SLOVENSKI TEDNIK
Leto - Año V.
No. 226
Uredništvo in upravnižtvo Calle AÑASCO 2322 — U. T. 59 - 366'
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
1
"EL SEMANARIO ESLOVENO»
Cena 10 cent.
Buenos Aires, 7 oktobra 1933
I] Naročnina za pol leta S arg. 3.— celo leto $ 5.—, Inozemstvo Dolar 2.— I.ist izhaja ob sobotah štirikrat mesečno
g	1
S	g,
°	'j
o	<
FRANQUEO PAGADO
——————..... ■um »■ m i» i ii i n—i
TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
v	N
Ali smo se cesa naučili
Več ali manj smo vsi oitali zgodovino. Sicer pa, četudi bi ne čitali zgodovine, če se le nekoliko ozremo nazaj v našo preteklost, vidimo, kako nedolžno lutko smo ljudje v rokah nekaterih posameznikov, ki delajo z nami na ta ali oni način, kakor se jim pač 2ijubi in imajo pri tem kar največ koristi.
Jezimo se in smo žalostni, ko se oziramo nazaj v preteklost in vidimo kako slabo se je vedno godilo ljudem. Našli so se vedno, pod to ali ono krinko, razni ljudski slepari in koristolovci, ki se jim je dopadlo živeti na račun nevednega ljudstva, katero jim je v svoji lahkovernosti slepo sledilo. Prav nič ali malo bolje, je danes in se zdi, da nas zgodovina ni ničesar naučila.
Nak, si reče marsikdo, tako bi se pa ne pustil uleči kot so se včasih, danes nismo tako neumni, kot so bili takrat. In vendar, če pogledamo malo okrog sebe, vidimo, da bi vsi veliki "rodoljubi" radi živeli na ramah delavnega ljudstva, in da več ali manj vdobno tudi živijo. In ako jih skušamo stresti razsebe, pa nam o-Čitajo, da nismo patrijoti in da ne ljubimo svoje domovine in domovine naših dedov. Tako daleč sega podlost nekaterih. Čudno pri vsem tem je le, da ni še konec našega potrplenja in da se take ljudi Pusti, da še vedno ribarijo po kalnem.
Kot rečemo nü našim prednikom, tako bodo rekli tudi naši zanamci opravičeno nam, kako strašno smo bili neumni. Bog daj, da bi bili vsaj naši otroci pametnejši, če mi že nikakor nemoremo iz pasje kože, kamor so nas z raznimi spretnimi utopijami zašili, in fc&m bolj prija bič kakor božanje.
Ja, kaj pa hočemo napra-viti, bo rekel marsikdo, brez da> bi pomislil kaj lahko napravi.
V našem listu smo že sto-instokrat pisali, kaj je orga-
nizacija in kaj lahko združeni dosežemo.
S težkim trudom in s požrtvovalnostjo nekaterih naših članov, smo ustanovili Prosvetno organizacijo ter ji pozneje pripravili .tudi .lastno glasilo Slovenski tednik. Danes sicer šteje naša organizacija mnogo zavednih .članov in Slovenski tednik mnogo či-tateljev, vendar mnogo premalo, v primeri, kot nas Slovencev v Južni Ameriki.
Prosvetna organizacija in nje glasilo Slovenski tednik nam služi zato, da si skupno pomagamo v trdi borbi izsel-jeniškega življenja. Škoda, samo škoda, da se še vse premalo tega zavedamo, kaj imamo in koliko nam lahko koristi.
Glasilo Prosvetne organizacije ne obljublja ničesar, ker noče in ne sme lagati. Pove samo stvari kakor so, pa če-; tudi niso vedno prijetne. Ra-; di tega morda se nekaterim, I ki radi živijo na iluzijah, zdi i čitanje Slovenskega tednika j pusto in prazno. Nič zato! Enkrat bomo že prišli do spoznanja, da same obljube, brez praktične izvedbe, nič ne za-ležejo, pa naj bodo za uho š etako lepozveneče.
Naša kolonija je bila že večkrat razočarana nad lepimi obljubami. Več kot dvakrat, pravijo, še osel ne-gre na led.
Naše izseljeništvo je zopet dobilo neko novo glasilo, ki se je hinavsko namazalo, da bo lažje teklo, z neko patri j o-tično mastjo. Ozadje vsega pa je popolna kupčija, kar bomo ob priliki tudi povedali in če bodo ljuddje kljub temu šli na limanice, nam ne bodo mogli očitati, da niso vedeli.
Sicer pa se nam zdi, da ti gospodje prav gotovo Primorcev ne poznajo dovolj. Smo sicer morda malo nazaj s kartami, toliko pa prav gotovo ne, kot si oni mislijo. Sicer pa se bo kmalu videlo. ..
Naša javnost naj zve, da bi bil urednik Slovenskega tednika, prav lahko postal
OKNO V SVET Atentat na Av-striskega kan-celarja
V	torek popoldne je av-striski fašist Dertil, 22 leten mladenič, v hodinkih dunajskega parlamenta z revolverjem izvršil atentat na avstri-skega ministrskega predsednika Dollfussa. Atentat je končal brez hudih posledic, kjub temu da jc bil Dollufuss zadet od dveb krogel v desno roko in v prsa.
Atentator je izjavil, da ne pripada nobeni politični strankier da je s svojim a-tentatom imel le namen poklicati v pozornost dejstvo, da DollfuSS ni zmožen niti varovati svojega lastnega življenja, kaj pa šele voditi vajeti avstriske. države.
Oblasti kljub temu smatrajo, da. je bil atentat zasnovan' z namenom, naj bi se ob 1ej priliki izvršila v Avstriji vstaja fašizma proti sedanjemu režimu, kar posebno potrjuje dejstvo, da je imela štajerska in koroška Heimvehr, ki se je priključila fašizmu u-kaz, naj bo pripravljena za takojšen nastop. Aretirana sta bila tudi očim in mati napadal čeva.
Hrvatski in slovenski romarji sprejeti od papeža
V	torek je papež sprejel v posebni avdijenci hrvatske in slovenske romarje, ki so se v spremstvu škofov Ljubljanske, Lavantinske in Krške škofije odpravili na romarsko potovanje v Rim. Omenjeni škofje so odločno zanikali poročila, ki pravijo, da vlada v Jugoslaviji sovražno razpoloženje o papežu.
imeniten gospod, o prav imeniten, ako bi pristopil v to čedno družbo, kot mu je bilo ponujeno. Kaj mislite. Sezidal bi si lepo palačo, vi čitatelji pa bi iz vaših lukenj blagro-vali velikega zaslužnega moža, ki si je s pridnostjo in umom znal povzpeti tako visoko ter si napraviti veliko premoženje.
Morda verujete? Če bi bili vsi pridni in prebrisani, bi postali vsi bogati in bi imeli lepe palače.
španska vlada podala ostavko
Zadnja španska vlada, katero je bil sestavil vodja ra-dikaleev Leroux, kot smo poročali predkratkim v našem listu, je imela zelo kratko življenje. Komaj se je predstavila parlamentu, že je bila izrečena nezaupnica, radi česar je Leroux predal v roke predsedniku republike ostavko celokupne vlade.
Aléala Zamora je poveril sestavo nove vlade Felipe-ju Sánchez Roma, ki ima namen sestaviti koncentracijsko republikansko vlado, vendar je silno ležko da bo uspel, J*a-di česar je skoro gotovo, da bo prišlo v kratkem do razpusta sedanje ustavodajne skupščine.
Potovanje jugoslovanske kraljevske dvojice
Jugoslovanska kralj in kraljica sta se na krovu križance "Dalmacija" pripeljala v Konstantinoplo, z namenom, da za en dan posetita predsednika Turčije Mustafa Ke-mal pašo. Smatra se, da je obisk predvsem političnega pomena.
Starček mora odslužiti vojaščino
Pred dnevi se je iz Argentine povrnil v rojstni kraj Jntra, v bližini Lago Maggio-re, v Italijo, 54 letni Josip Franzetti. Franzetti je živel nad 35 let v Argentini in se na vojaško službo še zmislil ni. Pa glej ga vraga! Komaj je prišel domov, že so ga kara-binjerji aretirali kot dezertor-ja in sedaj bo moral celih 18 mesecev oblačiti vojaško suknjo v družbi golobradih mladičev.
Konkordat med Rusijo in Vatikanom
Izgleda, da bo v naslednjih dneh prišlo do konkordata med Rusijo in Vatikanom.
Vest sicer še ni uradno potrjena, izgleda pa, da je resnična. Če se bo konkordat res tudi podpisal, bo velikega pomena tako za Vatikan, kakor tudi za Sovjetsko Rusijo.
Bruneri-Canella odšel v Brasil
Kakor je našim čitateljem že znano, je pred par leti dvignil proces Bruneri-Canella po vsej Italiji mnogo pra-
hu. Sodišče je odločilo, da je mož Bruneri, s čemer se pa ne strinja soproga profesorja Canelle, ki sedaj z Brune-rijem odhaja v Brazilijo, kjer ima njen oče veliko premo-' žen je.
Spomenik žrtvam ponesrečenega zepelina
V nedeljo sta angleški ministrski predsednik Ramsay Macdonald in njegov francoski tovariš Edvard Dala-dier slovesno odkrila spomenik žrtvam ponesrečenega angleškega zepelina "11-101", ki je padel in se užgal v bližini mesta Beauvais v Franciji, pri čemer je izgubilo življenje 49 ljudi.
Sovjetski zračni balon tolkel višinski rekord
Po enem ponesrečenem poskusu se je preteklo soboto popoldne dvignil sovjetski zračni balon "U.S.S.R." 19.000 metrov visoko, s čemer je tol-kel rekord, ki je do tedaj pripadal poznanemu belgijskemu učenjaku, profesorju Pi-ecard-u. Poleta v estratosfe-ro so se udeležili trije ruski učenjaki, Proltofjev, inženjer Birnbaum in Godunov. A.B C.P. odnehali od pomirjevalne akcije
Z ozirom nato, da se toliko Bolivija, kakor Paraguay, prav malo zmenita za vse predloge, ki jih Argentinar Brasil, Čile in Peru stavijo za pomirjenje v Čaku, kjer se neprenehoma vršijo krvave bitke, so omenjene države odstopile od vsakega nadalj-nega poskusa pomiritve in so to nehvaležno delo prepustile Družbi narodov.
Drhžba narodov je pred časom imenovala v to svrho posebno komisijo treh, ki so j» sestavljale Irska, Španija íit Meksiko. Iz te komisije je sedaj izstopila Irska. Izpraznjeno mesto je bilo poverjeno Če-hoslovaški in vsi nadaljni pomirjevalni poskusi se bodo vršili v Parizu. Seveda bodo zalegli toliko kot prej. Kapitalistični magnatje pač delajo kakor se jim zljubi.
Buenosaireški nadškof bo imenovan kardinalom
United press poroča, da je bila iz inerodajnih krogov obveščena, da bo buenosaireški nadškof, mons. Copello imeno-
STRAN 2
SLOVENSKI TEDNIK
No. 225
Kogar je nesreča vrgla v bolezen in ne more več najti ljubljenega in dragocenega zdravlja, čeprav Je že vse poskusal, na) pride k nam. Co ni že prepozno, mu bomo pomagali. Ce Vam pešajo moči, če nimate teka, če Vas muči kakšna zavratna bolezen, sploh ako čutite, da Vaše zdravlje ni v redu, ne odlašajte na jutri, marveč zatecite se takoj k dobremu zdravniku. Vsako bolezen je mogoče ozdraviti, tudi najtežjo in najzavratnejšo, kadar se bolnik pravočasno podvrže dobri zdravniški oskrbi.
V naši zasebni kliniki so najmodernejo urejeni oddelki za operacije, za notranje, spolne, otroške bolezni, za žarke X, za ultra-violetne žarke, diatermio, frenoterapio itd. itd. — Naduho in bolezni prebavil (želodčne in črevesne) zdravimo z novim aparatom, ki je iznajdba znamenitega profesorja dr.ja BE8CIIA. Ta aparat, edini v Buenos Aires, se je v praksi izkazal kot najbolj še sredstvo za zdravljenje omenjenih bolezni.
ZASEBNA Iv IjI IS I Iv A
Upravitelj: Dr. KOSTA VELJANOVIČ
Calle Ayaciflefa© 1534 Telefon: 41 - 4985
Buenos Aires
van kardinalom, na podlagi nove cerkvene preuredbe. To imenovanje se bo vršilo predvsem radi zaslug, ki jih ima omenjeni nadškof pri izvršil tvi priprav za prihodnji ev-haristicni kongres, ki se bo leta 1934. vršil v Buenos Ai-resu, ob kateri priliki bi mu poseben papežev odposlanec na slavnosten način izročil kardinalski klobuk. Kmetsko zborovanje v Nemčiji
V nedeljo se je na griču Bueekenberg, v pokrajini Hannover vršilo veliko kmetsko zborovanje, katerega se je udeležilo nad 60.000 agrarcev iz cele Nemčije. Zborovanja se je udeležil tudi Hitler in ministra za agrikulturo in propagando Darre in (roeb-bels. V svojem govoru, katerega 80 kmetje poslušali s pomočjo velikih zvočnikov, ki so bili razpostavljeni po celem hribu, je Hitler izjavil, da bo zastavil vse svoje moči za izboljšanje žalostnega stanja v katerem se nahaja nemški kmet. Kot vedno in povsod. Veliko kokodakanja malo jajc.
Odkritje zarote proti argentinski vladi
Zadnje dni preteklega tedna je buenosaireška policija dobila poročila, da pripravljajo nekateri krogi radikal-ske opozicijske stranke kom-plot proti sedanji vladi. Glavni namen tega komplota na.i bi bil, povzročiti nemire pred vsem v glavnem mestu. Policija je takoj zasedla več sum ljivih prostorov, kjer je našla mnogo eksplozivnega mater-jala in orožja ter aretirala več osumljencev, od katerih pa so bili nekateri že izpuščeni na svobodo. Izgledalo je, da je bil komplot resno pripravljen, posebno ker je prišel iz Monte-videa ubegli general Toranzo, katerega je policija kmalu aretirala. Izkazalo pa se je,
da nima general Toranzo s tein komplotom ničesap 0-praviti, temveč, da je prišel v Buenos Aires radi družinskih zadev.
Toranzo, ki se mora zagovarjati radi drugih poskusov vstaje, je bil izročen na razpolago federalnemu sodniku Jantus-u.
Hindenburg 86 letnik
Brez vsakih večjih slovesnosti je v pondeljek obhajal general Hindenburg predsednik Nemčije, 86 letnico svojega rojstva.
Po vsej Nemčiji so bile za ta dan razobešene stare cesarske zastave, za katerih slavo se je Hindenburg toliko let bojeval.
Hitler je prišel Hindenbur-gu osebno čestitat in se je pripeljal v Neudeck, kjer je Hindenburg doma in se je tudi vršila slavnost, s svojim letalom.
Laboristi kritizirajo fašizem in komunizem
Ta teden se je v Hastingsu na Angleškem vršil vsakoletni zbor angleške laboristične I stranke. Ta zbor naglaša, da ne mara diktatur. Fašizem in komunzem pa da sta oba diktatorska.
Površni opazovalec bi res lahko temu verjel. Resnica pa je, da je med fašizmom in komunizmom velikanska razlika in fundamentalna. Torej tudi odločilna za razvoj civilizacije.
časnikarska vojna med Nemčijo in Rusijo
Nova vrsta vojne se je razvila med Nemčijo in Rusijo — namreč časnikarska. Ob priliki procesa radi požiga Reichstaga je nemška vlada prepovedala vstop v dvorano, kjer se proces vrši, vsem poročevalcem socialističnih in komunističnih časopisov. Dva ruska poročevalca sta se iz Berlina napotila v Lipsko. Bi-
la pa sta v tem kraju aretirana in odvedena na policijo, kmalu na to pa izpuščena na svobodo, prepovedan pa ima je bil ravno tako vstop v raz-pravno dvorano. Poročevalca sta se radi aretacije pritožila in nemška vlada se je takoj oprostila na sovjetskem poslaništvu v Berlinu. Sovjetska vlada se pa z opostitvijo ni zadovoljila, temveč je od-poklicala takoj vse poročevalce iz Nemčije ter istočasno izgnala iz Rusije nemške poročevalce, Goerbinga od družbe Schel, Herrnstadte od Berli-11er Tageblatt in «Justa od Koelnische Zeitung. Omenjeni poročevalci so bili v Berlinu na kolodvoru sprejeti od zastopnikov zunanjega mini-srstva, kateri so izjavili, da bodo na vsak način skušali takoj urediti spor. žitna žetev v Evropi ugodna Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je izdal statistike, iz katerih je razvidno, da je
POTNIŠKI ODDELEK:
Prodajamo potno liste za vse dele sveta.
POŠTNI ODDELEK:
Položnice — Razpošiljanje — Kreditna pisma itd. za potnike.
TRGOVSKI ODDELEK:
Finance, Kontrola, Administracija industrije in posestnikov.
HRANILNICA:
Obresti 7 %, trimesečna naložba.
ODDELEK KOLONIZACIJE:
Kolonizacija. Prodaja. V najem polje. Posojilo na hiše. Naseljevanje.
SLOVENSKI ODDELEK
IBA,NC€ ■ S.A.fUHPADAtN 1911 ■
CCMERCIAIL iDiEiL IPILATA '
Av. de MAYO 652 u. t. ss - 1333 BUENOS AIRES
Uradne ure vsak dan od 8. do 18; ob sobotah od 8. do 11.
bila letošnja pšenična žetev v Evropi silno ugodna. Številke, ki se nanašajo na vso Evropo, z izjemo Rusije, pravijo da je znašala žetev 44.904.750 ton, kar predstavlja 4.490.475 ton več kot lansko leto. Na podlagi tega je razvideti, da se bo uvoz, argentinskega, avstralskega in kanadskega žita v Evropo znižal na okoli 7.000.000 ton, na pram lanskemu 11.702.450 ton.
Kljub obilici vsega pa bodo ljudje stradali, ker raje kot bi kapitalisti cene znižali bodo pustili da bo blago po skladiščih strohnelo. Italija se boji slovanskega naraščanja
V uvodnem članku, ki se pripisuje Mussoliniju, skuša "JI Popolo d'Italia" zavreči pisanje italijanskih časopisov, ki poročajo o razmnoži-1 vi italijanskega prebivalstva.
"Resnica, pravi uradno glasilo fašistične stranke je ravno nasprotna, kajti število rojstva se neprenehoma zmanjšuje, dočim število smrti ne zmanjšuje v razmerju z onimi. "Če bo šlo tako dalje, pravi pisec, bo Italija kmalu na istem demografič-nem stališču kot Francija. In če bi ne bilo južnoitalsko prebivalstvo tako zelo plodonos-no, bi bilo prebivalstvo Italije v kratkem reducirano na 30 milijonov. Pisec obžaluje, da ravno tisti, ki imajo mnogo dohodkov nimajo otrok in prihaja do sledečih zaključkov:
"Sedanje število prebivalstva, 42 miljonov, je zelo skromno, če ga primerjamo z 200 miljoni Slovanov, ki se razmnožujejo izvanredno hi-1ro, 8—10 miljonov letno in napram 70—80 miljonov trdno združenih Nemcev. Ravno tako napram Japoncem, katerih razmnoževanje j® presenetljivo in ki lahko zadostujejo vsem vojaškim zah-
tevám in še pošiljajo ljudi nu tri kontinente sveta." Bolgarsko—Gorška meja
Na Bolgarsko-Grški meji v Maeedoniji se je te dni vršila prava bitka med grško obmejno stražo in macedón-skimi komitaši, ki so hoteli udreti v grški del Macedoui-je. Vojaške čete, ki so prihitele na pomoč so napad odbile.
Isto poročilo pravi, da so komitaši te dni pognali v zrak dva mostova v Južni Srbiji, enega ravno v trenutku, ko so čezenj korkale jugoslovanske vojaške čete, pri čemer je veliko število vojakov izgubilo življenje.
Na Cubi še vedno ni miru
V pondeljek so vajaške čete, ki so pokorne sedanjemu predsedniku Kube, profesorju Grau San Martinu s topovi napadle hotel Nacional, v katerega so se zatekli skoraj vsi kubanski oficirji, ki Grau San Martina ne marajo priznati, temveč zahtevajo, da se vlada zopet izroči bivšemu predsedniku Cespedes-u. Častniki so se odločno branili pri čemer je bilo mnogo mrtvih. Po posredovanju poslanika združenih držav je prišlo do par urnega premirja, po katerem so se častniki udali. Število mrtvih znaša nad 100, ranjenih pa je bilo nad 800, tako da so vse bolnice prenapolnjene. Grčija kupuje argentinsko žito
Grška vlada je dovolila Uvoz 50.000 ton argentinskega žita, kateremu se bo naložila le 10% carinska pristojbina, ki velja za druge dežele.
Družba narodov Kakor je bilo že v naprej Pričakovati, so bile Argentina, Avstralija in Danska izvoljene nestalnim članom sveta Družbe narodov za dobo 3 let.
Pevcem in pevkam
Vnedeljo dne 8 oktobra, Pridite vsi pevci in pevke v društvene prostore. Priglasijo naj se tudi novi in sploh vsi, ki imate veselje do petja.
Pevski odsek ima v načeto, da se prične s težjimi skladbami. Zato pa je potrebno žanesljivili, solidnih in discipliniranih pevcev. O tem se bomo v nedeljo pogovorili, ali xnia zbor dovolj volje in odločnosti za težje skladbe. Moje mnenje je, da je, zbor
Pogled v dvorano pred pričetkom, na zadnji prireditvi S.P.D. I.
Foto "La Moderna"
NEKAJ O ZADNJI PRIREDITVI SPD. I.
Kot vedno, je bilo tudi to pot precej zanimanja za prireditev Slovenskega prosvetnega društva I. Občinstvo je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, kar priča, da je društvo upoštevanja vredno. Naše ljudstvo zna ceniti požrtvovalnost prirediteljev ter jim z veseljem sledi. Priporočal bi društvu, da bi prirejalo pogosteje prireditve, íer nam tako nudilo večkrat par lepih uric razvedrila v tujini.
Pevski zbor, na katerega smo lahko ponosni, nam je pokazal lep napredek. Vidi se da je v dobrih rokah. Pe-vovodja Trebše je zbor dobro discipliniral in ni mala njegova zasluga, da zbor Pro-svete zanje toliko odobravanja.
Igra "Srenja" je bila nve-cej dobro naštudirana. R?ži-
di raznih zaprek, je to pot popolnoma odgovarjal. Vloge so bile tipično dobro zasedene.
Vloga Pogačarja je te/.ka in res le za spretnega igralca. Tov. Kralj nam jo je podal kolikor pač je bilo v njegovi moči, bi pa gotovo več dosegel, da ni toliko pretiraval.
Merkuža nam je inženirja Ržena tako dobro podal, da bolje ni mogel. Njegova zmožnost na odru nadkriljuje vse diletante.
Zelo dovršeno je igrala ga Kraljeva v vlogi Martine, le drugič naj bi bila malo glasnejša.
Ga. Zlobčeva je bila v ?-a-čctl?b pre mrtva. Še le v tretjem in četrtem dejanju se je uživela, ter nam pokazala Dano v pravi luči Aplavz v ce-
na. G. Godina jo je vsekakor škrbec je za markantue dobro pogodila.	| vloge dobra moč, ter nam je
! VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ
v potrebi foo le
HRANILNA KNJIŽICA
SLOVENSKEGA ODDELKA
Banco Holandés
* Bmé. MITRE 234
Podružnica: CORRIENTES 1900
BUENOS AIRES
sija pod vodstvom tov. Mer- trtem dejanju je šel njej.
kužft je bila na mestu. Tudi oder, kar se redko zgodi ra-
Dobra je bila teta Frani-ca, morda premalo ener?ič-
Prosvete zmožen nastopiti s gu, da ga tudi častno reši. težjimi skladbami, potrebno Ne bo se dovolilo, da bi se bi bilo le več reda in razume- kdo vtikaval v pevske zadevanja od strani pevcev. j ve, ki ni za to določen. Na-Jaz pa izjavljam že vna- tačneje se bomo pogovorili prej, da bom neizprosen, ako jutri.
se zbor podvrže temu predlo-1	Pevovodja
POPOLNA VARNOST VLO© in DOBR® OBRESTOVAN JE
I Ne vlagajte prej Vaših prihrankov, dokler se niste
*	z nami posvetovali o posebnih ugodnostih.
*	Ko kupujete PREVOZNE KARTE (šifkarte) zahtevajte naše cene, ki nimajo konkurence.
Uradu jemo vsak delavnik od 8V2 pa do 7 ure zvečer.
Ob sobotah do 12V2.
Dostavljanje denarja Vašim v domovino hitro in točno
No. 226	SLOVENSKI TEDNIK	,	STRAN S
m
STRANA 4	SLOVENSKI TEDNIK	No. 226
tovarnarja Grosa dobro podal.
Kacin bi z njegovim nastopom lahko več dosegel, ti ko bi razločneje govoril. Inženirja Francija je drugače precej [ dobro predstavljal.
Posebno dobro pa je Erjavec igral Ovsenka. Stane je na odru kot doma. Vloge teh viist se mu naravnost podajo.
II koncu bi vsem priporočal, da bi nekoliko bolj pazili na izgovorjavo ter na geste, kajti na odru, mora igralec dati dušo in telo, drugače je predstavo težko razumeti, kar se je tudi to pot opazilo. I
Priporočal bi; da društvo v : bodoče pazi na to, da težko igro, pred pričetkom razloži nje vsebino. V dvorani je treba reditelja, da se ne moti.
i
z ropotanjem 111 govorjenjem, kar zelo moti poslušalce in igralce. Za opazke in pomenite je dovolj časa med pavza-mi. Po drugi strani pa je že enkrat čas da tudi mi Slovenci pridemo do nekoliko disciplinirane olike. Če prireditelji pokažejo visoko stopnjo izobrazbe, je prav da isto pokažejo tudi poslušalci. Po nas bodo sodili tujci stopnjo našega naroda.
Po končanem vzporedu se je vršila prosta zabava s plesom. Orkester je sviral lepe komade, tako da je bilo vsestransko zadoščeno tudi tistim, ki se v zvokih lepe mu-zike radi zavrtijo.
Slovenskemu prosvetnemu društvu kličem, le tako naprej. Korak za korakom stopnjuješ, ter si nam v ponos.
Jožko živec.
ZA SMEH
Poznam fanta, ki je res fant, da mu ga ni para. Matere in hčere ga imajo enako rade. Dekleta se kar pulijo zanj. On je pa mrzel ter išče in izbira.
Zadnjič se mu je zdelo, da je nekaj pravega izbral. Zagledal se je v čvrsto dekle, polno lepote in življenja. 0-na je vedela, da jo ima rad in je nestrpno čakala, kdaj ji bo kaj sprožil o ljubezni.
Nekega večera se je oju-načil in ji rekel:
—	Rad te imam. Po pravici ti povem, da te imam rad. In poročil bi se s teboj, če bi me hotela.
Ona mu je kar omahnila v naročje rekoč:
—- Oh, tako se mi dopadeš, da bi najraje imela tri take kot si ti.
*..*
Moderna mladina je res moderna, toda včasi pa že kako tako pravi, da je malo odveč.
Mladega dekleta je zasnubil mladenič rekoč: — Ali bi me hotela za moža?
—	Čemu vendar? — se je
FRANC KLAJNŠEK
Zidarski majster
S FIRMO
Calle Marco Sastre 4351 esq. Sanabria, Villa Devoto Buenos Aires. U. T. 50-0277
začudila. — Jaz ne potrebujem nobenega moža, saj ga
ima vendar moja sestra. * *
*
Prijateljice so pikre v svojem govorjenju. Posebno glede moških so si vedno v laseh.
—	O, tako — je rekla, — torej si se zaročila z gospodom K.?
—	Da, včeraj je bila zaroka.
—	Čestitam, čestitam. Poslušaj, ali ti je povedal, da je bil že enkrat z menoj zaročen?
—	Ne, tega mi ni povedal, ampak je le rekel, da je nekoč v življenju napravil veliko neumnost, katere se še
danes kesa.
** *
Žena je vprašala svojega moža: — Kaj bi storil, če bi jaz danes umrla?
Malo je pomislil in odvrnil: — Tisto, kar bi ti storila, če bi jaz umrl.
Grdo ga je pogledala, nato pa bridko zajokala : — Oh, saj se mi je zdelo, da si vedno lagal, kadarkoli si mi prisegal, da me imaš rad.
;iill
| PRIHRANITE SI DENAR, KUPITE VAŠE JESTVI-NE V NAŠI FIAMBRERIJI
¡ "I,A «ESfcMATCA ARGENTINA"
Založba jestvin vedno frišna in najboljše vrste | DEFENSA 861	U. T. 33 Avenida 5636
| Pokličite nas po telefonu	Raznašanje na dom
Klavnica — Prekajevalnica — Tovarna klobas — Zaloga masti
TICHY J©SE
Tovarna: Tellier 2251—53. U. T. 68 Mataderos 42Í». Prodajalna: Calle 25 de Mayó 758. TT. T. 31 Retiro 4823
Podružnice: Avenida Leandro N. Alem 822. Cabildo 1386 (Belgrano) U. T. 73 Pampa 3570.
Fotografija "LA MODERNA"
je znižala cene za slovenske kolonije. Pri nas izdelujemo slike po evropskom sistemu, prvovrstne in poceni.
Slike poročencev z drugovi in družicami samo $ 18 ducat. Poštne od $ 3 naprej. Za osebne izkaznice, potne liste 6 za $ 1.
Ob sobotah odprto ves dan. Ob nedeljah zaprto.
Av. SAN MARTIN 1679	BUENOS AIRES
Telefon: 59 - 0522
i
Bodega de Vinos Banfíeld
35 podružnic v mestu in provinci Buenos Aires
STALNA PRODAJA NA POSTAJAH CATALINAS Y RETIRO FCP
Garantirano pristna bela in črna namizna vina San Juan.
Najfinejša vina v steklenicah, v zabojih po dvanajst steklenic. Zaprisežen dobavitelj masnih vin.
Vsled velikega obrata in brezhibne organizacije naša vina ne poznajo konkurence.
Namizna vina v sodih ali pletenicah Vam nudimo liter po netto 28 centavov
dostavljeno na dom.
Vzorci so na razpolago v naši glavni pisarni:
HITADA VIA 3842 - U. T. 62 Mitre 4284
ali pa: VINO BANFIELD, AVALOS 248, U. T. 59 La Paternal 3304
Veliki zavod 'RAMOS MEJIA'
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (P14).
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravio-letni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacijo in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenaracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota, šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kislino, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USEŠA: vnetje, polipi: brez operacije in bo lečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi nalpravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Plačilni pogoji dobri
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
Bivši zdravnik v bolnišnici Salavery, V. Sarsfield in V bolnišnici Alvear. Vodi osebno zdravniški zavod CALLAO. Vsi klijenti se zdravijo od zdravnikov Specialistov.
SIFILIS. 606-914. — Moderno zdravljenje. BLENORAGIA — Moderno zdravljenje brez bolečin.
Prostatis, vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krišlina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje
(posebni oddelek). OTROŠKE BOLEZNI. Ra ki tika — otrpelost. NERVOZA. Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasser-
man — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo
GOVORIMO SLOVENSKO
Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12,
PREGLED $ 3 —
339 Callao 339
00000201010001010201020000010102000100480100020200000102000201010000010102010100020001000202010201010100010102530101
No. 226
!
CLINICA DENTAL DEL PLATA
CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO
Sprejema vsak delavnik od 9—11.30 in od 14—18
Delamo brez bolečin. Izdiranje zob brez bolečin $ 2.— Zlate krone 22karatne $ 14.— Garantirano celotno zobovje. Brezplačna posvetovanja. Samo prvovrstno in garantirano delo. Naročniki SLOV. TEDNIKA dobe 10 o|o popusta, če se izkažejo pri ordinaciji z zadnjo številko našega lista.
i
DOCK SU»
(Prov. Pílenos Ares) calle Facundo Quiroga 1441
nasproti komisarije
EDINA JiAŠA SLOVANSKA LEKARNA
Pojasnilo o vašem ■zdravju lahko dobite osebno ali pismeno v Hoji lekarni.
Franjo Huspaur
[tFnv"r'"'''T,''''l'"''''"T"'m'"MHiiini,mMinrtniimniiiimrMiiBtiii»»iHiniiiiiiim,ii
Svojo gostilno priporoča
France kurmnčic
CALLE TRELLES 1167 - 69 — Bs. AIRES (Pol kvadre od ul. Gaona 2400)
imnnnmntinnninniMrtTF'"«'"''''"'"''""'"'"m«iM.tt»..i.w^nTrrTttttiii»mmnttr
restaurant europeo
EDINO SLOVENSKO ZBIRALIŠČE
Prvovrstna kuhinja Zabavo in ples vsako nedeljo pop.
Za obilen obisk se priporoča
Luka Divič
RECONQUISTA 542	U. T. 31 Retiro 1617
Najboljše fotografije v Buenos Airesu ob navadnih cenah
©PTICA FOTO E. FERRO
LA VALLE 1242 — U. T. 35 - 5800
Vse fotografske potrebščine. — Naročnikom SLOVENSKIMA TEDNIKA 20 % popusta na optiko
• ■gag-	-

IZ JUGOSLAVIJE
Razpuščena katoliška društva
"Uradni list" objavlja:
Z odločbo kr. banslce uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 17 februarja 1!)33, Pov. II. No. 927/1, so bila na osnovi par. 11 zakona o društvih, shodih in posvetih razpuščena naslednja društva ter je njih razpust postal pravo-močen.
Radi pičlega prostora ne moremo prinesti imena društev in kraja kjer so delovala ker jih je preveč. Vseh raz-puščenih društev je 48.
Lepe hineljske cene
Dne 28 avgusta so znašale hineljske cene 85—95 Din, da celo 97 Din za kg. Izbrani hmelj pa se je prodal tudi po 100 Din za kg.
Davek na vozila
Davek je treba plačati od vsakega vozila, četudi bi se ga rabilo samo enkrat na leto.
Na begu umrl
Jože Anžur doma iz Za-dobrave, ki so ga avstrijske oblasti, vsled tatvine, izročile, jugoslovanski obmejni straži, je skoz jeseniški tunel skočil iz vlaka ter obležal na mestu mrtev.
Otvorjena je zračna proga
Ljubljana-Sušak
Vožnja v eno smer stane 180 Din. V dobre pol ure si iz Ljubljane na Sušaku.
Nad 2000 otrok se je zbralo na Ptujski gori k proslavi božjega Odrešeni-ka.
Električno razsvetlajo dobi
Grosuplje. Izdano je že stavbno dovoljenje za zgradbo daljnovoda iz Črnuč.
Ako hočete biti zdravljeni od vestnega in odgovornega zdravnika, zatecite se na
CLI ^CANGALLO '^A
D-'A.CODEL
'¿dravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Speci j al isti za sigurno in hitro zrtravlieiiie AKU TNE «^W>RAGIJE - KAPAVCA
U iNK. r.	(M.K'/NI (N NJIH KOMPLIKACIJE. ZDRAVLJE-
NJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606-914) Krvne in Kožne Bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, jetrne, živčne in reumatične bolezni
ŽARKI X - DIA TERMINA - ANALIZE
Govori se slovensko. Sprejema se od 9. do 12. In od 15. do 21. — Ob praznikih od 9 do 12 ure
C/ LE CANGALLO 1542
Tretja skupina liških ustašev
je bila obsojena od dveh do osem let težke ječe, Finančno ministerstvo
je odredilo, da se na žetev zaradi neplačanih davkov ne sme staviti nobenih prepovedi.
IVesreée
Požari. Ogenj je uničil hišo posestniku Antonu Štraj-liarju v Zg. Zaplani žup. ^t. (Jotard. — Posestniku M. Re-bernaku v Drstelju pri Ptuju je zgorelo gospodarsko poslopje. — Gospodarsko poslopje je zgorelo posestnici K ropar Marjeti na Ježici.
100 vagonov žita je zgorelo v skladišču mlinarja Forga-Ča v Bački Topoli.
V Krki je utonil 70 letni Lumbert jožef iz Novega mesta.
Pri padcu z motornega kolesa je našla smrt 22 letna Ivanka Dovžan, hči železniš-¡ kega uslužbenca s Ilrušice pri ! Jesenicah.
Oropan in umorjen na poti | v sejem' je bi lposestnik Pe-j ter Veselic iz Vrhove v Beli ¡ krajini — po domače Lovre.
DELOVNI ČAS PRI NAS i Ko ves svet razpravlja in j govori o delovnem času. po-' sebno o skrajšanju delovnega | časa, ko se skuša določiti 40-j urni tednik po mednarodnem ' uradu za delo obvezno za vse države, je prav. da si ogledamo, kakšen je delovni čas pri nas. Marsikdo namreč pri nas ne ve, da velja pri nas še vedno za nekatere obrate 54-urni in celo 60-urni delovnik. Določilo o delovnem času vsebuje zakon o zaščiti delavcev in razne druge uredbe in pravilniki;
Do 48 ur na teden
oziroma do 8 ur na dan sme t ra pati delovni čas zajetih delavcev v industrijskih in rudarskih podjetjih. Ta delovni; čas pa se more podaljšati v rudarskih podjetjih za eno, v drugih pa za dve uri, ako sklenejo to štiri petine delavcev enega podjetja s tajnim glasovanjem. Ta sklep velja za tri mesece, potem se mora na novo glasovati. V koliko podjetjih se je delovni čas na ta način podaljšal? Za enkrat ne vemo. Pač pa je znano, da so podjetniki to strogo in za delavstvo zelo pravično določilo znali preokreniti v svoj prid na "razne načine.
8-urni delavnik pa je razen na industrijska in rudarska podjetja določen tudi še za
banke, zavarovalnice in podobne zavode, za livarne kovin, za podjetja, ki se pečajo z natovorjenjem blaga pri železnicah ali rečnih in morskih pristaniščih, za dela v predorih, za grafična podjetja, za podjetja, ki izdelujejo zrcala, za delavnice, ki kemično čistijo in barvajo obleke in za delavnice, ki predelujejo klej.
Do 54 ur na teden
ali do 9 ur na dan smejo delati kovinski strugarji, pilarji, strojni ključavničarji, izdelovalci okrasnih predmetov iz ploxčevine, zobni tehniki, kamnoseki in lomilci kamenja, delavci v ortopedskih delavnicah, galvanoplastiki, izdelovalci mizarskih del za kovinske izdelke, delavci pri elek-troakumuktorskih delih in pri delih za vulkaniziranje gume.
Do 60 ur na teden
ali 10 ur na dan pa sme trajati delovni čas v vseh ostalih podjetjih.
Važno pa je določilo, da se odmor med delom ne všteva v delovni čas in pa. da mladostni delavci (pod 16 leti) ne smejo biti zaposleni dalje nego 8 iir na dan.
Zakon o zaščiti delavcev pozna tudi izjeme od gornjih določil 4 nsicer se sme delovni čas podaljšati do 60 ur na teden v podjetjih, ki morajo po naravi svojega posla ali pa v javnem interesu delati v .izmenah neprestano. Podaljšati se sme tudi, če to zahtevajo razlogi višje sile ali nenadne potrebe, ali če je to neizogibno potrebno, da se prepreči kvarjenje materija-la. ki se uporablja pri proizvajanju. Dalje se sme podaljšati delovni čas pri podjetjih, ki delajo izključno sezonsko in ki so izpostavljena atmosferskim vplivom.
Radi podaljšanja delovnega časa morajo "podjetja vložiti prošnjo na politična o-blastva. Dokler se ne izdajo te odločbe, ne smej« lastniki podjetij samovoljno podaljšati delovnega časa.
Od 40-urnega ali celo 36-urnega tednika smo še daleč, vendar bi bilo mmoko bolje v naši domovini, če bi se podjetniki držali vsaj teh določil. Vemo pa, da se jih ne in da jih nekaznovano kršijo, kadar se jim pač zjubi. Mariborske vesti:
ČLOVEŠKA BIVALIŠČA
Slučajno se je odkril zo-
— Kako je pa to: ti in tvoj sosed pa nista več tako ve-
No. 226 ■
ZANIMIVOSTI Naši računi za elektriko
Živimo v dobi elektrike. Vse okoli nas električne železnice, električna luč, vsakovrstno električno orodje. In povsod skrivnostni znaki. Ce-lona bridkem računu za elektriko čudni izrazi in označbe, ki jih marsikdo ne razume, dasi bi jih moral. Zato ne bo odveč nekaj poljudnih vrstic v pojasnilo vsaj najnujnejših pojmov.
Predvsem si moramo biti o enem na jasnem. Električni tok teče iz svojega vira po napeljavi na kraj uporabe: v naše domove, tovarne itd. Po-
dobno tedaj kakor voda v koritu, ki ga iz reke spelje-mo do mlinskega kolesa. Če hočemo vedeti, koliko kamnov bo mogla goniti zajeta voda, moramo predvsem dognati dve stvari: množino vode, ki jo moremo napeljati na mlinsko kolo, in silo njenega pritiska. Natančno tako je pri električnem toku.
Ampere. Množina vode je isto, kar je množina, odnos-110 sila električnega toka. Moč toka merimo na ta način, da ugotovimo množino elektrike, ki v sekundi steče skozi žico. Njena mera se imenuje "ampere", in to v spomin slavnemu fiziku Ampére-u (ki je živel v letih 1775. do 1836.).
pet kričeč primer, ki opozarja. na veliko stanovanjsko mizerijo našega delavstva. Cela vrsta mladih ljudi, zaposlenih v raznih mariborskih industrijskih podjetjih, je prihajala zadnje čase po zdravniško pomoč. Vsi zviti od revmatizma in prehlada. Zdravnik .se je zanimal za njihove stanovanjske razmere ter doznal, da so naravnost obupne. Delavci niso bili stalno zaposleni, le od ilsa do časa je ujel kateri kako službo. Zaslužili so malenkost, ravno za življenje, in s? to so delili s tovariši brez posla. Poštenega prenočišča si niso mogli privoščiti, pa so sta-! novali tam nekje v niagda-! lenskem predmestju v nekem J starem magacinu/ Ležišča so 1
si uredili kar na betonskih žuPnik> duhovni svetnik g.' pustil solzno dolino posestnik tleh, polnili vlage in mokro- Frauc Traven. —■ Na Jeseni-; Ivan Erlah. — V Ljubljani te, ki je pronicala v nolra- ca'1 80 pokopali 921etno Bar- ¡ so umrli: Helena Kosmač roj. njost. Skraja jih je prenočc-, Vilmam — V Dravi j ah ¡ Povše, Frane Plevnik, Her-valo samo par, potem pa se 80 Položili v gomilo 82letno man Deisinger, Meta Bežek, je med delavstvom' razvedelo Magdaleno Florjfinči£. — za priliko eenega prenočeva- Solzno dolino je zapustila nja ter se je klet nagloma najstarejša Ločanka f)3 letna napolnila. Klet so potem Mari->a Kankelj roj. Brus. — spremeniti v stanovanja, ta-; V Bistrici Pri Tržiiu ¿e ko da se je razdelila notva- j ujost z deskami v nekakšne (=
pograde, ki so se oddajale vj|&je	dobite SI,O V. TEDNIK
najem. Posledice niso izostale Več delavcev je že v bo!niš niči, mnogim p abodo ostali j trajni sledovi oslabelega in zapravljenegea zdravja. Pri-1 mer, ki zopet živo dokazuje nujno potrebno, da se zgradi v Mariboru delavski azil, ki bo vsaj v najbolj kričečih primerih prinesel nekoliko od-pomoči.
NOVI GROBOVI V 88. letu je umrl najstarejši Metličan Jožef Letnar. — V Višnji gori je zapustil solzno dolino vrli dijak Marijan Jereb. — V Sodražici je za vedno zatisnil oči tamošnji
Slovenska gostilna Trst in Istra
Slovencem v Buenos Airesu, posebno onim, ki živijo blizu Parque Chacabuco, naznanjam, da sem otvoril novo slovensko gostilno, kjer bom nildil svojim rojakom najboljšo postrežbo. Ob sobotah in nedeljah' godba in ples. Gene zelo zmerne. Obiščite nas In prepričajte se!
PETER BASSANESE
BALBASTRO 1995 esq. PUMACAHUA
RESTA VRANT " O S O R I O "
Edino slovensko zbirališče Lepi prostori, pripravno za svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent.
Se priporoča lastnik
Emilio Živec
OSORIO 5085	PATERNAL
Mihaela Šinkovec roj. Klan-der, Tekla Jašovc roj. Ahn, poštna uradnica v p. in Jerica Kopač roj. Humovc. — Naj počivajo v miru!
n
ELEKTROMEHANIČNA DELAVNICA
KLARIČ & MET LIKOV EC
Popravljanje in postavljanje električnih motorjev,
dinamos, ventilador je in drugih strojev. Izdelava solidna, vsega v stroko spadajočega dela. Se delajo modeli (matrices) — Varenje (Soldadura Autógena)
J. B. ALBERDI 232 — U. T. 60 Cab. 6604 — Bs. As.
t


| Ü v Slov. prosv. društvu Añasco 2322.
= v restavraeji "Osorio", na Paternalu.
jj v restavracji "Miramar", na Paternalu.
jj v kiosku na postaji, na Paternalu.
I v restavraciji Kurinčič, Trelles 1167.
g v R o tiru na večjih krajih, L. N. Aleiu.
Ü v restavraciji "Pri veselem Štajercu", Avellaneda, s
g v trgovini Hlasnek. Bernardo de Irigoyen 675, Florida. | v SDD. Triglav, Gral. Mitre 556, Rosario. J Slov. prosv. društvo III, Pasaje Humberto I.q 40, Córdoba. | Bivadavia 345, Córdoba. 8
Kje se lahko naročite na SLOVENSKI TEDNIK
g v	vseli Slovenskih prosvetnih društvih.
I v	vseh Bankah, ki oglaujejo v SLOV. TEDNIKU.
J v	restavraciji "Osorio", na Paternalu.
= v	restavraciji KurinčiS, Trelles 1167.
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
PRI VESELEM ŠTAJERCU
Manuel Estevez 499	AVELLANEDA FCS.
Mrzla in topla jedila, kegljišče, balini, nedeljske zabave s plesom.	,
Priporočam se vsem Slovencem
Štefan Celeč
Zveze iz pristanišča: tramvije Del Puerto in oinnibusi SATIA.
Medico Doctor Dallas
Špecijalist za notranje, otroške in ženske bolezni
Ordinira vsak delavnik od 12—14 ure
DONATO ALVAREZ 2141
U. T. 59 - 0628
fan»
Vse spolne bolezni zdravimo z modernimi aparati, brez nadležnega pranja in bolečin
Sprejmamo od 9—12 ure in od 14—21 ure
LA SIN RIVAL
Vse vrste mozaikov za hodnike, sobe in patije. Strokovnjaško in garantirano delo. Prodaja cementa Portland. Naročniki Slovenskega tednika \0% popusta na konkurenčne cene. Dostavljamo tudi v provinco. JUAN MEZZAMOGLIO Avenida San Martin 1747 — U. T. 59 La Paternal 0515.

KROJAČMCA «G O R i C A"
Vam nudi najboljšo postrežbo, po najnižjih cenah j V zalogi imano zsakovrstnega blaga na izbero, se proporočata cenj. rojakom
Maurié in Leban
Avda. DEL CAMPO 1080 U. T. 59 Paternal 3102 I SPREJAMA SE VSAKOVRSTNO DELO!
Restavrant Munich Azul
Prvovrstna restavracija. Vedno sveže pivo. Okusna in mnogovrstna hrana. Lepi prostori za družine. Izredna lepo kegljišče in balinišče. Cene zmerna, postrežba prijazna. Prepričajte se! OLLEROS 3766	U. T. 54 Darwin 1236
Dve kvacy^ od Subterránea Lacroze Est. Chacarita
=g %
 !"UPP7PU7UP7PUUU7UPPU7P7PUPPU7P7PPUU77PPUUUP7PP7PU77UP7U
No, 226
SLOVENSKI TEDNIK
STKANA 11
Volt. Pritisk toka ali kakor to imenujemo: napetost, merimo z "voltom" — zopet v spomin fizika Volta (1745. do 1827.).
Watt. Če pomnožimo med seboj množino vode in njen Pritisk, dobimo vsoto energije, sile, ki jo daje zajete voda. Tudi pri električnem toku izračunamo njegovo silo na ta način, da pomnožimo njegovo množino z njegovo napetostjo. Mera za energijo se 'ttenuje "watt", po inženjer-ju Wat tu (1736. do 1819.). Torej en volt krat en ampere je en watt.
Kilowatt in kilowattna ura. 1000 wattov je en kilowatt. t'e teče en kilowatt eno uro Po napeljavi, imenujemo množino porabljenega toka eno "kilowattno uro". Kilowattne Ure so nam zelo znana označba iz računov za elektriko, "aj nam zaračunavajo tok po kilowattnih urah. Okrajšana označba za kilowattno uro je &Wk (h — bora, latinski izraz za uro).
Istosmiemi tok. Tako ime nujemo najstarejšo znano vrsto električnega toka. Pod to označbo razumemo tok, ki
teče neprestano v isti smeri po napeljavi.
Izmenični tok. Izmenični tok je pa nasprotno tok, ki menjava svojo smer. Teče torej najprej z desne na levo, potem z leve na desno, pa zopet z desne na levo in tako dalje, neprestano sem in tja. Razlika med istosmernim in izmeničnim tokom nam bo takoj jasna, če jo primerjamo z vodo. Če postavimo dve posodi z vodo v različni višini, to je eno niže, drugo više, pa ju zvežemo s cevjo, potem bo tekla voda iz više stoječe posode vedno enakomerno v niže ležečo posodo. To je pri elektriki istosmerni tok.
' iče pa posodi menjaje hitro postavljamo zdaj više zdaj niže, teče voda po cevi zdaj v eni zdaj v drugi smeri — in to je izmenični tok.
Vrtilni tok. Vrtilni tok je sestavljen iz treh izmeničnih tokov, ki se vrste drug za drugim po točno določenem časovnem redu.
KAJ ZMORE ČLOVEK
IN KAJ STROJ Ugibanja o gospodarskem razvoju na naši obli so neločljiva od uloge strojev. Po u-radni ameriški statistiki o-pravljajo stroji devetkrat več dela kakor bi ga mogli storiti vsi odrasli moški na zemlji pri osem urnem kuluku. Li-! var je pridelal v srednjem 1 veku po 1 kg železa na dan. Zdaj vržejo ameriške livarne na trg po 4000 kg železa za
vsakega delavca dnevno. V Napoleonovih časih so potrebovali vsaj 5 možanaoiniaa bovali v Zedinjenih državah za obdelovanje 25 ha polja vsaj 5 mož. Stroji so poslali štiri izmed njih med brezposelne. Prekooceanska ladja "La France" je zaposlila po 237 kurjačev, dokler je kurila s premogom. Zdaj pri tekočem kurivu (olju) rabi samo 32 mož. Delavec pri peku na deželi zgnete po 500 kg kruha v teku noči in dneva. V strojni pekarni zadostuje en mož za izdelovanje 15.000 kg kruha. Pred 20 leti so bile zaposlene neštevilne delavke pri pomivanju in polnjenju steklenic, z napisnimi listki, zamaški in si. Zdaj odpravi 15 mož pri strojih po 150 tisoč steklenic na dan. Tehni-
Dr. J. DAHN
Ženske bolezni — Beli tok — Neredno perilo, Bolezni maternice, Jajčnika, Notranje bolezni: Želodčne in Moške bolezni: Gonoreja.
TUCUMAN 2729 esq. PUEYRREDON
Klici na dom: > U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3—8 zvečer NIZKE CENE
Wtmk
Buenosaireške in pariške univerze
Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jiin podarimo zdravila
ZDRAVIMO
IUIII!III!III||II|||||||||||||||||||I!IIIHIIII!II!IIIIIIIIIIIII!IIIIIII1III"2.
I KrojaČnica in trgovina
I Z vsemi možkimi potrebščinami Cene konkurenčne -1 Se priporoča SEBASTJAN MOZETIČ Osorio 5025
L A PATERNAL Buenos Aires
•mm
Diplomirana = babica
ANA CHARPOVA |
v ^rairi in Buenos Airesu i
i .i no prakso v ▼ i..• |'rntri in * 6

■ i v rsui-no«. f • i«Mi7iinn< f
M-elm.. kampa *
17P í
" ~e 3755 j '•< adavia^ c
SIFILIS. 606-014. — Moderno zdravljenje.
BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostati«,
vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra.
Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice.
ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol.
Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur —
Izpuščaji — lišaj. Lastni senaiorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12.
Pregled SAMO $ 3.-
no-^liah do*>oi;i^e sprejmamo brezplačno
1017 SARMIfNT© 1017
od 10 do 12 in od 14 do 21 ure
ki stalno izboljšujejo moč in brzino strojev. Težko je povedati, kdaj bo ustavila narava to gonjo za višjimi številkami. Stephensonova lokomotiva iz leta 1812 je vozila z brzino 16 km na uro. Zadnje lok«motive francoskih državnih železnic razvijajo 120 km brzine in vlečejo 300.000 kg težke vagone. Porabljena moč bi lahko dvignila vlak v višino 8-nadstropne hiše, če bi se mogel iztiriti v navpični smeri. Nova pariška elektrarna v St. Denisu je 400 tisoč kw močna.Ta struja lahko dvigne v teku ene minute v višino petih metrov ves Eiflov stolp. Posamezni deli navadnih vsakdanjih strojev razvijajo pošastne brzine. Tako naredi mali kotač navadnega avtomobilskega motorja do 3600 obratov na minuto, če bi se zlomila os, bi zletel ta kotač 360 m daleč «in spotoma ubil vsako živo bitje. A največje število okretov doseže navadna vojaška krogla. V trenutku kadar zapušča puškino cev, naredi do 150 tisoč obratov okrog lastne osi na minuto.
lika prijatelja kot ste bila včasi. Ali ti je ka jdolžan?
— Ne dolžan mi ni nič, toda hotel mi je biti dolžan, pa sem mu rekel, da je zame bolje, če mi ni.
ZO1QZQ A VHICR A
Dra. Dora Samoilovié de Falicov in Feliks Falicov
Sprejemata od 10. do 12. in od 15. do 20 ure. Donato Alvarez 2181 U. T. 59 - 1723 Directorio 1347
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BBNBB DE BILIK, diplomirana
na univerzi v Pragi in v zdravniških vedah v Ba. Aireau. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno osltrfoo na dom.
Ordinira od 9. ure zjutraj, do 20. ure zvečer.
LIMA 1217, I. nadstr.
a. T. 23 Buen Orden 3389 Buenos Aires
V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki ata-nejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Atelje MARKO RADALJ F. Quiroga 1275, DOCK ¡SUD
ORGANO DELA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA KN LA Am. DEL SUD
SLOVENSKI TEDNIK
Calle AÑASCO 2322
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
BUENOS AIRES
Afío V Núm. 226
PBQPIETA K IOS LAS SOCIEDADES CULTURAL ES - - ESLOVENAS - -
Sede: Añasco 2322 Bs. Aires, y Colonia 104, Bs. Aires. Humberto I» 40, Cordoba. Balcarce 381, Rosario. Malaqueña FCCA.
5 Pierre L'Ermite:
DEKLICA Z ODPRTIMI
í
-C
|	OČMI
(19)
nagnenje, ki nima druge u-
"Ali je morda prav pose-' temeljitve, druge hrane nebno izpostavljen ?"	¡ go srčkan obrazek."
"Dovolj, dovolj je izp-j j "Oh, in če se kdo v taki zastavljen. .. V banki je «<"e- j ljubljenosti poroči!" — je teda v stalnem stiku z ljub v,- ' ta Cecilija vzkliknila, nivimi, dražestnimi in pogo-' "To bi bil skoro neizogiben
^stoma tudi zelo izobraženimi gospodičnami. .."
"In napudranimi?"
"Da, napudranimi — celo napudranimi..."
"Toda to še ni zločin, kajne?..."
polom, seveda. Že ko mine prvi mesec, se uboga otroka gledata z očmi, s katerih je padla mreža; spoznata se.. . in se ne prepoznata več! Kar najhujši ¡ groza me je, č epomislim, da groza me je, če pomislim, da
"In poslikane so tudi. Ka- ; ju taka nesreča, ki bi mu uni-ko lahko je eni ali drugi zbu- čila vse življenje."
«liti v viteškem srcu nagnjenje, ki bi trajalo dan, dvn.. .
"Upajmo, da se ne bo!. . " "Pred nekaj dnevi sem bil
Clínica Buenos Aires je za vso in zato je treba kooperacija vseli
Callao
► 541
Ta znak poni? nI resno»;
U.T. LIB.
35. 4285
BUENOS AIRES
Največja, naj poznane jša in naj-soli«luejša klinika v Inž. Ameriki
v katarej dela 45 zdravnikov specjalistov za v3e bolezni RAVNATELJ Dr. BUSICft
Pregled
m$n 3.-
EKONOMIČNO PLAČEVANJE
Za bolečine v prebavi, dihanje, obtok krvi, reuma-tizem, ženske bolezni, porod, vsakovrstno operacije. Dajemo vso oskrbo po zelo nizki ceni.
Veliko in posebno zdravilišče za venerične bolezni, obolenje na obistih in mehurju, zdravimo v posebnem oddelku za možke in ženske. ZDRAVI SE HITRO IN GOTOVO PO ZNANSTVENIH METODAH
Ako niste gotovi o vašem zdravju, dajte se vseeno pregledati, Vam bomo na uslugo za nasvetom po zolo nizki ceni.
v njegovem uradu, da odide-va skupaj nakupovat raznih stvari za 'Staro Rakovieo'."
"Pa menda ne loncev?"
"Vi ste okrutni, gospodična!!.. . Vstopil sem torej malo pred četrto uro v pisarno. Roger se je baš odpravljal domov. . . Mala strojepiska, sladka kakor srček, mu je pomagala obleči površnik... druga mu je sila ljubeznivo popravljala samoveznico, ki ni bila — tako je izgledalo — točno na svojem mestu.. .
"Tn on, kako se je obnašal?"
"On?... se je smehljal... Držal se je kakor mlad ha-rambaša, ki s¿ mu ta ubIuž-nost zdi neka j naravnega L."
"Tako se zgodi, da nekega lepega dne postanejo najboljši mladeniči žrtve takih lililí!. .." je vzkliknila teta Cecilija, ki se je naposled vendar zgražala.
"Da. . . videl sem že mnogo takih primerov. . ."
"Mnogo?"
"Dovolj, da se v človeku zbudi bojazen."
"Evo, zato tudi ponavljani pri vsaki priliki materam, ki imajo sinove: "Motrite vendar z bistrimi očmi!... Bo-krog svojih sinov taka dekle-■ la, ki so vred);:i Vaših otrok, dite previdne! .. Zbirajte o-godna za možitev, to se pravi da so v dostojnem položa-ju, primerna po naobrazbi i)) verna svoji veri!"
"Pametno!... Ker je že ženska neizogibna."
"Neizogibna!. . ." je povxe-,la teta Cecilija užaljena... "Vi ste rekli : l-eizogibna? Toda pomislite, gospod voditelj, da je vendar ljubi Bog ustvaril tudi nas, uboge ženske!"
"Da... Toda poten) je prišel hudobec..."
"Ampak prav tako tudi k moškemu...."
"Nedvomnoi... Vendarle se mi dozdeva —"
"Pozor!"
"O, saj pazim'.. . Vendarle se mi dozdeva, da je postal hudobec pri ženskah po latinskem izreku: Corruptio opti-mi pessima... (Poguba »pj-boljšega je najslabša)." .
"Kaj to pomeni?"
"če se kaj izvrstnega pokvari, postane hujše od najslabšega ..."
"Ivrstno... to smo seveda me ženske?... Lep kompliment, da nam vse ostalo naprtite. .."
In teta Cecilija se je veselo premaknila na svojem naslanjaču ter zagrozila s prstom:
"Ah, gospod voditelj !... Že vidim, da bova ta mesec v medsebojnem boju zlomila mnogoktero kopje. O ljudeh imam namrereč precej drugačno mnenje kot Vi. Za svoj del bi dejala, da se mi zdijo moški sebični.. . brez široke-
ga razmaha... brez poleta. Nam ženskam je pa požrtvovalnost malone prirojena •• Kaj neki bi počeli moški. • ■ in tudi vi duhovni, brez nas? Prav kmalu bi Vam bil neznosen dolgčas na svetu, Čc bi bili na njem sami moški-Da, da, le pomeniva se () tem!... Kajne prav posebno zabaven bi bil planet, če bi prebivali na njem sami gospodje ... Pojdite, gospod \ o-' ditelj, ali se Vam ne zdi, d« nápak gledate? Še naš flo~ spod je imel svete žene o-' krog sebe!.. "
"Ampak 'svete'!
i»
(Nadaljevanje;

Edina naša potovalna pisarna Ciu GENERAL DE PASAJES
TRANSOCEAN
SAN MARTIN 631
U. T. 31 - 5442 Bs. Aires
Izvolite se v vseh Vaših zadi-vuti obrniti na nas pismeno ali ustmono.
Rrezplačne vozne karte
Vam ne moremo dati, pač pa Vam nudimo ido in llamado za Jugoslavijo in Italijo po najnižjih cenah.
liiipujcino in prodajamo
denar vseh držav po najboljšem dnevnem tečaju in Vam ga najcenje pošiljamo v domovino.
ii5o M. Drinkovié in drug.
MiiiMiniiifliim
Najfinejše perilo po meri.
MOŽKO in ŽENSKO
jj Velika izbira najfinejšega angleškega blaga, cantón gj de seda, vsakovrstnih barv, ki ne izgubi barve. I Oglejte si vzorce bodisi po maši, bodisi po večerni-g cah, bodisi kadarkoli. — Cene enotne in nižje kakor kjerkoli drugje: po 70 ctvs.
I IVAN
1 AVALOS 248
KASTELIC
U. T. 59 Paternal 3304
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinnuiiiiin^ ..........................................................................................................................
S KROJAČNICA V0LPINI ¡
1 i
PRVOVRSTNO DELO PO NIZKI CENAH
= >
2233 - Donato Alvaro* - 2233 U. T. 59 Paternal 1503
Tri kvadre od postaje La Paternal in eno kvadro od Avenide San Martin
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Odbor SPD I.
Urejuje: Jan Kacin