroci so popolnoma dorasli. Bukovje jo bilo zopet sezidano. Bilo ;e lepše kot prej. Prerokovanje Matijevo so je uresničilo: da ne bo težko zopet vzpostaviti gospodarstvo. Tudi opekarna se je dobro obnesla. Ilovnati sklad v griču so je izkazal mnogo izdatnejši, ko so izprva mislili. Podjetje j3 bilo urejeno, promet izboren. Tako je prinašalo podjetje dobiček in ljudje so izračunali, da bo Bukovčan samo. potom opekarne postal silno bogat človek. Tako je bi!o mogoče polagoma odplačevati dolgove. Henrik je pristal na to, da vzamo Matija Goreč obresti in svoj delež pri opekarni ter naloži za Lizo. Sam pa je hranil za svojo sestro Leno. Vse je šio torej dobro. Spretni ljudje končno vedno lahko prislužijo denar. Nasprotno pa so ljudje z Bukovja malo napredovali v naklonjenosti svojih so-vaščanov. Rešili so si posestvo, toda oni pravi, idealni dom jim je bil še zabranjen. Najmanj je našel pot Henrik, četudi jo jo njegova mehka duša iskala. Cesto si je sicer dopovedoval, da no potrebuje družbo, saj ima družbo doma, sami ljubeznivi ljudje, ki so mu zveati. Toda ni se mogel izogniti stari resnici, da človek ne more občo- sti druge salato za uporabo, iztrebi vse ostale sadike, da ne poženo v cvet in ti po celem vrtu ne natrosijo nadležnega plevela. RAZNO. Bezgavke so zatečene. So otroci, a tudi odra-,tli, ki čutijo po vsakem prohlajenju in pregretju bolečine v grlu- Pri nekaterih se gnoji grlo in morajo biti več dni v postelji, nekaterim se pa samo vname in se pozdravi hitreje. Otrok, ki je podvržen boleznim bezgavk, je strah slaršev, ki se tresejo vedno zanj. Zdi se, da je tukaj nagnjenje k bramorjem ali škrolelnoni. Takega otroka je treba okrepiti, tako bo izgubil s časom nagnenje za bolezni v grlu in ako dobi napad, ne bo tako hud. Otroka hrani z ovseno kašo ali moko, kar mu poboljša kri, treba mu je mleka, jajca, sadja, nič krompirja, dosti zraka in solnca, čedne postelje. Tudi ječmenova kaša in kava, posebno ječmenov slad, ki se dobiva po dro-gerijah, so otroku v veliko korist. Navadi otroka, da grgra vsak dan dvakrat in si izpira in tako utrdi grlo. Umivaj ga z mrzlo vodo po vratu in po životu, kadar čutiš, da ima zatečene in trde žile, po vratu ga maži z mazilom iz črnega korena (poglej naprej popis). če se čutijo v glavni žili na roki, od zapestja napram laktu, kakor majhne kepice, jih na kmetih pritiskajo b palcem proti laktu in temu pravijo bezgavke trati. Pa takem trenju minejo res vati izključno vedno z istimi ljudmi. Mornarji, ki živo dolgo tesno skupaj na isti ladji, se razidejo, ko pridejo na suho. čutijo potrebo, da nekaj časa ne vidijo vsakdanjih obrazov. Mnogo ljudi je, ki delujejo skupno v pisarnah, podjetjih, šolah, mirno in prijazno, ki so pa v prostih urah ne vidijo, ampalk raje poiščejo tuje, ali pa ao sami. Bukovčuni pa eo živeli skupaj kot na veliki, samotni ladji. Pozimi so minili tedni, ne da bi izpregovorili besedico s kom od zunaj. Tako se je zgodilo, da so kroi-njarja, ki je zahlodil na posestvo, sprejeli kot ljubega gosta in ga izpraševali o vseh mogočih stvareh. Najvoč je trpel v takih turobnih zimskih dneh Janček. Zgodilo se je, da je legel na klop ob peči in tulil od samega dolgega časa. Nato je slovesno prisegel, da bo šel v svet, kakor hitro pride pomlad. Če jo I^ena to slišala, je rekla, naj le gleda, da čimproje gre. In to ji je potem vedno zameril. Tudi Matija jo trpel vsled samote. Včasih, ko je gladil starega Plutona, je mislil na dobro, ko je bil še cunjar in zdelo se mu je, kot da je bil takrat mlad, srečt u popotnik, ki hodi prost po zelenih cestiih, dane« tukaj, jutri tam, vedno pri drugih ljudeh, vedno vesel in povsod znželjen. Henrik jo sedel ob takem času pri svojih knjigah in študiral. Samo ena jo bila ročna in popolnoma zadovoljna: to je bolečino v grlu. Dobro je tudi treti bezgavke na vratu, najbolje a prstom namočenim v gorkem olju, tu pa od ušesa navzdol. No-kateri zdravniki so zato, da so otroci in odrastli, ki večkrat obole radi bezgavk, operirajo v grlu — drugi zdravniki so zoper to. Neki zdravnik je ugotovil, da so imeli na ta način operirani otroci slabe uspehe v šoli. Gotovo je povod obolenja lo bolezenska snov v krvi, ki se vrže na grlo; zato je glavno, da se okrepi bolnik in da se ogiblje vsega, kar mu škoduje. Utiranje in izpiranje grla z urniko, par kapelj na vodi, ubrani vsako obolenje grla. Mazilo iz črnega korena. Olupi korenino in razrezi. Deni v lončeno kozo, kolikor teži korenina, toliko olja in kuhaj, dokler se korenina ne stisne in ne porjavL Potem odlij in nastrži v olje toliko rmenega voska, da bo mehko mazilo. Je jako dobro za slabe kosti, opešane noge in roke, za rane in otoke. Iz korenine se skuha tudi mezga za jetiko in kašelj, prah koreninin ustavi vsako krvavenje. Črni koren raste ob jarkih in potokih, ima suličaste liste in višnjev zvončast cvet. Zraste precej visoko, listje je kosmato. Korenina 8e zarije precej globoko v zemljo, je belega mesa s črno skorjo. Zdaj se dobi, po zimi se pogubi nekam. Korenina je slovela prejšnje čase kot pomoč za zk>m-Ijeae kos«. bila Liza. Te samotne ure je bil njen naj-blaženejsi čas. Sedela je tu s svojim šivanjem, tiho in prijazno, in samo včasih je dvignila oči, da je pogledala Henrika. Tam preko v Za bukovju pa je prebivalo še bolj samotno bitje, ki ni imela prav nikalkega doma: to je bila Lota Prek. Mi kogar ni imela. Oče je bil skoro vsak dan pijan, brat idiot. In njena, sorazmerno precejšna mera izobrazbe je nesrečo še povečala. Malokdaj jo videla koga z Bukovja. Ti jo niso niti pogledali. Ponosna Lena Naglic ji celo dvakrat ni odzdravila. Toda Lena je včasih obstala ter jo pogledala s svojimi kot oglje črnimi očmi izzivajoče in sovražno. Bila je kot njen oče, stari Haglič, katerega se je Lota vedno nekoliko bala. Nosila je ob nedeljah moderne obleke. Bila je kakor dama, brez napake. Toda Lota je vedela, da posnema njo. Henrik je redkokdaj videl Loto. Govoril ni z njo od onega dne, ko mu je dala šopek in mu pomagala nesti kovček, če jo je sedaj srečal je z mestno uljudnosljo snel klobuk in tudi ona je hladno-uljudno odzdravila. Komaj je vedela, kako izgleda; satno da nosi brke, je nekoč videla. • • • In zopet je prišla pomlad. Čudovit, mehek večer je bil zunaj, toda v Zabutkov-ju je bilo polno ljudi. Sedeli so v sobi, polni dušečih tobačnih oblakov in niso hrepeneli po krasnem ozračju tam zunaj, v katerem so prepevali slavčki, v katerem je duhtcl španski bezeg, skozi katerega so žarelo zvezdice. Bil jo davčni dan. Večina hišnih gospodarjev jo prišlo osebno, da plačajo svoje davke. Ce pa je prišla kaka ženska, so : so ji vsi laskali in Prek ji je moral nato-| čiti najboljše pijače. Z Bukovja jo vedno dekla prinosla davke. Samo ona ni dobila pijače. Ta dan pa jo bilo na Bukovju veliko razburjenje, zakaj Janček je nenadoma in brez vsakega zunanjega povoda izjavil, da bo šel sam plačat davke. Kaj je Jančka za ta drzni načrt navdušilo, jo težko dognali. Bila je deloma trma, deloma pa veselje, da bi doživel kaj novega in bil iztrgan iz te samote. Kakor se pa povsod mnogo in pametno govori pri odločitvi »principielnih vprašanj«, tako je bilo fudi tu. Celo oskrbnik 8o je udeležil debate, na videz proti Janč-ku, v bistvu pa, kakor vedno, zanj. Henrik je bil neodločen, samo Lena je kar najodločneje nasprotovala. Končno je zmagal Janček. Dobil je davčno knjižico in Lena mu je naštela davčni znesek in še eno marko povrhu, kot je želel Janček. Posodili mu je morala celo veliko listnico starega Nagliča, katero je rabil samo ob posebno svečanih prilikah. Tako opremljen je korakal Janček v svoji nedeljski obleki čez cesto, ponosno kot junak, ki gre v boj, eden proti vsem. Bukovčani so gledali skozi okno za »jim. Vsem je tolklo srce, posebno skrbe-Čemu junakovemu očetu. Najbolje je, je menil oskrbnik, da so oboroži s kolom in se postavi za hišna vrata, da bo šel lahko \ takoj tja preko, če bi slišal Jančka kričati. ODalje slej .v naslednjem stolpcu spodaj.) Cerkev in šola. 1.) V svojem letošnjem pastirskem postnem listu so avstrijski škofje sporočili med drugim svojim vernikom tudi sledeče: V prvi vrsti vas opozarjamo na načela, ki jih zagovarja Cerkev glede šole in vzgoje. Cerkveni zakonik zahteva izrecno in dobesedno sledeče: Vsi verniki morajo biti od prve mladosti tako poučeni in vzgojeni, da se ne priučijo ne samo ničesar, kar bi ne bilo v skladu s katoliško vero in nravnostjo, temveč verska in nravna vzgoja mora biti na prvem mestu. In ne samo stariši, temveč tudi njih namestniki imajo pravico, da še več: celo dolžnost, da skrbijo za krščansko vzgojo otrok. Prav zato se morajo otroci poučevati v krščanskem nauku, prav tako v vsaki ljudski in srednji, kakor tudi visoki šoli. Prav tako ne smejo katoliški otroci obiskovati nekatoliških ali mešanih šol, ki so na razpolago tudi nekatoličanom. Dovoliti kaj takega bi mogli le iz posebnih uvaževanja vrednih razlogov škofje. Katoliška postavodaja zahteva torej načelno takoimenovano versko šolo. Prav tako zahteva Cerkev pravico, da sme ustanavljati šole vsake vrste in da sme verski pouk nadzorovati v vseh šolah, z namenom, da sc ne poučuje ali gaji nič takega, kar bi bilo zoper vero ali nravnost. Cerkev torej obsoja takoimenovani državni monopol na šole. Ta ccrkvena določila morajo biti vsem katoličanom kot pravec za njih zahteve glede šole in mi škofje ne bomo poprej mirovali, dokler ne bodo od strani države izpolnjene te naše temeljne zahteve. V ta namen smo nedavno poklicali v življenje na novo vzgojno in šolsko organizacijo katoličanov v Avstriji in zato tudi toplo priporočamo, da pristopite k tej organizaciji prav vsi in jo na vso moč podpirate. Toda Janček ni kričal. Z enim sunkom je odprl na Zabukovju vrata in z dvignjeno glavo ;3 stopil v sobo. Njegov nenadni pojav je itnel v resnici zaželjen uspeh. Kmetje so bili čez mero osupli in nastala je velika tišina. »Osebno prinašam davke z Bufcovja, zakaj Bukovje ima pravico za to!« Temu ni nihče ugovarjal. Sploh ni nihče izmeti navzočih odgovoril. s Koliko je?« je vprašal Janček in privlekel iz žepa ogromno listnico starega Nagliča. Vedel je sicer natančno znesek, toda vsled svojega vprašanja je imel priliko, da je držal listnico izzivajoče v roki, dočim je občinski pisar računal znesek. »Torej tako?« je rekel, ko je zvedel davčni znesek in počasi je začel naštevati denar, pri čemur je vzel vsak bankovec posebej iz listnice. Proti koncu je postal nenadoma nemiren, preletel je ves našteti denar, pogledal v listnico, preštel še enkrat, prebledel nekoliko in vprašal v skrbeh: »Koliko je?« Občinski pisar jo ponovil znesek. 9 9 Iz tega pa tudi spoznate, da se s temi cerkvenimi določili ne da na noben način v sklad spraviti brezbožna zahteva onih, ki hočejo, da naj se šola loči od Cerkve, da se otroci vzgajajo brezversko, da celo v veri sovražnem duhu in da je torej treba duhovnika in krščanski nauk odstraniti iz šol in iz srede mladine. Pa saj vidimo že sedaj, kakšne posledice mora roditi taka zahteva. Zakaj povsod, kjer so odstranili versko in cerkveno vzgojo ali pa zmanjšali njen vpliv na mladino, ee strašno množi nenravnost, upornost in podivjanost mladine, da celo zločini med mladino naraščajo s silno naglico. »Na njenih sadovih jo boste spoznali.« Ta nauk Zveličarjev velja tudi o brezverski šoli. 2.) Podobno je pisal svojim vernikom o tej zadevi v letošnjem postu škof v Pa-derbornu, rekoč: Ljubljeni verniki! V ospredju vseh bojev današnjih dnij stoji boj za šolo. Ta boj pravzaprav nič druzega ne pomenja kot to ali bomo mi rastli kot narod z Bogom ali brez Boga, ali bomo ohranili ali zavrgli Kristusov nauk, ali bomo živeli in umrli ob žarkih križa ali v senci kakega malika enodnevnice. Ne bo se vam torej čudno zdelo, da se je naša zadnja škofijska sinoda (1. 1922.) pred vsem pečala s šolskim vprašanjem in nam je o zadevi šolstva dala za sedanje in prihodnje boje jasnih in določnih načel? Glasno in jasno je ta sinoda zaklicala svetu: S kulturo in zato tudi z vzgojo mladine, ki je brez Boga, s kulturo, ki taji razodetje božje in božanstvo Kristusovo, s kulturo, ki zametu je božje zapovedi, nočemo mi katoličani ničesar skupnega imeti, zakaj taka izobrazba ne zida, ampak podira. Mi verujemo, kar veruje Cerkev, mi ljubimo, kar ljubi Cerkev, mi izvršujemo, kar izvršuje Cerkev, zakaj kjer je Cerkev, tam je Duh božji, kjer je pa Duh božji, 'ara je resnica. Kdor je katoliški, ve in misli in čuti, kaj mu je storiti. Vsak tak zahteva neizprosno katoliško šolo, zahteva tudi, da so učitelji sami vzgojeni v katoliškem duhu, zametuje pa zahtevo po skupni vzgoji dečkov in deklic, in zametuje brezpogojno in za vsako ceno takoimenovano brezversko šolo; zakaj če tako dela, dela to v imenu božjem, v imenu Cerkve, v imenu lastne vesti, v imenu otrok, v imenu šole, v imenu blagra svoje domovine. Stariši torej, ki pošiljajo svoje otroke v brezversko šolo, čeprav je v kraju verska šola, dajejo javno pohujšanje in zato ne smejo pripustiti k sv. zakramentom, ker kažejo nezvestobo napram zahtevam Kristusovim in Cerkve. Ljubljeni verniki! Jaz zaupam v boju za versko šolo na Vašo preizkušeno in dejansko pomoč, zaupam na pomoč vseh, ki ljubijo sveto vero in po njej živijo, zaupam tudi na pomoč vseh onih, katerim pravičnost in svoboda ni samo prazna beseda. Bodite torej v tem boju duhov kakor izvoljena četa, ki se hrabro bojuje in 6« treba tudi trpi in žrtvuje, nikdar pa se ne (Dalj« glej na naslednji strani spodaj.) PARK ZA VARSTVO GORIL. Gorilo, največjo opico, so v zadnjem času zelo zasledovali, in mislili so, da bo kmalu izumrla. Sedaj je pa neki ameriški prijatelj živali izposloval od belgijske vlade, da je prepustila v svoji afriški deželi Kongo velik prostor, kamor nihče no sme. Tam se bo gorila lahko prosto gibal. ZBIRKA 4000 JEDILNIH LISTOV. V Sarajevu je knjigovodja Meizet nabral 4000 jedilnih listov. Od vseh strani sveta so znešeni, dobil jih je od potnikov in potovalcev. Tam vidiš jedilni list kitajskega cesarja, našega Aleksandra, Napoleona III., ki je posebna redkost. Tudi jedilni list od pojedine povodom kronanja ruskega carja Aleksandra III. (1881) je zraven; znamenit je že zalo, ker je stal tisk enega samega takega lista nad 15.000 naših kron po tedanji veljavi. Že preti vojsko so cenili zbirko nad 300.000 tedanjih kron, to bi bilo 18 milijonov sedanjih. — Se splača stikat za takimi papirji I OTROCI. Koliko otrok imate?-: Tri, pa ne bomo imeli nobenega več.' Zakaj pa ne? Bral sem, da je vsak četrti otrok, ki pride na svet, Kitajec.. DOBRA OCENA. Znameniti igralec Fr. Beckmanu (1803 do 1866) je rekel o nekem zbadljivem kritiku: Recite, kar hočete, dober pa je ta človek; toliko ljudem je že čast ukradel, zase je pa ni prav nič obdržal.« ZNAČILEN ZAGOVOR. Angleškega advokata Johna Scotta, prejšnjega lorda Eldona, so so radi njegove bistrosti in pikrosti zelo bali. Nekoč je mlad odvetnik zagovarjal svojega varovanca in sicer tako dobro, da so vsi' pričakovali oprostitve. Sodišče pa ga je vseeno obsodilo. V henotni razburjenosti je odvetnik zaklioal: Tako sodbe pa res ne razumem.* To se lahko razlaga seveda tudi kot oči le k sodišču, da jo napačno sodilo. Zato ga je sodišče tudi res poklicalo na zagovor. Prestrašeni odvetnik gre k Johne Scottu in ga prosi za pomoč. Ta mu obljubi, da ga bo sani zagovarjal. Na dan obravnave je sodišče takole nagovoril: ^Zelo mi je žal, gospodje, da Vas je moj mladi prija- umakno in ne vda. Ohranite v srcih svojih otrok to, kar nam jo najsvetejše, namreč podobo božjo, katoliško vero, ljubezen do Boga, do Zvcličarja, do prečiste Device Marije, do svete Cerkve. Kolikor bolj se Vam to posreči, toliko več boste tudi koristili svoji domovini. Zakaj s tem, da utrjujete vero v mladini, polagate tudi tomeli pravi domovinski ljubezni in temelj vsaki pravi čednosti, ki je duša države. Gospod venčaj Vaše boje za versko šolo z obilnim uspehom I a* telj tako razžalil. Ker se pa kesa, mu boste njegovo neprevidnost gotovo oprostili. On jo rekel, da tako sodbe ne razume. No, če bi Vas poznal vsaj na pol toliko, kakor Vas poznani jaz, potem bi so gotovo nobeni Vaši sodbi ne čudil več« — Seveda so ves ta govor da obrniti na dve strani. RAZMIŠLJENI BEETHOVEN. Pred nekaj leti je umrla v Heiligen-stadt pri Dunaju silno stara žena, ki so je še dobro spominjala slavnega Beethovena (1770—1827). Le-ta je bival poleti večkrat tam. Grdo jo gledal, lase jo imel razmr-šene, razmišljeval je, mrmral čudne besede in letal po gozdu okoli. Deklica se ga jo zelo bala in bi bila najrajši ušla, kadar ga je videla. Ko je njena teta zvedela, zakaj se boji, jo je hitro pomirila, rekoč ji: »O, tega gospoda so pa le nikar nič ne boj, ni čisto pri zdravi pameti.« No, če bi bil Beethoven vedel, lopo bi se bil zahvalil. HANS PL. BOLOW O ANGLEŽIH. Veliki dirigent in pianist Hans pl. Bii-low se je sprehajal v Wiesbadenu z gospo Kaff. Pridružila so jima je neka grofica, prijateljica Raffove, in je začela razgovor: >Nc, gospod Biilow, kako so Vam je pa kaj na Angleškem dopadlo?« ►Hvala lepa, prav dobro. Navadno ljudstvo je inteligentno, tudi srednji stan lahko pohvalim, samo aristokracija — so-drga kakor povsod!« Kako ste vendar mogli pred grofico kaj takega reči?;:, ga je gospa Raff potem karala. Zakaj pa no? Jaz lahko rečem, saj spiJim sam med aristokracijo!«_ Suhe GOBE in FIŽOL kupujemo. Ponudite nam blago ali pa pišite za cene. - SEVER & KOMP., Ljubljana, WoHova ulic« 12. 5606 Modna in manufakturna TRGOVINA nudi vse jesenske in zimske potrebščine za moške, ženske, krojače iu šivilje. Krasno blago za ženske plašče in krila, razne vence in cvetlice, opreme za neveste in novorojenčke. Velika izbira ženskih zimskih hlač, jopic, srajc, razne vrste nogavic ter velika izbira svilenih, barhent in volnenih rut. »Pod velbom« - Ljubljana STARI TRG štev. 3. Najboljši bahreni Rotil vsahe vrsie za ZganlehMiio se dobe pri fvrdhl WEISS prvi bakrokotlar, LJUBLJANA, SV. Petra C. 33, delavnica Sp. SiSttO 160. Ordlnacijske ure dr. Nekrvava. MAKS (Spraviti.) 8. (Nadaljevanje sledi.) Oho, gospoda moj«, pa kar dva naenkrat! Ampak s takimi policijsko zabroiijenlmi kurjimi očmi M ne smel hoditi |>o ulicah niti on človek, odkar je iznnjden »KUKIROL*! To sploh niso več običiijna kurje oči! To so pravi debeli podplati vojaških čevljev. I/, teh bi se zamegli napraviti solidni pum. bi za suknjo. Vendar milijon milijonkrat preizkušeni Kukirol-obliž za kurje odi omehča in odstrani brez noža in pile vse ročenice, žulje in bradavice, Obliiž je tako izvrsten, da že po preteku ilvoh ali treh dni vse pozdravi. 7. njim so bolečine takoj ublažijo. Zapomnite si za vedno besede »Veliko ali malo kurje oiko, odstrani Kukirol samo.-. Obenem Vas prosim, da si zapomnite, da je za negovanje in čiščenje nog Kukirol najboljšo sredsivo. Ako Vi to sredstvo pravilno uporabljate, ne bosto imeli na Vaših nogah nobenih nadležnih odtisov In boste hodili brez strahu, da V.iui zopet čevlji ožu-lijo noge. Kukirol oblii in Kukirol preparat za umivanje nog dobite v vsaki lekarni in boljši dro-geriji. Toda paziti morate na varstveno znamko: •Petelinova glava z nogo-, h druge izdelke, ki se Vam iisiljujejo kot istotako dobri, najenergičneje zavračajte. Nabavite si še danes poučno brošuio: »Pravilno negovanje nog.c Dopošlje so Vam brezplačno od tvrdke HIIOO BULLV. Reograd, .Tugo-darija, Jakličeva 11. Pravi, po vsem svetu znani, in v milijon slučajih preizkušeni Kukirol fabrikatl se dobijo v vsaki lekarni in v vsaki boljši drogetriji, in sicer za ceno 18 D i li za škatljo Kukirol obližu in 12.50 Din za paket Kukirol preparata za umivanje nog. V mnogih trgovinah se ponujajo po nižjih cenah pona-redbe naših pravih Kukirol fnbrlkatov. Iste odklanjajte v lastnem interesu iii prosimo, da pazite na to, da Vam se ne usilijo kot »tudi prav dobri< manj vredni izdelki, lloljšega kot KUKIKOL -te ne dobi. Pristni samo z varstveno znamko Petelinova glava na nogi . Naš znanstveni oddelek, ki je pod vodstvom starega, izkušenega zdravnika, Vam ob pošiljatvi povratno poštnino brezplačno nudi vsa pojasnila in dobro svete na vsa vprašanja v zadevi negovanja in bolezni nog. KUKIROL - FABRIK, GROSS - SALZli bci Magdeburg (Deulschlnnd). uiiiiiiiniiiwiiwiHiui»H»iuiiMwiiiwiiiiiiimwwm—nniiiiminiiiiiiii'a = Nalbollie se hupi brez dvorno i I Ml NIZKI (ENI | | ian.2argUjui>l|aR3$v.Pe?nic.3 j 1 nudi ceni. odjemalcem razno flani- % i sKo. mosho In olrošho perilo in ve- ? i liha zaloga raznih zlmsKlh PO«rep- i i SCIn fer veliha izbira za hrojate in \ 1 štvisje. I iiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim'111"1"""'7 Našim rodbinam • priporočamo našo pravo domačo KoIIitsko cikorijo izvrsten pridatek za kavo. DOUBL za površne suknje v krasni izbiri, najnovejše blago za JESENSKE OBLEKE, za moške in ženske od Din 70,— dalje. VOLNENE JOPICE, dolge in kratke v vseh modnih barvah, od Din 55.— dalje. Flanelaste RJUHE klotaste in cajgaste KOVTRE, od Din 200.— dalje, cvilih, platno, kontenina bela in temna, najboljše vrste od Din 14—21; predpasniki, oblekce za dečke in deklice, zimsko triko-perilo, otroške skoke, nogavice, volnene rute in šerpe, pletke, velike ogri-nialke, volnene in svilene rute in šerpe, vseh vrst BARHENTA in FLANELE kupite CENEJE kot POVSOD DRUOJE 1 — Se priporoča tvrdka F. I. Goričar, »Pri Ivanki« LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29. | .JUGOMETflLIJ^Mjubiianr^i ia B izdeluje ™ vse vrste bakrenih kotlov nadaijn vseh a ------- g a B vrst kleparska, ključavničarska in vodovodno • Inštala- diska dela. Znižane cene. ^ Točna postrežba. Kolodvorsko ul. 18. (3 ■ Novo laško brinje dobite zopet pri FRAN POOACNIK, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. za društva, zbore in zasebnike izdeluje in raz-oSilja stara ln znana tvornica tamburie I.VARDIAN, Sisak-Hrvalslca BHSF" Cenik s slikami pošljem zastonj. "35Jffl J—"--- k, & Olvoritepl & Čast mi Je slavnemu občinstvu naznanit/, da bom oivoril dne 15. oktobra soboietjničm atelje v Bjubljam,