PoStnlna plačana v gotovini
Leto XIX., št. 133
Ljubljana, petek 10. junija 1938
Cena i Ditt
Uoravnlštvo: LJubljana, ttnafljeva 5
—	Telefon St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek-: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon St 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čšslo 78.180. Wien št 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din #0.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S, telefon 3122, 3123, 3124 3125. 3126. Maribor. Grajski trg št 7. telefon St 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 3, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
VEČINA SLOVAŠKIH KATOLIČANOV PROTI HLINKOVI POLITIKI
>
Tudi v češkoslovaških katoliških krogih so tendenciozna poročila »Slovenca« vzbudila začudenje in zgražanje — Separatistična politika patra Hlinke nima nikake zveze z verskimi momenti
Španija in zapad
Časopisje na evropskem zapadu, zlasti angleško in francosko, posveča te dni spet večjo pozornost razvoju španske državljanske vojne, od katere začetka poteka že drugo leto, pa je še vedno ena izmed glavnih ovir za raz-čiščenje odnosajev med velesilami. Ko je bil na velikonočno soboto podpisan novi sporazum med Anglijo in Italijo, merodajni krogi na evropskem zapadu niso prikrivali nad v bližnjo likvidacijo te zapletene zadeve, ki je že tolikokrat resno ogražala splošni evropski mir. Ko se je nato v drugi polovici maja pojavila še češkoslovaška kriza, je bil to za diplomacijo obeh zapadnih velesil en razlog več za čimprejšnje dokončno likvidacijo španske vojne kot mednarodnega problema.
Tik pred Veliko nočjo je bil položaj v Španiji tak. da se je tudi na evropskem zapadu z vso resnostjo računalo z Verjetnostjo skorajšnje Francove zmage. V tem pričakovanju sta se glede Španije sporazumeli tudi Anglija in Italija. Vsakemu je bilo že tedaj jasno, da bo španski sporazum med obema velesilama popoln šele. ko se mu pri-druži tudi Francija, ki je na razvoju dogodkov v Španiji še prav posebno interesirana. Tu pa so nastopile prve težave. Po znanem Mussolinijevem govoru v Genovi je bila možnost sporazuma med Francijo in Italijo močno potisnjena v ozadje in ne more se reči, da bi se bilo v tem pogledu v zadnjem času kaj spremenilo, četudi je bil med tem v Londonu dosežen sporazum o načrtu za umik tujih prostovoljcev iz Španije in za priznanje obeh taborov kot vojskujočih se strank in je v španskem vprašanju pokazala popustljivost tudi Rusija, ki je razen tega po svojem zastopniku obvestila francosko vlado, da bi proti sporazumu med Francijo in Italijo ne imela nikakih pomislekov.
Napori za likvidacijo španske državljanske vojne so tako spet enkrat obtičali na mrtvi točki. Položaj se je v zadnjem času celo poslabšal po novih incidentih, zaradi katerih sta se čutili prizadeti tako Anglija kakor.Francija. Angleško ogorčenje ima svoj izvor v po novnem bombardiranju angleških ladij v španskih vodah, francosko pa v bombardiranju nekaterih obmejnih francoskih vasi no neznanih letalih, ki so priletela iz Španije. Angleško ogorčenje je toliko bolj razumljivo, ker je angleška vlada nrav v zadnjem času dala novo pobudo za prevzem nehvaležne posredovalne vloge med obema španskima taboroma. Ker je bilo doslej napadenih v španskih vodah že 18 angleških parnikov, ni prav nič čudno, ako se postavlja te dni v Angliji zahteva, naj izda vlada proti bombardiranju iz zraka enako energične ukrepe kakor jih je izdala svoječasno proti piratstvu podmornic v zapadnem delu Sredozemlja. Na drugi strani je francoski ministrski predsednik Daladier po svojem povratku s francosko-španske meje napovedal zelo odločne ukrepe za izpopolnitev protiletalske obrambe ob tej meji. Kakor pravijo poročila, so francoske protiletalske baterije že povsod zavzele svoje postojanke in so v vseh večjih obmejnih krajih povečane tudi posadke, da preprečijo nadaljnje napade iz zraka s španske strani. Po teh ukrepih sodeč, bi se dalo sklepati, da smatrajo v Parizu položaj za zelo resen. Enaka poročila pa prihajajo tudi iz Londona, kjer je zlasti vzbudil pozornost nenadni povratek zunanjega ministra Halifaxa ki je nepričakovano prekinil svoj binkoštni oddih.
Resna presoja položaja v zvezi z na-značenim razvojem španske državljanske vojne ima dve ozadji: na eni strani bojazen, da bi se z novimi incidenti položaj ne poslabšal v tolikšni meri, da bi sedanje španske zmede še bol1] ne mogoč, na drugi strani pa bojazen, da ti se sedanje španske zmede še bolj ne povečale splošne evropske napetosti. Vsi dosedanji angleški napori pa so šli prav za tem. da bi mednarodna napetost s postopno likvidacijo posameznih spornih evropskih vprašanj v tolikšni meri popustila, da bi bil potem z nekoliko dobre volje mogoč tudi kak širši sporazum, ki naj bi razčistil predvsem sedanje nejasne odnošaje med evropskimi velesilami. V nobenem vprašanju ne čutijo Angleži bolj ko v španskem, da je od rešitve ene evropske zadeve odvisna rešitev vseh drugih in s tem tudi končni cilj angleške diplomacije, da se namreč brez prelivanja krvi zagotovi evropski mir.
O francoskem zadržanju v španski zadevi so te dni zlasti italijanski in nemški listi zelo veliko pisali, obtožujoč Francijo, da z vsemi sredstvi podpira republikance, da bi tako prekrižala račune generala Franca in njegovih zaveznikov glede izida španske državljanske vojne. Ruski pristanek na morebitno sklenitev francosko-italijan-skega sporazuma, ki naj bi služil tudi spravi v španskem vprašanju, je po pi-
Praga, 9. junija, h. Poročilo ljubljanskega , »Slovenca« o slovaški avtonomistični »manifestaciji« v Bratislavi je izzvalo ne samo v čeških nacionalnih, temveč še bolj v katoliških krogih in celo v samih vrstah pristašev msgr. Hlinke veliko začudenje. Nihče ne more razumeti, da piše tako jugo-slovenski list in po vrh še list. ki hoče biti katoliško glasilo. Vaš dopisnik se je ponovno obrnil na najrazličnejše strani, da bi zbral popolnoma verodostojne informacije o zadnjih dogodkih na Slovaškem, a povsod, tudi v najbolj katoliških krogih so mu izjavili, da more tako zlonamerno pisati o ministrskem predsedniku dr. Hodži, Slovaku, ki se že nad 40 let bori za dobrobit in napredek svojega naroda, le oni, ki zasleduje svoje posebne cilje Le taki ljudje morejo temu državniku odrekati verodostojnost in trditi, da na zborovanju v Bratislavi ni bilo tako. kakor je bilo iavljeno in da obe zborovanji v Bratislavi med bin-koštnimi prazniki nista povsem jasno in prepričevalno dokazali, kdo je legitimiran govoriti v imenu Slovakov.
Tudi v katoliških krogih češkoslovaške republike odkrito priznavajo, da stoji za dr. Hodžo ogromna večina slovaškega naroda. V taboru msgr. Hlinke pa so poleg slovaških katoličanov tudi židje, protestanti in vsi drugi, ki jih veže na njegovo stranko le mržnja proti češkoslovaški republiki. V vsej češkoslovaški republiki sploh ne gre za nikaka verska vprašanja, kar dokazuje že samo dejstvo, da je bistveni del slovaških katoličanov organiziran v češkoslovaški ljudski stranki, katere vodja na Slovaškem je dr. Martin Mičura, šef stranke pa msgr. Sramek, ki je v vsem svetu znan kot eden najodličnejših katoliških voditeljev Evrope. Dr. Mičure ne more nihče smatrati za izdajalca ali za Čeha, ker je prav tako stoodstoten Slovak, kakor je pater Hlinka. Dr. Mičura je na binkoštno soboto, torej na večer pred »zborovanjem« Hlinkovih avtonomistov, govoril na akademiji katoliških akademikov v Bratislavi o češkoslovaškem edinstvu in je v svojem govoru še posebej podčrtal, da je bilo so-
London, 9. junija, o. Pogosti napadi španskih vojnih letal na angleške parnike bodo imeli dalekosežne posledice. Sedaj se vlada bavi z mislijo, da bi sklenila z državami, ki so zainteresirane v Španiji, letalsko proti-piratsko pogodbo, ulično nvomskemu sporazumu proti napadom piratskih podmornic. O tem prinašajo danes vsi angleški listi slič-ne informacije zaradi česar sklepajo, da izvirajo iz zunanjega ministrstva. Diplomatski sotrudniki listov poročajo, da je zunanji minister Halifax že pod vzel korake za zaključit e v takega sporazuma. Tukaj eo prepričani, da se bodo zastopniki zainteresiranih držav že v kratkem sestali v Londonu. Ako bi jih ne bilo mogoče pridobiti za spora. zuim. to Anglija nastopila samostojno. K tem razgovorom španski stranki ne bosta poziva® i.
Zunanji minister Halifax ima od včeraj intenzivne razgovore z letalskimi strokovnjaki. s katerimi, razpravlja o ukrepih proti letalskim napadom na angleške parnike. Ha-lifax se je razgovarjal tudi s Chamberlamom in ostalimi člani vlade.
V teku razgovorov je bilo sprožeinih mnogo predlogov, kako naj bi se učinkovito zaščitile angleške ladje, in sedaj jih Halifax proučuje z ministri kolikor jih je v Londonu. Predlagano je bilo celo naj se prekinejo trgovinski od noša ji z obema španskima strankama, zJasti i generalom Francom, nadalje, da na.i se izvajajo razne sankcije, predvsem Pa zaplenijo španske ladje, kar pa td bilo nevarno, ker je v španskih vodah več angleških ladij kakor obratno. Vsekakor bo angleškim pomorskim letalskim silam naročeno, naj takoj z ognjem odgovore na tsak napad. Angleške ladje se bodo branile odslej tudi v španskih teritorialnih vodah. Glede na to pričakujejo, da bodo angleške pomorske im letalske sile v Španiji oiračene. V španskih lukah naj bi se zasidrale mednarodne vojne ladje, da bi branile nevtralne ladje pred napadi iz zraka.
»Dani v Mail« poroča, da se angleška vilada posvetuje tudi o ureditvi posebne letalske
sanju navedenih listov samo slepilo, ki naj prikrije prave francoske in ruske namene: italijansko odtegnitev od Nemčije in razbitje osi Rim-Berlin. Italija pa na to ne misli, po čemer se vidi, da je italijansko-nemško sodelovanje v španski zadevi slej ko prej trdno in morebiti celo poglobljeno. Sleherna nova posredovalna akcija za likvidacijo španskega vprašanja bo morala s tem dejstvom računati. To postavlja seveda dosedanjo angleško akcijo v tej zadevi na povsem nove osnove, ki mo-mentano še niso popolnoma jasne.
delovanje med Čehi in Slovaki v vseh ča-j sih, tudi v dobi, ko sta bili obe plemeni v X. stoletju medsebojno ločeni, neprestano živo dejstvo. To sodelovanje se je po blagoslovljenem nastopu prezidenta Masaryka še okrepilo in pretvorilo v vodilno idejo, ki je vsmeriala vso borbo Čehov in Slovakov med svetovno vojno doma in v inozemstvu ter dovedlo do končne zmage, to je do ustanovitve skupne češkoslovaške republike, ki predstavlja največji triumf v češkoslovaški zgodovini in ki je tudi pogoj in jamstvo za svobodni in neodvisni razvoj Slovakov.
Triletna vojaška služba
Praga, 9. jun. AA. Snoči in danes je več praških listov objavilo vest o uvedbi triletnega vojaškega roka v ČSR. Pristojni krogi izjavljajo, da to vprašanje še ni dozorelo in se še ni začelo razpravljati. Vendar pa izjavljajo, da je bilo v načelu že sklenjeno, da se kadrovski rok podaljša.
Berlin, 9. junija. AA. (Havas). Nemško časopisje se podrobno bavi z uvedbo triletnega vojaškega roka na Češkoslovaškem ter ostro kritizira ta ukrep čaškoslovaške vlade. »Volkischer Beobachter« med drugim pravi, da je ta ukrep praške vlade dokaz, da je »odločila svojo usodo«. Dalje piše list, da je »Češkoslovaška sklenila, da ne vzpostavi notranjega miru s tem, da bi ugodila zahtevam narodnih manjšin, pač pa da se zanaša samo na svojo moč. V Pragi mnogo bolj žele izgubiti igro, kakor pa, da bi poskušali opustiti svoje hegemo-nistične težnje.«
Proučevanje henleinovske spomenice
Praga, 9. junija AA. (ČTK). Zastopniki sudedsko nemške stranke so izročili včeraj predsedniku vlade dr. Hodži načrt svojih predlogov o ureditvi narodnostnega vprašanja v ČSR. Načrt proučujejo zdaj strokovnjaki. ki jih je dr. Hodža imenoval sporazumno z- drugimi člani vlade. Strokovnjar
patrolne službe, s katero bi nadzoroval! delovanje španskih letal.
Navodila angleškim vojnim ladjam in letalom
London, 9. junija, o. Angleške vojne ladje so že dobile nalog, naj pripravijo vsa razpoložljiva letala za kontrolno službo v zraku. V španske vode sta poslani tudi dve. matični ladji za letala, ena iz Gibraltarja, ena pa z Malte. Poleg vojnih ladij, ki bodo odslej stalno kontrolirale tudi v teritorialnih španskih vodah, bo odslej uvedena tudi stalna kontrola v zraku, ki jo bodo izvajala angleška vojna letala v skupinah treh do petih letal. Te zračne patrole bodo imele nalog, da takoj napadejo vsako špansko letalo, ki bi skušalo napasti katerokoli angleško ali francosko ladjo. Letala bodo tudi stalno spremljala angleške in francoske ladje v španske luke in bodo krožila nad vsemi španskimi lukami, v katerih se zadržujejo angleške ali francoske ladje, da tako v bodoče preprečijo vsak napad.
Novi napadi na angleške ladje
London, 9. junija. w. Današnji listi poročajo o novem napadu na angleški par-nik v luki Castelon, severno od Valencije. Tam je bil zadet od letalske bombe angleški parnik »Isidora«. Bomba je padla v strojnico in onesposobila parnik za nadaljevanje vožnje. Hujši napad je bil izvršen v luki Denia na angleški parnik »Bris-bane«. Parnik je bil zadet cd treh letalskih bomb, pri čemer je bil ubit tudi angleški opazovalec Johns ter pet članov posadke, dočim je bil kapitan in šest članov posadke hudo ranjenih. Na pomoč je prihitel angleški rušilec »Vanoc«, ki je rešil ostalo posadko in sprejel na krov tudi ranjence.
Francija bo ob meji streljala
Pariz, 9. junija, o. Zunanji minister Bon-net se je posvteoval z angleškim poslanikom Phippsom o skupnem koraku proti letalskemu bombardiranju nezavarovanih mest. Koščke eksplodiranih bomb ob priliki letalskih napadov na francoske obmejne kraje so preiskali v toulonskem arze-nalu, vendar pa doslej niso mogli ugotoviti njihovega porekla. Zato Francija za sedaj ne bo podvzela diplomatskega koraka niti pri generalu Francu, niti v Barceloni, temveč se bo omejila edinole le na zaščito svoje meje v Pirenejih proti letalskim napadom.
ki imajo podati svoje mnenje o raznih stališčih nasproti načrtu o ureditvi narodnostnih vprašanj v ČSR. Odbor ministrov političnih resorov se je pred sejo ministrskega sveta sestal na sejo; na tej seji so strokovnjaki že podali svoje prve vtise.
Predsednik vlade dr. Hodža je danes kakor vsak četrtek kosil pr predsedniku republike dr. Benešu. Dr. Hodža je dopoldne sprejel zastopnike sudetsko-nemške stranke poslanca Kundta. Rossa in Petrsa.
Seja čsl. vlade
Praga, 9. junija, h. Po dopoldanski seji političnega odbora ministrov se ie ob 18. sestal ministrski svet, ki razpravlja o narodnostnem statutu, o jezikovnem zakonu in o uvedbi triletne vojaške službe.. Za jutri je napovedan prihod pariškega poslanika dr. Osuskega.
Poljska manjšina
Praga. 9. junija. AA. (Pat). Ministrski predsednik dr. Hodža to sprejel verjetno še ta teden predstavnike poljske marušime.
Nemške informacije o angleških opazovalcih
Berlin, 9. junija. AA. DNB poroča iz Prage: Iz praških političnih krogov se do-znava. da je odpoši.ljanje angleških opazovalcev na Češkoslovaško ponovno predmet razgovorov med diplomatskimi predstavniki obeh držav. Za zdaj gre samo za predlog od angleške strani. Namere, ki jih je z ozirom na to izrazila Anglija, gredo za tem. da se gotovemu številu oseb iz angleške diplomatske službe poveri naloga, da prouče dogodke na Češkoslovaškem na kraju samem ter posvete posebno pozornost onim krajem, v katerih je bilo največ pojavov nezadovoljstva Ti Angleži naj bi nato na merodajnih angleških mestih podali svoja poročila. Predvsem naj bi opazovalci nadzorovali one kraje, v katerih so zadnje čase izbruhnili večji incidenti, ki so dove-dli do hujših mednarodnih zapletljajev.
Pariz, 9. junija. w. O letalski kontroli na francosko-španski meji se doznavajo še naslednje podrobnosti: Na vojaškem letališču Perpignan-Salanque je 30 vojnih letal tipa »Devoitin«, ki so opremljena z motorji »Hispano« po 690 konjskih sil. Letala so oborožena s strojnicami in malimi topovi ter razvijajo hitrost 350 do 400 km. Razdeljena so v oddelke po 2 do 3 in so noč in dan pripravljena za start. Letala patrulirajo od ranega jutra do mraka vzdolž meje in v vsem okrožju Ariege. Po poročilih iz Perpignana so ti ukrepi vplivali zelo pomirjevalno na tamošnje prebivalstvo.
London, 9. junija, d. V londonskih političnih krogih odobravajo brez pridržka stališče, ki ga je zavzela Francija zaradi bombardiranja francoskega ozemlja po španskih letalih. Splošno soglašajo z mnenjem, da bi bilo odveč podvzeti v tem pogledu kak diplomatski protest, ker gre za čisto vojaško obrambno vprašanje. Kar se
Madrid, 9. junija. AA.: Med bombardiranjem Figuerasa je bilo porušenih 25 hiš, med temi tudi šola in hiralnica. Ubitih je bilo nad 30 ljudi, 50 pa ranjenih.
Barcelona, 9. junija. AA. Dopoldne so Francova letala skušala bombardirati Barcelono, protiletalsko topništvo pa je preprečilo napad.
Rim, 9. junija. AA. »Giornale d' Italia« poroča iz Španije o akciji legionarjev pri bombardiranju municijskih skladišč in oskrbovališč republikanskih čet v zaledju. Včeraj so legionarski izvidniki opazili z Balearov velikanske stebre dima, dvigajo-čega se v barcelonskem pristanišču. Gorel je bencin, ki so ga pripeljale ruske ladje. Uničenje bencinskih zalog v Barceloni pomeni hud udarec za republikanske čete, ker jim manjka bencina za motorizirano vojsko.
Salamanca. 9. junija. A A. Nacionalistično vrhovno poveljstvo objavlja: Naše čete na-
Italijanski kralj na beneški razstavi
Benetke, 9. junija. AA. Davi je prispel italijanski kralj iz Forlija v Benetke, kjer je obiskal mednarodno razstavo in si podrobno ogledal vse razstavljene predmete.
Poslaniki Male antante pri Imredyju
Budimpešta, 9. junija, h. Poslaniki Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije so danes drug za drugim napravili prve vljudnostne obiske pri ministrskem predsedniku dr. Imredyu_
Svarilo sudetskega socialnega demokrata
Praga, 9. junija. AA. (ČTK) Praški časopis »Narodny Politika« objavlja govor, ki ga je imel v Sanovu narodni poslanec in predsednik nemške socialdemokratske stranke Jax in v katerem je med drugim izjavil, da nemški narodni socialisti delajo usodno napako v tem, da podcenjujejo svojega nasprotnika. Meje te države — je dejal Jax — se morejo spremeniti samo z vojno. Ta vojna pa mora biti edino svetovna in pri tem bi se baš sudetskim Nemcem zelo slabo godilo. Poznam češki narod in tudi njegove dobre in slabe lastnosti. Vem, da ta narod ne bo nikdar kapituliral. Zdaj je čas, da vsak Nemec — je zaključil svoj govor Jax — izbira samo med rešitvijo narodnostnega vprašanja in med vojno. Največja nemška napaka je ta, da mislijo, da so sami na svetu.
Kako nastajajo afere
Praga. 9. junija. AA. (ČTK). Nekateri tuji časopisi med njimi tudi »Neue Freie Pres.se«. so objavili netočno vest o tem. da je izginil neki Franc Kostler. ki je bil železničar in uslužben na postaji v Hebu. Uradma preiskava je ugotovila tole:
»Kostler. ki stalno biva v Starem Kinsper-ku biizu Heba, je zapustil svojo službo v soboto 4. juni-va ob 22. in odšel v gostilno v Hebu. Tu se je seznanil z nekaterimi drugimi gosti ter se z njimi z avtomobilom odpeljal še v več drugih gostiln, kjer so popu vali do torka zjutraj 7. junija. Ko se je vrnil domov, ga je žena vprašala če so ga vojaki toliko zadržali. Kostler je na to vprašanje pritrdil, da bi se izognil nadaljnjemu po-jasnevamju. Vesti, da so ga ujeli vojaki, je razne sel gotovo neki Franc Fiseher, uradnik okrajnega vodstva stranke sudetskih Nemcev. Tudi Fiseher stanuje v Starem Kinsper-ku. Ta je pregovoril Kosti erjevo ženo, na.j gre iskat svojega moža. Tako >e izpovedal tudi sam Kostler. ko so ga zaslišali.
»Zbirka svobode"
Praga, 9. junija, b. Listi objavljajo nov seznam darov za obrambo države in pri tem ugotavljajo, da ti prispevki niso podvrženi nikakemu plačevanju davkov ali drugih pristojbin. Akcija za zbiranje obrambnih prispevkov, ki je bila doslej prepuščena iniciativi poeaincev, bo odslej organizirana. Pod predsedstvom guvernerja narodne banke dr. Engliša bo osnovan poseben konsorcij, ki bo organiziral tako zvano »zbirko svobode«.
tiče odgovornosti za ta dejanja, so mnenja, da bi bilo mogoče zadevo šele takrat končno rešiti, če bi se posrečilo sestreliti kako letalo, ki bi preletelo mejo. Vojvoda Alba, Francov zastopnik v Londonu, je izročil zunanjemu ministrstvu noto svoje vlade, ki trdi, da se ni po ugotovitvah preiskave v zadnjih dneh približalo pirenejski meji nobeno letalo Francove vojske.
Vatikansko posredovanje pri generalu Francu
Vatikan, 9. junija. AA. Zvedelo se je, da bo sv. stolica posredovala pri vladi generala Franca, naj preneha z letalskimi napadi na mirno prebivalstvo. Ta pobuda je prišla po prejšnjih podobnih pobudah Vatikana, s katerimi se je zavzel, da bi ublažil vojne strahote v Španiji. Zdi se, da so predstavniku sv. stolice v Salamanci Ga-jetanu Ciconaniju že poslali navodila, ki pa nimajo značaja protesta, temveč prošnje.
daljujejo napade aa teruelskem bojišču, kjer je sovražni odpor zlomljen. Nacionalisti so zavzeli hrib Artigas in gorski venec Blanca de la Hena ter otaie višine na jugu in jugovzhodu te gorske pokrajine. Poleg tega so nacionalistični oddelki zavzeli cesta ki vodi v Camareno de la Sierra ter zasedli vas nad važnimi postojankami. Tudj na čast el Ionskem bojiišču se boji nadaljujejo. Naše oete so zavzele vas Adzanete ter napredovale nekaj km proti jugu in zahodu, kjer so zavzele važne postojanke, med drugim dva gorska venca, ki gospodujeta nad pomembnimi postojankami in malim mestom Userar. Drug oddelek je davi zavzel v naskoku vas Collato de Ariba. Nacionalistični oddelki nadaljujejo prodiranje in 90 zavzeli višine Auzno, vzhodno odtod nekaj vasi ter gorski venec Calcadas. V boju z letali, ki so letela nad Iglesuek) del Cid. je bilo sestreljenih 11 sovražnih letai.
Dijaški dnevi vsesokolskega zleta
Praga, 9. junija AA. (ČTK) Več ko 50.000 otrok je že prišlo iz vseh krajev Češkoslovaške v Prago na nedeljsko šolsko sokol-sko telovadbo. Čeprav bo ta nastop samo nekakšen uvod v 10. vsesokolski zlet, čigar glavne prireditve se bodo kakor je znano vršile konec junija in v začetku julija, je Praga že zdaj dobila svečano lice. Vse glavne ulice so že okrašene z narodnimi zastavami. Trgovine olepšavajo svoje izložbe z zastavami, slikami in napisi, v katerih žele uspeh sokolskemu zletu in dobrodošlico gostom.
Angleški ukrepi za zaščito ladij pred letali
Pobuda za mednaroden dogovor proti »letalskemu piratstvu" — živahna posvetovanja v Londonu
Letalska vojna v Španiji
Bombardiranje vsepovsod — Uničene bencinske zaloge v Barceloni — Francova poročila o prodiranju
častgkajšek organizira
novo obrambno črto
Odhod kitajskega poslanika iz Tokija — Izpraznitev Hankova — Preseljevanje kitajskih ministrstev
Hankov, 9. junija, o. Kitajski odpravnik poslov v Tokiu, ki je dobil nalog, naj za-tvori poslaništvo, je prejel danes naročilo, naj takoj odpotuje iz japonske prestolnice. To odredbo utemeljujejo s tem, da so mu Japonci onemogočili redno delo. Ni še znano, ali bo njegov odhod pomenil tudi formalno prekinitev vseh diplomatskih zvez in ali bo sedaj sledila uradna napoved vojne.
Evakuacija Hankova se je že pričela. Osobje urada Kuomintanga se seli v Čung-kiang v pokrajini Sečuan, kjer se po odhodu iz Nankinga nahaja predsedstvo kitajske republike. Tja se selijo tudi nekatera ministrstva, vendar pa se bo zunanje ministrstvo preselilo v bližino Kantona. Glavne sile kitajske vojske se selijo na jug v še neznane kraje v bližini Čangše. Ni še znano, kje je sedaj maršal Čangkaj-šek. Baje organizira novo obrambno črto. Tudi službeno potrjujejo, da je vojno ministrstvo preneslo svoj sedež v Honan in
sicer v Honjang. Prometno in notranje mi nistrstvo se selita v Junanfu. V Hankovu bo od vsakega ministrstva ostalo po 10 ljudi, ki naj bi vodili posle do zadnjega
trenutka.
Kolera v Kantonu
Hongkong, 9. junija, o. Vojni poročevalec »International News Servicea« poroča, da so oblasti v Kantonu podivzele obsežne ukrepe za preprečemje razširjenja kolere, ki se je že pojavila v mestu. Zaradi neprestanega bombardiranja Kantona se je nevarnost epidemije kolere še povečala, ker ni mogoče pokopavati sproti vseh trupel. V nekaterih delih mesta leži na stotine trupel, ki širi jo neznosen smrad. Pri včerajšnjem letalskem napadu na Kanton je bilo ubitih okrog 200 ljudi, ranjenih pa okrog 500. Posamezni deli mesta so v plamenih Hudo sta bili poškodovani tudi železniška postaja in ameriška univerza.
Japonska zavrača proteste
Nadaljevala bo z bombardiranjem kitajskih mest iz zraka — Hankov in Kanton dva prva cilja
Tokio, 9. junija, o. Admiral Hoda je v imenu japonskega ministra za vojno in mornarico ponovno izjavil novinarjem, da se bo letalsko bombardiranje na Kitajskem nadaljevalo in da Japonska ne bo upoštevala protestov tujih držav. Dodal je, da gre pri tem bombardiranju za vojaške objekte. Japonska hoče prisiliti Kitajsko h kapitulaciji. Namen bombardiranja Kantona je uničenje obrambnih objektov, da bi imelo izkrcanje Japoncev na kitajskem jugu čim manj žrtev. Bombardiranje se bo nadaljevalo, dokler ne bodo utihnile vse kitajske baterije in dokler ne bodo uničene utrdbe ob ustju kantonske reke. Izkrcanje japonskih čet v Kantonu je bilo odgodeno, dokler se japonska vojska na severu ne pripravi za koncentričen napad na Hankov, ki je sedaj prvi cilj japonske ofenzive. Japonci prodirajo proti Hankovu s severa, obenem pa dovažajo ojačenja po Jangceju. V teku dneva so pri Vuhuju izkrcali z 20 ladij več divizij. Med tem prodira japonska vojska vzdolž železniške proge proti Hankovu in ima le manjše boje s kitajskimi divizijami, ki imajo nalogo, da zaščitijo umik glavnega dela kitajske vojske n pove postojanke.
Poročila z bojišč
^ Šanghai, 9 junija, o. Vesti iz obeh vojaških taborov potrjujejo, da se je 14. japonski diviziji pod poveljstvom generala Doj-
Pariz, 9. junija, h. Ministrski predsednik Oaladier je imel danes dopoldne daljšo konferenco z zunanjim ministrom Bonne-:om, notranjim ministrom Sarrautom in finančnim min. Marchandeaujem. Razpravljali so o zadevah, ki pridejo na prihodnjo sejo ministrskega sveta Gre predvsem za povišanje uradniških plač in pokojnin za 10 odstotkov, kar bo obremenilo državno blagajno za poldrugo milijardo, za novo ureditev delavskih starostnih pokojnin in za uvedbo zavarovanja proti elementarnim katastrofam. Ministrski predsednik je popoldne v imenu vlade podal v spodnji zbornici izjavo, da vlada v načelu pristaje na te predloge, ki pa jih mora poprej še podrobno proučiti in tudi sklepati o kritju lako povečanih izdatkov.
Priprave za sprejem asig2eške vladarske dvojice
Pariz, 9. jun. h. Francoska prestolnica se že marljivo pripravlja, da čim dostojne j še in velieastnejše sprejme angleška suverena, k; bosta konec 'tega meseca oficielno obiskal*. Pariz Nocoj je bila v hotelu Mati-gnon konferenca, na kateri so ped predsed-s vom podpredsednika vlade Chautempsa razpravljali o podrobnostih sprejema in bivanja angleškega kraljevskega para v Franciji.
Novliaar — čfast Francoske akademije
Pariz, 9. junija, h. Danes popoldne je 1'rancoska akademija znanosti l enim glasom večine izvolila na mesto pokojnega slovitega jurista Henryja Robertsa za člana akademije direktorja lista »Action Fra.ncai-se« Charlesa Maurasa.
Dve vojaški letalski nesr sel v č§H
Praga. 9 junija, h. Danes sta se pripetili dve hujši letalski nesreči. V bližini Nitre je treš5 ;o na zemljo vojaško letalo, pri čemer sta se pilot in opazovalec ubila. V okolici Kladna je moralo drugo vojaško ietaio zasilno pristati, a se je pri pristanku zapletle med drevje in treščilo ns tla. Dva člana posadke sta bila pri tem hudo ranjena.
Ob poletnici bitke na Plavi
Rim. 9 junija, h. Italijanski listi napovedujejo v proslavo 20-letnice bitke na Piavi velike nacionalne svečanosti. Pri tej priliki bodo odkrili tudi več spomenikov. Svečanostim bodo prisostvoval' kralj, vsi člani vlade z ministrskim predsednikom Mussolinijem na čelu in mnogi drugi odlič-niki.
Škoda po poplavah v Slavoniji
Zemnn, 9. junija, o. Sava je v zadnjem času poplavila v Slavoniji in Sremu mnogo zemljiščih, sedaj pa ie pričela upadati. Ugotovili so. da ie ta poplava povzročila škode sa približno 2 millijona dinarjev.
hare vendarle posrečilo osvoboditi se obko-litv-e na področju blizu Langfenga. Po najnovejših vesteh je Dojharova vojska že prispela v bližino križišča Čengčova. Kitajska poročila trdijo, da je vrhovni poveljnik kitajske vojske pustil v čengčovu samo za-ščitnice- z nalogo, da zavarujejo umik glavne kitajske vojske v južno smer. Bitke okrog čengčova imajo samo namen, da omogočijo konsolidacijo kitajske vojske na novih postojankah v planinskih predelih na meji pokrajin Honana in Hopeja. V teh planinskih krajih je maršal Čangkajšek zgradil nov obrambni pas ter bo prišlo tu do odločilnih bojev. Japonska vojska je zašla v veliko nevarnost na ravnini Honana. Kitajci so namreč uničili velike nasipe ob bregovih Rumene reke med Langfengom in Lojangom ter je sedaj vsa ravnina Honana poplavljena.
Kitajski vojski se je posrečilo ustaviti tudi prodiranje japonske kolone, ki je prodirala proti mestu Hsuečangu na železnici Peking-Hankov. Japonska vojska je bila po bitki prisiljena k umiku V odseku pri Hofeju si stojita obe vojski nasproti blizu kraja Kujintinga, ki je v sredi med Hofe-jem in Lujianom. Druga japonska kolona prodira vzdolž Jangceja proti Ankin.gu. Ni izključeno, da bo kitajska vojska, ki brani Anking. v kratkem odrezana vsled japonskih napadov na Jangceju.
Senzacijski proces v Angliji
London, 9. junija. w. Pred oxfordskim sodiščem se je pričel danes proces proti dvema obtožencema, ki sta osumljena, da sta hotela 24. maja ugrabiti znanega angleškega industrijca Nuffielda. Po obtožnici sta ga nameravala napasti v njegovi pisarni, ga spraviti na neko ladjo in ga tam prisiliti, da bi jima dal nakaznice na visoke zneske Ko bi dvignila denar, bi Nuffielda z zavezanimi očmi odpeljala na kak samoten kraj in ga tam zopet izpustila. Obtoženca sta šele nedavno prišla iz Avstralije in sta že tam skovala ta načrt. Za proces vlada v angleški javnosti ogromno zanimanje in objavljajo listi obširna poročila, saj spada Nuffield med najbogatejše m najbolj znane Angleže.
Poljski minister v Kotoru
Beograd. 9 junija, o. Iz Kotora poročajo, da je prišel snoči tjakaj na daljše bivanje poljski minister za socialno politiko Marijan Kosciaio\vski.
Pristojbine za madžarski vizum
Beograd, 9. junija. AA. Madžarsko poslaništvo v Beogradu nas je naprosilo za to1 s objavo: Beograjsko madžarsko poslaništvo obvešča potujoče občinstvo, da stopijo po dogovoru med jugoslovensko in madžarsko vlado z dne 5 junija t. 1. za jugoslovenske potne listine (potne liste) tele nove pristojbine za vizum: pristojbina za enkratno potovanje din 104; za večkratno potovanje (v posebej v ta namen navedenih primerih) din 195; za enkraten tranzit din 29, za dvojni tranzit din 58. Te pristojbine se plačajo na potne liste, ne glede na to, koliko članov družine navaja potni list. Če kdo pošlje potne listine po pošti, je treba priložiti din 6.50 v poštnih znamkah za poštnino. Potne listine, ki naj bi se vrnile po povzetju, se ne bodo potrdile.
Konkurzi v maju
Beograd. 9. junija. A A Splošna državna statistika uradno razglaša, da je M o meseca maja t. I. v vsej državi 8 stečajev in 9 prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah se stečaji razde!e takole: vardarska, vrbaska, zetska, primorska, savska 0, drin-sk.a, dunavska po 1, dravska, moravska in Beograd po 2. — Prisilne poravnave izven stečaja: vardarska, vrbaska, drinska. zetska. moravska, primorska 0, dunavska 2, dravska 3, savska 4.
Kongres poštarjev v Zagrebu
Zagreb, 9. junija, o. V Zagrebu so v teku priprave za kongres poštnih, brzojavnih in telefonskih uradnikov iz vse države, ki bo od 26. do 28. t. m. Na sporedu bodo razna strokovna in stanovska vprašanja, glavna točka pa bo načrt posebnega zakona o poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencih, po katerem naj bi ne spadali več od splošni uradniški zakon, temveč bi bili njihov položaj urejen posebej, kakor je za prometne uslužbence.
Beležke
Papeževo službeno glasilo
Nedavno se je mudil v Pragi glavni urednik vatikanskega glasila »Osservatore Romano« grof Della Torre. Sprejel ga je tudi prezident republike dr. Beneš. Ob tej priliki je objavil organ češke katoliške ljudske stranke, »Lidove Listy«, daljši članek, v katerem pravi med drugim:
»Glavni urednik papeževega lista je drag vsem čehoslovakom, ker so ravno temu listu dolžni veliko hvaležnost. V času ko divja proti CSR pravi vihar sovražne pro pagande, se je zavzel »Osservatore Roma no« na prisrčen način za njo. Omenimo naj samo njegov nedavni članek o problemu narodnih manjšin v ČSR. še važnejši je bil članek »ČSR in evropski mir«, v katerem je list kritično analiziral Heinleinove zahteve in poskus, preko njih spremeniti CSR v drugo Španijo. V papeževem listu je bilo med drugim izrečno ugotovljeno, da je bila CSR povsem upravičena ukreniti vse potrebno za varnost svojih mej. S takim pisanjem je dal papežev organ tudi jasna navodila za pisanje ostalega katoliškega tiska širom sveta o češkoslovaškem problemu.«
Češko katoliško glasilo se malo moti. »Jasna navodila« službenega vatikanskega lista, če so res taka bila, vsaj pri nas pri »Slovencu« in »Hrvatski straži«, ki se tudi štejeta med pravoverne katoliške liste, niso našla odziva
Enoletka Seljačke sloge
»Hrvatski dnevnik« objavlja od dr. Mačka odobreni program za proslavo rojstnega dne bratov Radičev 11. junija. Program sta predpisala vsem svojim organizacijam predsednik »Seljačke sloge« Rudolf Her-ceg in predsednik »Gospodarske sloge« Franjo Novosel. Po programu mora biti proslava posvečena delu za napredek hrvatske kmetske kulture in pripravam za veliko manifestacijsko skupščino »Seljačke sloge« dne 11. junija prihodnjega leta. Do takrat morajo prenehati med hrvatskimi kmeti vsi medsebojni prepiri. Vsi še neporavnani spori morajo biti predloženi »sodišču dobrih ljudi« v okviru »Seljačke sloge«. Do 11. junija prihodnjega leta se mora zmanjšati med Hrvati nepismenost med ljudmi do 20 leta za 50 odstotkov. Tekom tega časa je treba tudi storiti vse za obnovo hrvatske kmetske kulture, narodne noše, narodnih pesmi in običajev ter utrditi spoštovanje človeških pravic in človeškega dostojanstva.
Poziv gen. direktorja Poštne hranilnice
Generalni direktor Poštne hranilnice dr. Nedeljkovič se bavi izven službenega delokroga tudi z akcijo za preporod vasi in kmečkega življa. Pri tem uživa tudi vso podporo ljubljanskega »Slovenca«, ki ga je že parkrat predstavil slovenski javnosti kot vzor beograjskega poslovnega človeka, kateremu je povsem tuja mentaliteta sicer tako slovite beograjske čaršije. G. Nedeljkovič izdaja tudi svoj list z naslovom »Agrarna misao«. V zadnji številki tarna ta list nad razdejanjem srbstva in kliče vse Srbe širom države, naj se že vendar zedinijo in zaigrajo v državi prvo in odločilno besedo. Med drugim jim kliče:
»Menda vendar ne bomo danes, v naši svobodni Jugoslaviji, pometali kopij od sebe in malodušno zbežali iz borbe za obstanek. Ali naj se sedaj umaknemo, ko sekajo naše sablje in se vlada po naših zakonih? Ali so res izgubljene že vse na-de, zlomljeni vsi meči, strta vsa junaška srca in sklonjene vse glave? Ne in tisočkrat ne! Mi smo daleč od tega, da bi klonili in pobegnili z bojišča. Bili so že težji trenutki, ko smo ponosno klicali v svet: Srbstvo še ni propadlo! Ta klic naj £opet zaori širom naše lepe države, zaori iz duš in src vseh nas Srbov, ki smo igrali prvo in odločilno vlogo pri zedinjenju in osvo-bojenju vseh nas Jugoslovenov in ki moramo igrati tudi v bodočnosti pri njeni ohranitvi prvo in odločilno vlogo.«
JRZ in centralizem
Subotiški »Neven«, glasilo JRZ za Bu-njevce in severno Vojvodino, v uvodniku zadnje številke ostro napada združeno opozicijo, češ da hoče zanesti med Vojvodin-ce federalistične ideje. List zatrjuje, da je ogromna večina Vojvodincev proti federalizmu, nato pa nadaljuje:
»Današnja vlada je za demokracijo. Mi hočemo parlamentarizem in centralizem s širokimi lokalnimi samoupravami. Mi ničesar drugega ne želimo, kakor da se ta program čim prej izvrši. Vemo, da so mnogi povojni politiki zlorabili centralizem in jugoslovenstvo, vendar to še ne more biti razlog, da bi ta načela odstranjevali iz našega političnega življenja.«
Aca Stanojevič v Beogradu
Šef staroradikalne stranke Aca Stanojevič je prispel v Beograd in bo po poročilih listov ostal tam teden dni. Med tem časom bo imel več sestankov z voditelji srbske združene opozicije.
Želje glasila JRZ
Sarajevska »Pravda«, glasilo muslimanskega dela JRZ, objavlja uvodnik z naslovom »Želimo si demokracije«. Na koncu pravi:
»Mi želimo, da bi pri nas vladala popolna demokracija, da bi se vsaka beseda slišala in, ako je pametna, tudi upoštevala. Na tem moramo delati vsi, posebno, kadar gre za politiko. Videli smo. kako žalostne posledice je rodilo tlačenje demokracije po prejšnjih režimih.«
Gospodarski program hrvatskih križarjev
Sredi maja je bila v Zagrebu velika svečanost znane hrvatske cerkvene organizacije križarjev, ki pa pri glasilu hrvatske katoliške akcije »Hrvatski straži« niso najbolje zapisani. Slavnostni govor je imel takrat predsednik križarjev dr. Protulipac. Njegov govor prinaša sedaj v celoti glasilo sarajevskega nadškofa »Katolički tjednik«. Kakor po tem listu posnemamo, je dr. Protulipac med drugim rekel:
»Vsi naši podvigi trpijo na često naravnost otroškem pojmovanju dela in vredno- j sti dela. Pri nas se misli, da se tudi gospodarske akcije lahko izvajajo le s srcem in da je za ustvaritev zdravega gospodarskega življenja dovolj že navdušenje
Ustoličenje novega reis-ul uleme
Sarajevo. 9. junija. AA. Danes i« Mo v Sarajevu slovesno ustoličenje novega muslimanskega verskega poglavarja dr. Fehima Spaha. Vse sarajevske džamije, muslimanske verske in kuilitume ustanove ter številne zasebne hiše, eo že od včeraj okrašene z državnimi zastavami. Snoči so bile vse džamije slavnostno razsvetljene. Velika množica ljudstva, je ostala na ulicah pozno v noč. Računajo, da je iz vse Bosne in Hercegovine ter iz Južne Srbije prišlo na te svečanosti vsega skupaj 25.000 muslimanskih vernikov. Zvočniki so prenašali ves obred usto-ličenja. Nekoliko pred 10. uro je prispel najprej pravosodni minister dr. Simonovič. kmalu za njim pa tudi prometni minister dr. Mehmed Spaho. Ob 10 se je pripeljal zastopnik Nj. VeL kralja dmzijaka general Diondje Bulic
Svečanost ustoličenja novega musliman-
skega poglavarja je otvofil kot zastopnik vlade pravosodni minister dr. Siimonovic s tem, da je prebral v imenu Nj. VeL kralja ukaz o imenovanju dr. Fehima Spahe za novega reis ul ulemo. Po verskih obredih je imel na zbrane množice krajši govor nov poglavar muslimanske veroizpovedi dir. Fe-hLm Spaho-. Njegove besede je ljudstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Ko je bila sdo-vestnost ustoličenja končana, je pristopil k novemu reis-ul-ulemi najprej odposlanec Nj. Vol. kralja divizijski general Bulic ter mu čestital, za njim pa so mu čestitali tudi ostali visoki zastopniki, ki so se udeležili ustoličenja.
Dr. Fehim Spaho se je nato odpeljal v svoj dvorec, kjer je sprejel člane vlade* ter nekaj višjih muslimanskih cerkvenih dostojanstvenikov. Ob 13. je reis ul ulema v častniškem domu priredil banket za 250 ljudi.
Kako »Slovenec" in kako „ Vreme"
Posebni poročevalec beograjskega »Vremena« objavlja vtise, ki si jih je nabral tekom velikih binkoštnih političnih prireditev v bratski češkoslovaški republiki. Obširno opisuje zbor državotvornih Slovakov v Bratislavi, o katerem poroča »Slovenec«, »da so ga tvorili socialisti, komunisti in liberalci, to so pravi sovražniki češkoslovaškega naroda«. Po poročilu »Vremena« se je pričel ta zbor brezbož-nikov »s sveto mašo in ob njegovem koncu je zaprisegel katoliški duhovnik vse tisoče in tisoče zborovalcev«. O zborovanju monsignora Hlinke pravi »Vremenov« poročevalec, da je »bil ves pod vtisom skorajšnjega konca monsignora Hlinke. Kaj naj rečemo o duhovniku, ki proglaša pro-fano listino iz Pittsburga za sveto pismo Slovakov? Mogoče se ni kaj takega dogodilo še niti enemu duhovniku na zemeljski krogli. Treba je razumeti njegovo
eksaltiranost. Stari pater Hlinka ne bo več govoril pred ljudskimi množicami. Mož je že mrtvaško bled in ni zanj več zdravila.« »Vreme«, ki je drugače napram dr. Hodži sicer dosti rezervirano, ugotavlja, da se mu 5e Hlinkov zbor zdel kakor neka starinska prireditev iz srednjega veka in ceni število vseh udeležencev na okrog 40.000. dočim je na Hodžev zbor prišlo mnogo več naroda.
Včeraj smo zabeležili, kaj in kako piše o obeh bratislavskih zborih ljubljanski »Slovenec«. Gornje navedbe iz poroči! »Vremena«, ki je brez dvoma najpomembnejše in najmerodajnejše glasilo JRZ, le še bolj dokazujejo, kako neresnična in ten-denciozna so poročila »Slovenca« o dogodkih in razmerah v ČSR. Človek se samo za-! man sprašuje, zakaj »Slovenec« tako piše.
Polemika o razmerah v taboru dr. Mačka
Pred dobrim mesecem smo poročali — sine ira et studio — o raznih notranjih konfliktih, ki se odigravajo v tako zvanem hrvatskem narodnem pokretu. Takrat se je posebno hudo razburil zagrebški intri-gantski starina »Obzor« in na vso moč hitel zatrjevati, da so vse vesti o previra-nju in nezadovoljstvu v taboru dr. Mačka grda izmišljotina in nesramne laži »Jutra«. Danes isti »Obzor« sam vodi javno razpravo o nezadovoljstvu, zastoju in razpokah, ki se pojavljajo med Hrvati. Glavno vsebino njegovih prvih izvajanj smo že zabeležili.
»Obzor« svojo razpravo nadaljuje tudi v včerajšnji številki Uvodom^ pravi, da danes niso časi za ozkosrčno m enostransko strankarsko politiko. HSS je postala sploš-nonarodni pokret in jo podpirajo tudi mnogi Hrvati, ki se sicer ne strinjajo povsem z njenim strankarskim programom. Čas pa teče in tako se vse bolj pojavlja vprašanje. ali naj se vodi hrvatska politika na liniji splošnega narodnega pokreta, ali pa v ozkem okvirju strankarske politike. Dokler ne bo rešeno to vprašanje, se bo vedno bolj odražalo dvojstvo hrvatske politike, ki polagoma slabi elan in požrtvovalnost hrvatskega sveta. Ako se naj vodi hrvatska politika kot splošno narodni pokret. potem se morajo postavljati na važne položaje v njem samo ljudje., ki so dorasli času in prilikam. Mi nimamo toliko moči, da bi mogli trositi svoje moči za razna postranska vprašanja prosvetnega, gospodarskega in socialnega programa HSS in istočasno posvečati vse sile borbi za izpolnitev zahtev in ciljev hrvatskega narodnega pokreta. Prav tako se ne morejo motriti vprašanja hrvatskega narodnega pokreta s čisto strankarskega programa HSS. ker ta ne more navdušiti tistih ljudi, ki niso člani HSS. a vendar zvesto pomagajo v borbi za hrvatske cilje.
Dalje pravi »Obzor«, da bi bilo tudi v vprašanjih osebnega vodstva hrvatskega narodnega pokreta treba postopati bolj ši-rokogrudno kakor do sedaj. »Obzor« je zadovoljen s tem, da so vodilni funkcionarji hrvatskega narodnega pokreta preizkušeni pristaši HSS. poudarja pa. da ne more biti zadostna za vodstvo hrvatskega pokreta posebno v današnjih prilikah samo strankarska legitimacija.
»Obzoru« odgovarja dr. Mačkov organ »Hrvatski dnevnik«. Najprej pravi, da pišejo tako, kakor »Obzor« listi, ki so nasprotni hrvatskemu narodnemu pokretu. Hrvatska javnost prehaja preko takih izpadov s prezirom in molkom ker ve. da so naročeni, da bi se z njimi oslabila odporna moč Hrvatov. Kdor tolmači tako preziranje s popuščanjem navdušenja hrvatskih množic v borbi za cilje hrvatskega narodnega pokreta, ta je nevednež, ali pa zloben pokvarjenec. Popuščanje narodnega navdušenia med Hrvati moreio videti samo tisti, ki sami niso bili nikoli navdušeni in ki so smatrali za svojo največjo nalogo oporekati in dajati nasvete, kakor dela to že skozi leta zagrebški »Obzor«. O neki pobitosti med Hrvati morejo govoriti
in pisati samo ljudje, ki sami niso bili nikdar pripravljeni na kako borbo. Te ljudi hrvatska javnost predobro pozna in prav dobro ve, kako si predstavljajo »politično aktivnost«. Pojavljajo se s svojimi predlogi in kritikami vedno ob gotovih situacijah.
»Hrvatski dnevnik« končno poziva »Obzor«, naj se nikar ne vmešava v zadeve, za katere je najmanj poklican. Spominja ga pri tem na vlogo, ki jo je igral za časa diktature, ko je »krenil z ravne poti na svoje posebne steze v temi in mraku« ter z nemalim zadovoljstvom sprejel na znanje, da je bil imenovan njegov direktor g. Dežman za člana Vrhovnega zakonodajnega sveta in da mu je bila zelo ženeroz-no rešena prošnja za državno pokojnino.
Zanimivo je, da vzporedno z »Obzorom« piše o nezadovoljstvu v vrstah hrvatskega narodnega pokreta tudi beograjsko »Vreme«, ki pravi, da popuščata med Hrvati borbeni duh in medsebojna povezanost. Vse bolj pogosto je mogoče slišati razne več ali manj ostre kritike vodstva hrvatskega pokreta. Posebno hudi so očitki, da je vodstvo prepustilo rešitev hrvatskega vprašanja dogodkom, ki leže izven okvira njegovega neposrednega vpliva in da je skoraj povsem zanemarilo vprašanje hrvatskega gospodarstva. Hrvatski gospodarstveniki so deljenega mišljenja o nalogah hrvatskega političnega vodstva. Eni zagovarjajo misel, da bi moralo biti vodstvo pri svojih akcijah bolj radikalno, drugi zopet predlagajo bolj realno in oportunistično politiko. Obe skupini se borita med seboj in je za sedaj še negotovo, katera ima med gospodarstveniki večino.
samo. Medtem se nam oni, ki so nas gospodarsko zasužnjili. Zidje in tujci, ki nam sesajo kri in odnašajo zadnji dinar iz žepa, smejejo v svojem krogu stisnjenih glav, ker prav dobro vedo. da se gospodarski problemi ne rešujejo samo s srcem in navdušenjem. Zaradi tega je bilo toliko polomov in jih bo tudi v bodoče. Naša naloga je. da prinesemo v narodno življenje smisel za realnost in da vlijemo v mlada pokolenja zavest, da je treba delati, mnogo delati.«
Iz sobranja
Nedavno izvoljeno bolgarsko narodno sobranje je pričelo z verificiranjem mandatov. Opozicija se drži v razpravi o predlogih za verificiranje posameznih mandatov dokaj rezervirano. Do viharja je prišlo samo pri verifikaciji mandata za poslanca Asena Goleva, bivšega uglednega člana organizacije makedonstvujuščih. Opozicija je trdila, da je bil Golev nepravilno izvoljen. Po hodnikih sobranja se širijo govorice, da namerava vladna večina razveljaviti nekatere levičarske mandate. Na črni listi je baje najprej šest poslancev, o katerih trdijo, da so bili izvoljeni z glasovi delavcev, organiziranih v prepovedanih organizacijah. Za njimi pa bi prišli na vrsto še nekateri nadaljnji poslanci.
Kr. namestnik Stawkovič la letalski razstavi
Beograd. 9. junija, o. Kraljev namestnik dr. Radenko Stankovič je danes obiskal mednarodno letalsko razstave, ki si jo je podrobno ogledal. V teku dneva si je ogledalo razstavo tudi zelo veliko število di ja-kov i-z rajnih krajev nase države. V soboto dopoldne bodo ra-zstavo obiskali korpara-tivno narodni poslanci s predsedstvom narodne skupščine na čelu.
Rumunski letalci pri predsedniku vlade
Beograd, 9. junija. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu rumunskega poslanika Viktorja Cadero, ki mu je predstavil letalskega polkovnika rumunske vojske Argeto-jana, skupaj z drugimi rumunski mi letalskimi oficirji, ki so se pripeljali v Beograd.
Zadnje športne vesti
Zmaga Švice nad Nemčijo
Pariz, 9. junija, h. Današnja ponovna nogometna tekma za svetovno prvenstvo med Švico in Nemčijo, ki se je tukaj odigrala pred 60.000 gledalci, se je končala z visoko zmago Švice v razmerju 4 : 2 (1 :2).
Punčec in Pallada izgubila
Pariz, 9. junija, br. Danes sta bila odigrana oba semifinala v singlih za mednarodno teniško prvenstvo Francije. Svetovni prvak Američan Budge je v treh setih zmagal nad Jugoslovenom Pallado 6 : 2, 6 : 3, 6 : 3, Čehoslovak Menzel pa je prav tako v treh setih porazil najboljšega jugoslovenskega igrača Punčeca 6 :4, 6 :4, 6 :4. Finalista za teniško prvenstvo Francije ▼ singlih sta torej Budge in Menzel .
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročilo: Jasno in toplo vreme v vsej državi. V srednjih predelih in na jugu nekoliko oblačno. Najnižja temperatura Ljubljana, 10, najvišja Pod-gorica 34 C.
Zemunska vremenska napoved: Še nekoliko toplejše, ponekod pa delno oblačno, posebno v zahodni polovici države in severnih krajih, kjer so verjetni tudi nalivi in krajevne nevihte.
Zagrebška: Stalno in vedro vreme, vendar ponekod lokalne nevihte.
Dunajska: Vdor hladnega zraka s zapa-da, ponekod nevihte, v prostih legah pa«« cej močni zapadni vetrovi
fcJUTRCk St, 333.
3
PetA, ML VL 1938.
Naši kraji in ljudje
Izredna cerkvena svečanost v Ljubljani
Svetnik Andrej Rofeola na poti v domovino
žššMmšmimm V>\ ...
Sprevod na Masarykovi cesti se pomika k cerkvi sv. Jožefa
Iz Rima vozijo na PoljSko reiiikvSje velikega poljskega svetnika sv. Andreja Bo-bole. V železniškem salonskem vagona, spremenjenem v kapelico, so pripeljali stekleno krsto z nestrohnjenim svetnikovim truplom včeraj opoldne v Ljubljano. Na svečano okrašenem kolodvoru so vagon odklopili. Peron je bil poln duhovščine ter predstavnikov oblasti in korporacij, pred kolodvorom pa se je zbrala velika množica članov cerkvenih organizacij in drugih vernikov. Iz Zagreba je prispel tudi ta-mošnji poljski generalni konzul Viktor Pol.
Duhovniki v ornatih so dvignili stekleno krsto in jo položili na pripravljeni podstavek. Spregovorili so stolni prošt Na-drah, ljubljanski podžupan dr. Ravnihar, predsednik Društva prijateljev poljskega naroda dr. Mole, v imenu ljubljanskih Poljakov docent dr. Holeva, v imenu jezuitov. ki jim je pripadal sv. Bobola, pa sa-perior Pate. Cerkveni pevci so zapeli pod vodstvom kanonika dr. Kimovca, nato pa so krsto položili v svečani pogrebni voz, v katerega so bili vpreženi štirje belci.
V dolgi procesiji, v kateri je šlo skoro 3000 otrok in odraslih s številnimi cerkvenimi zastavami, so spremili svetnikovo truplo v jezaiitsko cerkev sv. Jožefa, kjer bo krsto položili na pripravljeni oder. Ves popoldne so mimo krste defilirale množice vernikov, zvečer pa so truplo v slovesni procesiji, ki so se je sedaj udeležili samo moški, prepeljali nazaj na kolodvor.
S polnočnim braovtakom je krsta s pozem-skimi ostanki poljskega svetnika nadaljevala vožnjo proti Budimpešti. Tudi tam bo enaka počastitev kakor v Ljubljani, nato pa bodo truplo prepeljali v svetnikovo domovino.
Kleriki ljubljanske škofije nesejo krsto s svetnikom v pogrebni voz pred kolodvorom
Znižanje plač v Narodnem gledališču
Nov udarec uslužbencem naše Talije — Slovenskih igralcev se loteva nemir in obup
Ljubljana, 9. junija.
Našemu Narodnemu gledališču usoda letos v resnici ni niti malo naklonjena. Pred nekaj tedni smo sporočili javnosti veselo vest da bodo na parceli ob Igriški ulici drami zgradili prizidek, ki naj bi služil predvsem razširitvi in modernizaciji odra, a že nekaj dni po tistem je stvar padla v vodo. Kakor nam poročajo, so bili odločilni prav malenkostni razlogi, ki so napotili bansko upravo do tega, da je opustila svoj načrt. Najbližja soseda drame je: Hranilnica dravske banovine, ki ima na vogalu Gradišča in Gregorčičeve ulice veliko stanovanjsko hišo. Da .se nekaterim stanovalcem te hiše — mimogrede naj pripomnimo, da se v prizadeti smeri nahajajo samo kuhinje, shrambe in stranski prostori — ne zapre razgled proti Kamniškim planinam, bo morala naša drama ostati v svoji tesnobi.
A poleg teh zunanjih, gradbenih zadreg so še brez primere večjega pomena težave. ki jih preživlja Narodno gledališče na znotraj. Tudi širši javnosti je znano, da uslužbenci naše Talije, tako umetniški ansambl kakor tehnično osobje, že leta in leta ne prejemajo redno svojih plač in mezd, temveč se morajo zadovoljevati s skromnimi akontacijami, ki jih blagajna izplačuje od časa do časa, kakor že nane-sejo inkasi in dotacije. Narodno gledališče v Ljubljani je edina ustanova svoje vrste v kraljevini, ki na tak način izplačuje svoj personal, in zato ne more biti dvoma, da je dobršen del krivde za te razmere v hiši sami. Letošnja sezona je doživela spet občuten padec dnevnih dohodkov, kar gTe predvsem na rovaš naše opere — drama beleži celo nekaj zvišanja nasproti lanskemu letu. Spričo tega dejstva je uprava Narodnega gledališča najavila, da bo s 1. avgustom znižala mesečne prejemke osebja, pri pogodbenih članih pa je znižanje že začela izvajati.
Članstva se je polotilo upravičeno razburjenje. saj bi bilo smelo prej pričakovati, da bo uprava poskrbela za redno pla-
Alojzij Majcen
Z očakom Abrahamom se bo danes srečal ugledni restavrater mariborske kolodvorske restavracije g. Alojzij Majcen iz znane družine v Stražišču na Dolenjskem. Izprva namenjen trgovskemu poklicu je po vojni prevzel hotel »Triglav« na Bledu in ga iz zapuščenosti dvignil na zavidljivo višino. Leta 1926. je prevzel kolodvorsko re-
Ičevanje, kakor pa da pripravlja znižanje že itak čez mero skromnih prejemkov. Ljubljanska sekcija Združenja gledaliških igralcev je te dni sklicala sestanek, sa katerem sta o položaju poročala predsednik Drenovec in tajnik Jerman, številno zbrano članstvo opere in drame je po daljšem razgovoru ponovno ugotovilo, da članstva za padec dohodkov ne zadene nobena krivda, temveč je krivda na strani vodstva, predvsem vodstva opere. Zgrešena osebna politika in nesistematsko delo sta silno zaostrila že itak stalno krizo našega gledališča, članstvo, ki že sedmo leto ne prejema v redu svojih plač, je doslej kljub obupnim razmeram z vsem potrpljenjem vršilo svoje dolžnosti. Obetanega udarca pa ne bo moglo več mirno prenesti. čas bi že bil, so poudarjali zborovalci, da bi poklicani že vendar uvideli, kje je treba iskati krivca tega večnega životar-jenja, ki ni samo nedopustno v državnem zavodu, temveč je tudi skrajno žaljivo za vse, ki nosijo ime slovenskega igralca.
stavraeijo na Pragerskem, od 20. maja 1934 pa vodi kolodvorsko restavracijo na glavnem kolodvoru v Mariboru. Uredil jo je v prvovrstno podjetje, ki uživa ugled v vsej državi. Poštenjak, narodnjak, socialno ču-lfeč mož deluje že dolga leta vidno tudi v stanovski organizaciji. Vedno veder praznuje svoj 50. rojstni dan v družbi vzorne družine ge. Malčke m edinke Slavice. Se mnoso srečnih leti
Prihod bolgarskih trgovcev
Poziv Jugoslovensko-bolgarske lige
Danes ob 9.30 se pripelje z beograjskim brzovlakom v Ljubljano 80 bolgarskih trgovcev, ki se bodo udeležili HI. vsedržav-nega kongresa jugoslovenskega trgovstva. Med njimi bo tudi več odličnih predstavnikov iz bolgarskih gospodarskih krogov, kakor predsednik bolgarske trgovske zveze minister n. r. g. Dimitar D. Vliev, predsedniki in tajniki bolgarskih gospodarskih strokovnih združenj, tajnik sofijske blagovne borze g. dr. Nedju V. Nedev i. dr. Poleg večjega števila trgovcev iz Sofije so zastopani tudi trgovci iz Kjustendila, Plev-ne. Kalugerova (Pazardžik), Gabrova, Ber-kovice, Vratec, Ajtosa, Radomira, Suhin-dola, Ruse in Ihtimana.
Zavedajoč se velikega pomena tesnih gospodarskih stikov med obema bratskima južnoslovanskima državama vabi Jugoslo-vensko-bolgarska liga svoje člane in ostalo javnost, da se v čim večjem številu udeleži sprejema na glavnem kolodvoru ter da izo-
besi v pozdrav bratskim gostom na svojih hišah državne zastave.
Bratski predstavniki bolgarskega trgovstva ostanejo med nami predvidoma do torka. V tem času si bodo ogledali zanimivosti našega mesta in naš velesejem ter se tudi udeležili raznih kulturnih prireditev, zlasti nocojšnjega koncerta Akademskega pevskega zbora v »Unionu«. Zato vabi Jugoslovensko-bolgarska liga svoje člane, da se tudi tega koncerta v čim čast-nejšem številu udeleže. V ponedeljek se bodo bratski gostje s posebnimi avtobusi odpeljali na Gorenjsko.
20 letnica ustrelitve čsU vojakov v Kragujevcu
Letos 21. junija bo minilo 20 let, odkar je bito v Kragujevcu ustreljenih 40 češkoslovaških vojakov, ki so pripadali 71. a. o. pešpolka. Kragujevac je bil takrat zaseden od Avstrijcev in Madžarov, češkoslovaški vojaki, ogorčeni zaradi trpljenja in mučenja srbskega prebivalstva, so se dvignili z domačini k uporu in so se nekaj dni junaško držali v borbi z nasilniki. Naposled pa so morali podleči in sledila je strašna sodba. 40 smrtnih žrtev je moralo potrditi krvno bratstvo čehoslovakov in Jugoslovanov.
Kragujevška mestna občina je sklenila V zvezi z Jč ligami prirediti svečano proslavo 20-letnice. Proslavi bo prisostvoval divi-zijski general Viest, bivši dobrovoljec iz skupnih borb v Dobrudži, ki bo zastopal češkoslovaško vojsko. Ker pade 20-letnica na delavnik, bo proslava dva dni prej, v nedeljo, 19. junija. Poleg domačinov iz mesta m prostrane okolice se bodo na proslavi zbrali delegati in člani JČ lig iz vse države. Svečanost bo na kraja, kjer so bili češkoslovaški vojaki ustreljeni, ob skupni grobnici in spomeniku. To bo ena izmed najpomembnejših manifestacij bratstva v okviru proslavljanja 20-letnice naše in češkoslovaške svobode.
Nj. Vis. knez namestnik Pavle na cestni razstavi
Včeraj smo že poročali o obisku NJ. Vis. kneza namestnika na ljubljanskem velesejmu. Knez se je posebno zanimal za cestno razstavo, ki stoji pod njegovim visokim pokroviteljstvom. Razstavo mu je pojasnjeval predsednik ljubljanskega Društva za ceste dr. Vinko Vrhunec. Naša slika predstavlja Nj. Vis. kneza namestnika v razgovoru z dr. Vrhuncem.
Ljubljanska Jčliga o svojem delu
Ljubljana, 9. junija Snoči se je vtisi 1 v Kazini redni obori zbor tukajšnje Jugoslov.-češkoslov. lige, združen z občnim zborom Izvršilnega odbora lig dravske banovine. Za zborovanje se je pokazalo toliko zanimanja, da je društven lokal postal pretesen in so se zborovalci preselili v sosedno večjo dvorano. Tudi ta izredna udeležba je pokazala, da vse, kar .je češkoslovaškega, uživa v naši pošteni, demokratično usmerjeni javnosti čedalje večje simpatije. Med zborovalci so bili tudi nekateri predstavitel.ji ostalih lig v banovini, tako n. pr. predsednik lige v Kranju direktor dr. Simon Dolar, odbornik mariborske lige prof. Šedivy. dr. Kijovsky za novomeško ligo i. dr.
Za občni zbor je izdala liubljanflka liga v brošuri na 44 straneh pregledno poročilo, kt
pod not no kilormira o stanju ki delovanja, te najdejavnejše Jč lige v naši kraljevini. Zato se ie laihko predsednik dr. Egon Starč omejil v svojem poročilu samo na rekapitu-kacijo najvažnejših točk, pred tem pa je % zborovalci vred počastil spomin nekaterih pokojnikov, med njimi prezadenta Osvoboditelja T. G. Masaryka, izmed članov iige pa se je prav posebej spomnil enega najzaslužnejših kulturnih delavcev ta jugoslov-oeškoslov. vzajemnost, pisatelja dr. Ivana Laha. Iz obsežne delavnosti ljubljanske lige je treba poudariti zlasti dva velika uspeha minulega poslovnega leta: češke jezikovne tečaje, h katerim ee je priglasilo okrog 900 dijakov in serijo 42 propagandnih prireditev s predavanji in filmi, ki so razširile ideje Jč lig v najširše vrste našega naroda in vzbudile nausimpatičnejše odmeve. Tretji pomembnejši uspeh ljubljanske Jč lige je ustanovitev novih lig v Novem mestu, Murski Soboti in Jesenicah medtem ko se v nekaterih mestih še pripravlja ustanovitev krajevne lige. Tako bo naša banovina naj-gosteje prepredena z mrežo organizacij, ki poglabljajo jugoslov.-češkoelovaško vzajemnost in varujejo preizkušeno geslo: Zvestoba za zvestobo!
O notranjem delu fige je poročal tajnik doc. dr. Vladimir Murko, blagajniško stanje je orisal dr. Albin Stelč, nakar sta poročala še zastopnika Akademskega m šolskega odseka. Po razrešnici so se izvršile volitve. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik dr. Egoa Starč, v odbor pa pretežno prejšnji člaini odbora, ki eo bUi pomnoženi z nekaterimi novimi, mlajšimi sodelavci. — V imenu Jugoslov.-bolgarske lige je pozdravil zborovalce Veko6lav Bučar in občni zbor je navdušeno odobril stremljenje po ožjem sodelovanju obeh lig in sploh
zobna pasta Chlorodont
vseh slovansko »merjenih društev v Ljubljani.
Ob oni ztor Izvrši lnega odbora fig dravske banovine ie rešil predvsem formalne zadeve. Zastopnik mariborske lige prof. Še-dwy je v svojem govoru sprožil več predlogov in nasvetov ter poročal o nekaterih načrtih mariborske lige. Ve6 zbor je potekel v atmosferi globokih in iskrenih simpatij do bratskega češkoslovaškega naroda, simpatij, ki jih ne more oslabiti porazno dejstvo, da je prav včeraj eden izmed ljubljanskih dnevnikov obsul Češkoslovaško s klevetam, kakor se sitalno pojavljajo v znanih tiskovnih kampanjah, katerih ozadje je bilo prav v zadnjem času do dobrega razkrito.
............. ................ II'	...........................
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletjaI
Na veselici ustreljen zaradi ljubosumnosti
France Kramberger je podlegel strašni poškodbi
Ptuj, 9. junija
Včeraj smo porooaS o tragičnem dogodku, ki se je primeril pri Sv. Bollenku na binkoštno nedeljo. Znane eo naslednje podrobnosti: Gasilska četa pri Sv. Bolfenku je imela tombolo, h kateri se je zbralo mnogo ljudstva, ki je pozorno čakalo na sreča Na prireditev je pmišel tudi 21-letni kmečki fant France Kramberger iz Skrinja ve, občina Sv. Urban. Prispel je s kolesom na tombolo ki je bil nenavadno dobro razpoložen. Po tomboli se je Kramberger podal v bližnjo gostilno, kjer se re večja družba razveseljevala s plesom. Naenkrat pa je neznan lani ie hudobije vrgel na oder svinjska črevesa. kar je povzročilo zmedo ln prepir.
Že blizu polnoči se je France Kramterger podal z veseličnega prostora proti domu. Tu pa ie nenadno padel strel in Kramberger se je zgrudil, zadet v trebuh. Smrtno nevarno ranjenega Krambergerja so vaščani prepeljali v ptujsko bolnišnica Zdravniki eo ■takoj uvideli, da ima črevesje na več mestih prestreljeno. Zato mu niso mogli nuditi nobene pomoči. V ponedeljek zjutraj eo zatorej dali ubogesra fanta zozet zapeljati na dom. V noči od ponedeljka na torek ga je smrt rešila strašnega trpljenja.
TrapJo so nato v torek prepeljali v mrtvašnico v Sveti ncih pri Sv. Urbanu, kjer je bila v sredo popoldne sodna obdukcija, ki sta se je udeležila zdravnik dr. Vrečko in 9odnik Grm iz Ptuja. Orožniki eo med tem poiskali napadalca Martina Čeha iz Ločiča ter ga izročili ptujskemu sodišču. Po poizvedbah so orožniki dognali, da je vladalo med
Francem Kramberger jem in Martinom Ce bom staro sovraštvo, ker se je Kramberger hotel oženiti z dekletom, v katero je bil za-ljubljen Martin Čeh. Franceta Krambergerja so danes položili v Svetincih k večnemu počitku.
Po krvavem spopadu prijeta na begu
Maribor, 9. junija.
Kakor smo že poročali, je bil na binkoštno soboto v črni pri Prevaljah krvav pretep med vrnjenimi drvarji, ki je zahteval tutfi človeško življenje, dočim so drugo žrtev s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico. Obdukcija žrtve podivjanih fantov 23 letnega Andreja Napotnika je dognala, da je pokojni Napotnik dobil 10 zabodljajev po vsem telesu, od katerih sta bila dva absolutno smrtnonosna in bi bila tudi takojšnja zdravniška pomoč zaman.
Orožniki so aretirali 6 oseb, dočim sta dva glavna krivca pobegnila. Orožniki so ju takoj pričeli zasledovati ter se jim je posrečilo, da so na cesti med Šoštanjem in Za vod no aretirali 23 letnega delavca Franca Kod run a iz Šoštanja in 33 letnega delavca Franca Zalarja iz Begornja. Pri telesni preiskavi so našli orožniki pri K od runu še krvav žepni nož in je Kodrun po daljšem oklevanju priznal, da se je udeležil pretepa in da je v silobranu zabodel Napotnika. Vse aretirance so orožniki po zaslišanju oddali v sodne zapore.
Letos razveseljuje številne posetnike velesejma Izvrstna godba iz Kolina, iz domovine slovitega organizatorja godbe na pihala, očeta Kmoha, Godba, ki ji pripadajo sami mladi češki fantje, ki nastopajo zdaj v Ljubljani v slikovitih narodnih nošah, je bila ustanovljena že pred 70 leti. Zadnjih 7 let jo vodi marljivi kapeJnik Gabrijel Vagner. Ob binkoštnih praznikih je neutrudljžva godba razvnela tisočere goste, ki so do kraja napolnili restavracijske prostore na veseHčnem prostora, pa tudi sicer so marljivi
»ftkripavci« deležni splošnih simpatij	/
Rožnik je otvoril poletje
Topli dnevi so izvabili iz zemlje zamujeno rast
Minili so majniški dnevi, zaključila se je trimesečna doba pomladi in že devet dni rožnika pohitevamo v meteorološko poletje. Kakor le malokdaj nam je letošnji prehod iz pomladi v poletje čez noč prinesel stanovitno lepo in vroče poletno vreme.
Letošnji maj je bil razmeroma hladnejši kakor druga leta. V tednih opevanega meseca ljubezenskih sanj so se zvrstili vsi prilastki nevšečnega vremena, nekaj je pa le bilo dni, ko se je v pomladni sinjini neba zrcalila lepota razcvele narave. Živo 9rebro je ves mesec občutno menjavalo svoje najvišje dnevno stanje in ves potek vremena v letošnjem maju bi prej lahko vzporedili z aprilskimi muhavostmi, kakor najlepšim pomladnim mesecem
Toplotna krivulja dnevnih viškov je do 4 maja polagoma rasla, naslednji dan spet Občutno padla za 9° na najnižje stanje 10® C. Naslednja majniška noč je bila najhladnejša v vsem mesecu in živo srebro je ponekod zlezlo po več stopinj pod ledišče. Do 8. maja je toplota podnevi narasla za 8.2°, do STede meseca znova padla za 6° C. Sledila je stanovitna doba visokega azorske-ga anticiklona, ko se je toplota podnevi stopnjevala do najtoplejšega dne 17. maja, ko smo v Ljubljani zabeležili 24.4, v Ma-»bora 25. s Zagrebu in Solita 26. Bcoejca-
. du in Sarajevu 27° C. V nekaterih krajih
I Banata je prigrevica že tedaj dvignila živo srebro na 30°.
Lepemu vremenu sredi maja je nenado-doma sledil občuten padec temperature za 11.4° Dne 21. maja smo imeli v Ljubljani ponoči in podnevi 13°. Do kraja mescca je toplota še nihala sem in tja ter v presledkih dosegla 20 in 22°. V enakem nihanju je potekala tudi nočna temperatura.
Maksimalni povpreček majniških padavin v Ljubljani znaša 108 mm. letos se je v 14 padavinskih dneh izlilo 115 mm dežja. Razmeroma normalno deževje je pa bilo zelo neenakomerno razdeljeno in rekordni nalivi od 19 do 21. maja so povzročili, da so vode prestopile bregove.
Tipični znaik za letošnje pomladno vreme so bili zakasneli ekvinokcialni ciklon-ski viharji z močnimi nevihtami in plohami. Sonce se je bilo že visoko vzpelo nad obzorjem, menjava različno segretih zračnih struj nad morjem in kopnim je pa preprečila, da bi se zrak in zemlja močneje segrela. Toplejši maj 1. 1934 je n. pr. dvignil živo srebro v Ljubljani na 26.5, v Zagrebu in Sarajevu na 28. Skoplju 29. Splitu 30 in Beogradu 31® C! Letos je imel maj le 8 dni, ko je bilo opoldne toplo nad 20°, L 1934 jih je bilo 21i
Nenadne temperaturne spremembe so v maju znatno zavrle rast. Slana, toča in sneg so večkrat silili v doline, še na kraju meseca je hladen veter vrgel do pol metra snega na planine. V rožniku, prvem poletnem mesecu se je pa čez noč razgrnilo nebo, postalo je vsak dan topleje, tako da se je v prazničnih Binkoštih kopalo v soncu na tisoče zakasnelih raznovrstnih cvetnih čaš. Visoko so pognale trave in kakor žita nastavile svoje klasje. Iz goste zelene ruše poganjajo med bilkami visokostebelne cvetlice in ko bo skoraj že zapela po travnikih v prvi zori kosa, se bo pod vročim soncem kopičilo grabljicam dišeče sena ki ga je v minili zimi že povsod primanjkovalo. Po bregovih mežika zlatorumeni cvet nagnoja, duhteči grozdi metuljastega cvetja akacij vabijo k sebi pridne čebele. Med srčastimi listi lepega lipovega drevja se odpira dišeče cvetje, kmalu so bodo razgrnile po krošnjah plemenitega kostanja svetlorumene mačice. Vsenaokrog je zemlja kakor sproščena zadihala in pognala iz sebe dolgo zadržano rast.
Lepo vreme prvega tedna v rožnika nam je naklonil stanovitni anticiklon, ki SC zasidral globoko nad Evropo. Mimogrede je bil segel k nam pred prazniki nevihtni naliv, poslej je toplota vsak dan naraščala Dne 1. junija je bilo v Ljubljani 19®, 2. junija že 25.6®. Naslednji dan je bilo še bolj toplo 26*. Po nalivih v naši soseščini je od 4. <k> 6. t m. bik» v
kar drugod po državi, kjer so dosegli 29. do 30 stopinj C. V torek smo imeli v Ljubljani 26-5, včeraj 25.4, danes 262 stop. G V južno vzhodni polovici države je pritisnila prava poletna vročina m so celo ob morju, v Splitu zabeležili 30, v Dubrovniku 31° C! Po vsej državi se je danes še bolj zjasnilo in barometer se dobro drži.
Toplo vreme z močnim segrevanjem zemlje podnevi, stopnjujočim izžarevanjem ponoči je otvorilo kopalno sezijo tudi na prostem Tja do kresa, ko se bo dvigalo sonce vsak dan više, se bodo zvrstila zgodnja poletna jutra, ko se v prvi zarji nudi očem nepopisno lep prizor. Ko sniva Ljubljana v globokem spancu se v prvem rahlem svit« napovedanega dne že drami ptičji zbor in ubira jutranje popevke. Ko se čez travnike zatrepeče v podnožje Tivolskega gozda rdeči žar vstajajočega sonca, se razlije med drevje pravljična lepota prelestnih barv. Posebno lep je pogled, kadar se v prvi zarji goreče sončne oble tihotapi zardela svetloba za brezovim gajem globoko v gozdni mrak. Bela debla brer se kakor zardele umivajo v sončnih pramenih, dolge rdeče proge jutranjega žara se izgubljajo globoko v gozd in tvorijo s sencami debel sliko, ki je ne more ovekovečrti še tako spretna umetnikova roka. Vsako živo bitje, ki se požene sko^ rajni trak vstajajočega sonca, je kakor pravljična, tajins^a^, ^p- 9 čndorita feftt prtoriai	_
ti i1
©muce vesli
Kar je treba dodati . • •
K poročilu o zborovanju meščanskošol-tkega učiteljstva smo prejeli tole dopolni-to: Udeleženci torkovega zborovanja učiteljev meščanskih šol so z začudenjem prebrali poročilo v »Jutru« z dne 8. junija, kjer je izpuščeno baš to. o čemer je zbor razpravljal pretežni del časa. Našim čita-teljem je gotovo še v spominu članek, ki je izšel ob času upokojitev najbolj znanih ravnateljev in učiteljev meščanskih šol, ki je naletel vsepovsod na splošno odobravanje. Pisec je jasno in krepko povedal, naj se upokojeni reakiivirajo. in napredujejo v položaj, na katerega so čakali 7 let in potem zno\>a u pokoj e. ker so doslužili. Od tedaj pa do danes je pa prišlo s šepetanjem marsikaj v javnost, ki postavlja po-edince iz vrši učiteljev meščanskih šol v kaj čudno luč, ker so bojda izza ovinka iz stremuških nagnenj povzročili■ upokojitev svojih starejših tovarišev in si njihova mesta že kar porazdelili.
To je tista točka. okrog katere se je sukala razprava Sprejet je bil predlog, da zbor na s t rož je obsoja tako postopanje, ki grobo kaže na nizko moralo prizadetih. Načelo se ie tudi vprašanje nepodpisanih ovadb, ki so po\'zročile ovadenim veliko gorja, ovaduhom pa prinesle malo slave. Sekcija naj vodi v računu zadeve za učitelje premeščenih upraviteljev gg. Šentjur-ca. Lapajneta, Lajovica, ki so na ta ali oni način postali žrtve neiovariškega ravnanja svojih tovarišev-stremuhov. Je nekaj gnilega v današnji družbi, ki mora za ozdravljenje izločiti iz svoje srede vse take in podobne pojave. Nič drugega ne kaže tudi učiteljem meščanskih šol, ki naj strnejo svoje vrste in se poslužijo poštenosti za dosego svojih vzvišenih ciljev v korist šole in na-
roda.
ov
; /J O^
BROMOVE. JODOVE IN SLANE KURE.
PLAŽNO KOPALIŠČE KOTEL I. RED *. 200 SOB.
CENE PEI,"SIONA ZMERNE

' . palač® pojasnua	rwSe
iiovei p
+ Jubilejna proslava v Rušah. Kakor nam poroča jo iz Ruš, je vseh tamošnjih 14 dru-Štev skle«ilo. da bodo skupno proslavila 20-letnico obstoja Jugoslavije. Proslava bo 24. julija t. 1. Takrat bodo vsa ruška društva brez razlike na politično opredelitev, skupno z vsem prebivalstvom, svečano počastila spomin na največji državni in narodni zgodovinski dogodek, na naše zedinjenje ter ma ustanovitev naše narodne in svobodne države. Dopoldne bo ob knežjem kamnu, tem simbolu nase narodne suverenosti pred tisoč leti, velika slavnost, popoldne pa bo na eokolskem letnem telovadišeu predstava »Miklove Zale;. Med društven i pripravljalni odbor že sedaj opozarja društva in vso javnost na to svečanost ter jih prosi, da si nedeljo 24. julija rezervirajo za pomembno naročimo manifestacijo ob naši severni meji
+ Razpisana služba. Kr. uprava dravske banovine razpisuje službeno mesto geologa-uradniškega pripravnika VIII. položajne skupine pri tehničnem oddelku kr. banske uprave. Prošnje je vložiti najkasneje do 28. [iimija pri ba.nski upravi v Ljubljani.
19. VI. Trst! Prijave do 13. t m. »OKORN«.
+ V preranem grobu. V Ajdovščini je umrl trgovec gosp. Vladimir Dolenec, iz znane narodme družine. Pokojnik je bil :io-bričina. ki je želel svojemu bližnjemu samo dobro. Pred svetovno vojno je bil eden k med onih Sokolov, ki s»o orali v teh krajih ledino. Življenje mu je bilo trnjeva pot. Kako je bil pokojnik priljubljen, je pričal nad vse lepi pogreb. Domači trgovci so ga nesli na pokopališče da bo pod sivim Čavrnom siadko spal. Naj mu bo lahka vipavska zemlja! Užaloščeni soprogi in drugim sorodnikom t-u in ongtram meje naše odikrito soža-lje!
*	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca maja 1938: I. Podružnice. Celje m. 500 din; Slovenj Gradec ž. 903 din; Novo mesto ž. 60 din; Tržič 50 din, Šiška m. 123.25 din; Slov. Konjice 382.93 din; Beograd 1.277 din; Ljubljana šentp. m. 252 din; Ljubljana, šentp. ž. 9.492.50 din; Ljubljana, šentjakobsko trnovska m. 5000 din; Ljubljana, šentjakobsko trnovska ž. 5077 din, Ljubljana, mestna ž. 14 din; — II. Tomo Zupana sklad: podružnica Kranj 2000 din: — III. Kočevski dinar podružnica Beograd 100 din. — IV. Razni prispevki. Zanatska banka Ljubljana 50 din; mestna občina Novo mesto 100 din; Celjska posojilnica 200 din; Dr. R. Sajovic, Ljubljana, pokroviteljnina 300 din; dr. F. Pirnat Maribor 50 din; upr. »Jutra« 100 din; Ana Pretnar, Zemun 100 din; I. Klemene, Ljubljana 200 din; neimenovan 200 din; A. Potočnik 400 din; A. Regi 170 din; Iv. Rozman 70 din; I. Mar-kelj 150 din; skupaj 25.521.68 din.
*	Tri sto orožnikov išče razbojnika Doki ča. Poročali smo, da je na glavo poslednjega razbojnika v homoljskem srezu Pavla Dokiča razpisanih 100.000 din nagrade. Po raznih zasedah preži na hajduka 110 orožnikov in še je bilo poslanih 200 mož, da hajduka čimprej ujamejo, že nekaj dni ni za hajdukom nobenih sledov; kakor da se je pogreznal x Mntfje,
* Obramba pred letalskimi napadi. Kakor
smo že opozorili, ima mednarodna letalska razstava v Beogradu tudi cel paviljon, ki je posvečen zaščitnim sredstvom pred napadi iz zraka. Razstava nazorno predočuje vse, kar bi moral za primer vojne vederti vsak državljan v svajam interesu, kakor tudi v interesu svojcev in svoje okolice. Na razpolago so tudi naše zaščitne maske proti strupenim plinom in varnostne obleke, kii se oddajajo po lastni nabavni ceni. Opozarjaiuio vse obiskovalce letalske razstave, naj si pozorno ogledajo tudi oddelek za zaščito pred letalskimi napadi.
BRILJANTI ZLATNINA
ŠVIC.
URE
pn
ČUDEN
PREŠERNOVA 1
+ Za narodno-obrambni sklad >Pirhova
akcija Bran-i-bora« so velikodušno darovale tele šale: obe dekliški meščanski šoli v Mariboru po 1(JQ din, meščanska šola v Tržiču 74.25, v Slovenski Bistrici 101, v Ribnici 50.25. realna gimnazija v Kranju 731.25 in v Celju 30, podružnica Branitora v Kranju 1.060, profesorski zbor klasične gimnazije v Mariboru 47.50, ter osnovne šole II. deška v Mariboru 45 Priimskovo 123.50. Mohorje 50. Hotiza 77, Št. Vid pri Ptuju 60, Zagradec 14.50, Krvava peč 13. Leskovec pri Krškem 43.25, Gaber pri Škof ji Loki 33.50, Pameče 41.75, Rateče Planica 18.50, Pišece 49, Bevke 30. Tunjioe 90 Mavrlen 15. dekliška v rib-nici 153 in zasebna dekliška v Repnjem 50 din. skupno 3201.25 din.
25.—29. VI. v Dolomite! Prijave do 20. t. m. »OKORN«.
*	Tragična smrt četniškega vojvode Krstila. Da v Metchiji še ni popolnoma iztreblje-no početje posameznih zarotnikov, priča za vraten napad na četniškega vojvodo, rezervnega kapetana Milica Krstiea. Našli so ga mrtvega 2 km daleč od njegove hiše v Istoku pri Peči. Neznan zločinec, ga je ustrelil iz zasede. Milic Kr&tič je bil potomec stare srbske rod o v ime in s« .i*? izkazal zlasti v borbah s kaeaki. Pridobil si je velike zasluge za vzpostavitev reda in miru v Metobiji. K njegovemu pogrebu se je zbralo mnogo srbskega prebivalstva.
*	PoizKusna vožnja novih motornih vlakov. Kompozicje novih motornih vlakov, izdelane v fcrodski tovarni, so napravile v torek 7. t. m. poizlrusno vožnjo do Dobo-ja, ki je v vsakem pogledu dobrQ uspela. Draga poizkusita vožnja bo do Dubrovnika in potem pa še na ostalih progah, kjer nameravajo uvesti take vlake.
*	Zakonske zadeve. V vasi Kovišnici, nedaleč od Negctina, sta živela 10 let v zakonu E 5an in Kristina Petrovič. Zadnje čase je Kristina našla ljubimca in je naposled zapustila moža. Nedavno jutro pa se je spet vrnila domov in tedaj je Dušan potegnil nož ter ženo popolnoma razmesa-ril. — Iz Subotice poročajo: Mestni koči-jaž Mihajlo Szakal se je hudo zameril svoji ženi, ker ji ni maral kupiti svilene oboke. žena je bila tako užaljena da je ponoči udarila moža s sekiro. Po šestih dneh trpljenja je Mihajlo izdihnil žena pa bo namesto svile oblekla raševino. — Veselega je zgodba iz Niša, kjer je znan; bogataš, trgovec z železnino Cedomir Sta-menkovič tožil svojo lepo ženico Radmilo zavoljo nezvestobe Začelo se je pravdanje, toda preden je sodišče moglo prav poseči vmes, sta se zakonca lepo pobotala.
*	Tisoč let staro jajce so odkopali v vasi Mravincih v Dalmaciji, kjer izkopavajo starohrvatske grobove. Doslej so izkopali že okrog 100 grobov. Starinsko jajce, ki so ga izročili v varstvo hrvatskemu starinskemu društvu »Bihač«, je bržčas ostanek hrane, ki so jo pagani polagali mrličem v grob za popotnico na drugi svet.
Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja.
Ogi ceg Dr. 15. 485/35
lz Liublfane
u_ Uprava Hubadove župe vabi vse prijatelje pokojnega skladatelja Emila Adamiča in oboževatelje njegove glasbene umetnosti, da se udeleže koncerta njegovih skladb, ki se bodo izvajale v sototo zvečer ob odkritju njegovega kipa v parku pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici. Nastopi do 500 pevk in pevcev, ki delujejo v 11 pevskih društvih. Včlanjene zbore izven Ljubljane vabim,o. da se tega koncerta udeleže vsa] po zastopstvu vsi pa z zastavami, ki se poklonijo pri odkritju. — Pevska društva ki nimajo pevovodje iin je zaradi tega njih delovanje ovirano ali nemogoče, nai to nujno sporoče župani upravi, ki bo po JPS^v Beogradu posredovala za uamestitev uoiteljev-pevovodij v dotičnih krajih.
n— Papa Danilo bo prihodnje dni slavil
80-lertnioo rojstva. Proslavil bo ta znameniti dan svojega življenja z nastopom v operi. Natančnejše podatke bomo objavili pravočasno. že zdaj pa opozarjamo njegove številne častilce na redko slavje, združeno seveda z obligatnim jubilejem, kakor se spodobi.
n— Cerkveni koncert, pri katerem sodelujejo operna pevka Zlata Gjimgjenac-Gavela baritonist Kolacio. prof. Pavel Ranč'gaj na orglah in Ljubljanski komorni kvartet, bo v ponedeljek ob 20. v frančiškanski cerkvi. Spored obsega poleg domačih del tudi celo vrsto za izvajanje v cerkvi primernih skladb svetovnih avtonev, predvsem raj-večjih zastopnikov klasične glasbene dobe. Vstopnice od 20 din navzdol se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— Operna šola ljubljanska dri. konser-vatorija bo imela letos samo 1 produkcijo v ponedeljek ob pol 21. uri v opernem gledališču. Izvajala bo odlomke iz oper Ma-non, Werther, Carjeva nevesta. Mignon. Giu-maSL, Lakme in Prodana nevesia. Vmes bo plesala nekatere plese. Režijo ima operni pevec Robert Primožič, režiser Na rod nega gledališča plese je uvežbal baletni mojster inž. Peter Golovin, glasbeno vodstvo imata prof. Karel Jeraj in kapelnik dr. Švara. Plesne točke spremlja konservatorist Samo Hu-bad. Prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi..
Senzacija je res pralni aparat
t?
MIELE"
kateri se do 13. t. m. praktično razkazuje v Gosposvetski cesti 16, na dvorišču. To je nemški pralni aparat, z vrlinami najnovejše tehnike, in je res vredno, da si ga vsak ogleda. Interesantno je, kako čuva perilo, in s kako malimi stroški v najkrajšem času svojo delo opravlja. Truda ni več pri pranju.
u— Razstava risb in ročnih del. ki so ;ih
izdelali učenci in učenke državnega učiteljišča in državne ženske realne gimnazije v Ljubljani bo odprta v soboto 11. junija od 8. do 12. in od 15. do 19. ter v nedeljo 12. t. m. oJ 8. do 12. Razstava bo v II. nadstropju državnega učiteljišča, Reslijeva cesta 10. vhod na moški ali na ženski strani. Starši in prijatelji šo'ske mladine vabljeni Vstopnine ne bo.
n— Na državni klasični gimnaziji v Ljubljani bodo sprejemni izpiti za I. razred 25. junija. Prijave ee bodo sprejemale od 20. ao 23. junija dopoldne. Natančne ša pojasnila so razvidna z objave na oglasni deski gimnazije.
MODNI ATELJE
BAZANELLA
Po vrnitvi iz inozemstva, zopet redno dela, ter se svojim cenjenim damam najtopleje priporoča._
u_ Stavbno gibanje v preteklih tednih.
Gradbena delavnost se je zavoljo_ lepšega v.emena precej razmahnila. Poleg štirih reprezentativnih stavb, vseučiliške knjižnice, Maverjeve palače. >Slona« in palače > Slavi je', v osrčju mesita je gradbeno podjetje inž. Jos. Dedek še pričeflo dolgo pričakovano, mogočno stavbo valetvrdke Bait'e nasproti pošte. Prvi dve poslopji sta že pod streho, a palača zavarovalne banke »Slavije« v Gajevi ulici se bliža prvemu nadstropju. V Prešernovi ulici prenavlja Stavbna družba pročelje poslopja Kreditnega zavoda. Pred škofijo štev. 19. je postavil stavbenik Ivan Bricelj visok oder, da bo prenovil fasado hiše tovarnarja Staneta Vidmarja. Na Dolenjski cesti štev, 12 bodo istotako prenovili ospredja enonad-sitropne. nekdaj Babičeve hiše. zdaj lastnine Ciril-Metodove družbe. V Karunovi ulici poleg trnovske župne cerkve so pri hiši štev. 3 vstavili nova okna in nanovo prepleskali vso zunanjo stran. Sosediu prof. Franju Siču pravkar prenavlja trnovski stavbenik Ivan Slokan zunanjščino njegove enonadstrof«e hiše v Vogelni ulici štev 3. V Cerkveni_ ulici je lastnica enonadstropne hiše štev. 5. g. Hamova pustila po stavbeniku Franju Eli-kanu z Dolenjske ceste nanovo preurediti vse zunanje lice s tem. da je vstavila moderna okna in prepleskala hišno fasado. Hišni posestnik štev. 9. v isti ulici pa je razširil in nadomestil stara strohnela oikua^ z novimi in pravkar ometavajo to staro hišico, še pravi tip nekdanjih ribiških prebivališč. Obnovitev pročelja šentjakobske cerkve, o čemer smo že poročali, je prevzel znani gradbenik Jakob Kale. Nova razporeditev potov in izprehajališč v parku na Kralja Petra trgu se bliža svojemu koncu in bo novi aranžman tega parka že nudil številnim obiskovalcem ljubljanskega velesejma obilo pozornosti in užitka. Sploh v zadnjem času nastajajo lepi in modemi trgovski lokali tako na Miklošičevi cesti, kakor tudi v Selen-burgovi ulici. Zida in prenavlja se na raznih krajih področja Ljubljane. Živahna pa je gradbena delavnost tudi na periferiji.
15.—24. VL Dunaj, Berlin, Miinchen! »OKORN«.
Samo še danes si lahko ogledate šlageropereto
Netson Eddy R O S A L I E Kino Matica
Od danes naprej poletne znižane cene!
Predstavi samo ob 16. in 21.15 uri!
I
n— Ljubljanskemu občinstvu, obiskovalcem velesejma. udeležencem kongresa! Akademski pevski zbor v Ljubljani pod pokroviteljstvom Nj. Ved. kraljice Marije, priredi drevi koncert slovenske narodne pesmi iz vseh časov in krajev naše domovine. Koncert se prične ob 20. uri v veliki unionski dvorani. Komcert vodli zborov dirigent France Marolt. Prodaja vstopnic in programov na univerzi v vratarjevi loži, od 17. nre dalie pa pri kino-blagajni v hotelu Union. Pohitite z nakupom vstopnic!
u— Sklepna produkcija šole Glasbene Ma-tifce bo drevi ob 18.15. Produkcija, na kateri nastopi cela vrsta gojencev klavirskega in violinsfkega oddelka, bo v veliki Filharmo-nični d-voraoi. Spored se dobi po 3 din v knjigami Glasbene Matice. — Državni kon-servatorij t«o imel v ponedeljek dve produkciji: ob 18-.15 bo v Filharmonični dvorani produkcija komorne šole, ki jo vodi prof. Karel Rupel, ob pol 21. pa v opernem gledališču produkcija operne šole, ki jo vodi režiser Robert Primožič. Podrobna sporeda javimo. Za produkcijo komorne šole se dobe sporedi v knjigarni Glasbene MaJtice, za operno produkcijo pa pri dnevni blagajni v operi; oeoe ao ista, kakor za di jaške predsta-SBk
n— Sprejemni izpiti za I. razred na državni ženski realni gimnaziji v Ljubljani
(Resijeva c.). Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kolkovane z lOdinarskim kolkom, se bodo sprej eni al e v ravnatelje vi pisarni 21. in 22. t m. od 9. do 12. Prošnji, ki naj bo pisana na celi poli, je priložiti krstni list in izpričevalo osnovne šole (ne šolsko knjižico). Sprejemale se bodo učenke, rojene v letih 1925. do 1928. Pri oddaji prošnje bo vsaka učenka izvedela, kdaj bo delala izpit. Izpiti bodo 23. 24. in po potrebi 25. t. m. ob 8.
Lepo in praktično
maturi tetno darilo
za pridno dijakinjo ali dijaka je
fotoaparat s samosprožflcem za ceno DIN 300.— katerega kupite pri
Foto Touristu Lojzu šnracii
v Ljubljani« na Aleksandrovi cesti št. 8« kateri se zaveže, da Vas nauči lepo fotografirati, ter istega vedno rad zamenja za drugega, ako z istim ne bi bili zadovoljni, ali če pride nov model is tovarne!
BI pnuABj uij<xn
u— Nov grob. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Rudolf Hafner, drogist. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob pol 18. Lep mu spomin, žalujoči družini naše iskreno so-
žalje!
d— Izpopolnjujemo. V &redo smo beležili novice o prezidavi staroshvne gostilne pri Figovcu. Bilo ie omenjeno, da vrši restavracijska dela tvrdka liabiček. kar pet je pomota in se mora pravilno glasiti: H avli-ček brata Napačno je bil omenjen tudi inž. Ivan Ledi (kot Sedi).
I
KINO UNION. TeL 22-21
Danes odpadejo vse predstave zaradi koncerta.
I
u— Uprava kina Matice obvešča cenjeno občinstvo, da veljajo od danes naprej za vse predstave poletne znižane cene. Kakor doslej, bodo na sporedu še vedno premierski filmi svetovnih produkcij, na kar uprava še posebno opozarja!
u— Pleskarska deli v šoli v Mostah razpiše mestno poglavarstvo ljubljansko v »Službenem listu-: 11. t. m.
I Počitnice v kopališču na zgornjem Jadranu
OPATIJA (Abbazia):
Riviera en vogue.
BRIONI:
polo, golf, yachting.
GRADE* (Grado):
morska plaža, kure z morsko vodo.
PORTOROSE:
termalno kopališče, plaža.
TRST:
Lirična filmska predvajanja v gradu sv. Justa (Castello San Giusto).
Obiščite Postojnsko jamo!
Lirična sezija v areni v Pulju (Pola). Informacije: ENIT, Petra Koeiča br. 6, Beograd in vse zdraviliške uprave posameznih kopališč (Azienda di Cura).
dfi/ uimuu liul
rv>vr<tn? v vsakem m riki • 'lesrovano osetinostio n tradiciiu. Lastna plaza. I eni*, uaraze Cena za pension od lir 4{M)5'-
Odiicna rodbinska tuša uk ob morju, Južna obala, lastno morsko kopališče. Moderen komrort Najfinejša dunajska kuhinja. Predseziia: 27-38 Lir. <eriia: 4? Lir
nitl-!i Ntinoiiak Hfltfl lam prvovrsten rodbinski pension. Lastna plaza. V vi=>oki seziji od Lit. — foiasmla 'HalllO 'MUUdtlfll nUIB' Ju IU VX aronslits -Cook Zasreb, lelačičev tre 13 in Putnik. hotel Metronol v Ljubljan
OPATIJA (ABBAZIA) — Hotel Corso — Ploebst
Vse sobe s tekočo mrzlo in toplo vodo. Zmerne cene.
Iz Celja
KINO UNION. »TAJNOSTI DVORCA VOGELOD«
KLNO METROPOL. — Danes zaanjikrai muzikalnl šlager »PLEŠEM ZA TEBE«.
e— Usodna eksplozija. V sredo Dopoldne so 6e vračali trije bratje, 13-letni Ivan, 11-letni Martin in 8-letni Štefan štor, posesit-nikovi sinovi iz Osence pri Teharju, iz šole domov. V Pečovniku pri Celju so našli ekrazitno patrono in jo nesli domov. 9topili so pod domači kozolec. Ivan je prinesel kladivo in začel tolči po patroni. Nenadno je patrona z močno detonacijo eksplodirala in vse tri dečke ie vrglo na tla. Ivan in Martin sta dobila težke poškodbe na glavi, prsih iin rokah. Štefan pa lažje poškodbe po vsem telesu. 0 nesreči so takoj obvestili celjsko reševalno posta-o. Ob 17. je prispel reševalni avtomobil in prepeljal vse tri dečke v celjsko bolnišnico. 6d tod eo poslali Štefana v domaČo oskrbo, Ivan in Martin pa se zdravita v bolnišnici.
Iz Maribora
a— Dvajsetletnico mature in skupnega študija na klasični gimnaziji v Mariboru bomo obhajali 3. in 4. julija v Mariboru. Točni spored proslave bo objavljen pravočasno. Ker je bil naš letnik zaradi vojne eden najbolj prizadetih, se o redni maturi sploh ne more govoriti. Zato vabimo k udeležbi vse tovariše, kr so 1 1914., torej neposredno pred pričetkom svetovne vojne, redno končali nižjo gimnazijo, in vse, ki so iz drugih letnikov maturirali 1. 1918. Vsi udeleženci naše prve maturitetne proslave naj se priglasijo do 20. t. m. tovarišu dr. Francu Brezniku, sreskemu sanitetnemu referentu v Celju.
a— V študijsKi Knjižnici se za dobo od 13. junija do 8 septembra uvedejo nede-ljene uradne ure. čitalnica bo v tem času zaprta, knjige pa se bodo izposojale vsako sredo od 8. do 12.30 in vsako soboto od 8. do 12. Posebne želje glede uporabe knjižnice naj se javijo ravnateljstvu.
a— Maribor dobi novo cerkev. Posvečena bo Rešnjemu telesu. Novo cerkev bodo zgradili v magdalenskem mestnem okraju. Na Telovo bo blagoslovitev temeljnega kamna, kar bo opravil g. škof dr. Tomažič. Načrt za novo cerkev je napravil inž. Herbert Dro-fenik.
a— N°čni bombardement. Skupina fantov, ki so se prevvJč nalezli dobre kapljice, se je pojavila pred hišo gostilničarja in trgovca Ignacija Volka v Lukovici ter navalila na klopi in stole pred gostilno, ki so jih popolnoma razbili. Zatem so se založili s kamenjem ter izvršili pravcato oblego hiše in obsuli hišo in okna s kamenjem. Pri tem so na oknih razbili vse šipe in je sreča v nesreči, da ni bil pri tem napadu nikdo poškodovan. Po dveurnam i-obleganju« so se odstranili v gluho noč. Intenzivnim prizadevanjem orožnikov se je posrečilo, da so nekatere napadalce že izsledili in aretirali Zagovarjati se bodo morali pred sodiščem.
KINO SLOGA, tel. 27'30 VSI PROTI ENEMU
Sylvija Sidney	Henry Fonda
Režiser Fritz Lang.
a— »Detektiva ... Svojevrsten doživljaj je imel delavec Janez Peršolija iz Laškega. Pri Bohovi sta ga srečala dva moška, ki sta pristopila k njemu in mu dejala, da sta detektiva, da je bila v Mariboru izvršena velika tatvina in da morata zaradi tega vsakogar, ki ga na cesti srečata, preiskati. Nato sta izvršila telesno preiskavo in sta našli pri Persoliju žepni nož in 20 dinarjev v zavezanem žepnem robcu. Nato sta mu neznana moška dejala, naj pride za njima na noško orož-niško postajo, kjer bo zaslišan, nakar mu bodo nož ter 20 dinarjev vrnili. Moška sta se zatem vzpela na svoji kolesi ter se odpeljala v smeri proti Hočam. Ko je Peršolija prišel k hoškim orožnikom, je izvedel, da je nasedel triku goljufov, ki sta si najbrže privoščila na podoben način več lahkovernih žrtev. Oba »detektiva« sedaj iščejo.
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo
predvajal danes, v petek, in jutri so'xcto, obakrat ob 20.30 ter v nedeljo ob 15. in 17.30 zvočni film »Mteterij Indije« fUsode-polna številka 13). Predigra: Paramouiitov zvočni tednik. _
Lep dar: Zgodbe brez groze
Lepo je na Kofcah
v udobnem domu, obdanem od planinskih vrhov. Par dni izprehodov v svežem planinskem zraku, v senci visokoležečih gozdov in ob izvrstni prehrani ki jo nudi planinski dom, si vsakdo — kakor čudežno — okrepi telo m duha. — Vsa celodnevna oskrba din 45.—. — Otroci 33% popust.
a— Baletni večer bo v mariborskem gledališču prve dni prihodnjega tedna. Nastopi baletna skupina znane zagrebške umetnice Mercedes Goritz-Pavelič.
a— Trik jajfarice na mariborskem trgu. Organi mestnega tržnega nadzorstva so pri včerajšnjem pregledu živil na mariborskem trgu prišli na sled svojevrstnemu triku jaj-čarice, katere klopota.;oča jajca so bila skuhana. da se ne bi pri j>oskusu trkanja ugotovila njih slaba kvaliteta. Ko je jajčarica spoznala da ie konec njenega trika, je j>o-begnila. Oblasti jo sedaj iščejo. V zadnjem času ie bilo oškodovanih več mariborskih gospodinj in so organi na jDodlagi njihovih pritožb uvedli preiskavo, ki je bila uspešna.
a— Za 40.000 do 50.000 din je oškodovano mestno električno podjetje, ki je na prijavo odslovi iene zaročenke nekega ključavničarskega delavca v tovarni bakra v Zgornji Bistrici izvedelo, da ie omenjeni deia-vec v lastni enonadstronmi hiši v Slovenski Bistrici decembra 1936 vpeljal električno napeljavo in si uredil električno peč _ tako, da je napeljava šla mirno števca. Tako ie imel zastonj razsvetljavo in grel svoje stanovanje od decemibra 1936 do nedavnega, ko se je sorl z zaročenko, ki se je nato takoj maščevala s tem, da se je pripeljala v Maribor in se zglasila pri mestnem električnem podjetju, kjer je natančno povedala, kako je fant kradel elektriko. Zaradi velike fkode se bo vsa zadeva končala pred sodiščem. Tatvine elektrike so bile v zadnjem času v področju mariborskega omrežja marsikod ugotovljene.
a— Tovorni avto; motorno kolo. Na vogalu Vrbanove in Gosposvetske ceste se je pripetil karam bol, ki je domala zahteval človeško življenje. 27-letni posestnik Josip Corn iz Selnice ob Dravi se je znašel pred tovornim avtom in je bil kara.m-bol neizogiben. Motociklista je vrglo v velikem loku v cestni jarek, kjer je obležal ves krvav, s strto desno nogo in skalpira-no kožo na glavi. OdpremiH ao ga ▼ beft-niftnloo.
Iz Slovenj ega Gradca
sg— Avto je povozil kolesarja. V torek popoldne je na cesti med Dovžami in Misli-njem povozil neki avtomobilist 50-Ietnega posestnika Josipa Lužnika, ki se Je peljal s kolesom. Ponesrečenec je pri padcu dobil precejšnje poškodbe na glavi in močne notranje poškodbe. Avtomobilist ee za ponesrečenca sploh ni zmenil, temveč je oddirjal naprej in pustil Lužnika nezavestnega, na licu nesreče. Kmalu jx> nesreči so našli Lužnika kmetje iin ga prepeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Našemu marljivemu orožništvu ee je posrečilo še v teku istega dneva dognati afvtorrso-bilista v osebi potnika z umetnimi gnojili g. Franca Krištofa iz Ljubljane. Preiskava je sicer dognala, da je krivda za nesrečo i-a Lužniku. ki ie vozil s svojim kolesom nepravilno na levi strani ceste, vendar pa bi kljub temu moral avtomobilist obstati pri ponesrečencu in jx>skrbeti zanj. Poškodbe ponesrečenca so hude, vendar zdravniki upajo, da mu bodo rešili življenje.
sg— Gradnja novega jadralnega letala. Skoro leto dni že deluje v Slovenjgradcu pod vodstvom marljivega pilota g. Ferčija Čemeta jadralna skupina. S pomočjo izdatne podpore zemunake letalske komande in tukajšnjih zanimancev je pred nedavnim začela naša jadralna skupina gradnjo novega jadralnega letala, na katerem naj ti se urila naša obmejna mladina. Vse večere posvečajo naši idealni jadralci pod vodstvom g. Jureka Potočnika gradnji svojega letala, ki naj jx>stane ponos naše Mislbijske doline. Ker je to prva jadralna skupina na naši severni meji, zasluži to njeno nesebično delovanje vso potovalo.
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj uprizori v soboto ob 20. in v nedeljo oh 19. in pol 21. film JPrin-cesa koraik (Ita Rima, Svetialav Petrovič). Ob sobotah in nedeljah se predvaja tudi zvočni tednik Alfa in kulturni film o naši držaA
Težavno stanje naših kinopodjetnikov
Včeraj so v Ljubljani zborovali kinopodjetniki
Ljubljana, 9. junija.
V garderobni dvorani kina Uniona so se dopoldne zbrali dani Združenja kinematografskih podjetnikov dravske banovine k rednemu občnemu zboru. Skupščino je vodil predsednik Milan Kham, ki je v kratkih potezah očrtal prizadevanje uprave za izboljšanje razmer. Akcija za znižanje taks, ki so jo vodili naši kinopodjetniki skupno s tovariši iz savske banovine, je ostala doslej brez uspeha. Prav tako niso uspeli v borbi proti cenzurni pristojbini, ki se plačuje samo v dravski banovini. Dolgotrajna borba z UJDO se je zaključila s kolektivno pogodbo, sklenjeno 31. decembra, po kateri je tarifa dajatev avtorjem znatno nižja. Združenje se je včlanilo v Zvezi kinematografskih podjetnikov kraljevine Jugoslavije. Na eni svojih sej je zveza sklenila, da bo skupno z Zvezo filmskih zavodov organizirala stavko, če se takse na vstopnice ne znižajo, a stavke doslej še ni bilo. Brez uspeha je ostalo tudi prizadevanje za spremembo uzanc pri izposojanju filmov, prav tako ponovne intervencije proti povišanju mestne uvoznine na filme. Mestna občina ljubljanska je uvoznino zvišala na 400 din, medtem ko se v Beogradu plačuje
okrog 100, v Zagrebu pa celo samo po 6 din od filma.
Iz tajniškega poročila povzemamo, da šteje združenje 55 članov, v evidenci so še 3 dovolila, na katera pa se še ni pričelo obratovati (Prosvetno društvo, Ljubljana— Bežgrad, Alfonz Vakselj, Ljubljana—Bežigrad, in Prosvetno društvo, Litija). Na pobudo naših kinolastnikov se snuje zadruga kinematografskih podjetij za izposojanje filmov. Akcija obeta biti v doglednem času realizirana. Pred letom dni je pričelo delovati Društvo kinooperaterjev, kinona-stavljencev in radiotehnikov v Ljubljani. O denarnem gospodarstvu združenja ie poročal blagajnik Alfonz Vakselj, a ko je bila na predlog nadzornega odbora izrečena razrešnica upravi, je bil pri dopolnilnih volitvah izvoljen za podpredsednika banovin-ski svetnik dr. Vidic, mesto tajnika pripade pooblaščenemu zastopniku kina »Sloge«, za kino »Sokol« na Vrhniki pa pride v odbor Franc Malavašič. Med drugim je bil sprejet še načelen sklep, da kinematografi ne smejo predvajati vojnega sporeda, spomenica o novih dovolilnicah pa zahteva. da sme priti en kino največ na 10.000 prebivalcev.
Gospodarstvo
Popuščanje gospodarske konjunkture zahteva redukcijo javnih proračunov
Navodila finančnega ministrstva za sestavo državnih banovinskih in občinskih
proračunov
V teku proračunske debate v narodnem predstavništvu je bila med drugim izne-šena tudi kritika glede višine državnega proračuna samega s posebnim ozirom na nevarnost, da se enako kakor v drugih državah tudi pri nas pojavi gospodarski zastoj in zopetno nazadovanje. Da so bili ti pomisleki v resnici upravičeni, nam sedaj potrjujejo navodila, ki jih je izdal finančni minister za sestavo predloga državnega proračuna za leto 1939/40, kakor tudi navodila za sestavo banovinskih in občinskih proračunov (ta navodila so objavljena v »Službenih novinah« od 8. t. m.). Finančni minister pravi v uvodu k navodilom za sestavo državnega proračuna med drugim naslednje:
O priliki sestave predloga proračuna za leto 1939/40 je treba upoštevati, da se opaža popuščanje konjunkture, kar zelo lahko izzove zmanjšanje državnih dohodkov. Zaradi tega je treba že v samem predlogu novega proračuna reducirati proračunske kredite, zlasti ker so s posojilom za javna dela in narodno obrambo v višini 4 milijarde din zajamčena sredstva za kritje najnujnejših izrednih odnosno investicijskih potreb. Zato je logično, da se iz predloga proračuna za prihodnje leto izločijo vsi krediti, ki spadajo v to vrsto izdatkov. To je potrebno tudi zaradi tega, ker bodo namesto dosedanjih kreditov v proračunih stopili izdatki za amortizacijo in obrestno službo novih posojil.
2e v navodilih za izvrševanje proračuna za leto 1938/39, ki so nedavno izšla, je finančni minister odločil, da se proračunski izdatki v tekočem letu ne smejo brez njegovega dovoljenja angažirati niti trositi preko 90n/o v proračunu predvidenih kreditov. V tej zvezi pripominja sedaj finančni minister, da kaže gospodarska delavnost v prvi četrtini tekočega leta zastoj in v nekem pogledu celo nazadovanje, kar nam nalaga največjo opreznost in najbud-nejšo pažnjo tako glede izvajanja proračuna. ki je v veljavi, kakor tudi glede sestavljanja proračunskega predloga za bodoče proračunsko leto. Izredne investicijske potrebe se ne bodo mogle kriti iz rednega proračuna. Krediti, ki so bili v letošnjem proračunu predvideni za take potrebe. morajo v novem proračunu predstavljati prihranek odnosno zmanjšanje proračuna. ker morajo ti krediti odpasti in se ne smejo nadomestiti z novimi krediti za izredne potrebe. Izredni izdatki, kolikor predstavljajo investicije, se morajo torej zmanišati za skupne znesek investicijskih izdatkov, predvidenih v posojilu za investicije Na račun tako dobljenega zmanjšanja se ne smejo vnašati novi osebni ali materialni izdatki, temveč mora to zmanj-šanie izdatkov predstavljati čisti prihranek v primeri" z izdatki v tekočem proračunskem letu.
Redukcija nekvalificiranega osobja
Glede osebnih izdatkov pravi finančni minister v svojih navodilih, da je bilo v
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
A.
R EIN IN
Zagreb,
DRUG
GAJEVA 8.	ILICA 15.
obvešča neobvezno: V UL razredu, 36. kola državne razredne loterije so bili dne 9. t. m. izžrebani naslednji dobitki: DIN 200.000 št. 41735, DIN 100.000 št. 17660, DIN 60.000 št. 81631, DIN 50.000 št. 30757, DIN 40.000 št. 88994, DIN 12.000 št. 21992, 73422, DIN 8.000 št. 1252, 19056, 27228, 28187,
63880, 74322, 78939. PO DIN 5.000.— št. 3261, 3363, 9834, 15703, 18221, 38050, 54372, 77063, 82524, 89448, 94691, 99891, PO DIN 2.000.— št. 3567, 7970, 14310, 21675, 23215, 25103, 28374, 32234, 35718, 37456, 42864, 43970, 48059, 48059, 58171, 59409, 80163, 84949, 88923, 99545. Naslednje žrebanje v IV. razredu 36. kola bo 8. in 9. julija 1938.
Popolno uradno listo dobitkov, izdano in kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreškov, pošljemo vsakomur na zahtevo.
proračunu za leto 1938/39 vnešenih 6999 novih službenih mest in da je treba pri sestavi proračuna osebnih izdatkov postopati s skrajno skrbnostjo. Zaradi izločitve dela materialnih izdatkov, ki se bodo krili s posojilom, iz proračuna, se bo razmerje med materialnimi in osebnimi izdatki poslabšalo, če bodo osebni izdatki ostali na nespremenjeni višini. 2e samo dejstvo avtomatičnega naraščanja dela osebnih izdatkov zahteva, da se to povečanje kompenzira tako, da skupna vsota osebnih izdatkov ne bo povečana v primeri s sedanjim stanjem. Zato je treba pristopiti k redukciji dela nekvalificiranega osebja. To je potrebno tudi zaradi tega, ker je znano, da je navzočnost prevelikega števila pogosto nekvalificiranega osebja in neracionalna razporeditev osebja često vzrok nereda in nedelavnosti v administraciji. Jugoslavija spada v vrsto držav z največjimi osebnimi izdatki po proračunu.
Pomoči, podpore, štipendije in razne subvencije ter temu slični izdatki, ki ne slonijo na preciznih zakonskih ali pogodbenih obveznostih države, morajo biti predmet posebne štednje in morajo biti reducirane na najnižje zneske. Če bo finančno ministrstvo našlo, da predlagani izdatki te vrste niso v dovoljni meri opravičeni in razloženi, jih bo iz proračuna črtalo. Prosvetno ministrstvo in vojno ministrstvo in eventualno ostala ministrstva, ki imajo državne štipendiste v inozemstvu, bodo morala poleg proračuna predložiti tudi imenski seznam državnih štipendistov v inozemstvu z označbo predmeta študija, študijskega roka in velikosti štipendije.
Navodila za sestavo banovinskih in občinskih proračunov
Tudi navodila finančnega ministrstva za sestavo banovinskih proračunov zahtevajo, da se banovmski izdatki reducirajo na najpotrebnejši minimum in da se predlagajo samo tedaj, če dotičnega izdatka sploh ni mogoče črtati odnosno če ni izgledov, da bi se mogel odložiti na poznejši čas. Zaradi tega ne more biti noben izdatek predložen samo zaradi tega, ker je že obstojal v dosedanjih proračunih, temveč se smejo predlagati samo izdatki, ki so brezpogojno potrebni, da se delovanje banovinskih uradov in ustanov ne spravi v težkoče. Predloženi krediti (redni ali izredni, osebni ali materialni), ki jih ne narekuje absolutna potreba, bodo črtani ali pa bodo ziržani na najnujnejši znesek. Redni in izredni krediti pa morajo biti v celoti maniši, kakor znašajo odobreni krediti za tekoče proračunsiko leto.
Pri določanju osebnih izdatkov je treba postopati z največjo strogostjo. Po najno-veiših podatkih se vidi, da je število osobja v banovinskih uradih in ustanovah večje, nego .je stvarno potrebno. To število se mora zmanjšati ;n se mora zmanjšanje Izvesti že v predlogu novega proračuna. Zmanjšanje osobia se mora izvršiti predvsem pri nekvalificiranih uslužbencih in pri osobju v službi banovine. Zato je treba že sedai napraviti primerne ukrepe, da ne bi prišlo do težkoč uri izvedbi t^ga zmanj-šania o priliki uveljavlienia novega banovin skega proračuna za leto 1939/40.
Turt? materialni izdatki se morajo vnesti v višini stvarno in štedliivo odmerjenih najnuineiših potreb. Za investicije in n nabavo inventarja se ne smejo vnesti v oro-račnn ni^akšn' krediti, ker se investielie ne smejo izvršiti iz rednih proračnnskih sredstev. Nabavke se morajo omejiti na ono. kar ie nainutneiše in brez katereea ni mogoče no.^ovanie. ("Ministrstvo je opazilo. da državne 5n samoupravne ustanove v mnogih primerih plačujejo električni tok po tarifi, ki ie višia od one. ki io plačaio privatniki. V tem pogledu je treba iznoslo-vati reviziio tarife, tako da bodo državne in samoupravne ustanove kot največii potrošniki plačali manj nego ostali potrošni-ki. Noben izdatek ne sme biti predložen samo zaradi tega. ker ie že obstojal v do-sedaniih ororačun'h. Iz predloga bodo črtani tudi. krediti, ki so predvideni v globalni vsoti za potrebe osebnih in materialnih izdatkov.
Glede mestnih proračunov naglaSa finančni minister v svoiih navodiVh. da ne bo odobraval nobenih no-rih flavSiMn fn da je treba prf obstojih dav5*'nah Izvršit5 revi zlasti pri onih davščinah, ki so v večini primerov previsoke in ne ustrezaio vrednosti produkta odnosno usluge, zaradi katere se pobira io. Ta>e davščine je treba ukiniti ali zmanišati. Tudi mestne občine moraio izvesti rigorozno štednjo. kar je potrebno tudi zara<U teea. da se s skupno akciio na vseh polnh drža^mih in samoupravnih financ doseže ■mižanie flsValne obremenitve samouoravnih teles. Tekoči dohodki mestnih občin kažejo, da so maniši. nego so Mli predvideni. To dejstvo mora biti odločilno pri sestavi novega proračuna.
Krediti ra osebne in materialne »r/»«tke moraio biti v vsakem primeru manjši od
kreditov, ld so odobreni po tekočem
proračunu. Posebno pažnjo je treba posvetiti osebnim izdatkom. V predlog novega proračuna se ne smejo vnašati nikaka nova službena mesta ali izpraznjena službena mesta. V slučaju, če se v teku leta izprazni kako službeno mesto, je treba za dopolnitev tega službenega mesta pred postavitvijo novega uslužbenca zahtevati odobren je od pristojnih oblastev. Vse to mora biti predvideno v pravilniku za izvajanje proračuna za leto 1939/40. Mestne občine morajo skrbeti za to, da se vse nepotrebne in odvišne osebe izločijo iz mestne službe. Nepotrebni oddelki se morajo ukiniti in sorodni združiti, da se na ta način doseže zmanjšanje oS€vnih izdatkov. To zmanjšanje pa se mora izvršiti predvsem z zmanjšanjem števila osebja, zlasti nekvalificiranega. Mestne občine morajo že sedaj napraviti korake v tej smeri, da ne bi prišlo do težkoč pri uveljavljenju novega proračuna.
Gospodarske vesti
= Zopet podražitev pšenice in moke.
Poročali smo že, da sklep gospodarsko-fi-nančnega odbora ministrov glede uvoza 1000 vagonov pšemce ni izzval znižanja cene pšenici na vojvodinskem trgu, pač pa so se cene ustalile. Zadnje dni pa so znova začele naraščati, kar pripisujejo okolnosti, da »Prizad« še ni izvršil sklepa glede uvoza pšenice. 2e v sredo se je cena pšenici na novosadski borzi nekoliko dvignila, včeraj pa je znova poskočila za 5 din pri metrskem stotu Moka pa se je zadnje dni na novosadski borzi podražila za 10 din pri met. stotu.
= Združenje trgovcev prosi ljubljansko trgovstvo, da v čim večjem številu poseti vse prireditve, ki so objavljene v čast gostom vsedržavnega trgovskega kongresa Posebno vabi trgovstvo, da poseti v soboto zvečer dne 11. t. m. ob 20. uri družabni sestanek v čast Bolgarom v hotelu Belle-vue, in da se udeleži zasedanja kongresa, ki se prične v soboto 11. t. m. ob 8. uri na Taboru, kakor tudi svečanega zborovanja v nedeljo 12. t. m. v dvorani hotela Union.
= Zasedanje jugoslovensko-češkoslova-ških zbornic. Dne 10. t. m. se prične v Pragi zasedanje skupnega odbora jugosloven-sko-češkoslovaških gospodarskih zbornic v Beogradu in Pragi. Zasedanju bo predsedoval predsednik ČJZ v Pragi inž. Jan Dvoraček, jugoslovensko delegacijo pa bo vodil generalni tajnik beograjske trgovske zbornice Marodič. V naši delegaciji sta poleg drugih generalni tajnik ljubljanske Zbornice za TOI in narodni poslanec Ivan Mohorič ter ravnatelj tvornice za dušik v Rušah Anton KrejčL
— Sporazum glede konkurence med nemškimi lokami in Trstom. Nedavno so bila zaključena trgovinska pogajanja med Nemčijo in Italijo, pri čemer je prišlo tudi do sporazuma glede konkurence med nemškimi lukami ob Severnem morju in italijanskimi jadranskimi lukami. predvsem Trstom. Z 31. majem so bile po tem sporazumu ukinjene ugodnosti izven železniške tarife za bombaž, kavo, kakao, čaj in droge pri uvozu v Avstrijo preko nemških in italijanskih luk. Obe vladi sta se sporazumeli, da v bodoče ne bosta napravili nobenih ukrepov, ki bi neposredno ali posredno vplivati na sporazumno določene železniške tarife in da ne bosta pospeševali nobenih konkurenčnih ukrepov glede luk. Po sporazumu ostanejo nadalje v veljavi dosedanja načela za promet češkoslovaškega in madžarskega blaga preko nemških in italijanskih luk. Ker pa je Avstrija sedaj del nemške države, so bile seveda na avstrijske železniške proge razširjene nemške železniške tarife. Vendar zaradi tega niso nastale večje spremembe. Doslej so bile tarife do nemških luk za 12 do 15% večje kakor tarife od avstrijskih postaj do Trsta, v bodoče pa je to razmerje urejeno tako, da bodo tarifne postavke od avstrijskih postaj do Trsta za 10% nižje kakor postavke od avstrijskih postaj do nemških luk. S tem sporazumom je zajamčeno, da bo delež Trsta pri izvozu avstrijskega blaga v inozemstvo v glavnem ohranjen.
= Uredba o tekočih gorivih. Ekonomsko finančni odbor ministrov je te dni v načelu odobril načrt uredbe o tekočih gorivih. Zaradi potrebne korekture v zvezi z zakonom o obrtih pa je odbor vrnil načrt uredbe še trgovinskemu ministrstvu, nakar bo v kratkem predložen ministrskemu svetu zaradi končne odobritve.
= Opozorilo hmeljarjem. V hmeljskih nasadih v Savinjski in tudi v Dravski dolini se je pojavila v velikih množinah hmeljska listna krilata in brezkrilna vi, ki utegne povzročiti hmeljarjem veliko škodo na hmeljiščih. Nevarnost je tem večja, ker je zalega na vrhu rastline pod in nad listi. Hmeljarji, brizgajte proti temu nevarnemu škodljivcu z 1-odstotnim Morbafinom ali z 1-odstotnim tobačnim izvlečkom in lV2-odstctntm mazovim milom, ki je najbolj razširjeno in najbolj enostavno sredstvo za uničevanje hmelj-ske listne uši ter ga priporoča tudi dr. E. Friihwirt.
= Novost v knjigovodstvu. Anton 2ni-deršič: Reforme knjigovodstva in pisarniške opreme. Avtor je izumil poseben način kontrole dvostavnega knjigovodstva, s čimer se dajo v najkrajšem času preprečiti pogreške, ki se rade pojavljajo pri knjiž-bah. Ta način kontrole opisuje v svoji knjigi. Na koncu opisa kontrole ter knjigovodske forme dodaja avtor še opis nekaterih svojih malih izumov, kakor nove forme ameriškega dnevnika, omarice za odlaganje map za korespondenco itd. Knjiga se dobi proti predplačilu 30 din pri Dragu Černjavi, knjigovodji, Ljubljana, Šla j mar jeva ulica 1.
= Odobrena zaščita. Kmetijsko ministrstvo ie na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug odobrilo zaščito Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, reg. zadrugi z o. z. (odHog plačil za 6 let od 19. februarja t. L dalje, za obveznosti, nastale do 26. oktobra 1987; obrestna mera za stare vloge 2%). — Kmetijsko ministrstvo je odobrilo Okraji hranilnici in posojilnici v škofji Loki, r. z. z o. z. podaljšanje roka zaščite od 3 na 7 let.
= V likvidacijo je stopala *Miwica<. trgovina klavirjev in glasbil, družba z o. z. v
Ljubljani.
Borze
9. junija
Na ljubljanski borzi je bilo danes v privatnem klirhigu povpraševanje za angleške funte po 238. V zagrebškem privat-
Veliko zanimanje
za velesejem
Kakor na binkoštne praznike, je bilo tudi v tekočem tednu zanimanje za veleseflem izredno živahno. Poset je nad vse zadovoljiv, ue samo po število po6etnikov, temveč tudi po številu onih, ki prihajajo v kupoijskih posMh. Razstavila ld so v splošnem zelo zadovoljni z doseženimi kuipaijskifmi uspehi. Kupoijski zaključki so bila zadnje dni sklenjeni zlasti v hladilnih strojih, kolesih motornih vozffih avtomobilih radio-aparatih, v pletenih garniturah pohištva, v specialnih tehtnicah, modemih krojaških strojih, pisalnih strojih, dinamo-strojih, gasilskem orodju, v kartotečnih napravah, pa tudi v pohištvu in tapetniških izdelkih ter preprogah, v papirju an kartonaži, v tehnični klo-bučevini, v tesnilih iz lesovine, v kmetii6kih strojih, v pečeh, štedilnikih, upognjenem pohištvu, parketih, vrtnih garniturah, šotorih, čolnih ter športnih in drugih vozovih. Tudi naši obrtniki, ki razstavljajo v okviru razstave banovinskega Zavoda za pospeševanje domače obrti, so zabeležili lepe kupčije in so dobili lepa naročila. Kakor druga leta, pa so budi letos živahne kupčije v tehničnih in drugih novostih.
Poset šol je letos izredno velik V teku včerajšnjega dne je velesejem posetilo 26 ljudskih šol, 6 meščanskih lol in 7 skupm raznih drugih šolskih ustanov.
Odlično je letos zastopana na velesejmu tekstilna industrija, ki zavzema pretežni del paviljona sKr. V tem paviljonu razstavljajo tudi papir in kartonažo. ter izolirne plošče iz lesovine. Te izolirne plošče predstavljajo zaradii svojega odličnega toplotnega koeficienta izboren izolacijski material. Izdelujejo se v izmeri 1.20 in 2.50 m in v debelini 6 do 13 mm. P'ošče se dajo žagati, prebijati pleskati, tapecirati in furnirati, so izredno lahke in edinstven izdelek te vrste v državi. Moderna pisarna res ne izhaja brez dobro urejene kartoteke. Tudi te si lahko ogledamo v tem prostoru. Razstavljajoča tvrdka ie kartotečno opremila Priv. agrarno banko in lepo število večjih pisarniških obratov.
Usnjarstvo razstavlja evoje specialitete v domačem in angleškem ldkancu (blank) Wa-terproolu, laku, GoodyeaT in komerc-krupo-reih. Ravno ta specialna usnja smo morali dosedaj uvažati.
Pri smotreni organizaciji letošnjega ve-lesejma takoj opazimo vse polno zanimivosti. Naše peke bodo zanimale parne peči in pekovski stroji lastnega proizvoda Nova industrija tehnične klobučevine je zrasla v Mengšu in zaposluje po polletnem obratovanju že 22 delavcev. Izdeluje tehnično, sedlarsko, izolacijsko klobučevino, podloge za linolej, itd.
Tudi v izdelovanju lesenih igračk in lutk beležimo novo obrt, ki jo je ustvaril bano-vinski tečaj v Vidmu-Dobrčpolju. Po komaj trimesečnem obstoju izdeluje ženski
oddelek srčkane lutke, prave narodne noše z glavicami lastnega izdelka.
Opažni nosilci sistema Umek, prijavljeni v patentiranje, bodo v veliki meri zanimali stavbenike. Stvar je čisto preprosta, izredno uporabljiva za strope in ima še eno prednost, da so stropi s temi opažnimi nosilci do 20 % lažji od onih iz opečnih stropnikov, prihranek stroškov pri raznih vrstah stropov pa se giblje med 5 do 20 %" celotnih stroškov za železobetonski rebričasti strop z ravno spodnjo ploskvijo.
Novost pri vozovih predstavljajo gumasta z zrakom polnjena kolesa pod jeklenim ogrodjem. Vozovi te vrste varujejo vprežno živino in se z lahkoto gibljejo po še tako slabem terenu in predstavljajo tako vsesplošen prihranek. Novost za kmetovalce in voznike predstavlja nova trajna vozna os »Viktoria«. ki se ne obrabi, ne lomi, teče mirno, nudi večjo varnost in preprečuje nesreče.
Tudi za mesarje in klavnice je nekaj novega: strelni aparat »Goljar«. živina usmrčena s tem strelnim aparatom ne trpi in je usmrčevanje s tem aparatom res času primerno.
Dovžanovi stroji
na velesejmu
Na zunanji strani'paviljona E je oddelek Ivana Dovžana iz Ljubljane. Celovška cesta 34. s stroji, ki pomenijo pravcati prevrat za marsikatero stroko, zlasti na polju lesne industrije. Med razstavljenimi stroji zbuja pozornost zlasti velika Teichartova tračna žaga za les in železo, ki nenavadno hitro in gladko žaga debelo okroglo in drugovrstno železo in je zlasti uporabna za rezanje lesa, v katerem so žeblji ali železo. Drug stroj je rezkar na verigo (Kettenfreser), poleg je moderniziran stroj za oblanje okroglega lesa, a pravcato senzacijo zbuja ročna žaga na električna ali becinski pogon, s katero je mogoče v gozdu ali kjerkoli na licu mesta žagati les. 150 cm debel hlod prežaga v petih minutah, za kar je normalno potrebno dve uri dela. Razstavljen je tudi stroj, ki je bil leta in leta problem tehnike: stroj za pooblanje in čiščenje parke-tov na električni pogon, ki bo dobrodošel zlasti gospodinjam, ki so si dozdaj belile glave glede čiščenja parketov Še cela vrsta strojev, zlasti malih za brušenje žag, zbuja občudovanje kupcev. Da je zanimanje res ogromno, dokazuje to, da se je tvrdka postavila tudi z rekordno kupčijo: v enem samem dnevu je prodala za 150.000 din strojev. Trgovina strojev in strojnega orodja za obdelavo lesa Ivan Dovžan se nahaja v Ljubljani, Celovška cesta 34.
nem kliiringu so ge angleški funti trgovali po 238, grški booii pa so se nudili po 28.75. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani 14.50, za konec junija in julija pa v Zagrebu 14.45.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mlačnejši tendenci noti-rala 480 — 483 (v Beogradu je bil promet po 482.25 — 482.75). Tudi v ostalih državnih vrednotah je bila tendenca zelo mirna in ni prišlo do prometa, zaključek pa je bil zabeležen v delnicah šečerane Osijek po 110.
DEVIZE
LJubljana. Amsterdam 2418.16—2402.76 Berlin 1756.02 — 1769 90, Bruselj 739.74 — 744.81, Curih 996.45 — 1003.52, London 216.30 — 218.36, New York 4342.25 — 4378.57, Pariz 121.22 — 122.66, Praga 151.83 — 152.94, Trst 229.3-1 — 232.43.
Čarih. Beograd 10, Pariz 12.1950, London 21.7350, New York 439, Bruselj 74.2250 Milan 23.10, Amsterdam 242.55, Berlin 176.40, Dunaj 41, Stockholm 112.05, Oslo 109.20, Kobenhavn 97, Praga 15.24, Varšava 82.50, Budimpešta 86, Atene 3.95, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 480 — 483, 4% agrarne 62 — 63, 4«/« severne agrarne 62 dem., 6% begluške 92 — 92.50, 6% dalm. agrarne 91.50 — 92, 7% stabiliz. 99.50 den., 7®/0 invest. 99 — 100.25 7% Drž. hip. banka 99.50 den., 7«/o Blair 93 — 94.25, 8% Blair 98 — 98.25; delnice: Narodna banka 7300 den, PAB 228—232, Trboveljsika 190 — 210, Gutmann 60 bi., šečerana Osijek 110 — 120, Dubrovačka 360 den., Oceania 1000 bi.. Jadranska 360.
Beograd. Vojna škoda 482 — 482.50 (482.25 — 482.75), 4"/o agrarne 62.75 — 63, 4°/o severne agrarne 62—62.50 (62.25) 6®/o begluške 92.25 — 92.75, 6% dalm. agrarne 92 — 92.25 (92.25), 7«/ft Drž. hip. banka 100 den., 7% Blair 94.25 — 94.75 (94.50), 8% Blair 99.25 — 99.50, Narodna banka 7325 bL (7300), PAB 229 — 230 (229.50).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 9. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 73, za sept. 74, za dec. 75.50; koruza: za julij 56.875. za sept. 57.75.
+ VVinnipeg, 9. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 106.25.
4- Novosadska blagovna bona (9. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica: 78/79 kg; baSV-i -	— 230; banat
ska 219 — 228; baaka potiska 227 — 233. Kornza: baška 115 — 117: banatska 111 — 113. Oves: baški 180 — 185: slavonski 180 — 185. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 180 — 182 50 Moka: baška >0g<r in ->0gg< 332.50 — 342.50; >2« 312.50 — 322 50; >5< 292.50 — 302.50; >6« 272.50 — 282.50; >7< 227.50 — 237.50: >8< 122.50 — 127.50. Otrobi: baški in sremski 115 — 122.50.
+ Budimpeštanska terminska borza (9. t. m.). Tendenca prijazna. Koruza: za julij 16.35—16.37, za avg. 16.23—16.25.
BOMBAŽ
+" Liverpool, 8. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za junij 4.32 (prejšnji dan 4.28), za avg. 4.37 (4.33). za nov. 4.48 (4.44).
+ New Tork, 8. junija. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za junij 7.95 (7.86), za okt. 8.02 (7-93).
Potres pri Zagrebu
Zagreb, 9. junija, o. Davi ob 5.53 minut 9 sekund so čutili v Zagrebu precej močan potres. Epicenter potresa je bil 25 km ju-gozapadno od Zagreba. Škode ni bilo, le pohištvo se je močno majalo.	* .
Bolgarski trgovci na poti v Ljubljano
Beograd, 9. junija p. Bolgarski trgovci, ki so prvotno nameravali že snoči odpotovati v Ljubljano, so bili danes gostje beograjskih trgovcev. Prirejen jim je bil sdo-vesen sprejem v prostorih beograjske trgovske omladine, nakar so obiskali trgovsko zbornico, borzo ie mestnega župana. Opoldne so jim priredili pri »Koiarcu« banket, popoldne so si ogledali mesto zvečer jim je bil prirejen banket v »Bristolu«, nato pa so odpotovali v Ljubljano.
Trgovinska pogajanja z Grčijo
Beograd, 9. junija. Jutri se bodo pričela v Atenah pogajanja med našo in grško delegacijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe. Naši delegaciji načeluje Savo Ob-radovič, načelnik ministrstva za trgovino.
Usodno srečanje avta z vlakom
Poljcane, 8. junija.
V sredo popoldne sta se pri prelazu na banovinski cesti med Poljčanami in Slovensko Bistrico sredi proge srečala tovorni avto in popoldanski osebni vlak številka 523, vsled česar je pripeljal vlak v Poljča-ne z desetminutno zamudo. Pri trčenju sta odnesla poškodbe k sreči le avto in deloma tudi stroj osebnega vlaka, ki je zadel prednji del avtomobila, v katerem je bil poleg šoferja še spremljevalec. Nezgoda spominja na nedavno trčenje konjiškega vlaka s tovornim avtom, kjer na srečo tudi ni bilo človeških žrtev.
Tokrat je bil avto, ki ima zadaj še prikolico, naložen z gramozom, šofiral je lastnik sam. Ko je vozil proti omenjenemu železniškemu prelazu, je sicer videl, da so zapornice spuščene, vendar avtomobila ni in ni mogel več ustaviti. Avto je bil prvič težak, drugič pa cesta prav proti zapornicam pada. Avto je zato z vso težo zavozil v zapornico in jo prelomil na dvoje, da so zažvenketale šipe, nakar je v sredi tik pred tirom obstal. V tem času pa je že sopihal nasproti osebni vlak. Strojevodja, ki je v zadnjem trenutku opazil nevarnost, je potegnil za zavoro in je, kolikor se je dalo, ublažil sunek, ki bi bil sicer katastrofalen tako za šoferja, kakor za njegovega spremljevalca. Tako pa se jima, razen strahu, ki sta ga prestala ni ničesar zgodilo. Precej poškodovan je le prednji del avtomobila, ki ga je stroj vrgel s tira, nekaj škode pa je utrpel tudi stroj. Prav zdaj, ko je toliko govora o naši cestah, bi bilo umestno da se posveti čim več pažnje tudi našim cestam. Pri tako nevarnih železniških prelazih pa bi bili potrebni v izogib nadaljnjim nesrečam podvozi ali nadvozi.
Iz Trbovelj
t— Nedeljski nogomet v Trbovljah. To nedeljo bo v Trbovljah igralo juniorsko moštvo domačega Amaterja prvenstveno nogometno tekmo z juniorii SK Atlet ikov iz Celja. Ker bo to prvo srečanje med obema moštvoma, obeta biti ta borta za točke precej zanimiva, kajti nastopila bosta dve enajstorici iz raznih krajev in raznih sistemov. Zato se športno občinstvo vabi. naj si v čim večjem številu ogleda to zanimivo tekmo naše mladine. Začetek bo ob 16. na igrišču Amaterja. — Trboveljski Amater b« na dan 17. julija t 1. priredil svoj veliki športni dan, na katerega že danes opozarja vsa sosednja športna društva.
Daleč od prestola • • •
Španske bombe na francoskem ozemlja
Tragedija matere in sina
V Klosterneuburgu se je te dni odigrala strašna družinska tragedija. Mati natakarja Hansa Grossa je trpela na hudi neozdravljivi bolezni. Oddali so jo v bolnišnico. kjer pa so zdravniki samo potrdili katastrofalno diagnozo.
Iz bolnišnice so poslali natakarjevo mater nazaj domov, kjer je bolnica nad svojo boleznijo tako obupala, da je začela prigovarjati sinu, ki je visel na materi z veliko ljubeznijo, naj stori njenemu trpljenju konec. Sin se je v začetku materinim prošnjam upiral, slednjič se je njenim zahtevam udal. Ustrelil je najprej mater, potem pa še sebe. Motiv svojega dejanja je pojasnil v posebnem pismu, ki ga je napisal za policijo.
že drugič v kratkem razdobju so španski nacionalisti z letali preleteli francosko mejo in vrgli bombe na francosko ozemlje, šest drobcev bombe je poškodovalo
tudi graščino v Orgeixu (slika)
Nobenega sledu o ugrabljeni žrtvi
Najnovejša poročila iz Frincetona pravijo, da manjka o ugrabiteljih malega Jamesa Casha vsaka sled. Zaradi razburjenja, M se je polastilo ameriškega prebivalstva spričo tega ugrabljen ja, je prezi-dent Rooeevelt poslal parlamentu pismo, v katerem prosi za dovolitev kredita 50 tisoč tolarjev, ki naj bi se porabil za raziskovanje tega primera. Policijske oblasti nimajo več upanja, da bi našle Jamesa Casha živega.
Noč med mrliči ji je omračila um
Doživljaj medicinke z varšavske univerze
Vojvoda Windsorski s soprogo preživlja letošnje počitnice na gradiču La Croe
pri Antibesu
Nestrohnelost — priroden pojav
Zanimivi primeri iz naše neposredne soseščine
Skozi neraziskano ASriko
Povratek odprave na Ruvenzori
Pred dnevi se je vrnila v Nemčijo odprava, ki je obiskala afriški Ruvenzori in je po šestmesečni odsotnosti dovršila svojo nalogo v območju Kilimandžara, Najlepši uspeh je dosegla odprava s svojimi turističnimi rekordi. Pod vodstvom Eugena Eisenmanna je plezalo šest mož po najvišjih grebenih afriškega gorovja in ti so doživeli zadoščenje, ki ga dajejo zmagovalcu skoro nedostopni vrhovi.
Ekspedicija se je v Afriko grede v Genovi ukrcala na ladjo ter se je odpeljala najprej skozi Sredozemsko morje in Sueški prekop do Mombasse. Tam se je izkrcala na afriškem ozemlju. Angleške oblasti so šle nemškim hribolazcem na roko. Pohod na Kilimandžaro se je začel pri Mo-šiju, dva udeleženca odprave sta plezala po južni strani čez Kibo. V začetku februarja so turisti nadaljevali pot skozi Ugan-
do in so dosegli Kambalo. Nato se je začelo prodiranje v območje Ruvenzorija.
Hribolazci so morali tukaj najprej skozi velikanski pragozd. Pri tem so jim bili v veliko oporo nosači, ki so opravili veliko delo, kajti na poti skozi ta pragozd so se skrhale že mnoge ekspedicije. Potem so se začele plezalne ture v pravem pomenu besede. Cesto so morali udeleženci ekspedicije plezati čez grebene v višini 5000 m. Preplezali so Stanleyev vršac ter izvršili pri tem važna katrografska dela. Ko so ta bila pri kraju, je začel odpravi pohajati proviant, približala se je pa tudi deževna doba. Napori so hribolazce tako izčrpali, da so se morali polagoma vrniti, ker so štirje dobili malarijo, ki je silno oteževala eks-pedicijsko delo. Po vrnitvi v Mombasso, so potovali vzdolž zapadne afriške obale do rta Dobre nade, kjer so se zopet vkrcali na ladjo, ki jih je odložila v Hamburgu.
Beg iz Rusije
Uradno glasilo ruske vlade objavlja podatke, da so v zadnjih dvanajstih letih prijeli 31.019 oseb, ki so skušale po ilegalni poti zapustiti Rusijo. Poleg tega so prijeli 9679 tihotapcev in 384 vohunov, ki so bili namenjeni prekoračiti sovjetsko mejo. Obmejne straže rdeče vojske so v navedenem času zaplenile tihotapcem in beguncem 4000 pušk, več strojnic, blizu sto samokresov in velike količine munka-
je-	__
Belgijska zastrupljevalka
Strašno stvar je doživela neka medicin-ka z varšavske univerze. S tovariši in to-varišicami je bila te dni popoldne zaposlena v secirni dvorani vseučilišča, kjer se je zakasnila, da ni opazila odhoda komilitonov. Sluga, ki je v mraku obšel prostore, takisto ni opazil v kotu zaposlene študentke in je tiho zaklenil vrata. Šele ko so čez nekaj časa ugasnile električne luči, je spoznala medicinka svoj položaj, toda bilo je že prepozno. Jela je klicati na pomoč, toda zaman.	__
Novi japonski
vojni minister
Blagajnika je prisilil, da jte slekel jopič in hlače. Ko je potem vstopil ravnatelj banke, je tudi njega zaprl v neki stranski prostor. Menil je namreč, da se bo zdaj lahko neovirano lotil vlomilskega posla.
Pri. tem pa se je bridko vračunal. Pozabil je namreč, da je mogoče blagajno odpreti samo s ključema, ki jih imata blagajnik Ln ravnatelj. Da ne bi razbojnik izsilil od njih ključev, s katerimi bi si bil lahko prilastil velike vsote denarja ki je ležala v blagajni, sta se blagajnik in ravnatelj zabarikadirala vsak v svojem prosto ru. Slišala sta kako si je razbojnik prizadeval, da bi odprl blagajno in pobral iz nje denar. Zaprti jetnnki so vsak v svoji celici klicali na pomoč, a njihovih klicev ni nihče slišal, kajti prostori, v katere jih je bil zaprl razbojnik, so bili brez zveze z zunanjim svetom.
Ko se je razbojnik trudil, da bi odprl blagajno, je vstopil v banko poštni sel. Seveda je debelo pogledal, ko je našel v banki namesto znanih uradnikov — okrinka-nega moža z revolverjem na mizi. Tudi poštarja je razbojnik onemogočil, in sicer na ta način, da ga je zaprl, ker ni bilo v garderobi nobenega prostora več, v umivalnico k nezavestnemu slugi.
Okrog devetih zjutra/j je prišla v banko prva stranka, sodni svetnik dir. Auer. Zdelo se mu je čudno, da je vse tako prazno. Vseeno je pozdravil, toda že v naslednjem trenutku ga je razbojnik ustrahoval ter ga prisilil, da se je stisnil v kot. V tem so začeli v garderobi uradniki metati v okno ototežilnike in druge predmete. Na cesti pa je bilo zelo živahno in ni nihče opazil, da kličejo ljudje na pomoč.
Poldrugo uro je držal razbojnik banko v šahu, šele potem je spoznal, da se trudi zaman. Blagajna se ni dala odpreti. Zato je vtaknil ključe in revolver v žep, snel masko ter izginil skozi vrata. Dr. Auer, ki je videl, kako je pospravil vlomilsko orodje, je brž za razbojnikom stekel po policijo. Policaj, ki ga je nagovoril, naj gre z njim, pa ni hotel ubogati Bal se je, da se ne bo razbojnik znesel nad njim. Priklicali so torej ljudi, ki imajo v bližini banke svoje lokale. Z njih pomočjo so šli v garderobo, toda tam so imeli težave. Uradniki se niso upali odpreti zabari-kadiranih vrat, ker so menili, da stoji pred njimi razbojnik, ki se hoče maščevati zaradi neuspelega vloma. Polagoma so osvobodili bančnega ravnatelja, blagajnika, knjigovodjo in poštnega sla, samo bančni sluga je ležal še vedno nezavesten od udarca, ki ga je dobii s samokresom. Razbojnik je po svoji pustolovščini neopazno igginil.
V	prejšnjih dobah, ko je bila znanost še v povojih, so ljudje v marsikakem prirod-nem pojavu, ki si ga niso znali razložiti, videli nekaj nadnaravnega in proglasili take pojave za čudeže. Posebej je tb veljalo za vse pojave, tičoče se za grobnih in posmrtnih reči. V takih primerih je imela včasih naivna, često pa tudi namerna domišljija silno široko polje za razmah. Danes nam znanost do poslednje pičice razloži im dokaže prirodne vzroke, zaradi katerih posamezna pokopana trupla niso strohnela niti po preteku dolgih stoletij, poznamo pa cele nekropole, kjer so se stotine pokopanih ohranile v bolj ali manj ohranjenem prvotnem vidu.
V	naši najbližji soseščini je tak primer množestvene mumifikacije po prirodnem potu v Čedadu. Tu kažejo v cerkvi kot kurioznost kakih deset mumij davno umrlih oseb. Tudi v Prekmurju potnik lahko vidi dobro ohranjeno mumijo grofa Had-dika, 'ki ga je podrl udarec ostre turške sablje. Prav razločno se celo opazi ljuta rana na glavi in usehla kri, ki je pred davnimi leti privrela iz rane.
Poleg teh profanih mumij, ki jim po veliki večini nihče ne ve imena, pa imamo na našem jugu tudi primere visoko češče-nih svetniških mumij. V črni gori, v samostanu Ostroga vidi popotnik mumijo sv. Vasilija Ostroškega, čegar spomin drže v visoki časti ne le pravoslavni, marveč tudi katoličani in celo muslimani. Svetnikov grob je zaželjeni cilj pobožnih
romarjev vseh treh omenjenih ver in oh njem je že zabeleženih na stotine čudežnih ozdravljenj, v sofijski stari katedrali sv. Kralja počivajo dobro ohranjeni ostanki srbskega kralja MHutina, ki tvorijo najsvetejšo relikvijo bolgarske in srbske pravoslavne cerkve.
Vsi ti pojavi so popolnoma pri rodni. Poleg teh pa poznamo umetne mumije egipčanskih faraonov, -velikih duhovnikov in imenitnikov. Dandanes balzamiranje in mumifikacija ni nikaka čudežna redkost, le da medicina s pomočjo kemije napravi to daleko popolneje in spretne je.
Oporoka angleškega oficirja
V Londonu je umrl poročnik angleške vojske Rihard Laybourne. Zapustil je svojevrsten testament, ki določa, da prejme poveljnik polka, pri katerem je služil, 3000 funtov gotovine. Denar se ima hraniti, vsako leto na rojstni dan Laybournea pa se morajo vojaki pogostiti, gostija pa plačati iz zapuščinskega denarja.
Vojaki bodo potemtakem vsako leto 17. maja dobili priboljšek v jedi, mero piva in zavitek cigaret. Nadaljna vsota v znesku 500 funtov je namenjena oficirjem tega polka. Na dan 31. marca in 1. oktobra vsakega leta bo vsak oficir polka na račun te vsote dobil po eno steklenico penečega vina.
Zmagovalec na kongresu socialistične stranke
Leon Blum govori na kongresu francoske socialistične stranke, kjer se mu je posreOM
potisniti nasprotnike ob zid
Roke v nahrbtniku
V Strakovu pri Polni v CSR je poljedelski stroj odtrgal ženi kmeta Ružičke obe roki, prvo v zapestju, drugo v komolcu. Ženo so odpeljali takoj v bolnišnico. Malo pozneje se je oglasil pri zdravniku ženin mož. Prinesel je odtrgani roki v nahrbtniku, ker je menil, da jih bodo ženi lahko zopet prišili...
Tudi ta steber je padel
ANEKDOTA
Ko je bil Talleyrand zunanji minister cesarja Napoleona, se ni vedno strinjal s politiko imperatorja Napoleona je bilo to znano, zato je ob neki priložnosti vprašal Talleyranda:
»Priznajte, gospod minister da ne bi radi umrli zame.« Talleyrand je odvrnili y Seveda ne, Veličanstvo, pa samo zato, ker bi se bal, da bi z mojo smrtjo izgubili enega svojih najzvestejših podanikov...«
VSAK DAN ENA
Razbojnik v banki
Omamil je slugo z udarcem po tilniku, uradnike pa je
zaprl v garderobo
V sedanjih toplih večerih nastopajo v londonskem Hyde parku telovadklnje, ki * ' razyedrojejo občinstvo g svojimi skoki
V teku Stalinove »čistke« je bil odstranjen zdaj stari ukrajinski boljševik Kosior (slika), eden izmed bivših podkancelarjev rdečega režima
Ker ni mogla nikamor oditi iz secirne dvorane, je skušala najti izhod skozi pro-sekturo, kjer je ležalo kakšnih šestdeset do sedemdeset trupel. Toda tudi vrata pro-sekutre so bila zaklenjena. Za medicinko je napočila strašna noč. . .
Sluga univerze je našel študentko naslednje jutro nezavestno na tleh. Ko so jo spravili k besedi, je začela bloditi in so jo morali spraviti v umobolnico.
D. Ravljen: »Črna vojna« 120 strani. Broširano 10, vezano 15 din Založba »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva 5.
Kakor smo že obširno pisali v »Jutru« pred binkoštno nedeljo, se je začel v Llfegeju proces proti zastrupljevalki Mariji Becher-jevi (slika), ki je obtožena, da je zastrupila 11 oseb
»Zdaj grem jaz spat, ampak mlada prijatelj, zapomnite si dobro, da pri nas ob desetih zvečer ugasne luč, *, $
Za novega japonskega vojnega ministra je bil imenovan general šejširo Itagaki. V marcu 1. 1937. je odrinil kot poveljnik 52. divizije na kitajsko bojišče
V torek po binkoštnih praznikih je odklenil budimpeštanski sluga Nagy vrata hranilnice, pri kateri je v službi in trenutek zatem je stopil v bančne prostore moški v črni obleki. Na obrazu je nosil krinko in je pri vstopu zavpil: »Roke kvišku!« Obenem je dvignil revolver in ga naperil proti Nagyju.
Sluga, ki je bil v banki sam, je v zadregi in strahu dvignil roki. Razbojnik ga je nato sunil in ga potisnil v umivalnico. Zdaj se je Nagy zavedel nevarnega položaja in je skušal razbojniku izbiti orožje iz rok. Samokres se je pri tem dvakrat sprožil, ne da bi zadel. Borba med slugo in vlomilcem se je končala s tem, da je razbojnik udaril Nagyja z ročajem samokresa po tilniku, nakar se je sluga zgrudil nezavesten na tla.
Kmalu potem so prišli v banko uradniki Razbojnik jih je počakal pri vhodu ter potisnil vsakega najprej v garderobo. Knjigovodjo je zaprl v omaro za obleke.
Telovadba v londonskem Hyde parku
Kulturni pregled
Razstava slovenske umetnosti v Mariboru
V časa, ko fe naš narod zopet postavLjen i v težak položaj, v času. ko se nam zopet bliža volk v ovčjem kožuhu, so naši umetni ki s svetlim vzgledom pokazali, da se da ob sodelovanju vseh struj in emem v dkupnem nastopu najlepše in najvelieaetmeje manifestirati skupna volja za svobodo duha in naroda. Priredili so razstavo v Mariboru, ob vhodu v našo domovina
Ta razstava se je uvrstila v niz proslav ob dvajsetletnici osvobojenja Maribora in tako združila spomin na osvoboditev. Z velikim in kulturnim narodnim delom lahko najlepše proslavimo osvobojen}©. Prireditev je pomemben in kulturen dogodek, razveseljiv TK>jav moči in sposobnosti. Udeležili so se skoraj vsi živeči slovanski umetniki (redki manjkajoči ne bi mogli bistveno spremeniti vtiske) ter nam tako razstava ne kaže samo tedanjega stanja naše uimetnoatd, »marveč nudi tudi >ežen pregled razvoja slovenske umetnosti.
Boris Kalin, Mat! z detetom
Zastopanih je 56 umetnikov s 185 deli.
Nestor naših slikarjev Rihard Jakopič
je dosegel najvišjo stopnjo slikarstva, njegov način bi že mogli imenovati absolutno slikarstvo. Brez vsake risbe, samo z barvo in barvnimi packami doseza vse: globino, zrak, svetlobo, plastičnost itd. Razkroj telesa v barvne enote je popoln, podobe imajo nekaj viziranega. mističnega; impresionizem je pri njem stopnjevan do zadnje možnosti. Drugi veliki mojster te smeri je Matej Steraen. Njegova domena so figure in figuralne kompozicije. Svoje veliko znanje anatomije in človeka je pokazal tudi tu. Poleg tega pa nam je dokazal, da se da v impresionistični maniri delati tudi al fresco. Polne zraka, atmosfere in svetlobe so njegove slike (Plen air). Njegove osebe žive, so resnične. Tretji v družbi je Matija Jama, krajinar. Problemi sonca in sence, zračna perspektiva in kar je glavno, nastrojenje, so glavne oznake njegovega dela. To skupino še izpopolnjuje Ferdo Vesel v barvnem veriz-mu predmeta. Klasike naše moderne bi mogli imenovati to skupino. Ne daleč od njih se nahaja Fran Tratnik, v čigar delu je opazna predvsem monumentalnost. Oblike so obilne in močne, barve umerjene ir enotne, drže statično mirne, poteze čopiča pa odločne in energične. Zlasti se ta odločnost opaža v risbah (Madona).
Posebno skupino predstavljajo bivši »Vesnani«: Maksim Gaspari v zadnjih delih prehaja polagoma v impresionistični način slikanja (Na križpoti) z vsemi problemi osvetljave in barve, snovno je ostal zvest narodopisnim motivom. Ivan Vav-potič se preveč zgublja v detajle na škodo celote (V papirnici), pokaže pa vsovirtuoz-nost svojega čopiča (Brušeno steklo). Saša santel je monoton risar pokrajine, premalo živ, da bi mogel ogreti. Mirko Šu-bičev portret spominja na delo Janeza, vendar je oploditev novih barvnih spoznanj vidna. Hinko Smrekar je razstavil ilustracije šaljivih živalskih zgodb, risbe, ki znova potrjuje, da je Smrekar v glavnem risar.
Slikar velikega formata je Gojmir Anton Kos. V enotnem slogu delane slike s trdno konturo in širokim nanašanjem barv podajo resničnost predmeta v vsej njegovi plastičnosti in z vsemi svetlobnimi efekti vred. Tone Kralj je sam iz velike skupine ekspresionistov. Temotna umirjenost barv (Rudarska mati), ekspresivne geste (Slepec) in psihični izrazi obrazov so izrazila dramatičnih prizorov. Božidar Jakac pesniško opisuje Dolenjsko, njegova pastelna tehnika izdaja mnogokje že mimo, vendar mehko prelivanje barv in tonov (Ajda), priča o liričnem občutju, kakor pričajo risbe o mojstrski roki. Fran Pavlovec je krajinar, opisovalec naših krajev s svojim posebnim »literarnim« jezikom, stremi za slikarsko resničnostjo in jo tudi doseže. Cela slika je enotno slikana, brez risbe. Resnične pokrajine z mnogo primesi lastne osebnosti. Na tej razstavi ni ravno preveč srečno izbran. Fran Zupan kaže napredek v gvaših, kompozicijsko izbrani motivi in večja barvna uravnovešenost (Marija Snežna) so opazne nove vrline. Polnoštevilno je zastopana mariborska skupina slikarjev. Ivan Kos kaže viden napredek v slikarstvo, njegovi portreti so bolj slikovito delani z notranjo podobo, v krajini pa podaja nastrojenje sončne pomladi (Vas) brez umetničenja. Na vtis mu je je soroden Karol Jirak. V njegovem razvoju opažamo neko veselje do barvnega opisovanja podrobnosti, v pokrajini se podreja koloritu okolice (Vipava), barvno in kompozicionalno uravnovešen se razvija v realista bodočnosti. Zmeren realist z mnogo prisrčne topline je Franjo Košir, stvaren opisovalec naše pokrajine, posebno naših voda. Alberta Sirka akvareli so tehnično dobro izvršeni. Njegovemu morju se vidi, da je delano doma, zato izzveni neživo, dasi mu ne smemo odrekati prav slikovitih in dobrih detajlov. Olaf Globoč-nik in Ivan Čargo sta ostala pri prvotnem načinu dela. Prvi je ostal pri barvno enoviti plastičnosti telesa, drugi pri kubisti-čni razdelitvi teiesa v manjše kubuse.
Avantgardno vodilno mesto je zavzel klub »Neodvisnih« s svojimi raznimi sodobnimi stremljenji Surrealizem nam predstavlja Stane Kregar, ki opisuje svoja čuvstva in podaja samega sebe. čustvu in razpoloženju odgovarjata barva in kompozicija. Drugi ekstrem je Zoran Mušič, zastopnik tkzv. kolorizma, kjer objekt sam za slikarja ne igra nikake vloge, marveč mu je važen le kot nosilec barve. Tretji je Maksim Sedej, barvno najbolj umirjen tonski slikar. Kontura le malo izstopa, vse je uravnovešeno, slika je delana v isti maniri, brez kompozicionalnih ali barvnih nasprotij. Vezi med temi so Marij Pregelj, ki vodi z barvno razkrojeno kompozicijo slike (Krompir) h Kregarju na eni strani in Didek Zoran z barvnimi študijami ko-lorističnih pojavov na drugi strani. Eks-tremi se obrusijo in ostane vedno zmernost. Skoda, da nam niso prav ti mladi pokazali novih deL
Popolnoma nov in med najboljšimi izmed mladih je France Mihelič, znan doslej le kot odličen grafik-risar. Sedaj pa uspelo prenaša in veže risbo s slikanjem. Pri tem opisuje stvarno in realno vsakdanje življenje v nepokvarjeni naravi (umet zgodovinar bi rekel temu načinu brueghlevski). Na zunaj se zdi brez tendence in vendar ima notranjo vsebino in namen. Notranje sorodni so mu pravkar iz šole izišli najmlajši Gabrijel Stupica, Maks Kavčič in Jakob Karel. Izmed njih dela Stupica enakomerno vso sliko in kompo-nira dobro, Kavčič študira barve in socialne probleme (Starec) enako kakor Karel (Ciganka). Vsi obetajo mnogo, ko se bodo rešili šolskih vplivov akademije in se osamosvojili. Dore Klemenčič se je pokazal zopet v popolnoma novi luči, njegovo iskanje je vztrajno.
Od preostalih bi bilo treba omeniti žensko zastopstvo. Mara Kralj je prispevala na svili slikanega otroka s psom, skrbno in dekorativno izdelano študijo.Mira Pregelj skuša komponirati na steklo v svoji tehniki, Elda Piščanec komponira svetopisemske dogodke v olju,Avgusta šantel prinaša skoro šolske akvarele, Bara Remec je barvno razbita in neuravnovešena, portret dečka pa kaže znaten napredek od zadnje razstave.
Ostanejo še gosti in redki razstavljalcL Jožef Slovnik, naš rojak iz Nemčije, je prispeval realistično, vseskozi stvarno sliko Judenburga, Bruno Vavpotič tehnično in kvalitetno prav dobre akvarele. Nov je Slovenec Pipo Peteta iz Maribora, svoj čas član kluba »Grohar«. V akvarelih, kjer pokaže obvladanje tehnike, se povzpne do lepe višine v kompoziciji in nastrojenju (Oljke, Jesen). Miroslav Modic je razstavil povprečne stvari, Ivan Klein en sam akvarel.
Med našimi kiparji ni čuti najbolj radikalnih gesel. Tone Kralj edini skuša z ekspre-sivnimi gestami in pregibi podati notranje življenje. Ivana Napotnika vidimo na razstavah redko. Njegove kompozicije in način obdelave dematerializirajo material in poduhovijo z globokim doživetjem vso umetnino. Lojze Dolinar je »večerno pesem« izrazil v linijah in pregibu svoje plastike. France Gorše se je lotil težkega problema, podati ples, ritem, gibanje in lahkotno gracioznost. Ni mu sicer popolnoma uspelo, vendar je tu mnogo več nego navaden anatomski študij. Portret M. Murka je resničen obraz. Enako izrazita je Nikolaja Pirnata glava M. Gorkega. Tine Kos je v »Vasovanju« pokazal mirno in zanimivo kompozicijo ter realizem snovi. Peter Loboda je slabo zastopan. »Dekle« ga kaže mojstra plastične obdelave, za »Robota« pa je po mojem sporno, koliko spada v umetnost. Med najmočnejšimi kiparji na tej razstavi je Boris Kalin. Veliko kiparsko in anatomsko znanje zvezano z dobrim poznavanjem obdelave materiala, pravilno plastično pojmovanje in občutenje predmeta so glavne vrline tega mojstra. Relief »Mati z otrokom« v marmorju kaže nežno čuvstvovanje, ženski torso gibanje in anatomsko pravilnost. Ena najlepših skulptur na razstavi je portret arh. Glan-za. Plemenito delana glava, plastično občutena, z duševno poglobitvijo kaže mojstra v vsej luči. Zdenko Kalin je postavil najbolj impozantno veliko plastiko: »Moški torso«. Stoječe telo izraža statiko in mir ter označuje kiparjevo sposobnost, poleg tega pa daje mnogo obetov. Karel Pu-trih je odvrgel mnogo trdote in kaže napredek prav v plastičnem ustvarjanju (Pomlad). Novo odkritje je France Smer-du, ki v svojih statuetah spominja na antiko, po risbah pa kaže mnogo obetajočo moč in silo.
Nekaj v katalogu omenjenih del in umetnikov se na razstavi ne nahaja.
Reprezentativna razstava je svoje poslanstvo v polni meri izvršila. Dostojno in mogočno reprezentira sedanje stanje slovenske umetnosti, katere nam ni treba biti sram, marveč se lahko z njo postavimo tudi pred strogim internacionalnim forom.	F- K. Kos
Zantskl
še o »Giocondi«. Repriza Ponchiellijeve opere »Gioconda« je doživela enak uspeh, kakor nje premiera, čeprav ji je prisostvo valo zgolj občinstvo abonementa »B«. Volja sodelujočih, da pripomorejo temu grandijoznemu delu do zaslužene veljave, ni niti najmanj popustila. Posebej je omembe vredno petje pa tudi igra in kre-tanje zbora, ki ima na nekaterih mestih izredno važno vlogo. Prav tako se tudi orkester najlepše razigra v tretjem dejanju in daje baletu zamah in polet. Nastop ge. Bravničarjeve v baletni točki »ples ut« predstavlja višek zanimanja, že njena toaleta jo prav učinkovito dviga iz ostalega ansambla in stopnjuje njeno gibčno kre-tanje. V vsem je »Gioconda« delo, ki zasluži samo na sebi in glede na vprizoritev več pozornosti glasbenega občinstva.
P« da
Lastna imena. Geografsko društvo v Lj. razpošilja kot vabilo na naročho Vestnika ponatis Rusovega članka »Vaške table in vaška imena«, ki so najstarejši viri aa zgodovino vsakega kraja ter jiih je treba varovati pred vsem in vsakomer (ne: vsakomur 1). V zveza s to razpravioo naj opozorim, da pazimo tudi na tuja imena. Mesečnik »Naša radosft« piše n. pr. v predzadnji štev. Verzaj (prav: Versaj-aiko že tiranskribirajm). Ajfel, medtem ko celo nemški Herderjev Lexitaon 1935 daje izreko: Ef&l. Sftično nalet® v Hu-dalesovi knjižica >Bombaž« (Mladinska mati-
ca) dbISJre: IiSjcm (Lyt«i), TTeStegton (prav: f Uošington), dočim je Genova ohranila italijansko podobo (Džeoova). Bermundški otoki imajo n odveč.	Sp.—r
Kaj napovedujejo naši založniki? Pri založbi Umetniške propagande izide v teku julija t g. prva izmed Štirih kajig slovenskega Brehma v redakci ji Ade Havne, ter Ivana Hribarja prevod Puškinovih, doslej še neprevedenilh pesmi: Bronasti jezdec, Potlitava in Obiskovalcem Rusije. Obe knjigi v luksuzni opremi. — H koncu poletja Vodo sledili v kratkih presledkih trije spisi v Zbirki slavnih svetovnih avtorjev in sicer: Baškirčeve: Dnevnik v prevodu Katarine Špur, Buha-n roman Zeleni plašč v prevodu Ante Brvarja in Maokav-a roman »Zadnja dolžnost« v prevodu Cirila Kosmača. Za zimsko sezono pripravlja založba edinstveno ilustrirano mladinsko knjigo češkega avtorja Ka-rafiata". »Ivanjšice« v prepesnitvi Dr. Ferda Kozaka in dva prevoda velikih modernih romanov in sicer Ludviga Wunderja: »Prestolonaslednik Franz Ferdinand d\Este« in Margareta Mitschell »Jug proti severu«.
Prof. Janko Lavrin o Bogoniilih. V najnovejši (7.) številki revije »Modra ptica« |e izšel v prevodu Petra Donata članek angleškega esejista in kritika, našega uglednega rojaka pnof. Janika Lavrin a »Bogomili«. Pisec seznanja v članku, ki je spisan za angleške čitatelje, a nd skoraj nič manj nov in zanimiv za slovenskega čitatelja, z značilnim balkanskim pojavom — bogomiilstvom. ter ga osvetljuje z zgodovinskega, verskega in psih loškega vidika. V zadnjem času se sploh kaže povečano zanimanje za bogomilstvo in opažamo tudi v beograjskih in zagrebških revijah nove sestavke o tem zgodovinskem pojavu. Članek Janka Lavrina bo čitateliu povedal mnogo zanimivega. — Nadalje prinaša nova številka »Modre ptice« članek Staneta Meliharja o romanu bolgarskega pisatelja Bojana Isajeva »Rojeni smo na Balkanu«, ki ga bo v kratkem izdala »Modra ptica« v slovenskem prevodu, prav kakor (kot izredno publikacijo) roman Jordana Jovkova *2a-njec«. Obetata se nam torej kair dva prevoda iz sodobne bolgarske literature, ki vzbuja pri nas čedalje večjo pozornost — Ivan Rob nadaljuje s svojimi prevodi iz romunske lirike (Gotrus, Botez. Goga). Miško Kranjec je zastopan s pripovedno prozo iz življenja brezposelnega profesorskega kandidata »Za službo;;, Milena Mohoričeva pa Je prispevala mikavno črtico iz mladinskega sveta z naslovom »Brez konca«. Med za/piski čitamo vrstice v spomin C. v. Ossietzega in Umterta Urbanija članek o Gradnikovih »Večnih studencih«, ki citira tudi Borkov interview s pesnikom v velikonočnem »Jutru«.
S P~0~R T
V nekaj vrstah
Spet smo za blemažo bogatejši! V zadnjem hipu in že prav pred odhodom v Prago na mednarodno lahkaatletsko tekmovanje s Češkoslovaško, je moral jugosloven-ski lahkoatletski savez
brzojavno odpovedati to gostovanje, ker ni dobil potrebne snJbvencije, razen tega pa tudi še ni rešeno vprašanje kolektivnega potnega lista za državno reprezentanco. JLAS je obenem obvestil vse udeležene atlete, naj ostanejo doma. Vse je šlo lepo in dobro, precej temeljito so se pripravili naši atleti, zdaj pa, ko je bilo treba na pot. ni nikjer nikogar, ki bi poskrbel za neobhodno potrebna sredstva, da bi teh nekaj športnikov za dan ali dva odšlo v tujino in tamkaj pokazalo, da tudi pri nas delamo na lahkotatletskem polju. KcŽaj bo to pri nas drugače?
Pariški teniški turnir poteka v znamenju velikih uspehov za naše bele mušketirje. Kakor smo že včeraj zabeležili, so se Punčec, PalLada in Mitič v singlih pretolkli do oetrtinskih finalov, v katerih so imeli za nasprotnike že najmočnejše zastopnike evropskega tenisa. Punčec je porazil Čeha Cejnarja v štirih setih s 3:6, 6:2, 6:3, 6:3, Pallada pa je opravil s Francozom Boussusom v petih setih s 6:1, 4:6, 4:6, 6:1, 6:3. Mitič je zelo slabo razpoložen izgubil proti Čehu Men zlu skoraj porazno 0:6, 0:6. 1:6. Razen njega sta iz nadaljnjega igranja izpadla še Francoza Bous-sus in Destremeau ter Čeh Cejnar, v semi-finalu pa se bodo srečali Punčec z Men/lom in Pallada s svetovnim prvakom Budgeom.
Zagrebški Gradjanski si bo olajša1! razo-čaranje po izgubljenem prvem in drugem mestu v ligaški tabeli
z več mesečno turnejo v Avstralijo. Kakor pišejo zagrebški listi, so vse formalnosti — razen pristanka JNS — že opravljene in je ta turneja več ali manj že sklenjena, stvar. Vseh igralcev Gradjanski ne bo mogel vzeti s seboj, ker jhn ne more preskrbeti potrebnega dopusta, zato pa bo svoje vrste ojačil z nekaterimi, ki imajo zmerom časa dovolj. »Purgerji« bodo šli na pot 26. t. m. in se bodo v Napoliju ukrcali ter potovali skoraj mesec dni po morju, nato odigrali po raznih avstralskih mestih 12 do 14 tekem in se nato po enomesečni vožnji šele septembra vrnili domov. Najbolj vabljivi pri vsem tem aranžmaju pa so finančni pogoji, kakršnih še menda ni imel jugoslo-venski klub. Avstralci so za prvo vabo poslali v Zagreb že ček za 300 funtov (okoli 70.000 din) na račun vozovnic in ostalih potnih stroškov. Ni čuda. če bo Gradjanski storil vse. da mu ne bo kdo prekrižal načrtov s to eksotično vožnjo. Športni uspehi pa tukaj tako ne bodo imeli največje vloge, kajti predaleč je ta svet za nogometne zmage, pa tudi za poraze.
Po sklepu zadnje seje upravnega odbora JNS bo s 15. junijem za dobo enega meseca otvorjen rok za prestop ligaških in neli-gaških /gre/cev v druge ligaške klube. Igralci, ki bodo v tej dobi prešli iz kluba v klub, bodo imeli v ligaških moštvih takojšnjo pravico nastopanja. Po enem mesecu bomo torej vedeli nekaj več, v kakšnih postavah bo jeseni nastopilo novih 12 kandidatov za naslov državnega prvaka.
gfečnfk. Imenovani n«J bodo ob 14.45 na Stadionu! Celjanom se povrne nedeljska karta in plača prehrana. Predsednik.
ASK. Primorje. V soboto dne 11. t. m. ob 15. naj pridejo na naše igrišče atleti: Jurea, Možina, Pollak, Srakar Ivan, Pogačnik, Ja-ger. Kien. Načelnik.
Zbor lahkoatletskih sodnikov. (Službeno). Za miting SK Planine v soboto 11. t. m-: ok 15. na Stadionu je določena naslednja jurija: SouikaL Pevalek. Vidic, Kennavner, dr. Ku-helj, Kos, Gnidovec, Trmi k, Kalan, Premrl.
Samežn Savo, Gorfcme. Seshaoet Jajffe P<* ure pred pričetkom tekmovanja.
SK Svoboda. Danes od 17. dalje oteeaen
trening. Ob 19.30 članski sestanek v Detov-eki zbornici. Po sestanku odborova seja. SK Slavi ja. Drevi ob 20. sestanek nogo
metašev v našem lokalu. Prosimo točno!
Tajnik I.	,	,
CIani in članice nekdanje plavalne seke«je SK Jadrana se pozivljejo. da se udeleže sestanka. ki bo v soboto 11. t mč ob 15. v kopališču Koleziji.
Le naprej, brez miru...
Kralj je kumoval praporu Sokola v Hrastniku ob njegovi tridesetletnici
Hrastnik, 9. junija.
Tako mogočne sokolske armade kakor na binkoštno nedeljo, gotovo še ni sprejela ozka hrastniška dolina od leta 1913. dalje, ko so prispeli k nam tudi srbski Sokoli. Nič čudnega, saj je hrastniški Sokol to nedeljo praznoval 30-letnico, razvil novi članski prapor, katerega kum je sam kralj Peter II., in je obenem v novo ometani So-kolski dom vzidal »marsejsko ploščo«. V soboto zvečer je bil dom, ki ga skoro poznati ni, lepo razsvetljen, na bližnjem griču pa so vžigali mogočen kres in iz Sokolskega doma je v praznično noč odmevalo: Le naprej, brez miru!
Nedeljsko jutro se je sicer čemerno držalo, vendar nas je razveselil prihod gostov, ki so prispeli z ju trn jim vlakom: iz Radeč, z Zidanega mosta, iz Celja, Žalca in od drugod. Prispela pa je tudi častna vojaška četa iz Celja s polkovnim praporom. Malo pred 8. uro so prišli Dolani s tremi sokolskimi prapori in gasilska četa. Tudi Trbovci s svojo godbo so prišli čez hrib v goste. Z ljubljanskim vlakom pa se je pripeljalo preko 200 bratov in prispela je tudi godba planinskega polka iz škofje Loke. Ko je privozilo še okrog 30 kolesar-jev-naraščajnikov iz Celja, se je razvila 600 oseb broječa povorka z vojsko in osmimi prapori na čelu. Odkorakala je pred So-kolski dom, kjer se je zbralo okrog 2.000 ljudi. Točno ob 10. je v spremstvu sreske-ga načelnika dr. Tekavčiča prišel kraljev zastopnik, poveljnik celjskega vojnega
okrožja polkovnik Mihajlovič. Starosta domačin brat Farčnik je otvoril slovesnost, nakar je Spregovoril vpokojeni profesor vojne akademije ter bivši vzgojitelj blago-pokojnega Viteškega kralja g. Pavlovič. V krasnem govoru je osvetlil lik nesmrtnega Viteškega kralja
Odkrili smo ploščo. Zastopnik nacionalne delavske mladine br. Potisek jo je izročil v varstvo starosti br. Farčniku. Hrastni-čani, Dolani in Ljubljančani so položili pred marsejsko ploščo trnjeve vence, četa vojakov je oddala častne salve. Takoj nato je razvil kraljev zastopnik g. polkovnik Mihajlovič naš novi sokolski prapor, na katerega je pripel krasen spominski trak. Visokemu kumu kralju Petru II. je bila odposlana vdanostna brzojavka. Vojaška godba je zaigrala državno himno. Nato se je formirala še številnejša povorka, ki je obšla zgornji Hrastnik. Razpoloženje je bilo sijajno.
Popoldne se je vršil na telovadišču pred Rošem okrožni nastop. Vsi oddelki so učinkovito pokazali plod svojega dela z izvedbo krasnih vaj. Posebno so gledalce očarali dečki s simboličnimi vajami s puškami ter člani in članice z eksaktno izvedbo praških vaj. Po nastopu se je razvila prijetna narodna veselica, ki pa je trajala le do 23. ure. Hrastniški Sokol je dokazal s prireditvijo tega krasnega praznika, da je vreden kraljevskega kumstva in da lahko s ponosom gleda v bodočnost ob bodrilu pesmi: Le naprej, brez miru!...
Naša srednješolska mladina na zletu v Pragi
Srednješolci telovadci iz vse Jugoslavije so, kakor smo kratko poročali, odpotovali na sokolski zlet v Pragi. Posebno prisrčno je bilo slovo v Beogradu. Pod vodstvom g. Ante Tadiča je bilo zbranih okrog 350 dijakov m dijakinj višjih razredov jugo-slovenskih šol. Iz Beograda so potovali v Subotico, kjer so jih že pričakovali tovariši iz severnega dela dunavske, kakor tudi iz savske, dravske in primorske banovine. V Prago so prispeli včeraj popoldne.
Ljubljanski srednješolci so odpotovali iz Ljubljane na binkoštni ponedeljek ob 20. z brzovlakom. Bilo jih je 20. Pri četrtem srednješolskem telovadnem nastopu v okviru vsesokolskega zleta v Pragi bo vsega skupaj sodelovalo nad 1.000 dijakov in dijakinj iz vse Jugoslavije. Iz dravske banovine so udeleženi še dijaki in dijakinje državne realne gimnazije v Kranju in Mariboru, a izmed vseh srednjih šol v Ljubljani na žalost samo državna klasična gimnazija. Pravilno pojmujoč potrebe čim večje povezanosti z bratskim češkoslovaškim narodom, še prav posebno v da-
našnjih razmerah, je direktor državne klasične gimnazije g. dr. Lokar s pomočjo svojega učitelja telovadbe g. Miloša Milo-ševiča, ki je vodja srednješolskih izletni-kov-telovadcev iz vse dravske banovine, organiziral omenjeno skupino svojih dijakov, da bodo, čeprav v skromnem številu, dostojno predstavljali ljubljansko srednješolsko mladež. Idealni mladini želimo na zletu v Pragi čim lepše uspehe.
Ob priliki IX. vsesokolskega zleta v Pragi pred 4 leti je nastopilo 16.000 dijakov in dijakinj. Tokrat pa jih bo zbranih 43 tisoč. Naši fantje in dekleta bodo razmeščeni po praških šolskih zavodih. Svečana povorka srednješolcev bo šla skozi Prago v soboto zvečer. Javni nastop bo v nedeljo, ko bo nad 40.000 srednješolcev napolnilo sokolsko zletišče in ko se bo na jambor dvignila ponosna češkoslovaška zastava. Ni dvoma, da bo naša mladina prinesla iz Prage nepozabne vtise in pobude in moremo res le odkrito obžalovati, da udeležba iz Ljubljane ni številnejša.
XVII. zlet sokofeke župe Ljubljana
Lahkoatletski podsavei v Ljubljani. Službeno. V soboto dne 11. t. m. ob 15. bo na Stadionu (ob Tvrševi cesti) izbirno tekmovanje za dvoboj proti Julijski Krajini. Izločilno bo v sledečih disciplinah: 200. 400. 800. 1500, m, met diska, skok v višino in daljino. Obvezen je nastop za atlete: Goršek, Martini, Pleteršek, Urbančič, Skušek. Kli-nar, Jeglič, prof. Dobovšek. Kajfez. Kosec, Sla/mič, Nabemik. Srakar Ivan, Kien, Po-
V soboto in nedeljo bo na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. XVII. zlet sokolske župe Ljubljana. Spored zleta je naslednji:
v soboto 11. 6. ob 15. uri tekme članstva in naraščaja na orodju in v prostih panogah.
v nedeljo 12. 6. ob 8. uri skušnje vseh oddelkov v prostih vajah, ob 11. uri sprevod po mestu, ob 15. uri javna telovadba: 1. župne vaje dečkov s palicami, 2. hkratne vaje članic in naraščajnic na visokih gredeh, 3. bojna tekma naraščajnikov, 4. župne proste vaje deklic, 5. splošna orodna telovadba, 6. izmenski tek 800x400x200x100 m — člani žup Beograd — Ljubljana, 7. proste vaje moškega in ženskega naraščaja SKJ za X. vsesokolski zlet v Pragi 8. izmenski tek članov župnih društev 4x100 m, 9. nastop tekmovalne vrste članic Sa-veza SKJ za mednarodno tekmo v Pragi in nastop vzorne vrste članov na drogu, 10. proste vaje članov in članic SKJ za X. vsesokolski zlet v Pragi, 11. vaje župnega jezdnega odseka.
Pri javni telovadbi bo nastopilo okoli 3000 telovadcev vseh oddelkov iz župnih društev. Po javni telovadbi bo velika sokol-ska zabava
župni jezdni odsek bo nastopil na konjih,
Id so zasebna last sokolskih pripadnikov. Zlet bo ob vsakem vremenu.
Navodila vsem udeležencem, zboru rediteljev in prireditvenemu odboru
Sokolsko članstvo in vse udeležence župnih zletnih prireditev obveščamo, da imajo ljubljanska sokolska društva v razprodaji župne zletne znake po 10 din, ki opravičujejo nositelje do prostega vstopa k tekmam, skušnjam m na stojišče k javni telovadbi.
V soboto bodo zletni znaki in vstopnice za javno telovadbo v prodaji v prodajalni Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici, v nedeljo od 9. do 10. pa tudi pri blagajnah na zletišču.
Zbor rediteljev bo v soboto ob 14.30, v nedeljo ob 6.30 in ob 13.30 na telovadišču Ljubljanskega Sokola. Tisti, ki sodelujejo pri okrepčevalnicah, naj se zglasijo v soboto ob 15. mi na zletišču, v nedeljo pa ob 13.30. Blagajne bodo poslovale v nedeljo popoldne od 13. ure dalje.
Navodila telovadečemu članstvu ljubljanskih društev
Skušnja za člane in članice v prostih vajah je danes popoldne ob 19. uri na zletišču.
Zdravo! Sokolska župa Ljubljana.
Sokolski župni zlet
▼ Celju 12. junija
Katkor že objavljeno bodo v nedeljo 12. t. m. dopoldne izkušnje za naraščaj in deco. Zato ponovno naglašamo. da to zbor moškega naraščaja ob 8. na dvorišču mestne narodne šole v Celju zbor žemskega naraščaja pa ob isti uri pred gimnazijo. Deca se zbere k skušnjam ob 9. na Glaziji. Ob 10. bo zbor vseh pripadnikov celjske župe, torej vsega članstva, naraščaja im dece. in to ne glede na to, ali so v krojih, navadnih oblekah, narodnih nošah, kolesarji in slišno. Ta zbor spada v olkvir II. obrambnega zbora celjske župe. Po nagovoru in končanem obrambnem zboru bo na Glaziji zbor za sprevod, kri se bo začel pomikatii ob 11.
Izkušnje za članstvo bodo popoldne. Zbor k skušnjam za Člane bo ob 14. na Glaziji, za članice ob isti uri pred gimnazijo. Javni nastop se bo začel ob 16.
Reditelji naj dobro prečrtajo vsa navodilo, da se jim ne bo treba obračaiti panje todfei na načelništvo ali na posamepie Člane župnega strokovnega odbora. Reditelji, ki bi bili po nujnih in nepričakovanih opravkih zadržani, si naj sami poiščejo namestnika.
Vstopnice se dobijo v prodaji v naprej pri blagajni Celjske posojilnice v Narodnem domu v Celju. Priporočamo nakup vstopnic v prodaji v naprej zlasti Celjanom, ker bo v nedeljo pri blagajni na Glaziji gotovo velik naval.
Društva, ki niso prijavila števila udeležencev za kosilo, bodo sama odgovorna, ako zaradi prevelikega povpraševanja po obedih ne bodo mogla biti postrežena.
Prevoz po želeomid. Mnogo društev na okrožnico ni odgovorilo in ni prijavilo števila udeležencev. Zupa ne bo kriva, ako bd morda poedani vlaki vendarle ne bili oja-čeni, dasi je v ostalem vse storila za udofcen prevoz udeležencev.
Rodbine, ki so se izjavile, da prevzamejo na kosilo siromašno deco ali naraščaj, prosimo. da pridejo pon jo po končanem sprevodu pred pravoslavno cerkev, kjer bo razhod sprevoda. Privedejo jo naj nazaj na Glazijo vsaj do 15. da bo mogla biti pravočasno po-st rojen a za nastop.
Sokolsko društvo Ljubljana—Šiška je priredilo v petek 3. t m. na svojem letnem telovadišču dobro uspel telovadni nastop ob prav lepd udeležbi Sokolstva in njemu naklonjenega občinstva Pred pričetkom telovadbe je priredila marljiva godba Sokola I. Tabor promenad ni koncert nakar se je pričel kmalu 20. telovadni nastop. Na telovadišče so prikorakaj) vsi telovadni oddelki s praporom in izkazali čast državni zastavi med igranjem državne himne. Po tej svečanosti so se vrstile telovadne točke dece. naraščaja in članstva ki so predpisane proste vaje izvedli prav strumno in zadovoljivo. Tudi orodna telovadba in raznoterosti deee so ugajale. Pri nastopu jc sodelovalo 34 dečkov, 47 deklic, 8 naraščajnic, 20 naraščajnikov, 28 članov in 16 članic. Telovadbo je zaključila učinkovita skupina vseh oddelkov 6 petjem »Hej Slovani« in »Pesmi sakokfcih legij«. Nastop je v vsakem pogledu lepo uspel in moremn bratskemu diušfcvu iskreno čestitati.
^JUTKOs št»
8
34
NRPOLEONOUR TfflNR L1UBEZEH
Zgodovinski zaman
Jožefina je bila prišla v Fontainebleau, kjer jo je sprejel Napoleon ledeno, z osornimi besedami.
»Kako? Ze spet prepozna? Kaj si pa delala v Saint-Cloudu? Na oko te ni kaj prida videti... Shujšala si.«
Brezobzirno jo je pustil samo in se zaklenil z Berthierjem.
Gospa de Remusat ji je bila sporočila, da je zveza nje-2. soban s cesarjevimi pretrgana. Ona, kakor tudi ves ostali dvor, je videla v tem slabo znamenje. Na svoja vprašanja je dobivaal le ogibljive odgovore.
Zato je mirno čakala, da ji Napoleon sam pojasni, kako in kaj. A videti je bilo, kakor da bi se ogibal vsake prilike za neprisiljen pomenek. Nikoli več nista bila sama. Opravki in sprejemi so terjali ves njegov čas. Njegovo vedenje proti Jože-fini je bik* prisiljeno, toliko da ne sovražno.
Nekega večera je šla k njemu. Constant je ni spustil k cesarju, češ da spi, in se izgovoril, da ima tak ukaz. Ker se ni upala vdreti s silo, se je vsa prestrašena vrnila v svoje prostore.
To ji ni šlo v glavo. Ako naj ostane pri načrtu z navidezno nosečnostjo, se je bilo vendar treba na drobno domeniti o vseh ukrepih. Napoleon ji ni
niti z besedico omenil te stvari. Ali se je bil premislil? Je bil morda zadel ob nepričakovane ovire? Ohrabrila se je in namignila nekaj takega, a Napoleon ni pobral besede.
Le kaj je bilo moglo prevrniti to ugodno spletko, ki je obetala Napoleonu uresničenje njegovih političnih načrtov, Jožefini ohranitev njenega položaja in grofici Walewski bleščečo prihodnost za njenega otroka? Ali je bilo mogoče, da bi se bila Poljakinja uprla in ne bi hotela podpreti Napoleonove želje? Kaj ji ni zadostovala misel, da bo njen sin prestolonaslednik? Ali je hotela doseči prestol zase?
Strah je dajal sodbi drugače toli površne Jože-fine gotovost, ki jo je njen bistri dar za opazovanje še podčrtaval. Vedenje dvora se ji je zdelo značilno. Vnanjo spoštljivost so ohranjali, a vnema je ponehavala — posebno v cesarjevi navzočnosti. Nič več se niso s prošnjami obračali do nje.
In v tem, ko so Bonaparti kar sijali in jo žalili s svojimi škodoželjnimi nasmehi, so postajali obrazi onih, ki je bila njih sreča zvezana z njeno, vsak dan bolj mračni.
Jožefina tega ni gledala s prekrižanimi rokami. Našla je priliko za razgovor s Cambaceresom, ki se ji je bil doslej še vselej pokazal ustrežljivega. A zvedeti ni mogla od njega ničesar. Na vsa vprašanja ji je odgovarjal z nedoločnimi, nabuhlimi in previdnimi puhlicami, ki so ji zbujale vtis — in to je hotel — da mu cesar v tej stvari ni razodel svojih namer.
Govorila je tudi z Maretom. Ta se je skril za brezpogojno molčečnost, ki mu jo nalaga njegov položaj. Vse prizadevanje je bilo bob v steno. Tedaj je jela obupavati.
Teden dni po tem, dne 30. novembra, je bila cesarica proti večeru s tistima dvema ženama, ki jima je razen Hortenze najbolj zaupala, to je, z gospo de Remusat in gospo Junotovo, ki je bila nedavno tega dobila naslov vojvodinje Abranteške, sama v svojem salonu v Tuilerijah. Dala je svoji pobitosti duška. Toliko dni se ji je bila upirala, a zdaj je čutila, da je izgubljena. Nič ni moglo odvrniti udarca, ki se ga je bala že ves čas, odkar se je bil Napoleon vrnil iz Egipta; udarca, ki se mu je bila umikala toliko let! To pot je bil neogiben.
Prijateljici sta jo izkušali ohrabriti. Gospa de Remusat, ki je bila nagnjena k zvijači, je priporočala diplomatsko ravnanje. Jožefina naj pridobi časa, naj se dela vdano in naj porabi prvo priliko, da znova osvoji cesarja, kakor se ji je posrečilo že nekajkrat — na primer zadnjič v Marracqu.
»Potrpim naj!« je vzkliknila Jožefina. »Koliko sem že potrpela! Vi veste, Klara; saj ste bili priča nekaterih strašnih nastopov, ko me je zaradi mojih potroškov obsipal z očitki, od mene pa tirjal, naj izpregledujem njegove zabave; da, celo žalil me je in psoval. Vse sem prenesla, vse potrpela. In vse je bilo zaman. Še moja prijaznost je le hrana njegovemu srdu. Kaj bi še iskala vzrokov? Noče me več, to je vse!...«
Gospa Abranteška, bojevita duša v mršavem telesu, je drzno nasvetovala odpor. Kot vojakova žena, ki je bila odrasla v rodbinskem krogu Bo-napartovih, in kot resnična prijateljica ni dolgo izbirala besed: »Konec koncev, madame, vam cesar ne more vzeti krone, ne da bi zinil, zakaj. V Franciji ni navade, da bi cesarice ali kraljice kar tako podili iz hiše. In Napoleon vam ne bi prizadejal te žalitve, niti tedaj ne, če bi mogel. Saj se nima za kaj pritoževati na vas. Za razporoko je po Ju-notovem mnenju treba soglasja. In če se vi ne soglašate, je cesar vkljub svoji oblasti brez moči.«
»A kako naj mu odbijem soglasje, če ga bo terjal? Tako neznansko se ga bojim... In še, ko sem mu res dolžnica za vse ...«
»Tudi on je vašemu veličanstvu velik dolžnik,« je z medenim glasom rekla gospa de Remusat. »Dolžnik za vsa srečna leta.«
»Oh,« je vzdihnila Jožefina, »saj več ne govori z menoj.«
Zagledala se je predse, nekoliko pomislila in nadaljevala:
»Odreči se krone, mi ne bi bilo težko. Mnogokrat me je težila. Kot vladarica nisem bila nikoli srečna kakor prejšnje dni. Saj nisem po svoji volji postala cesarica. Da je ostal Napoleon konzul, bi bila povsem zadovoljna. A ločiti se od njega po tolikih letih skupnega življenja in ga videti poročenega z drugo, ki utegne biti mojim otrokom celo sovražnica — to je bridko!...«
I »Zato se morate boriti, madame!«
Vzajemna posojilnica v. z. z o. z. v Ljubljani — Miklošičeva cesta 7
nudi za vse vloge popolno varnost In obrestuje nove vloge & 4% do 5% po dogovoru. — Nove vloge In stare vloge Izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti Izplačajo. - Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s 1. majem 1938 za nove vloge. VZAJEMNA POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA.
Mali oglasi
■»PMOiTUfffifl
Obrt
Beseda 1 Din. davefe 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanl-znesek 17 Din.
Brivskega
pomočnika
dobrega, sprejmem 20. junija — Salon Del Bello, Domžale.
14108-1
Bančni zavod
sprejme v službo
1 mlajšega tiradnika in 1 praktikanta. Obvladati morata poleg slovenščine predvsem nemščino ter se izkazati z dosluženo vojaščino. Ponudbe s spričevali, referencami in 2 življenjskimi podatki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zavod«.
14137-1
Krojaške
pomočnike
2a fino, veliko delo sprejme takoj Jelovšek, Gledališka 14.
14139-1
Šiviljske pomočnice
izurjene, samostojne, sprejme za stalno atelje Vida Renčelj, Ljubljana, __ Aleksandrova c. 4, Pasaža.
14141-1
Mesarskega
pomočnika
mladega, iščem za takoj. Hočevar, Jesenice, Obrtniška 2. _14129-1
Dve šivilji
za damske obleke, dobro izurjene, sprejmem takoj. — Salon Pleško, Cankarjevo nabrežje 3.
14144-1
Mlajšo postrežnico
za dopoldanske ure, iščem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
14146-1
Atelje Bazanella
sprejme takoj več pomočnic. Beethovnova ul. 15.
14152-1
Brivski pomočnik
začetnik dobi službo na deželi. Informacije na Dolenjski cesti 48g.
14150-1
Samostojno
pomočnico
sprejme modni atelje Doli-nar, Selenburgova 6.
14151-1
Pletilje
dobro izvežbane, sprejmem takoj v stalno delo. Savnik Anton, Skofja Loka.
14118-1
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
Slu f he išče
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj §, znesek 17 Din.
Gospodična
z večletno prakso, gre 2 otrokom v počitnicah na deželo. Ponudbe na ogl. jdd. Jutra pod šifro »Nemška konverzacija«.
14159-2
Kuharica
samostojna, želi službo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po značko »Dobro kuham«.
14157-2
Brivski pomočnik
mojstrskim izpitom išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brivec«.
14128-2
Vajenci (ke)
Seseda 1 Dtn, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova S Oln. Najmanjši znesek 17 Din.
Frizersko vajenko
katera se je že učila, sprejmem za takoj. Frizerski salon Prisojna 1.
14163-44
SProdam
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Čevljarji pozor!
Kopita moška, ženska in otročja raznih fazon zelo poceni razprodaja tovarna And. Jakil d. d. Karlovac. Zahtevajte ponudbo!
13712-6
Otroški voziček
avto, globok bel, prodam. Sv. Petra cesta 69.
14147-6
Beseda 1 Din. davek S Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Centralno kurjavo
rabljeno, kupim. — Savnik Anton, Škofja Loka.
14119-7
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Med cvetlični Ia.
letošnji 5 kg din 80.— 10 kg din 155.— 30 kg din 445.— franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla 14145-33
JANKO TIČEK IN NJEGOV OČE
111
Zaman se je hotel oče še v zadnjem trenutku umakniti udarcu. Težki bas ga je vnovič zadel na glavo, m to tako silovito, da se je godalo z glasnim pokom razbilo in zdrknilo očetu čez glavo, vrat in prsi.
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj §, znesek 17 Din.
Parketi
odpadki in odpadki mi žage, poplnoma suhi, se najcenejše gorivo. — Ivan giška, tovarna parket. Metelkova ul. 4. Telefon 22-44 14087-30
1 Din. davek t Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj šl znesek 17 Din.
Puch motor
250 ccm v dobrem stanju, prodam. Cena 3000 din. — Muhar Karol, Kamniška ul. 19, Šiška.
14123-10
Chevrolet limuzino
izvrstno ohranjeno, prodam, in vzamem v račun tudi motor novejše tipe, oziroma istega kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ugodno 31«.
14111-10
DKW
naprodaj, v najboljšem stanju. Ogleda se ga lahko v soboto dne 11. VI. med 10. in 12. uro. Miklošičeva 32.
13124-10
Mlada dama
čvrsta, elegantna, v trenutni gmotni stiski, išče od starejšega gospoda posojilo din 10.000. Vrnitev po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posojilo«.
14153-16
Tihega družabnika
z gotovino do 50.000 din, išče dobro idoča ljubljanska tvrdka. Sodelovanje za-željeno ali ni obvezno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren zaslužek«.
14155-16
Beseda l Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanj š« znesek 17 Din.
Samostojni frizerki
dam v najem damski oddelek v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«.
14156-17 ---•
Gospoda ali gospo
vzamem v vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
14135-17
Avtomobilisti, motociklisti, pazor!
Beocin, olje, angleške Dun-lop pnevmatike! V vsakem času postrežba pri bencinski črpalki Tattenbachova ul. 14, Maribor. Se priporoča Justin Gustinčič.
13672-10
Kolesa
Beseda 1 Din, davek s Dtn za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Najnovejši
motorji
Triumph 200 ccm, d>vo-kolesa sveto mm znamk
najnovejši modeli otroških vozičkov, pogrezlji vi kabinet šivalni stroji pri Tribuna P- B. U Karlovška c. 4, na rele sejmu v paviljonu J pri glavnem vbodu
13845-11
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesel; 17 Din.
Hlodov
smrekovih in jelovih, kupimo vsako količino, franco vagon. — Parna žaga Rog, d. z o. z. Podstenica, pošta Toplice pri Novem mestu.	254-15
Hranilne knjižice
3% OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO
tn o v 4n ie po najvišji ceni in takojšnjemu izplačila Koncesij omrana trg. agen-tura za bančne posle
al. planinsek.
Ljubljana, Beethovnova 14. Telefon 35-10.
220-16
r /
Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Novo hišico
z zelenjadnim vrtom, ugodno prodam poleg postaje Duplica pri Kamniku.
13424-20
Dva mlada
kanalčka
sta ušla. Najditelj naj jih odda; Šega, Vidovdanska cesta 1.
14127-27
Informacije
Informacije
trgovske, privatne, poizvedovanja itd., strogo diskretno vrši: Informacijski zavod, Ljubljana, Kolodvorska 41.
14158-31
Podpisani izjavljam
da nisem plačnik za dolgove ,ki bi jih napravila moja žena Karolina, Margareta Voje ali kdorkoli. Voje Rudolf, železničar Ljubljana.
14122-31
Dopisi
1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje
nafiovs 5 D'n Ns' -.n št znesek 17 Din
Trgovec z dežele
Sestanek pred Narodnim domom 8. t. m. prepozno dvignila. Prosim ponovno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Na svidenje«.
14138-24
MM
Čakaj šele v torek.
14110-24
Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe;.
Absolutna diskrecija, Bell jorgovan, Bližina centra, Blagajničarka, Duševno razvedrilo, Državni uradnik, Dobra služba, Doslej nemogoče kmečkega stanu,
Dobro situirana, Diskrecija zajamčena. Hvaležna, Hrana v hiši 500, Intel igent. Kemikalija, Ljubljanska lekarna, Lep vrt. Lepa bodočnost, Ljubezniva, Mleko, Maj 1938, Novi dom. Natakarica, Osamljen, Odkup inventarja, Pridna in plemenita, Poštenjak. Prvovrstna in agilna moč, Prime za vse, Prijazna, Resno, Besnost, Širokopotezna, Sigurna bodočnost, Star 32, Sreča te išče, Složnost, Solnčno in mirno. Soglasje, Tavčar Ivan, Točno plačam 77, Trgovec 1900, Ugodnost, V družbi bo nama bolje. Vestna, Vzgojo otroka, Zanesljiv 222, Zaslužek, 1938.
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši zne6ek 20 Din
Reven medicinec
prosi podpore 2a takse. — Ponudbe pod »Reven« na ogl. odd. Jutra,
14149-37
Nesporazum v zakonu ?
Obrnite se na grafologa
Karmaha
ki se odlikuje posebno z analizo človeškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafologije in daje vsa-ki-mu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse vaše bodoče življenje. Obiske sprejema v Ljubljani, hotel »SOČA«, sv. Petra c., vsak dan od 9.—12. dop. in od 14.—19. P5>P- Odgovarja tudi na došlo koiesponden co. V Ljubljani ostane do dne 17. t. m.
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica — SvedolSealnica
KLAVIRJI
Pianini, harmoniji: Forster, Steinway, Bo-sendorfer, Holzl, Man-borg — so nesporno najboljši fabrikati na svetu — Dobite jih le pri tvrdki
ALFONZ BREZNIK
LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7 Majhni obroki, nizka •zposojevalnina. Tudi preigrani klavirji na
zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzika-lij in strun.
Zanimalo Vas bo, da ima tvrdka
M JOT
oa zalogi vse vrste
kot crepe de chine, erepe
marocaine itd. v najnovejših vzorcih moda Zelo ugodne cene!
Tisoče zahval prejema »MOR AN A«
Lasje prestanejo takoj izpadati — in zrastejo na plešastem mestu— odstrani prhljaj itd jaca in hrani lasne korenine •
POŠILJAMO PO POVZETJU-STEKl.DIN.50-
Potrebujemo rudarske nadzornike
po možnosti z rudarsko šolsko izobrazbo. Ponudbe poslati na naslov: Premogovnik Rtanj, Brače Minh a. d., Boljevac, Moravska banovina.
Med mestom in deželo
posreduje »Jntrov« mali oglasnik
GRADL
ZA MADRACE, platno za rjuhe in kapne, zastore, pregrinjala, preproge, tekače, klotaste in svilene odeje, izgotovljeno posteljno in osebno perilo, perje, puh, žimo, morsko travo itd. dobite v največji izbiri in najceneje v specijalni trgovini
F. I. GORIČAR — Ljubljana
SV. PETRA C. SO.	Prepričajte se!
Mestai pogrebni iavod
Občina Ljubljana
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Rudolf Hafner
DROGIST
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 11. t. m. ob pol 6. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Lju&ljana, Maribor, Opatija, Trst, dne 9. junija 1938.
Žalujoča rodbina HAFNER ter ostalo sorodstvo.
MAGNEZIJA
SAN PELEGRINO
Nase gledališče
DRAMA
Peteik, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Zenitev. Red B. Nedelja. 12.: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 13.: Zaprto.
»ženitevc, GogoLjeva komedija ee odlikuje z izvret.no karakterizaeil.to nastopajočih oseb in okolja, v katerem se odigrava. S prisrčnim ruskim humorjem prikazana zgodba o plašnem enutoču je izredno zabavna.
OPEKA
Petek, 10.: ob 15. uri Rigoletto. Dijaška
predstava po globoko znižanih cenah Sobota. 11.: Giooonda. Red A. Nedelja, 12.: Gorenjski alavček. Izven. Predstava na čast udeležencem Trgovskega kongresa.
Ponedeljek, 13.: Openna produkcija gojence* drž. konservatorija. Zadnja letošnja dijaška predstava bo Verdijeva opera »RigoletUk s Primožičem. Noi-lijevo, Banovoetm, Kogejevo, Spanovo, Koda-eijem in Lupšo v glavnih parti jah.
Ponchiellijeva opera >Gioconda« je v mu-zikalnem oziru nadvse učinkovita, libreto je dramatičen, imscenacija slikovita, baleti pestri in izvajalci zelo prizadevni.
Ako je potrebno zavSjte, predno ležete spat, penečo se MAGNEZIJO S. PELEGRINO, ki je v škatlici, vsebujoči eno dozo, a drugo jutro se boste dobro počutili, ker ste rabili prijetno sredstvo za čiščenje. Vedno se je boste poslužilL
Dobiva se v vseh lekarnah.
Prodajna cena din 6.—k
R. a br. 27283-23« 1935 L
čitajte in širite »J U T R O«
RADIO
Petek 10. junija
Ljubljana 12: Iz naših krajev (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13; Napovedi. — 13-20: Koncert Radijskega, orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Pester koncert Ra* dSjskega, orkestra. — 18.40: Kupovanj« živil na trgu (ga. Ivanka Velikoraja). — 19: Napovedi, poročila. — 19-30: Nac. ura. — 19.50: Izšeljeniške zanimivosti (g. Jože Premrov). — 20: Koncert Radijskega orkestra. — 20.30: Prenos evropskega koncerta jugoslovenske glasbe iz Beograda. — 21.45: Ksilofon in saksofon (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče.
Beograd 17.45: Narodna glasba, orkester in plošče. — 20: Narodne pesmi, — 20.30: Evropški koncert jugoslovanske glasbe. — 21.45: Plošče in recitacije. — Zagreb 20.30: Kakor Beograd. — 21.45c Zborovsko petje. — 22.35: Plesna rmizika.
—	Varšava 20-30: Iz Beograda. — 21.55: Lahka glasba. — Sofija 18: Lahka glasba, _ 20: Bolgarske narodne. — 20.45: Klavirski koncert — 21.30: Nočni koncert
- Dunaj 19.45: Kmečka godba. — 12: Mali orkester. — 15-30: Pesmi in klavirske skladbe. — 16: Lahka glasba. — 18: Mladinski koncert. — 19.25: Prenos opere »Nižava«, — 22.30: Reprodukcija evropskega koncerta iz Beograda. — 23.45: Iz klasičnih operet. — 24: Nočni koncert
_ Berlin 19-10: Orkester. — 20: Pester
glasbeni spored. — 24: Kakor Dunaj. — Munchen 19.10: Virtuozi na klavirju. — 19.30: Pesmi. — 20.40: Beethovnova IX. sim fonija. — 22.30: Lahka in pdesna muzika-
—	24: Nočni koncert. — Stuttgart 20: Zabaven spored — 20-30: Prenos iz Beograda. — 21.45: Plošče. — 23: Vedra mu-zika. — 24: Nočni koocert,
Sobota 11. junija
Ljubljana 12: Pester spored s plošč. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 1320: Plošče. — 14: Napovedi. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila, — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda.
—	20: Zunanja politika (dr. A. Kuhar). —■ 20.30: Joža Vombergar: SOS (Jaka Smod-laka v konkurzu — vesela zvočna igra (izvajajo člani rad. igr. družine). — 22: Napovedi. poročila. — 22.15: Za dober koneo igra Radijski orkester.
Beograd 17.45: Plošče. — 18.45: Pevska ura. — 20: Pester spored — 22.15: Lahka narodna in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.20: O so-kolskem zletu. — 20.25: Operetni večer. —-22.15: Plošče in plesna muzika. — Vai-šava 19: Komorna glasba. — 20: Koncert poljske glasbe. — 22.25: Pester spored. — Sofija 17: Lahka, komorna in plesna muzika. — 19.30: Pesmi in violinske skladbe. — 20.45: Koncertni večer. — 22.30: Ples. — Dunaj 10.30: Vedra muzika. — 12: Komorni orkester. — 15.30: Pravljična igra o Re-poštevu. — 18: Pevska ura, — 20: Operetni večer. —22.30: Kakor Berlin. — 24: Nočni koncert. — Berlin 19.10: Skladbe R. Straussa. — 20: Pester spored. — 22.30: Lahka in plesna muzika, — Mfinchen 19.10: Po gorah... — 21: Veliki koncert avstrijskih skladateljev. — 22.30: Sobotni ples. — 24: Nočni koncert — Stuttgart 19.15: Ples. — 20: Šola za smeh. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Ples.
Urejuje Davorin Ravljeru - Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v I^ubljani.