sa stmillia.
1
tu« frz. 291 I ■ •
I, v nedeljo 1. maja I9Z1.
LIV. leto
0
Iibaja Taft* du popolina, liveni! aoaoljo in pravni**,
fnsorstJ: Prostor 1 mlm X p        M mal* oglase da 27 /k/jr visine 1 K, od 30 mlm visine dalje kupei skl In uradni oglasi 1 mlm K 2*—v notice, poslano, preklici, Izjave ln rada ne 1 mlm K 3"—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—n Pri večjih naročilih popust*
Vprašanjem glede laser?tov aa! se oruoži znamka za odgovor.
Upr rodštvo „Slov. Naroda1' in    krilna  Tisiara*** BLnailova nlloa si. 5, irltlicao. — Teiolon st. 334.
v Ljualjani ia po posti a V liiaaa&uaivo i
celoletno.....,   K 48t)*—
polletno „240*— 3 mesečno .,».,.„ 130*—
........« 40 -
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročiti. 10   vedno   fdSBF*  po nakaza sann pismena naioJila brez nosiaive denaria se ne moremo cziran
Miio?aasul Maroi' valja v Jngaalaviji i
ciioletno naprej plačan •   K 300* —
polletno ..«»«•»» 150*— 3 mesečno 75*—
1      - ........23 —
DreduUtvo „Slov. Naroda" Knatlora aUoa st. 3,  I« aadatropjo
Telefon si*»v. 34.
Dopisa »proloma le poupisnna ln zadostno Sraakovana. rokonliov no vrača. ngKi
?m$tna številka vslia 1*23 St
Po&tivna o!a5?ina v goto^lnS.
9«
a—
&sf tane;
Pod rem naslovom smo pred volitvami prinesli članek, v kate? rem smo ožigosali dejstvo, da je pri volitvah v konstituamo izostalo mnogo naših pristašev. Iz kakšnega nagiba so bili to stcrili, je teveda težko kontrolirati; največ iz brez* brižnosti in malomarnosti. Opozar* j ali smo svoje pristaše, naj pri ob* činskih volitvah ne ponovijo svo? jega pogreška. Ta opozoritev oči? vidno ni dosti zalegla, zakaj absti* nenca pri teh volitvah v Ljubljani je bila še večja ne^o zadnjič. Res, da je bila tudi pri drugih strankah manjša udeležba, toda to ne more veljati za opravičenje.
Ako je kdo rrenjal svoje pre* pričanje in prestopil k dru^i stran* ki, blagor mu, spoštujemo tudi tako prepričanje. Tak človek je zažgal mostove za seboj in mora vedeti, da odslej od naše stranke ničesar ne more pričakovati. Hvaležnost je pri gotovih ljudeh nepoznana čednost. Ljudje, ki jim je bila r.aša stranka pripravi a toplo gnezdo, so danes najhujši kričači v nam na* sprotnih strankah, vkljub temu, da so bili dobili svojo pozicijo največ vsled protekcije, ki je daleč prese* gala njihove zmožnosti in sposob* nos d. Uskoki osranejo torej izven našega današnjega razmotri vanj a. Naša graja zadeva one, ki se pri* števajo našim pristašem, ki so celo organiziranj v naših političnih dru* štvih in krajevnih organizacij ah, pa so se vzdržali volitev. Kršili so s tem strankino disciplino, še več, reči smemo, da vsakdo zagreši felo« nijo, kdor v odločilnem boju zaiu* sti svojo zastavo. Izgovor, da mu eden aH drugi izmed 96 kandidatov ne ugaja, ne drži. Ne voliš pcedi* nega kandidate, svoj votum imaš dati stranki, s katero te veže ide; no sorodstvo. Tvoja dolžnost je, da daš tej svoji pripadnosti gotovi stranki vidnega izraza zlasti takrat, kadar te ona pozove na bojišče. Drugače si pripiši vse posledice.
iMed te posledice pa je šteti tudi to, da te tudi stranka ne more pripoznati za svojega, zlasti ne ta* krat, kadar areliraš nanjo in zar.te* vaš od nje pemoči. Pri tem ne mi? slimo na to, da bi ti stranka cćrc* kla pravico, ki jo terjaš ter bi ti na* mestu nje odslej delila krivico; em* pak gre več za usluge, ki jim ia* sproti stoje protiusluge. V tem slu? čaju si mora pač stranka dobro in od vseh strani ogledati takega svo* jega »pristaši.« in mu dati jasno ^e*
deti, da ga ne pozna, ker tudi on nje v usodepolnem trenotku ni maral poznati. In če se za eno in isto stvar potegujeta dva, imej pred* nost, kdor je bil izkazal svojo za> nesljivost in neustrašeno pripad* nost. Zvestoba za zvestobo!
Priznati je treba, da je bila zad* nja volilna borba v Liubliani mlač* na ter da naša stranka ni vodila intenzivne agitacije, zlasti ne agita* cije od moža do moža liki dinge stranke.   Za našo stranko so bile volitve res   svobodne, vsako* mur je pustila svobodno voljo, se li volitev udeleži ali ne in v kateri smeri. Freiskusiti je hotela tliseipli* no   svojega   volilstva in njegovo vernost napram stranki. Razen v zadnjih treh dneh pred volitvami v našem časopisju ni bil izšel no* ben članek, ki bi vzpodbujal naše voiilce,   da   vrše svo;o dolžnost. Niti niso časopisi primerno reagi* rali na napade, ki so ocl vseh strani leteli na našo stranko in na cioseda» njo napredno večino v občinskem svetu ljubljanskem. Prepuščalo se je volilcem,    da si sami ustvarijo objektivno svojo sodbo,   ne da bi se jim hotelo kaj sugerirati. Edina manifestacija je bila javni shod v nedeljo v Narodnem domu, ki je bil glede govornikov in vsebine nji* hovih izvajanj res impozanten. To* da   prišel je nekam pozno, . da bi mogel vžigati ali izpodnesti letar* gijo.   Tisti   krajevni   sestanki po predmestjih so sicer storili svojo dolžnost. Bili so vsi dobro obiskani in povsodi je vladalo dobro razpo* loženje.   Toda širša javnost naših pristašev se ž njimi ni seznanjata. Naši pristaši te taktike,   ki jim je velevala, naj spontano izkaže* jo   zvestobo stranki,   niso umeli. Ostali so brezbrižno ob strani. Ali bi bilo res treba, kakor se je od ne* kih strani reklo,   gospodstva kake klerikalne ai komunistične večine, da bi iz naših someščanov izbičalo letargijo? Ali ni že dovolj izgledov v preteklosti, kakšno bi bilo to go» spodstvo?    Seveda, potem bi bilo prepozno tarnanje in javkanje, ko bi jim pod »sovjetskim« vijakom pokale kosti. Bila bi zaslužena ka* zen za storjeni greh in za lahko* mišljene opustitve, kazen, ki bi obu* dila mnogo kesanja, toda žal bi za* dela mnoge nedolžne ljudi, vse one, ki so se bili zavedali položaja in ki so nam zvesto stali ob strani. Zato stranki niti na misel ne pride, da bi izzvala tak položaj. Hoče in mo*
Minka Govetarjeva:
S sestrini K sestram.
Jtigosloveisko ženstvo se orgari-zira v edinst/eno armado. »Narodi! ženski savez« oklepa že danes prelo 200 jugo slovenskih ženskih društe/. Po prevratu je imel Savez že dva kot-gresa v Beoiradu in v Zagrebu, letts pa ga bo imel v Ljubi'ani.
Eh, že v dim gospode može, kaki se muzajo Ir godrnjajo* »Ženski par lament? Jugcslovenski kapitol se oživ lja? — Vraia, saj imamo že moški! društev in srank preveč!«
AH mi ž>nske smo pač v Jugoslaviji v veČini: zato hočemo tudi priti dO besede! Nartdu in sebi na korist. In priznajte, da brez nas ne gre nikjer več. Potrebie smo in še potrebnejše hočemo postiti. Zavedati pa se moramo vsi: po ženal in materah se Izpremenl ideja jugoskvenskega edinstva naj-boli za.neslivo v meso ln kri. Po ženski doseženo bodočnost ki je danes Še ideal.
posloveni. In različnosti glede socialne stopnje, političnega prepričanja, vere, kulture in drugega so med ženstvom prav iste ali pa še večje kot med moškimi.
Toda naša bojazen je bila docela neopravičena. Že prisrčni sprejem Novosadkinj nam je moral razpršiti vsako mračno misel. Prišle smo kakor svoje k svojim. Kakor sestra rodno sestro so nas sprejele in vzele v svojo sredo novosadske žene. Odpeljale so nas v najodličneiše familije, kjer smo imele izredno udobna, da. Iuksuriozna stanovanja in vse drugo, kar spada h komodnemu živi enju.
S Hrvaticami, ki so se pripeljale pred nami v Novi Sad. smo se sešle na novosadskem kolodvoru, ko smo šle v soboto ob nol 8. zvečer pričakovat Srbkinje iz Beograda.
Novi Sad je lepo postrano mesto. Danes je srbsko. Pred vojno ie bilo židovsko - madžarsko - srbsko. Ulico so ravne ln Široke in vsai sredi mesta vse čez in čez asfaltirane. Stavbe velike, moderne: vmes pa ie rudi več pritličnih hiš. ki so namenjene samo eni.
S to ideb v srcu smo se 15. t. m., k večjemu dvema družinama. Po glav-
zvečer odpel Me v Novi Sad, na sejo odbora Narolnega ženskega Saveza. OrfMr Ste*e F0 odbornlc, med temi 10 Slovenk. 17 Irvaric in 23 Srbkinj. In kar priznavam: malo tesno nam je bilo. PrckJictno površno se poznamo med sabo! Mč bolje kot gospodje Jih
nfh cestah so krasne prodaiakie z velikimi, bogato opremljenimi 1zIo?nim1 okni. Blago. klobtiH čevlll ter živila na trgu Imaio približno Isto a1! malo m?'o ceno kot pri nas. V gostilnah in ^kavarnah na le dražie. Izredno lena in velika židovska  sinagoga,  ki ima na
ra se boriti do skrajnosti z vso po* | žrtvovalnostjo in spričo obnašanju nekaterih naših pristašev z vsem samozatajevanjem. Vrši naj dalje svojo gospodarsko in socijalno na^ logo. Prav zares, nobena druga stranka se ne more ponašati, da bi bila storila in dosegla toliko, kakor prav JDS. Ugodnosti« ki jih ne mo* re nihče zanikavati in kakor jih da* nes uživajo javni nameščenci, višji in nižji; pozicija, ki jo ima n. pr. danes naše učiteljstvo — vse to in še druge stvari so neoporečna za* sluga edino le JDS. In vendar!
Vsekakor ožigosanega dejstva pri zadnjih volitvah ne smemo pu* stiti mimo nas brez kritike in posle* dic. Kraievne organizacije naj iz* delajo natančen kataster o vseh, ki so volili našo stranko — nobena
volitev ni tako tajna, da bi se tega vsaj piibližno ne dalo izračunati — in o vseh, ki so ostali doma. Do* tični imenik je predložiti našim poslancem, našim ministra tvom in drugim predstavite!jem. Kadar jim potem pride trkat na vrata prosilec, proseč intervencije in usluge, teJai naj predvsem iz imenika koni.tati> rajo, je^li vreden, da se stori zanj le korak. Naj se potem obrne do onih strank, v prilog katerim je za* nemaril dolžnosti napram lastni stranki. Geslo, zvestoba za zvesto« bo, mora stranka izvajati konsek« ventno, drugače nai abdicira kot stranka. Vsaka stranka je zgrajena na načelu vzajemnosti. V tem ic njena sila, je njena življenjska spo* sobnost.
JiiipsiaisiSa naj pilule I i aiij£Esf:e đolgooe!
V Milanu se je ustanovil kro* j Ameriko od ureditve italijanskih
žek za proučavanje zunanje politi* » dolgov. Rolando^Ricci je ^Hčen n^s
I:e. Ta krožek tvorijo politiki, za* sredovalec,   Američani na so trdi.
stopniki   trgovstva,   novinarji   in Trudi se, da bi dosegel za svojo de*
drugi, ki se zanimajo za bodočnost I želo različne plačilne olajšave, ker
Italije   in    njene zunanje zadeve. ' so vojni dolgovi Italiji v ogromno
Krožek ima vsak teden sestanek s ! breme.    Amerika    bi rada kolikor
predavanjem. Posebno zanimivo, tičoče se prihodnjih gospodarskih odnosa j ev med Italijo in Jugosla* vi j o, je bilo predavanje prof. Sraffe z visoke trgovske šole. Govoril je obširno o probien-u surovin in o mednarodnih kreditih, baveč se pri
mogoče kmalu iztiriala Evropi dana posojila. Zato je moral na primer tudi francoski poslanik Viviani v \Vashingtonu poudarjati, da bo Francija že plačala svoie dolgove in poravnala vse v redu. Posebno v stiskah je Italija. Zato nravi prof.
tem v glavnem z vprašanjem dol* j Sraffa, da ako se v Ameriki por?.-;a gov zaveznikov, ki so jih napravili j politika dobrohotnosti in koncili* v Ameriki. Zedinjene države so jantnosti do bivših sovražnikov, dale velika posojila med vojno in mora toliko bolj ta kriterij prevla* po vojni Angliji, Franciji, Italiji in i dati slede Italiie, ki ie bila zavez*
manjšim državam. Pred voino je bila Amerika dolžnica Evrope, se* daj jej je upnica za znatne mili* jardne zneske. Italija ie napravila dolga okoli 21 milijard lir v zlatu, od teh 8 v Ameriki, 13 v Angliji. Ako bi morala Italija sedai naen* krat vrniti tako svoto, bi bila pah* njena v slabše gospodarske razme* re, kakor jih imajo premagane dr* zave. Napram posojilom postav* lja jo Italijani dvojno raz"<igo, nam* reč posojila iz Anglije vežejo s pod* poro, ki so io dali zaveznikom, ita* lijanski dolgovi napram Ameriki pa se imajo upoštevati z vidika ameriške pomoči, podane zavezni* kom, torej tudi Italiji. Italijanska vlada je nastavila v Washingtonu za svojega poslanic odličnega ko? mercijalista Rolandi*Riccija, izvež* banega v gospodarskih in bančnih poslih, baš radi tega, ker sedaj so odvisni   odnošaji   med   Italijo in
niča in bojevnica za isto stvar ka* kor Anglija in Amerika. Italija kratkomalo tako velikega dolga ne more na mah poravnati. Zato hoče ameriških ekspertov, ki bi preiskali njeno gospodarsko in finančno sta* nje. Na podlagi te poizvedbe naj se določi odplačevanje dolgov. Ita« Iijanska trgovska bilanca je po voj* ni padla iz ravnoteži a. Pred vojno je bilo uvoza tri milijarde, izvoza ravno toliko. Po vojni je uvoza -16 mili i srd, izvoza 8, drucih nostavk na dobro 5, tako da Primanjkujejo 3 milijarde. Kaj storiti, da se ne zviša zunanji dolg? Poslanik RolandisRicei je v nekem razgo* voru nagJ.ašal, vedno imajoč pred očmi preskrbo Italije s potrebnimi surovinami s plačilom, da se ne zvi* ša še bolj razlika med izvozom in uvorrom, da naj bi Američani dr* iali italijanskim industrijalcem su* rovine, tudi že na pol izdelane, ita*
lijanski industrijalci pa bi izdelke razpečevali na balkanska tržišča. Tako bi se napravila nekaka druž* ba med ameriškimi in italijanskimi industrijalci. Prof. Sraffa je svoje predavanje zaključi! pomembno: lazimo, ca ne škodujemo svoji si* t'jaciji z izvajanji, ki bi segala pre* daleč in ki bi tudi ne bila v prilog Američanov!
Italijani hočejo tako dobiti za svoje cio] v,ve v Ameriki najugocU neji-e piaefre pogoje, Američani nai jim pošiljajo surovine in poliz* delke. potem bodo p.a oni prodajali svoje izdelke na balkanskih trži* ščih. Italijani hočejo ukaniti Ame* ričane, ki naj bi jim dali vse mo* goče denarne in produkcijske olaj* šave, od Jugoslovenov pa bi potera dobivali za svoje pridelke ocromne svote, ki bi jim nosile velike do* bičke in s katerimi bi se polagoma poravnal italijanski dole v Ameriki, Iz Amerike dobrohotnost, z Bal* kana pa za sJab izdelek velik de* nar! Za svojo korist so Italijani do* bri računani. Ali nikjer ni zapisano pa tudi ne bo, da bi Italija po ozna* čenem načrtu mogla izkoristi Ju*> goslavjjo. ki naj bi jej plačevala njene dolgove!
=   K ob-Mnskira volrtvrun v Olju«
>*Nova Doba< piše: Volilni boj je za na-* mi. Demokrati 6tojimo na stalUču, da bodi v ouslcd velikim nalogam, ki ĆA« kujo rešitvo v novem občinskem odbo* ru pozabljeno, kar je na eni in na dni* £i ptrnni zagrešila volilna psihoza. Za* vedajmo f*. da je to prvi slovenski ob* činski odbor mesta Celja, v katerom sede po veliki večini zavedni J u gosi o-veni in ki mora v polni meri izpolniti nalogo dobreca gospodirja v občini.
= Dr. Versroviok mariborski £o* pan? Maribor, 29. aprila Današnji položaj z ozi~om na župansko vpraSa* nje je nastopen: Nobena stranka no mara kandidirati župana, ker ni nobena dovolj močna sema z«se in ker <Ml z ozirom na strankine interese in medsebojna na^protstva ne more računati e trajnostjo eventualnega kompromisa, Ako se ne posreči kompromis med trna in rdečo internaciionalo, po katerem nnj bi po najnovejši verziji postal župan dr. Verstovšek, podžupan pa socijalni demokrat Grčar, ostane v MarV boni še nadalje vladni komisar.
ss Zbor ovanjo NSS v Celju. C e <» 1 j e, 29. aprila. Danes popoldne Imajo tu izvoljeni občinski odborniki NSS it Ljubljane, Maribora. Celja ln Ptuja vaino zborovanje, na katerem se bo sklepalo o bodoči taktiki stranke. V kolikor smo informirani, grre za odlo-i čitev, ali naj ee zvežejo narodni socija-
desni in levi še lepo stavbo; iz obeh sem videla prihajati dijake.
Naslednjega dne, t. j. v nedeljo. 17. t m. smo na predlog Hrvatice se. Zlaie kovačević - Lop a ši če ve ob pol 9. zjutraj posetile pokopališče in polomile dva venca in Šopke na grob velike srbske Žene Savke Suboti č k e. Pokojnica je prva začela zbirati srbske narodne vezenine. Njena nnjvečža zasluga je. da je jujroslovcn-sko narodno delo žene-vezilje in tkalke danes znano po vsem kulturnem svetu ter ga povsod uvažuieio in cenijo. Delovala ie tudi v »Kolu srbskih sestara« ter Je bila v vsakem oziru ena najasritnejših Srbkini. Na njenem grobu so govorile ga. Zlata Kovačevičeva, Pele§- Krnicova, Delfa Ivaničeva, Maša Gromova in Zofka Kved»-ova. Vse smo DTisegle na njen križ, da hočemo slediti njenemu svetlemu vzgledu, nesebično in resno delati za narod in ju-goslovensko ženstvo.
Srbska »Zastava* pi§e o tel prisegi: »V tem trenotku sem gledal pred seboi ne ene .nego celo četo devic orleanskih. Vse do zadnle so bile videti kakor Kosovske devojke in majke Ju-govičev. Dokler imamo take matere In žene, moremo smelo in brez strshu gledati v bodočnost, na naj si bo Se tako meglena, taiinstvena in negotova.«
Ob 10. se le začela v dvorani no-vosadskega motnega magistrata od-borova seja. Predsednica, ga. Danica
Hrističeva je otvorila skupščino, nagla šajoča, da je postanek Saveza rezultat razmer, ki so nam diktirale združenje vsega jugoslovenskega ženstva. Le ako živimo v rednem kontaktu, ako se zbližamo in združimo, se moremo razumeti in uspešno delati. Predlagala ie pred dnevnim redom Še, da brzo:avno pozdravimo Nj. Vis. princeso Jeleno ter podpredsednico Saveza, ga Pr. Tavčarjevo, ki se soje v Novem Sadu ni mogla udeležiti. Dalje se je spominjala nedavno nesrečno preminule ugledne članice in lavne delavke Ruže Stojanovičeve.
Ga. Kveder - Demerrovlćeva je predlagala, da preko Jugoslovenske Matice pozdravimo svoje brat© in sestre v zasedenem ozemliu, ki trpe v tu fini Ga, Zora £tefanovičeva pa le opomnila, da pozdravimo rudi obolelo odlično srbsko pisateMico in tajnico Saveza, gdčno. Tzidoro Sekuličevo. Vsi predlogi so bili snre;et1 z vzklikom.
Sledila so kratka poročila posameznih odbornlc Saveza o delovanju nfPaovih društev. Iz teh poroči! ter Iz dfbat ki so jih irvali razni predlogi glede Čim uspešnejše organizaciie dela Savezovih udruženi za bodoče, sta se uvellavilf zlasti dve vodilni misli, ki naj bi dalali «mier v*emu delu Ženskih organizacll. Ti smernici sta:
1. Okrepit! je treba v kolikor mogoče širokih ljudskih slojih zavest, da
smo Srbi, Hrvati in Slovenci en narod v eni državi
in 2. Ustvariti moramo čim močnejšo in živešo organizacijo ženstva, da dosežemo pravice, ki v današnjem kulturnem svetu pripadajo tudi žet** ttVTL
»S posebnim zadovoljstvom smo konstatirali« poroča novosadsko »Jedinstvo«, »da vlada med ženami popolna enodušnost o važnosti in potrebi ojačenja narodnega edin-stva med vsemi plemeni nn?e$ra tro-imenega naroda. V tem vprašanju so se posebno odlikovale s svojim naprednim pojmovanjem naše sestre Hr* vatice in Slovenke.«
Živo debato je izzval moj predlog, da Izdelaj Savez precizen program, ki naj bi obsegal točke: a) Stališče Žene v družini v pravnem in socialno-politfčncm oziru. b) 2ena-dclavka, c) Ženska aktivna In pasivna volilna pravica v vsa zakonodajne in avtonomno zastone.
Debate so se udeleževale Srbki-nje, Hrvatice in Slovenke. Pokazalo se Je. da imamo vse žene Iste težnie, Iste želje, iste zahteve. Vse delegatke so bile končno mnenja, da mora Žena sedai. ko se ustvarjajo novi zakoni, razširiti svol program, da Je njena do^nost povedati, kaj hoče ter pokazati, da s sedanjim svojim položajem tU zadovoljna.
36
2 s L ran
.SLOVENSKI NAROD", dne 1. maja iyi'i.
98 štev.
fisti s nscijonalnimi, oziroma meščanskimi strankami, ali pa s socijalnimi
• 1
ciemokrati, oziroma ako naj ostanejo samostojni. Med narodnimi socijalisti, posebno v Mariboru, vlada precejšnja nezadovoljnost s sedanjim strankinim vodstvom, zlasti glede poslanca Brand-nerja. ki jo svoječasno v Beogradu glasoval s socijalnimi demokrati. Med zavednimi narodnimi socijalisti prevladuje mnenje, da jo treba preosnovati stranico v Jugoslovensko socijalistično stranko za veo državo.
= Isen?-čen}e uradniških plač. Beogradska >Pravda< z dne 29. t m. piše: 2-Seja ministrskega sveta je snoči trajala od 4.—8. Posvečena je bila v glavnem uredbi o izenačenju uradniških plač. Uredba je bila končno sprejeta in velja od 1. januarja 1921. Naknadno je bilo sklenjeno, da se izenačijo tudi plače železniških uradnikov, kar preje ni bilo nameravano Pretresalo so ja vprašanje o povišanju uradniških plač in doklaćL Minister prosvcte se je zlasti zavzemal za povišanje profesorskih plač, ki so za sedanjo dobo popolnoma nezadostne. O tem predmetu se je vnela debata in izvoljen je bil poseben ministrski odbor, ki naj pripravi zvišanje plač v zvezi z draginjo. Zvišanje plač stopi v veljavo 1. maja. V tem odboru so ministri: financ, vere, prosvete in vojne.
— Ustava mora bili sprejeta do konca. mafa. Iz kropo v blizu vlade se doznava, da obstaja želja, da bi se ustava sprejela čimprej, eventualno do kon-ea maja, ker zahtevajo to državni interesi. Finančni minister stoji pred važnimi ukrepi, da bi se državni dohodki čimprej povišali in da se sprejme več je posojilo bodisi v državi, bodiBi v inozemstvu. To bi se doseglo la-ze, ako bi država imela ustavo., ki bi bila najboljša garancija za njeno konsolidira-nost in moč.
= Zakaj so Sli naSi škofje v Rim? >Rijee< poroča iz Sarajeva med drugim: Časopisje nadškofa dr. Bauerja je razširilo vest o velikih uspehih v Rimu g-lede vporabe narodnega jezika pri elužM božji. Za nas Bosance ni to noben uspeh, ker se pri nos že od nekdaj citata epistula in evangelij v hrvatskem jeziku. Spominjamo se celo starih časov, ko se io vršil ves obrednik v hrvatskem jeziku. Ta stara navada pa ae je ukinila po zaslugi pokojnega Stad-lerja, ki je bil somišljenik današnjih borcev za narodni jezik v cerkvi. Toda Škofje niso ili v Rim po narodno bogoslužje, šli so po druge uspehe, za katere smo doznali indiskretnim potom. Šli so. da postavijo dr. Sarića na nad-škofovsko stolico v Sarajevu in da pripomorejo s volim administratorjem na izpraznjene stolice v Dalmaciji, posebno pa na Krku. Škofje hočejo ponoviti Akšamcvicev slučaj. Dr. Sarić je morda pajbolj osovražena osebnost v Bosni, ki se jo vso vojno trudil, da ne bi padel sum na njegovo vdanost Habsburža-nom. Z besedo in s peresom je hvalil cesarsko hišo ter imel pri tem celo gmotne žrtve. Bosna je nemirna zemlja, vlada mora zato paziti na vsako malenkost, posebno pa na taka važna imenovanja.
= Kemogoee in neverjetno! Ob priliki trgovskih pogajanj z Italijo piše Milan Marjanovih, eden naših prvoboriteljev za osvobojen je in ujedinjeni o. v >Šk)bodni Tribuni« med drugim: Ker se že celo v javnosti pojavljajo sumnje, da se vršijo ali da so so izvršili tp.jm zaupni dogovori med gotovimi našimi in italijanskimi "crogi in da vsled tcira n-reri nevarnost, da even-tuelno Jtsgnbimo luko Baro5, ali da ne bo naša absolutna last, moramo zahtevati od naše vlade, da odprto in jasno pove Italiji, da so pogajanja za trgovsko pogodbo niti ne bodo pričela, dokler ni v naši oblastvi vse, kar nam pripada po rapallski nogodbi. Ako pa se na kakršenkoli način zgodi, da se sklene trgovska pogodba, no da bi imeli v faktični posesti luke Baroš, tedai povemo odprto, da bo imel ves narod pravico verovati prorokom, ki govori-je. da se hočejo izvestni krogi pogajati za luko Barož. Ako se to zgodi, bo pozval vea narod na osebno odgovornost one, ki imajo danes odločilno besedo v teh zadevah.
= Pašič in Protič. V >Pijemontu< čitamo vrlo zanimivo razpravo o razmerju med Pašicem in Protičem. Tu čitamo mod drugim: >Paeič je imel na-
men, da vodi centralistično politiko, da, celo separatistično, radikalna stranka pa jo v prvi tagoelovenski fazi imela dve politiki. Protič jo vodil politiko, ki jo danes vodi Pašič, a PasiČ politiko, ki jo danes vodi avtonomist in liferant ustavnih načrtov Stojan Protič. Protič je bil dober prijatelj Svetozarja PribičeviČa in ko jo med toma dvoma, ki eta oba osebna in strastna, nastal spor, jo Protič, vedno oseben ln pripravljen, da dola skoke, začel takoj delati politiko avtonomije, sklepati pakte s Korošci Drinkovičem in ostalimi politiki, ki si nikakor ne morejo zamisliti naše države brez raznih nagodb in državno - pravnih anomalij. Ta politika ni imela uspeha in stari Paši d se je polagano prelevil iz ženevskega Paši-ča v centralističnega, Protič se je vedno bolj zagrizel v svoje načrte in je vsled svoje despotske čudi izgubil vsak takt. Pašič postaja vedno bolj miren. Nekega dne pa zapazi Protič kako se predmeta njegove mržnjo, Pašič in Pri-bičevič, ljubeznjivo smehljata drug drugemu ter si podajata prijateljsko roke. In ker je Protiča vladohlepnost udarila v glavo in je voditeljstvo postalo vsebina vsega njegovega življenja, se ne more nikakor vee obvladati in izgublja vedno bolj potreben mu takt In ko je pred konstituanto došla >Obznana«, je smatral, da je udarila ura obračuna in da Pašič to pot v stranki ne bo močnejši od nJega. In udaril je. Pa bil je izključen iz stranke, ker je stranka močnejša od vsakega po-edinca, ki ni spodoben, da bi obvladal v sebi nagntenie za demagogijo in despotizem. Vodja stranke ostaja Pašič* ker je ta Pašič. ako tudi ni v duši voditelj, vendar postal sam neko vrste radikalna stranka«.
= Beda in protekcija. Pod tem naslovom piše beogradski >Trgovinpki glasnik«: >Iz uradništva izkoreniniti bedo in protekcijo, znači spesno rešiti uradniško vprašanje. Uradnik, ki se mora boriti z bedo in pomanjkanjem, ki mora misliti na to, kako bo zadostil potrebam svoje rodbine, ta nima niti volje, niti sposobnosti za svoj uradniški posel. Kar Je najhujše, beda sili činovnike k nadomestilu svoje nezadostne plače z drugimi zaslužki, ki često prehajajo v zlorabo uradniške oblasti, v prodavanje uradniških uslug, v podkupljivost. Po splošnem pravilu je med uradniki nagon sebičnosti v toliko močnejši, kolikor je težja borba za, obstanek; moralnost pada v toliko, v kolikor narašča beda. Razen tega ima beden položaj uradnika tudi to slabo posledico, da lz njega beži vse, kar si moro e svojo sposobnostjo dobiti boljši obstanek v drugi kakor v uradniški službi. Zbog tega je povsem naravno, da je uradništvo v toliko nrsposobnej-šo in nemoralnejše, v kolikor so zanj neugodnejši pogoji za življenje v uradniškem poklicu. Protekcija je prav tako drug strupeni izvor uradniške mar lo vrednosti. Posta vi janje in napredovanje uradnikov po sorodstvu in prijateljstvu, po moških in ženskih uslugah in priporočilih, po strankarski barvi in političnih načrtih, demoralizujo v največji meri uradništvo in mu ubija voljo za delo. To povzroča uradništvu brezznačajnost ter zamenjuje s podlostjo, strankarstvom in delamržniostjo prvo vrlino dobrega uradnika — sposobnost, poštenost in ponos. Čim najmanj bede, čim najmanj protekcijo, to mora biti temelj in direktiva za ureditev uradniškega vprašanja. Da se doseže, da bi bilo čim najmanj bede v uradništvu, je treba uradniku zagotoviti dostojen obstanek v službi. Toda to zagotovilo no smo tvoriti zgolj sistematizirana plača, marveč razne spremenljive doklade, ki naj odgovarjajo službi, službenem kraju in službenim odnosa jem. Takisto je treba zmanjšati število uradnikov. Sprejemajo so naj samo sposobni in pošteni ljudje. Tem pa se naj materijalno zasigura življenje. Vsaka protekcija so mora odpraviti. Za napredovanje bodi merodajne samo strokovna sposobnost, poštenost in dokazana službena izobrazba. Avtomatično napredovanje bodi splošno merilo samo za povprečno usposobljeno uradnike, izventurno napredovanje pa bodi nagrada za izredno sposobne ln ] »osebno zaslužne posamnike. Da so pri tem izključi vsaka protekcija, naj se ustanovi neka višja uradniška instanca, ki bi s svojimi pravoreki prepreče-
Lepo je skrbeti za deco, vzvišeno delati na narodnem in humanitarnem polju. Toda biti moramo vendar tudi egoistične, da nam ne bodo nase naslednice mogle očitati, da smo se premalo brigale za specijalno ženske koristi . . . Kultura naroda se meri po položaju žene v društvenem in državnem življenju. Zato se je vsestransko nagiašala potreba, da se položaj žene zaščiti legalnim potom, zlasti da se že izvojevane in pridobljene pravice žc-*ne v poedinih pokrajinah razširio na vse kraje nase kraljevine. V Srbiji ima namreč žena le mnogo mani pravic kakor na Hrvatskem ali v Sloveniji.
Končno je bil sprejet predlog gdč. Al. Š t e b i j e v o v redakciji ge. predsednice Hristićeve, ki se glasi: Za skunščino v Ljubljani izdelaj po ena Srbkinja, Hrvatica in Slovenka referat o pravnem položaju žene v Jugoslaviji. Na temelju teh referatov naj izdela kongres zahteve jugoslovanskih žen za novi drž. zakonik. Srbkinie. Hrvatice m Sloverke nai same izberejo iz svoie srede referentke ter nai jih priglasijo Savezu. Referati teh treh referentk n?or5io b?ti izdelani do 1. Ju-r.ija. Potem se snidejo poročevalke v Zagrebu in izdela;o na podlagi podanih  referatov  skupne zahteve o tem
vala vsako protekcijo in ščitila prave zasluge . . .« To so prav pametne misli, ki so tudi izvedljivo.
— Kdo bo Maaarvkov namestnik? Praški dopisnik >Timesa< javlja, — kar smo žo poročali — da bo odpotoval predsednik M&sarvk na daljši odmor na otok Capri. Za čas odsotnosti Masarv-ka bo vršil predsedniško posle zunanji minister dr. Beneš.
s= Zopet bolgarski vpad. Beograd, 29. aprila. V kumauovskem okrožju so bolgarski komitaši vdrli čez državno mejo. Ob tej priliki piše >Pravda«, da mora storiti nasa vlada energične korake v Sofiji. Značilna za ta vpad je okolnost, da se jo Izvršil ravno na st-dmo obletnico velikega vpada bolgarske vojske v Srbijo.
= Trezen italijansfei £las. Glavni urednik dnevnika ltalia finanzia-ria«, Doraonico Bevilacqua, pite v svojem članku o italijansko - jugosloven-skih odnošajih: Zdi 6e mi, da je jugo-slovenska vlada pripravljena voditi napram ItaJiji stalno gospodarsko in carinsko politiko, ki bo okrepila medsebojne interese. Z naše strani je treba da se jnffoolovenski trgovini znsigura-jo koliTtor moc-oče veliko olajšave v tržaški luki, ki bi brez svojega zaledja brezdvomno nazadovala. Isio velja glfc-c7e Reke. Ako bodo oblasti novo reffie države ovirale svoboden uvoz jujgo-filovenskih proizvodov v reško luko, bo izgubila Reka svoje važnosti.
Tr.< in Reka ne smeta pohabiti, da se more ves iiigcslovon^ki trgovski promet osredotočiti v Splitu. — Kar smo vedno povdariali. na to so prišli komaj sedaj italijanski strokovnjaki Počasi, toda gotovo, bo Italija izpregledala, pa bo skoraj gotovo prepozno.
— VsesSovaasIca zveza novinarjev. Praški >Venkovc poroča, da se pripravlja ustanovitev >Ve«wlovnn«ke zveze novinarjev«. Vsled sedanUh razmer se more računati prodvsera na jugoslovensko in češkoslovaško novinarstvo. (Takšna zveza že vendar zdavna obstoja, zato je ni treba več snovati, marveč samo poživiti! Uredništvo!)
= Dvojna mera italijanske vlade, j Iz Innsbrucka poročajo, da je general-I ni komisarijat za Južno Tirolsko odredil najstrožje korake proti fašistom, ki bi v bodoče napadli in preganjali Nemce. Ministrski predsednik GioHtti je pooblastil generalnega komisarja Cre-dara. da mora na vsak način prenrečiti nadaJiue fašislovske izgrede. V Boznu so aretirali voditele fašistov. Credaro ie izdal razglas, v katerem obžaluie zadnje dogodke, omenia stroge odredbe proti fašistom in opomina Nemce, n?i ohranilo mirno kri. — Kdai se ie slišalo, da je tržaški generalni komisar nastopil v imenu vlade proti fašistom, ki uničujejo Imetje naših ljudi?
Ie M§e fsralfevfeis.
— Amnestija za politične kriv« ce. Iz Beograda poročajo, da bo predsedništvo vlade predložilo re* gen tu v podpis amnestijo za vse politične krivce iz Časa okupacije Srbije ter za vse politične obsojen* ce na ozemlju Voivodine, Hrvatske, Slovenije, Dalmacije, Črnegore, Bosne in Hercegovine.
— Ureditev dubrovniške luke. Dokler se ne reši vprašanje o eva» kuaciji in ureditvi luke Baroš, na* merava vlada pričeti z ureditvijo dubrovniške luke za trgovski pro* met in za bazo naše vojne roorna* rice. Dubrovniška luka bo posebne važnosti za bodočo jadransko že* leznico.
— Kaznovane banke. Iz Beograda poročajo: Na podlagi uredbe o prometu z devizami in valutami ie bilo radi nepravilnega poslovanja z devizami in valutami kaznovanih več bank z globami po 1U0.000 dinar; e v. Skupna vsota znaša okoli 1 milijona dinarjev. Največ je kaznovanih zagrebških in sarajevskih bank. Med kaznovanimi bankami ni niti ene beogradske banke.
— V pešadijsko pcdoficlrsko šolo v Sarajevu se sprejme 500 kandidatov. Tozadevna natančna pojasnila daje vsaka polkovna okrožna komanda in okrajna glavarstva. Termin za vlaganje prošenj pri komandi sarajevske podoficirske šole Je do 10. maja t. 1.
vprašanju za novi drž. zakonik. Za izpolnitev teh zahtev se imajo boriti vsa, v Savezu včlanjena društva.
Lepo je opisala delo in pomen Saveza ga. Šili ako va iz Sarajeva z besedami: »Savez naj bo orač, društva sejavci, naša deca pa naj bodo ženjci, ki požanjejo to, kar so društva sejala!«
Ga. Vidovićeva s Sušaka je poročala o plodonosnem delu »Dobrotvorne zadruge Srpkinja na Rjeci«, ki mu ie ona predsednica. Izrekla je zahvalo gospej Hristićevi, ki je pridobila za primorsko deco preko pol miliiona kron; Hristićeva ie torej največ pripomogla, da je možno prehranjevati brezplačno in oblačiti v ondotni menzi 179 primorskih otrok. 5 tem je fovor-nica ovrgla očitek, da bi Savez ne bil vplival na delo posameznih društev.
Ga. Danica Bed ekoviceva iz Zagreba je nastopila prod neenaki plači moža in žene. ako imata Isto službo in iste sposobnosti Profesorica ne more biti upraviteljica šole. Dasi ie mnogo akademsko popolnoma izobraženih žen, ne postane nikdar nobena upravitelica žen. real. gimnazije. To le očitna krivica. Na ženskih srednjih Šolah nai bodo ženske ravnateljice, ne pa moški. — Dalie, ako sta mož in žena oba v drž. službi, ne moreta oba do-
— Zagrebške  liceike v Pragi V
Prago so dospele zagrebške licejke. Dasi je vlak imel štiriurno zamudo, so jih pričakovale številne njihove češke tovariŠice ter zastopniki raznih obla-stev in društev. V malem salonu VVil-sonovega kolodvora jih je v imenu češko - j u gosi oven ske lige pozdravil urednik Vavrinek.   v imenu šolskega
ministrstva prof. Inderka, v imenu Jugoslovanskega poslaništva g, imenu osrednjega dni ških profesorjev g. Oliva,    i   snu mc-štanske   beseio   dr.   Furi v osrednjega društva češki:; . te-Ijica gospa Hov« rkova, v imenu jugo-slovenske komisije pa dr. Pr chaj Odgovorila je gospa prof. Tkalčičeva.
Tetelonsha im brz
— d Beograd, 29. aprila. Danes dopoldne je umrl nagle smrti mi* nister vojne in mornarice general Branko Jovanovič, častni adjutunt Nj. Vel. kralja. Rojen ie bil leta 1869 v Beogradu, gimnazijo je kon* čal leta 1885, nižjo vojno akademik jo leta 1888, višjo vojno akademijo v Beogradu leta 1896, generalsko akademijo v Petrogradu pa leta 1897. Za generala je bil imenovan leta 1918. Za vojne z osrednjimi si* lami je z velikim uspehom pove* Ijcval konjeniški diviziii do priho* da na Krf, kjer je moral zaradi bo*
lezni odstopiti s te^a mesta, nai:: je odšel na zdravljenje v Pariz. Za svoje zasluge je bil odlikovan z naj* višjimi vojaškimi   odlikovan i i in najvišjimi priznanji,   tako našimi kakor zavezniškimi. Ko si ic okr čal zdr.ivje,   je   bii zaradi velike sposobnosti   pozvan   na   kočij i\ mesto min str a vojne in mornarice 19. februarja leta 1920. Ker je vodil najuspešneje ta resort,   > kot p merna oseba   prevzel   Isto mesto drugič 17. maja 1920 in tretjič L ja> nuarja 1921.
krediten nradcfšgdfc phvl
— d Beograd, 29. aprila. Da? nasnja »Politika« prinaša sklep vla* de glede ureditve uradniških plač v starih in novih krajih. Sotrudnik »Politike« je dobil svoje informaa cije od finančnega ministra Kum a t nudi j a. Nova ureditev uradniških plač je bila sklenjena na predvče* rajšnji seji ministrskega sveta ter obstoji v nastopnem: 1. Plače vseh uradnikov v novih krajih se pre* tvorijo v dinarje. Uradniki ostane* jo tudi nadalje razvrščeni po raz* redih tako kakor sedaj, vendar se pa vse številke, ki so bile do sedaj v kronah,z izpremene v enake di* narske vsote. Zaradi tega bodo v novih krajih nekateri uradniki, ki bodo imeli tudi po 8000, 9000 in 12 tisoč dinarjev letne plače, vendar pa je treba vedeti, da so to vedno brez izjeme samo uradniki izven rednega napredovanja kakor na primer ban, vLadni poverjeniki, banski svetniki itd. Drugače na znašajo plače za navadne uradnike v novih krajih do 7000 dinarjev let* no, istotako kakor v Srbiji. Samo uradniki gotove vrste v novih kra* jih bodo imeli večjo plačo kakor pa uradniki iste vrste v Srbiji. To je na primer slučaj pri srezkih načel* nikih. Te izjeme pa izvira i o edino iz tega, ker so uradniki te katero* rije po starih avstrijskih zakonih uvrščeni v višje uradniške razrede, kakor to odgovarja činu, ki ga imajo v Srbiji. 2. Doklade uradni*
kov v novih kr. jih bodo od se manjše nego v starih mejah !irbije. Zmanjšane so ti di v primeri z do* kladami, ki so ii.i imeii do sedaj. Glede dnklad eo uradniki razdeli e* ni v tri kategorije z ozirom na mc^ sto službovanja. V prvi kategoriji (Zagreb, Sarajevo, Split, Ljubliana) bodo znašale doklade pri plačah 7000 dinarjev z ozirom na visoko** plače 15 do 17 dinarjev dnevno. V drugi kategoriji   (v kateri je okoli 19 okrožnih mest kakor na pri* Osjek, Varaždin,   Novi Sad, Mo* star in vsa Dalmacra) bodo znašalo doklade za vse plače  16 dinarjev dnevno.  V tretji kategoriji se na* hajajo vsa ostala mesta in   zn isa doklrda 15 dinar j'      ^evno. Dru* žinski dodatki ostanejo isti kakor do sedaj, namreč 3 dinarje za ose* bo. Na doklazle imajo r.rjvico tudi otroci, in sicer ako se ne šolajo !o 16. leta starosti, al:o na se B do 23. leta starosti.     -atom in stram se doklade  ukinejo. F*azen tega se vse doklade v naravi odM* jejo od dnevnic.   Draginj ske klade uradnikov v Srbiii se urede z novo uredbo.   Za izvršite-slov so določeni rtirister za finr ce. za pravosodje  in   za vere. trije   ministri   imajo Izdelal uredbo Čimprej in jo predložiti nistrskemu svetu v odobritev. V vsakem slučaju pa :ma nova ure* ditev plač veljavo cd 1. maja t I
Hnarfalla na RekL
—d Bakar, 29. aprila. Semkaj je z Reke prišel g. Zanelli, ki se ie moral umakniti vsled terorja faši* stov. Na Reki vlada sedaj splošno popolna anarhiia ter si nihče ne upa na ulico, ker fašisti streljajo na vsakogar, ki ga smatrajo za sumljivega. Alpini ne morejo vzpo* staviti reda, tem manj. ko so *e začeli celo družiti s fašisti. Na Reki vlada generalna stavka, ki bo tra* jala tako dolgo, dokler se fašisti in karabinjerji ne umaknejo z Reke.
Železnica, poŠta in Irzojav ne d jejo. Po vsei okupirani IstH je bruhnila splošna stavka, in sic izjavah socijalistov v znak nrote* sta proti nasilstvu iia Reki. S > neliijem je prišel v Bakar rudi ves njegov direktori! L IlgyeL inž. P^* teani in dr. Biasich.
—d Rim, 29. arriVr L;srl jav* ljajo z Reke: Začasni direktorij je oddal svojo oblast ifcvednemu ko* misarju, izvoljenemu v sporazumu z vsemi strankami.
Radt lašfeih nasilnosti o Solzami.
—d Innsbruck, 28. aprila. No* coj se je vršila tu v veliki mestni dvorani, ki je bila prevlečena s čr* nim suknom, velika protestna skup* ščina proti nasilnostim, ki so jih izvršili v soboto fašisti v Boznu. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kateri zbrani kličejo vse narode za pričo krvolitja v Boznu in ne* oporečne resnice, da je bila Južna Tirolska nasilno odtrgana od de* žele in da ne pomeni a nič drugega i kakor kolonijo, drugi Tripolis. V
Boznu   izvršena   iorlHca kriči no maščevanju.   Krvava   setev se bo prej ali slej izpremcii^a v ki žetev.   Zborovale! so poslali s | sredovanjem ameriško^a upravni na Dunaju predsednllcu Zedinjenih držav   brzojavko,   v kateri so mu naslikah' svoj položaj Ji ga vpraL kaj namerava storiti Amerika, da pride tudi Južna Tirolska do samo* odločevanja, za katero so se borili Amerikanci
I—HBB
bivati drag:, doklade. In seveda je vedno žena tista, ki se jej odtrga polovica drag. doklade. Odbor Saveza je sklenil, da izdelajo odbornice, ga. D. Bcdekovičeva, gdč. Jela ivanović in g. Vita Zupančič spomenico, ozir. protest in jo oddajo osebno ministrstvu za uk in bogočastje ter fin. ministrstvu.
Predlog tajnice »Splošnega slov. žen. društva«, naj bi se priobčevala kratka poročila S a vez o vili sej v srbskem »Ženskem Pokretu«, ki bi ga moralo naročiti vsako včlanjeno društvo, je podprla $e ga. Zofka Kveder-Deme-trovtčeva.
Ge. Irena Longino, Dslfa Ivanić, Zlata Kovačević in še več drugih govornic je poudarjalo, kako nujno potrebno je za utrditev narodne samozavesti, da vzbude Ženska društva med narodom ljubezen do naših narodnih noš in sploh do vsega, kar ie resnično narodnega. Uvest! treba v šole in naša stanovanja narodne vezenine, ki so lepše nego vsa moderna ročna dela. Gusle, seljačke dvojnice, harmonika, tamburica ne proizvajajo bogve kako lepe muzike, ali to so n a II n a r o d n i instrumenti, in kar le narodnega, to nam mora Mtl lepo in zanimivo. Po vseh šolah na! bi se vsaj enkrat na leto proizvajali koncerti z vsemi našimi
narodnimi instrumenti! Naša gledališča najvestneje skrbe, da imamo pravilno opremljene salone in pravilne kostume iz časa raznih francoskih Lu-dovikov itd., za igre iz našega naroda pa je Škoda vsakega vinarja. A vendar je prvo in glavno, da postavimo povsod v ospredje nacionalni element. — Slovenke smo morale obljubiti, da napravimo o priliki ženskega kongresa v Ljubljani razstavo narodnih noš, vezenin in drugih   narodnih predmetov.
Ker se ima po pravilih vršiti zadnja skupna seva mesec dni pred kongresom, je debatiral odbor, kje naj bi so vršila ta seia. Gdč. Bajtova ie predlagala, naj se vrši ta seja dan pred kongresom v Ljubljani. Zmagalo je načelo, da se držimo pravil. In tako Je določen za naslednji sestanek Split, kjer se ima vršiti zadnja seja pred kongresom.
Na predlog Slovenk bo kongres U 2. in 3. septembra v LJubljani
Tak je bil v nariglavneiših potezah potek sej v Novem Sadu. Vse tri dni so se vršile seje v resnici povsem parlamentarno, resno ln stvarno. Debate so bile Živahne, včasih skoraj burne, a vsekdar dostojne. Vsaka od-bornica se ie morala priglasiti k besedi; ni se govorilo «vse križem.
Nad vse simpatična, sila inteligentna, dostojanstveno mirna, a če treba jako energična je predsednica, ga. Danica Hristićeva. Ta dama zTia z jdo kim razumevanjem zajcT^i gostobe-sednost te ali one gcvornLe. ako so pokaže, da se hoče razbliniti v podrobnosti. Vsaka delegatka je lahko Izrekla svoje mnenje, ali praznega besedičenja ni bilo na teh sejah. To štejem v tem večjo čast temu ženskem-1 zboru, ker sem prisostvovala par dni pozneje seji konstituante v Beogradu. Tam sem bila prav tako razočarana kakor pred leti na seji dun^iskeira parlamenta. Poslanci prihajajo in odhajajo, se razgovarjajo med seboj, glasno ugovarjajo ter kri& vmes, da govornika sploh ni razumeti — prava judovska Šola. Predsednik zvoni in zavpije vsakih 5 minut: »Molim, gospodo! Nemojte! — zavzemite svoja mesta! — To nlje v redu!« — a nihče ga ne posluša. — Kako malo razumevanja za resne in težke naloge, ki lili je zaupal narod tem svojim tastopiukom!
(Konec prthodnjil.)
Sankcije proti tlemCIlL
London, 28. aprila. V po» slanski zbornici je iziavil Llovd George na neko vprašanje: Glede nemških predlogov Še nisem bil uradno obveščen, da jih je nemška vlada izročila Zedinjenim državam. Te predloge poznam le iz listov. Obžalujem, da so nezadovoljivi. Želel bi, da bi mi bilo mogoče reči, da so izpremenili položaj. Sedaj jih proučujejo v Londonu zbrani finan* Čni strokovnjaki. Bojim se pa, da vlada splošno mnenje, da so ti pred* logi nezadovoljivi. Dalje je Llovd George opozarjal, da se bosta zbor* niči pred zasedbo nemškega ozem* lja o tem izrazili in da bo vrhovni svet še pred ponedeljkom ali tor* kom izrekel svoj sklep. Lord Ro* bert Cecil je vprašal, ali se more iz tega povzeti, da se država pred posvetovanjem spodnje zbornice zaplete v kako akcijo. Llovd Geor* ge je odgovoril: Ako predlogi niso zadovoljivi, bi bili v toliko obve* zani podvzeti akcijo, v kolikor «tq tu za zapadno vestfalske premo* govnike. Državni kancelar Cham* berlain je omenil, da bo spodnja zbornica v četrtek razpravljala o vprašanju novih akcij proti Nem* Čiji. Kenworty mu je odvrnil, da se čudi, kako se more vršiti v poslan*
ski zbornici posvetovanje Šele v četrtek, ko je Francija izjavila, da začne s svojim pohodom v nedeljo. Chamberlain mu je odgovoril, da ne morejo nikaka pogajanja v spod* nji zbornici vplivati na akcijo francoske vlade, ki je prepuščena njenemu lastnemu preudarku.
—d Pariz, 29. aprila. Kakor j a v* lja »Chicago Tribune«, je repara* cijska komisija ugotovila, da se sankcije ne morejo uporabiti proti Nemčiji, če bi do 1. maja ne pla* čala 20 milijard zlatih mark. Po be* sedilu pogodbe se bodo za zaostali dolg v zmislu § 235. zahtevali samo boni, ki nosijo obresti. Reparacij* ska komisija je to ugotovila na* vzlic velikemu uporu francoske de* legacije. List ugotavlja, da je tudi britanskemu in italijanskemu priti* sku pripisovati, da ie reparacijska komisija skupni dolg določila na 132 milijard zlatih mark, ne pa na 190 milijard mark, kakor je bilo predlagano.
—d Berlin, 29. aprila. »Vor* warts« poroča iz Pariza: Iz Londona doznavajo listi, da bo Llovd Geor* ge poslal Nemčiji 24 uren ultima* tum, da predloži nove zadovoljive predloge.
Hmerfka In Rem£f!&.
— d Beograd, 29. aprila. \Vas* hingtonski dopisnik lista »Times« javlja, da je že popolnoma gotovo, da bodo Zedinjene države ob ve* stile nemško vlado, da njeni pred* logi niso take narave, da bi opravi* čevali njihovo predložitev zavez* nikom potom   Zedinjenih držav.
Dopisnik dostavlja, da prevladuje v odločilnih krogih v Washingtonu prepričanje, da se nameravane voj* ne odredbe zaveznikov ne morejo ustaviti in da se z daljniim odlaša* njem izvedbe teh vojnih odredb daje Nemčiji samo možnost za no* ve poizkuse zavlačevanja.
Edina reSIfeo za flemCISĐ.
—d London, 29. aprila. Dinlo* matski sotrudnik lista »Dailv Tele* graph« piše: Rešitev za Nemčijo je le v tem, da k jutrišnji seji vr* hovnega sveta pošlje neposredno v London nove, odkritosrčne in spre* jemljive ponudbe kot pojasnilo in popolnitev v Washingtonu predlo*
ženih predlogov. »Dailv Telegraph« javlja iz Newyorka: V Ameriki se misli, da se bo Hughesu posrečilo, vplivati na Nemčijo, da bo gvoie reparacijske ponudbe izpremenila v zmislu, ki bo zadovoljil zavez* nike.
CeškoslDuaSko-madžarsba pogalanla.
— d Budimpešta, 29 aprila. Dopolnilno k poročilu, da se je ministrski predsednik grof Štefan Bethlen v nekem klubu izrazil o vzpostavitvi pogajanj s češkoslovaško republiko, priobčuje.'o sedaj časopisi, da je ministrski predsednik s svojo Izjavo cikal na vest, ki govori o nekaki priprav-
ljenosti češkoslovaške vlada, da se ta pogajanja vzpostavijo. V kolikor b! češka vlada to svojo namero izrazila, bi bila madžarska vlada pripravljena, pogajati se o gospodarskih vprašanjih, kakor tudi o narodnih manjšinah.
Izboljšanje prometa n HosfrlfL
— d Dnnaj, 29. aprila Po sporočilu ministrstva za promet namerava avstrijska železniška uprava tekom prihodnjega meseca uvesti nastopne Izboljšanje železniškega prometa. Skoro vsi pari vlakov Izven lokalnega prometa, ki so doslej vozi!! le nekaj dni v tednu, bodo od 1. junija dalje vozili po možnosti vsak dan. Sem spadajo predvsem D-vlaki v Švico ln Pariz, z Dunaja preko Trbiža v Trst, Meran ta Rim, z Dunaja preko Lundenburga in Bogumlna v Varšavo ter D-vIak Dunaj-Ostende. Poleg tega bo vozD trikrat v ted/iu Orient-ekspres, ln sicer najprej iz Calaisa v Bukarešto, kasneje z odcepitvami v Sofijo in Carigrad. Kar se tiče skrajšanja vožnje, bodo D-vlaki v Švico prihajali približno za eno uro, v Berlin preko Pasaua za pol ure, oni, ki vozijo med Dunajem in Trstom za dve ln pol ure, v obratni smeri za tri in tričetrt ure preje
V smeri Dunaj-Praga se upelje nov brzovlak, ki bo odhajal Iz Dunaja v Prago popoldne, a v obratni smeri dopoldne. Dalj? se uvede direktni vlak med Innsbruckom preko Arlberga In Stuttgarta v Amsterdam ln drugi Iz Gradca preko Leobna in Selz-tala v Salzburg z odcepitvijo na Salzburg. Innsbruck Jn Gastein. Tudi ti vlaki bodo vozili vsak dan. kakor tudi brzovlak med Gradcem in Budimpešto. Od l. julija se uvedejo D-vlaki z Dunaja v Salzkammer-gut ln tovorni vlaki med Dunajem In Innsbruckom s posebnim vozom v Munchen, kasneje v Lindau. Vsi ti vlaki bodo voz!!! tudi ob nedeljah. Tudi zboljšanje prometa na Južni železnici se namerava, vendar na zavisi od trpežnostl semerlnške proge. Upati Je. da se 5e tekom tega poletja, mogoče že od 1. julija vpelje brzovlak med Dunajem in Gradcem, ozir. Bruckom ob Muri
Sankcije proti Bolgari!!?
— d Beograd, 29. aprila. Pres* biro poroča iz Pariza: »Temps« objavlja v dopisu iz Sofije, da so javlja iz Caribroda, da namerava vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po vplivu grške vlade po* služiti se vzgleda, ki ga nudi Fran* cija v vprašanju reparacij napram Nemčiji in da hoče uporabiti sank*
cije proti Bolgariji. Diplomatski krogi v Sofiji poudarjajo, da se ne more Bolgarska meriti z istim meri* lom kakor Nemčija, ker Nemčija sistematično odklanja, zadostiti svojim obveznostim, dočim je Bob garija vsaj do sedaj storila vse, da zadosti svojim dolžnostim.
Rko bi bile ose držaoe Amerika...
—d London, 29. aprila. Iz Old Polnt Comforta (Virginija) se iav* lja od včeraj: Predsednik Harding je s svoje predsedniške jahte imel pregled atlantskega brodovja. Po? tem je z vojne ladje »Pennsvlva* nia« imel kratek nagovor na mo* štvo. Izjavil je, da se nadeja, da se
nikdar več v resnem položaju ne bo izdalo povelje, da bi ladje stre* Ijale. Ako bi bile vse vlade take, kakor vlada Zedinjenih držav, po* tem bi vladal trajen mir. Amerika ne mara nobenih ozemelj in nobc* nih tributov, Amerika hoče samo to, kar ji po pravici pristoji.
—d London, 29. aprila. Pri de* bati v poslanski zbornici, ki se je tikala dopolnilnih kreditov za Ir* sko, so razni govorniki vložili po« novne pritožbe proti vladnim če* tam. Ministrski predsednik Llovd
Hngllla In Irska.
George je izjavil: Angleži ne mo* rejo pripustiti popolne neodvisno* sti Irske .Vlada ne bo kapitulirala, zakaj v parlamentu sprejeti home* rule dovoljuje itak obširno samo* upravo.
Z oseb končen sneta.
— d Pra*a, 29. aprila. Kakor poroča »Rude Pravo«, je izvrSe^dlni odsek češke komunistične stranke olpustil oba urednika lista »Lev Krnanskv«, ker sta agitirala proti  priključitvi  k  tretji InternacionalL
— d London. 28. aprila. Rudarji so odklonili predlog vlade.
—d London, 29. aprila. Ljudsko štetje v Indiji kaže dorastek samo 4 milijonov izza poslednjega ljud* skega štetja leta 1911. Število prebi* valcev znaša zatorej 319 milijonov.
—d Pariz, 29. aprila. Ataman Semenov je prejel iz vseh krajev Sibirije pozive,  naj se postavi na
čelo skupnega gibanja proti tiran* stvu boljševikov.
—d Rim, 28. aprila. Minister zunanjih poslov grof Sforza je od* potoval danes popoldne v London.
—d Dunaj, 29. aprila. Danes dopoldne je izreklo ustavno sodi* šče v zadevi predstave »Reigen« svojo obsodbo in je oprostilo du* najskega župana od obtožbe, da je kršil odredbo zvezneda ministra za notranje posle in pouk. Sklep je sledil, kakor izhaja iz utemeljitve, is formalnih razloaov.
Poziv Sokola L
Z zgradbo letnega telovadila pričnemo Jutri 1. maja. Planiranje prostora izvršimo v lastni režiji Telovad-ci so se častno odzvali našemu pozivu. Vabimo vse člasae in sokolski misli naklonjeno občinstvo, da storijo isto. Organizacijo brezplačnega odvoza humusa in dovoza peska je prevzel br. Jos. Turk. Gospodarje konj in vozil vljudno vabimo za prijave pri tem bratu. Društvenim   članom je proti izkazu dovo-
ljen brezplačno odvoz hitmusa za uporabo na lastnih vrtovih. Orodje za planirani ,j oddaje br. Raiko Turk (Viduv-dansha cesta), druga navodila pa dobi vsakdo na prostoru ali od br. predsednika stavbenega odseka ali pa od br, Cvikhi. — Svečana otvoritev začetnega dela z zasaditvijo spominske lipe sledi v nedeljo. 8. mala v zvezi s koncertom na trgu Tabor. Odbor Sokola L in društva za zjrradbo.
Glasoei iz KaroSke.
— Celovec. Koroški Slovenec dr. Schaubach se je v času, ko je jugoslovanska država imela upravo v plebiscitni coni A legitimnim po* tom v rokah naselil v Borovljah kot odvetnik. Svojo odvetniško prakso je po plebiscitu sprva neovirano iz* vrševal naprej; ko mu je pozneje odvetniška zbornica v Celovcu ua zahtevo »Heimatsdiensta« prepo* vedala izvrševanje njegovega po* klica zaradi tega, ker je napravil odvetniški izpit v Ljubljani in za* radi tega, ker je v plebiscitni dobi agitiral za Jugoslavijo, je dr. Schau* bach seveda svojo pisarno zaprl in opustil svo'^ odvetniško delovanje, dokler ne bo rešen njegov rekurz v zadnji instanci. Sedaj pa je po* nižni izvrševalec »Heimatsdicnsto* vih« sklepov, glavar Rainer v Ce* lovcu, kaznoval g. dr. Schaubacha z denarno globo 300 K zaradi »\Vinke!schreiberci<<, ker ie po ple* biscitu in pred došlo odklonitvijo s strani odvetniške zbornice v Ce* lovcu izvrševal svoj odvetniški no* klic.
Janez Seger je bil v plebiscit* nem času jugoslovenski gerent v Hodišah. Na podlagi tozadevnih sklepov in pooblastil tedaj postav* nega občinskega odbora je v ob* činskih zadevah začasno iz lastne* ga žepa izdal okoli 16.000 jugoslo* venskih kron. Ko je sedaj zahteval, da sc mu od občine ta vsota vrne, so mu jo kratkomalo zavrnili, češ da je bil prejšnji občinski odbor postavljen od jugoslovenske vla* de, nepostaven, da torej on, ki je bil tudi nepostavno gerent, nima pravice, zahtevati nazaj one vsote. Seger se je v tej zadevi obrnil na nemškega odvetnika v Celovcu. Ta bi bil stvar prevzel Toda tedaj malo pomisli in da slovenski stran* ki za koroške razmere značilen odgovor: »Zalibog ne morem zade* ve prevzeti, kajti potem bi imel ta* koj ves koroški »Heimatsdienst« na vratu.« Kakor Segerju, se godi sto in sto drugim koroškim Slcven* cem. V najkočljivejših in najvaž* nejših zadevah ostanejo brez od* vetniške pomoči, ker se oni nem* ški odvetniki, ki bi sicer njih prav* ne zadeve hoteli prevzeti, tega ne upajo storiti iz strahu pred zloglas* nim in brezvestnim »Heimatsdien* stom«, edinemu slovenskemu od* verniku dr. Schaubachu v Borov* ljah pa »Heimatsdienst« ne dovoli izvrševanja njegovega poklica. — Segerju je glavar brez vsakega vzro* ka samo zato, ker je Slovenec, vzel občinski lov, katerega je 1. 6eptem* bra leta 1919 pravilnim potom zlic* tiral. Založene kavcije m/u niso vr* nili. Približno enako je postopal glavar tudi proti slovenskemu na* rodnjaku Prosekarju v Kotmarivasi. I
— Nemška surovost. Rutar Mi* j ha v Resnici je bil tri leta v Rusiji '
ujet. Odkar se je vrnil leta 1919, boleha na jetiki. Njegov brat, ki je bil učitelj na strokovni šoli v Bo* rovljah, je bil že o božiču na ukaz glavarja Rainerja šiloma iztirnn, ko je prišel obiskat bolnega brata. Sedaj je zopet prišel, ker so mu pi* sali, da se je vsak dan treba bati da njegov brat zavratni bolezni podleže. Naj bo človek ^e tako no« soruvel, če vidi, da se bratu bli/a zadnja ura, hotel bo pri njem o ti. Men da bo tudi med Kanibali taka navada in tako čustvovanje. Ko pa je strokovni učitej Rutar hotel ostmi pri svojem bratu, dobil od policijskega ravnateljstvi ukaz, da mora Koroško takoj zapustiti in obvestilo, dr. bo orožništvo pazilo, kdaj bo njegov brat umrl in ga potem obvestilo, da sme priti k pogrebu. Ljudje, ki so kaj takega zmožni, niso več ljudje, to so hi je* ne, in ti ljudje govore zanič J ji vo o »balkanski kulturi«. Dobro bi bilo za nje, da se gredo doli učit najna? vadnejših človeški': čutov. Orož* nik, ki je strokovnemu uči tel i u Rti? tarju izroči! nečloveški odJok, je sam instinktivno čutil brezkončno surovost njegove vsebine in je re* kel, da mora oblast se pač tudi na to ozirati, kar zahtevajo nemšku* tarji. Ti pa so seveda stvarni in kulturni.
— Gblaztl in »Heimatsdienst«. Častitljivi starček L'žnik star., pod jugoslovensko upravo  vodja stro* kovne šole v Borovljah, se je oseb* no obrnil na policijskega ravnate* lja dr. Spitzerja v Celovcu v zadevi potnega dovoljenja. Zagrizeni Ne* mec je Slovenca surovo ozmerjal, potem pa zavpil nad njim: »Kdaj se bodete vendar s svojo družino že enkrat zgubili   na Kranjsko?« Mož mu ponižno odgovori, da je v Borovljah doma in da ima tamkaj svojo hišo in   zelo,   zelo starega očeta. Nato mu odvrne brezsrčni dr. Spitzer: »To mene nič ne briga; mi že vse vemo; glejte, da takoj iz* ginete.« — Pri policijskem ravna* teljstvu tu so prosili za dovoljenje, da sme strokovni učitelj mlajši pri* ti domu v Borovi je. Orožnik je pri* Šel k njegovi ženi v Boro vi je  in ji naznanil, da je prošnja odbita. 2e* na je izrazila svoje začudenje, ko ie vendar v Borovljah njegov dom. Orožnik ji odvrne: »Koliko mu je za njegov dom, ie pokazal pri p le* biscitu in ko se je vojskoval na ju* goslovenski strani.« Ko je žena zad* njo trditev o svojem možu, ki je invaliden in za boj popolnoma ne* sposoben, zanikala, izjavi orožnik: »Mi že vse vemo, saj je »Heimats* dienst« tako poročal.« —   Na slo* venskem Koroškem ima   v resnici »Heimatsdienst« vso oblast   v ro* kah. Morebiti zaukaže kdaj dr. Le* miseh tudi »Heimatsdienstu«, naj postopa »stvarno in objektivno«.
narodno gospodarstvo.
—g Poštnopaketni promet s Italijo.
V Italiji je dovoljen do nadaljnega izvoz olja ter uvoz kave in čaja v poštnih zavitkih.
—g Albanska narodna banka. Albanska vlada namerava ustanoviti narodno banko, ki naj bi imela značaj finančnega urada. Naloga tejra zavoda bi bila, urediti albanske financ©. V zvezi s to ustanovitvijo je nameravana ustanovitev trgovske družbe, ki naj bi pospeševala razvoj vnanje trgovine.
—g Finančne vesti iz Romunije. Finančni minister Titolescu se trudi izboljšati romunski menični tečaj v inozemstvu. Zaznamovati je prvi uspeh teh prizadevanj. Romunska vlada je sklenila s francosko vlado pogodbo glede izvoza 25.000 vagonov žita v Francijo. Cena znaša 40.000 lejev za vagon. 25% supne vsote so bo porabilo za kritje vsakoletnih odplačil posojila, ki ga je minister najel v Franciji za račun Romunije, ko je bil zadnjikrat v Parizu. Ostanek se porabi v ta namen, da se pokupi lejo na pariškem trgu, kar naj zajezi špekulacijo z romunsko valuto, adalje je finančni minister odredil, da se ne 6me brez njegovega osebnega privoljenja oddati romunskih zakladnih bonov v inozemstvo. S to odredbo hoče preprečiti zmanjšanje vrednosti zakladnih bonov, katere prodajajo prejomniki v Inozemstvu za SO in 40% vrednosti ter provzročajo na ta način padanje romunskega meničnega tečaja. Romunsko finančno ministrstvo namerava zopet pričeti z izplačevanjem obrestnih kuponov romunske rente v Švici. Izplačali se bodo, kakor se čuje, kuponi, na katere se od leta 1916. ni niosaar izplačalo, in sicsr le na kupo-
ne onih rent, ki so jih švicarski državljani nakupili pred 16. avgustom 1916.
—g Sankcije in nemška Sedežna industrija. Gospodarska zveza nemške železne in jeklene industrije je potom okrožnice povprašala številne, pri njej včlanjene tvrdke, za njih mnenje o učinku sankcij, ki so že deloma stopile v veljavo z ustanovitvijo raznih carinskih postaj v zasedenem renskem ozemlju, na bodoče eksrortno možnost za železno industrijo. Vse tvrdke so se jako pesimistično izjavile. Opomniti je pri tem, da je feo popolnoma nejasno, knko stališče zavroma nemška vlada glede odkupa pobotnic antantnih dežel, ki se bodo izdajale ob pridržanju 50% vrednosti izvoznega blaga. Po izjavi nekega velikega podietja železne industrije v Gorenji Sleziji ae zdi, da ee bo nemška vlada branila odkupiti od izvoznikov pobotnice, ki iih izdajajo tuie države za polovično vrednost nemške izvozno robe. ker so nemška pristojna mesta izdaiala izvozna dovoljenja le pod pogojem, da Je nemški izvoznik podpisal reverz. s katerim se je zavezal, da ne bo zahteval odškodnine od nemške vlade, ce bi mu uvoznik te ali one sntantne dežele ne plačal polne protivrednosti za izvozno blago. Večina tvrdk je mnenja da mora pod takimi okoliščinami naravno prenehati uvoz nemškega blftfira v antnntne dežele. V koliko bi se mosrel nemški Izvoznik kriti preko nevtralnih držav, zlasti Švice in Nizozemske, je po mnenju raznih podjetij negotovo, ker nameravajo baje antantne države uvesti tudi kontrolo izvoznikov v nevtralnih državah, v kolikor bi prišli v pofttev kot posredovalci nemških blagovnih posi-Uatev.
Dneone nesli.
V L/ubijam. 30. aprili jy'2L
— IMplomateka ve*.:. V Ljubljano j «ta včeraj uospeia naš poslanik v Pra-pi minister g. Ivan Hribar in poslanik cotkoalo vaške republike v Beo-gradu g. Anvonin Kalina. Gospoda poslanika sta so snoei uiciežil* operno predstave v glednlUču. G. poslanik Kalina si je popoldne ogledal v spremstvu v \-oralnoga konzula g. dr. Oto-karja Honeša na^e mečto, ki mu }© osta** lo, kakur jo naglaaal, v najlepšem spominu izza 1. sokolskoga zleta leta UK>3 v Ljubljani. Zlasti se je zanimal za zgradim Kreditne bunko in ostalih po-e*opij na svetu bivšega vojaškega oskr. t< vališOa. katere zgradbe si jo tudi oglodaj. Oba {>oslanlka> so odpeljeta ▼ nedeljo v Prage.
— 2501etn?ca. Danes ie 250 let, ko so Avstrijski rabi i i v Dunajskera novem mestu odsekali glave naši* ma mučenikom Zriniskemu ia i r^':rin:nn ter grofu Tattenbachu, ki so organizirali zaroto za odcepi* tcv hrvatskih in slovenskih pokra* j in od Avstrije. V Zagrebu se vršo danes velike spominske svečano/ sti.
— Kac^rada dolu za narodno njo-
S diajenjo. Kakor poročijo iz ReogTadaV se v vladi rešuje vprašanje gV.lo uredbe o priznanju službenih let vsom na»-t>!ni oglednim javnim prostvetnim in na* rodili mdelavoem, ki so so udeležili dela za na<e ujedinjenje in osvolojenjo. Ta uredba se bo raztezali na vso kraljevino. To naredbo odo:>rujemo in pozdravljamo, ker jo že skrajni oaa, da se kaj stori za tUte, ki so v težkih 6a-nih z velikimi žrtvami pripravljali delo narodnom ujedinjenja, a so bili do-*lr*j potisnjeni v stran, pri obloženih mizah pa so b-opirijo ponajveč ljudje, ki se danes nimajo smisla za juge »slo vensko idejo. Leta 1919. je obstojal, kakor je nam znano, namen, da se primerne nagradi, odnosno odlikuje vse one, ki 60 pred vojno in mod vojno požrtvovalno delovali za državno in narodno uj&-danjsnje, kakor tudi one. ki so trpeli za to idejo. Ta načrt so ni izvedel. Zanimivo bi bilo izvedeti, zikaj se jo ta namera opustila in kdo ie stvar prt> preča 1.
— Klerikalna doslednost. K!e# rikaini listi streljajo v zadnjem ča* su z najtežjimi topovi, zlasti na Sa* mostojno kmetijsko stranko. Tudi današnji »Slovenec« piše med dnu £im: »Čim prej izginejo s površja zadnji ostanki samostojnežev, tem preje bo zopet oprana omadeževan na čast slovenskega kmeta. S slepa*) rijami, z nasilstvi in pa s pomočjo centralistične vlade skušajo samo* stojneži,   katerih stranka je v raz* sulu, rešiti pri   občinskih volitvah! svoje ostanke. Toda pomagalo n<j' bo nič.   Kakor skala, ki se vali po hribu navzdol in se ne ustavi, gr<* navzdol tudi s SKS.« —   Če bi se torej smelo verjeti pisavi klerikalk nih listov, leži Samostojna kmetij* ska stranka že na smrtni postelji iti je vprašanje najkrajšega Časa, d$ izdihne za vselej. Ako je torej res,' da je ta stranka že v zadnjih izchV hih in brez vsake moči, kako si najf; potem razlagamo   dejstvo,   da se> dan za dnevom obračajo klerikalci z   najrazličnejšimi   prošnjami na predstavitelje te stranke   v Beo* grad. Znano je nam na primer, da dobiva minister Pucelj dan za dne* vom kupe pisem in prošenj iz Slo* venije, ki izvirajo v veliki večini U klerikalnih krogov.   Med prositeljl so številni duhovniki, ki prosijo za zvišanje plač in za druge ugodno* sti, so med njimi nune, da, nanj so se obrnili, kakor čujemo, celo kle* rikalni poslanci ter ga prosili, da bi izposioval   znižanje   carino   na —*' zvonove. In stavimo, da bo g« Pucelj skušal ustreči   vsem proš* njam, tudi oni glede zvonov, če* prav je notorično, da sta se za čari* no na zvonove najbolj zavzemala kanonik Šiška in župnik Barle.
— Pr<od železni carsko stavko? Ifo-kor čujemo, se pripravlja Železnicarska, stavka. KolporUira 6e vest, da bo stav ka nemara izbruhnila že 1. maja.
— Kako bodo postopali socir jalnt demokrati v občinskih odbo* rih?  Socijalno demokratska stran* ka je izdala tode direktivo, spre*' j eto na sestanku   v Celju dne 29v t. m., za postopanje njenih zastop* nikov v občinskih   odborih avto*' nomnih mest v Sloveniji: »Odkla* nejajoč vsak kompromis s katero* koli meščansko stranko   in pripu* ščajoč samo eventuelne kompromi* se s komunistično stranko, se nala* ga strankinim zastopnikom v ob* cinskih odborih avtonomnih mesti 1. Strankini zastopniki ne smejo glasovati niti pri prvih niti pri even* tuelnih ožjih volitvah   za župana oziroma podžupana, ki bi pripadal kaki meščanski stranki. 2. Nadalj« nje delovanje v občinskih svetih 80 mora ravnati po interesih proleta* rijata v smislu strankinega progra* ma.   Kak dogovor  o morebitnem sodelovanju z meščanskimi stran* kami je tudi v tem pogledu izklju* čen.   Te direktive se nanašajo na občinske   zastope   v avtonomnih mestih Ljubljana, Celic, Maribor jn Ptuj,«
4. stran.
.dLUvnMbfti wakuu% anc 1. maja 1881
95. štev.
—Iz Corozala ob panamskem prekopu v Srednji Ameriki piše prijatelj našega Usta med družim, da bi si motel kak naš fotograf zaslužiti lep denar s fotografijami jugoslovenskih krajev, jugoslovenskih veljakov itd. za ameriške revije. Za sliko plačajo po J do 7 dolarjev. Poslužiti so more teh naslovov: »Leslie« 225 fifth ave n. y. city U. S. A. »Times«, Times square n. y. eity U. S. A. — Zajedno piše o panamskem prekopu, kako imenitno delo je to. Električne luči razsvetljujejo tople noči ob prekopu. Vse naprave čudovito krasno urejene. Avtomatično z električnim tokom odpirajo zapore. Dreves južnih kra.ev, pomarančnih in drugih v izobilju, polno, sadja dovolj, ptičjega petja ne manjka, zime ni, prebivalstvo tvorijo večinoma črnci in nekaj mešanih indijanskih Španjolcev. Kraji so malo obljudeni zbog mrzlice, komarjev, kač in drugih nevarnih živali . . • (Prosimo našega prijatelja, da bi se večkrat oglasil, njegove dopise bomo prav radi sprejemali. Uredništvo.)
— Zadružna elektrarna v Krškem. Pišejo nam: Elektrarna bi rada izkoristila velike vodno moč široke obmejne Save v primernem obrežnem koritu, da omogoči obširno razsvetljavo mesta in bližnje okolice ter pospeši z elektromotori domačo obrt, ne da bi se s projektirano napravo javnosti škodovaio ali pa obFto«eče lesne plovbe oviralo. Zadruga je dala dotično točko na Savi od dveh strokovnjakov pregledati in ker 6ta se oba ugodno izrekla za napravo, so se napravili vsestranski načrti, kateri dokazujejo možnost ln dober uspeh naprave. Vloženo prošnjo pa je deželna vlada odbila lz >javnih ©žirov« in je v svoji odločbi končno pristavila, da je vsaka nadalina pritožba povsem nedopustna. Elektrarna se Je sicer pritožila na ministrstvo za kmetijstvo in vode, toda deželna vlada noče o tei nritožbi ponovno nle vedeti. Saj je vendar taka pritožba donustna, ker naredbe nekdanjo narodne vlade iz leta 1918. pač ne veljajo več. Žalostno je, ko gledamo ob pomanjkaniu in draginji goriva našo deročo Savo brez vodnih naprav, dočim druge države vse svoie vodne sile izkoriščajo. Zadruga ne išče nobenih osebnih koristi in je tudi za to, da se elektrarna proti primerni odškodnini podržavi tor prepusti njen obrat vod o stavbnemu uradu.
— Stavka na Fali. Stavbinski delavci na Fali so dobili od dr. Le* meža poziv na stavko ter so prene* hali z delom. Tudi drugod na Šta* jerskem se pričenja stavka stavbin« skih in tesarskih delavcev.
— Aretirani hujskači. V Mariboru je aretirala policija več hujakacev na podlagi >obznane<.
— Kako nastopajo klerikalci proti učiteljem? V ljudski šoli pri sv. Barbari v Halozah ie učiteljica Rakuš ukazala dečku Emaršiču, naj si ostriže predolge lase. Deček pa je zbežal iz šole in doma zatožil svojo učiteljico, nakar je prišla njegova mati ter v navzočnosti otrok zmerjala učiteljico in ji gro* žila. Zadeva ?e prišla nred sodišče, kjer je bila Emeršičeva obsojena na tri dni strogega zapora,
— Javen škandal. Na poslopju, kjer se nahaja pošta v Dobrunjah se vedno visi črnožolta tabla z na* pisom »C. kr. poštni urad v Dobru* njahec. Poštar je prosluli klerikalec Korbar, ki sicer sprejema plačo od naše države, nastora pa vedno tako, kakor da bi živel še vedno v stari Avstriji. Pozivamo poštno ravna* teljstvo, naj brez odlaganja zauka* že, da se odstrani s pošte ta reli* kvija iz avstrijskih časov.
— Ukinjen promet brzovlakov radi carinskih zamud. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: Ker brzovlak! Punaj-Trst, odnosno Dunaj-Zagreb in Praga-Trst, odnosno Praga-Zagreb utrpijo v Mariboru radi carinske reviziie večurne zamude, je Avstrija ukinila promet teh brzovlakov. Zadnjikrat vozi vlak št. 3 z Dunaja, odnosno vlak 7/505 iz Prage v nedeljo, dne 1 maja. V obratni smeri vozi vlak št. 4 iz Ljubljane, odnosno vlak št. 506 8 iz Zaereba v torek, 3. maja*
— Olajšave državnih uradnikov za potovanje po državnih železnicah. Iz Beograda poročajo: Vlada bo sklenila, da naj minister za promet dovoli državnim uradnikom gotove olajšave za potovanje po železnicah. Po nekem predlogu bi imeli uradniki pravico, potovati trikrat na leto ob polovični ceni.
— Stanovanjska kriza v Mark boru. Poročajo nam, da bodo po* slale stranke, ki so Se vedno brez stanovanj, denutacijo k novemu občinskemu odboru z zahtevo, da se takoj odstopijo vse barske in prazne vojašnice za stanovanja. Zlasti bi prišla v poštev bivša dra* goriška vojašnica, ki le last Mari» borske eskormntne banke in kjer bi bilo prostora za 50 stanovanj.
— Združena gospodarska stran« ka sklicuje za nedeljo, dne t. maja ob 4. popoldne javen shod v go# stilni pri Pečarju, Novi Vodmat. Sklicatelji.
— Govor o Sv. pismu se vrši v nedeljo ob pol S. srrecer v evangeljski cerkvi na Gosnosvetaki cesti.
— Opozarjamo, da izide začetkom maja prva ilustrirana modna in kulturna revija >Vesna«. Konzorcij )e kot izdajatelj ? t-"ril vse, da nudi občinstva res nekaj izredno lepega in bogatega ter po tako nizki ceni, da si bode mogel to roviio vsakdo domislili Nanoo*
so*. Administracija > Vesne«, Ljubljana* Cena posameznih zvezkov 32 K, letna naročnina 240 K, torej pri zvezku 2 K popusta. Izhaja v prvi polovici vsakega meseca.
— Smrtna kosa. V Ljubljani v deželni bolnici je umrl trgovski potnik g. Martin Sto par. V Rožni ulici v Ljubi ani je umrl g. Juri Mi h a lic, magistratni komisar v pok. P. v m.l
— V Mariboru jo dne 29. aprila umrl artilerijski nadporučnik v pokoju Ormar Lauter. Pokojnik ]e bil sin rajnega šolskega svetnika Luka l,autaja, profesorja na učiteljišču Mariboru, in je svoje čase služil t Ljubljani. N. v m. p.
— Obrtna raa&tava v ribom. Pripravo za obrtno razstavo, ki se vrši v avgustu, so v polnem teku. Do sedaj se Je prijavilo že 96 obrtnikov vseh strok.
— Konec natakarske sčavke v Gradcu. Iz Gradca poročajo, da 6o gostilniški in kavarniški natakarji sprejeli predloge delodajalcev in prenehali s stavko.
— Najlepše kniige, slovenske, srbohrvatske, češke, nemške, italijanske, francoske in agleške, izposoja vsak delavnik od J>?6. do H S. zvečer šentjakobska napredna knjižnica, Yo-žarski pot, v koncu Florijanske ulice, električno postajališče. Kupujejo se knjige po najvišji ceni.
— Proslava 1. maja. Zveza jugoslovanskih železničarjev proslavi prvi maj a tem, da priredi zjutraj ob 5*30 s svojo godbo budnico po ljubljanskih ulicah in ob 11. uri promenadni koncert v Tivoli. k
— Iz Ribnice nam poročaj): Na občnem zboru lesne trgovske in industriialne družbe »Velika go< ra« v Ribnici dne 17. aprila 1921 sklenilo se je med drugim darovati iz bilančnega čistega dobička v le* tu 1920: Gasilnemu društvu v Rib* niči 2000 K: Gasilnemu društvu v Dolenj i vasi 2000 K: gasilnim drli* štvom v Sodražici, Suši u in Jurie* vici pa po 1000 K: klubu »Ribniških dijakov« 500 K. Dalje se ie sklenilo darovati »Ribniškemu Sokolu« za zgradbo »Sokolskoga doma« potre* ben les, ravno tako tudi za zgradbo enakega doma »Sokolu« v Sodra* žici. — Novi odbor dražbe se je konstituiral sledeče: predsednik g. Križman Franc; podpredsednik g. Ilc Franc; odborniki pa gg. Rus Ivan, Pire Franc, Oberstar Josi o, Kromar Ivan; poslovodja g. Črnko Viktor; blagajnik Pirker Franc.
— Is Ormoža nam pišejo: Dne 19. aprila t 1. smo pospremili k večnemu počitku Leopolda Peto v ar, očeta znanega Lovra Petovarja iz Ivanjkov-cev, 721etnoga starca plemenitega značaja. Bil je ena redkih starih korenin, dober in pošten, ki jih je vedno manj. V svojem življenju je izvrševal vsemogoče funkcije predsednikov ia odbornikov. Bil je radodaren ter dal vselej po reku, da dvakrat da, kdor hitro da, takoj, kjer Je videl, da je podpora
go tre ona. Umrl je hitro in brez bolečin, e prejšnji dan je prišel peš iz svojega vinograda, drugi dan pa se je bil že preselil mirno na oni svet. Udeležba pri prenosu zemeljskih ostankov iz hiše žalosti na pokopališče Je bila izredno številna. Od blizu in daleč Je pohitelo vse, da pospremi na zadnji poti dragega pokojnika. Med drugimi sra bila navzoča tudi g, okrajni glavar dr. Pirkmajer ter kanonik Bohanec. Iz Ormoža je bila zastopana skoraj sleherna hiša, trgovski gremij je bil zastopan po deputaciji. Domača požarna bramba ga je pospremila, domači pevci zapeli žalostinke. Bila mu lahka zemljica!
— Zopet podraženie oblek. Krojaški mojstri v Ljubljani nam pišejo, da so bili po daljšem mezd* nem gibanju primorani zvišati pla* če svojim pomočnikom, vsled česar prosijo cenj. občinstvo, da blaso* voli vzeti na znanje tudi zvišanje cen niročnikom, katere so se dolo* Čile kar najbolj nizko.
— Nov zdraviliški red za zfiraviCi-šee Bled objavlja >Uradni Liste 6t. 48.
— Preureditev mestne dvorane v Mariboru. Ker je sejna dvorana na mariborskem magistratu prikrojena le za malo število občinskih svetovalcev, ki so po starem sedeli okoli velike zelene mize, se bo morala dvorana hitro preurediti. Stavbni urad že izdeluje tozadevni načr*. Napraviti bodo morali tudi galerijo, ki je do sedaj ni bilo.
—- Stekla mačka je ugriznila neko deklico v KuŠtanovcih v Prekmurju. Deklico se preneljali v zagrebški Pasteurjev zavod.
— Mostarina na Bortu čez dravski most se vsled sklepa ptujskega okrajnega zastopa s 1. majem opusti.
— Novice iz Prekmurja. Vedi* na posestnikov v Prekmurju je za* varovana še vedno pri raznih mad* žarskih zavarovalnicah, ki v sluČa* ju nesreče navadno ne izplačujejo zavarovalnine. Zato je dal višji šolski svet zavarovati vse državne 8oie pri banki »Slaviji«. Vsaka šola
Bi zavarovana za 30.000 K, — V olini so pogorela posestniku Ki* tuperju gospodarska poslopja in par glav goveje iivine. škode je okoli 300.000 K. — V Salovcih so neznani tatovi vlomili pri posestni* ci Abraham ter ji odnesli obleke in perila za 14.150 K.
— Vojaški ubežnik. Od svojega krdela |» pobegnil J osin Sirninscer. na-
rednik muzike dravske divizijske obla- I sti, doma iz Avstrije. .
— Zaplenjeno perilo. Na ljubijan- 1 skem policijskem ravnateljstvu v sobi
ct   19. ee je nahaja nekaj zaplenjenega perila sumljivega izvora.
— Radi hudodelstva tatvine zasledujejo oblasti natakarja Antona Ko-larja, pristojnega v okraj Murau v Avstriji ln deklo Ano Rappold, pristojno v Lieaen v Avstriji.
— Čega vi so prstani? V noči od 18. na 19. aprila 1921 je ustavilo orož-ništvo v Lajtersbergu med Mariborom nekega Izidorja Haaenbergerja, Ivana ftmeršiča in Franca Storvja, ki so potovali v Avstrijo. Pri preiskavi &e je našlo pri Hasenbergerju Bo zlatih prstanov, zlaia nra in 3 zlate ovratne verižice, ter, kakor tudi pri Emeršiču različno vlomilno orodje. Ker obstoja sum, da izvira navedena zlatnina od kake večje tatvine, oškodovani pa do sedaj niso znani, naj blagovoli, kdor bi zamogel podali natančnejše podatke to javiti pismenim ali ustmenim potom pod Vr XI 1007'21 okrožnemu sodišču v Mariboru.
— Obsojena mlada tatova. V graščini Margarete Paher na Ponor* ju sta kot vrtnarska vaienca Anton Petek in Martin Lorbek pokradla v čebelnjaku ves med ter so mo* rale vsled tega čebele umreti. Ma* riborsko sodišče ie obsodilo Petka na 3 mesece, Lorbeka pa na 3 tedne ječe.
— Tatvina sukna v Zalogu. Na kolodvoru v Zalogu so tatovi vlomili v železniški voz ter iz njega odnesli 8 zavoje črnega sukna za moške. V vsake mzavoju je bilo 46—50 metrov sukna. Blaeo je bilo odposlano iz Ttalije in naslovljeno v Bukarešto. Vre Inost blaga ni znana,
— Okradeno gasilsko društvo. Neznani tatovi 6o vlomili v društveni dam požarne brambe v Otepanji vasi ter odnesli 11 hlač in 7 bluz iz cvilha in dve metli, fekoda znaša okrog 2000 K. Zločinci so udrli v društveni dam skozi okno. Enak vlom je izvršil že jeseni 1920. Tudi takrat so zločinci odnesli tri črne pelerine in več raznovrstnih hlač. Takrat je imelo gasilno društvo takisto Škode 2000 K. Tatov dosedaj ni bilo mogoče izslediti.
— Državna posredovalnica za delo. Dela iščejo: pisarn, moči, ko*
vinarji, krojači, šivilje, čevljarji, trgov, sotrudniki, sotrudnice, zidar* ski polirji, natakarji, natakarice, strojniki, kurjači, peki, mlinarji, mesarji, polj. delavci, delavke, polj. delovodje, vzgojiteljice, va* jenci itd. — V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, poljedelci, polj. de* lavke, zidarji, mizarji, krojač' ši* vilje, čevljarji, stolarji, vlagulka, usnjarji, kuharice, vajenci, vajen* ke itd.
— Rok za vlaganje ponudb za prevzem tesarskih in kleparskih del pri napravi nove strehe na stiskalnici elektrarne v Žirovnici (glej razglas v 38. štev. Uradnega lista)   je podaljšan do
in glasbenikov spn ; tih in bo no vrnjenih fckladb. Vsa uru- o-ki, ki &o ei za ča*u vojne in ro Pi'r-obxatu i in broz potrdil obdrsali m *' i materijal, ki spada kot Ustnim Glasbeno Malice v Ljubljani, te w prosajOs da taistega najk'ionojo do kor. i meseca maja t. L vrnejo arhivarju, ki J* i:u razpolago vsaki ponedeljek, sredo iu četrtek od 5. <)<■ 7. popoldne v obl bt 2, poslopje Glasbene Matice, va ulica št. 7. Zopetna izpc i mogoča Is proti novemu p- irdilu. k
— Pevski zKor »Glasbene Malice«. Duned, v soboto, 80, april-, pevska vaja za moški zbor; bas ob HE&, tenor ob >i9. / večer. — Odbor. k
— Pevako   dmstvo TfiiMJinsjJ
9. ma a t. 1. in se na ta dan ob 11. vrši j 2v*»«« -}utri ▼ nedeljo doj I
pri gradbeni direkciji nova ponudbena obravnava.
— Izložbena okna. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 3"2; ima v svojih lokalih lepa izložbena okna, v katera bi vzel v razstavo od obrtnikov razne izdelke. Ako želi kateri obrtnikov r*uzstuviti v teh oknih svoje izdelke, naj ee obrne ust-meno ali pismeno na nt vedenj naslov, kjer bo prejel podrobnejše informacije. Javna prošnja. Stolna Vincenoi-
11. uri mosld zbor in oktet — Po] .dne točno ob pol štirih ves zbor v Sok <!-skem doaiu< na Viču. Prav nihče nuj ne man jkal < ) d i or.
— Prelo "en koncert v Mariboru. Koncert ruskih beguncev se vrši v sredo 4. maja. Z a m se :c moral pre* ložiti drugi koroški večer s koncer* tom na dan 21. msia.
— Glavna skupščina hrvatske Matice v Zagrebu se je vr>ila v nedeljo. Za predsednika je bil iznova izvoli en
jeva konferenca bo oskrbela nekaterim i dr  Drajr rjomi:
revnim otrokom potrebno   obleko   za j ka dr A_ | birmo, ker jim jo starši ne morejo ku-    sarić  dr  M rjgriz
piti. Ker M ie oglasilo preveč otrok, : ekovic>    Dmstvo    -  bori  s P
jih stolna konferenca ne more   sama j težkočaml   V tisku sta dr. D. Pr
oakrbeti z vsem potrebnim,    zato   se | skov:,   »Savremena   kn:'?evnr,*t brvat-
obraca na vso javnost da ji pomaga v j ska j srpskac ter dr. M Ogrizoviće
ta namen s prispevki. U parno, da ee bo j zgodovinska   GrHma v enen
našlo dovolj usmiljenih src, ki bodo pomagali, da se omogoči tem otrokom hiram. Prispevke sprejema Stolna Vin-eencijeva konferenca, Polianskl nasip št. 10. (Dobrodelnost.)
— Prede niča. Mestni magistrat ljubljanski opozarja na razglas o zatiranju predenice, ki je nabit po mestu.
— Cepljenje koz za občini Krčevina in Lajteršberg se vrši dopoldne 6. maja v ljudski Šoli v Krčevini
— V Mariboru je popisanih 607 psov, kar Je z ozirom na visok pasji davek 4.00 K veliko število.
— Pasja tekma. Mariborsko olepševalno društvo priredi v Juniju na Ljudskem vrtu zabavo, ki ima na programu tudi — POLŠJO tekmo.
K
Repertoir Narodnega gledališča v LiublianL
Drama.
Sobota, 30. aprila:   Andrcklus in lev. Red A.
Nedelja, 1. maja: Borba. Po znižanih
cenah. Izven. Ponedeljek, 2. maja« Androklus in lev.
Red D. Torek, 3. maja« Zaprto.
Opera.
Sobota, 30. aprila: Carrnen. Red C. Nedelja, 1. maja:   Prodana nevesta.
Gostovanje   ge.   Irme Polakove.
Izven.
Ponedeljek, 2. maja: Zaprto.
— Slovenska drama. George Bernard Shaw: Androklus in lov. Prv1^ Sha\vovo veseloigro smo videli na našem odru v ruščini; imela je naslov »PyCTnalion«; v slovenščini pa je bila prva Shawova komedija igrana snoči ter ima naslov »Androklus in lev«. Bila je slabo izbrana. Na Shawa in specijalno na to komedijo bi bilo treba publiko pripraviti; žal. da se to ni storilo. Gledališki list prav to po< molči, ko bi moral govoriti. Zato se je publika ogorčala ali dolgočasila, ker igre ni razumela. In razumeti je res ni mogoče, ako človek sploli ne pozna Shawa. Krivi pa so bili nerazumevanja tudi nekateri igralci, ki so govorili zmedeno in ne.asno. Vsa igra ie farsa, polna karikiranja, satire in ciničnosti, ironije, a tudi situvačne ter karakterne humor-nosti. Za anahronizme se Shaw ne briga; glavno mu je povedati bridko resnico brez pozerstva, brez sentimentalnosti, povedati nebroi drznih duhovitosti, zafrkovarJ, potezati tradicionalne malike v smeSnost in hkratu vendarle podajati — efektne igre. So kritiki, ki dvigajo Shawa do nebes, a drugi so nasprotnega mnenja. Morda bo pravično, smatrati Shawa za zelo spretnega, duhovitega, a tudi nekam nasilno no originalnosti hlcpečega teatrallka, čegar slava se vzdržuie v večji meri umetno po izvestni kliki. Strahopetni krojač Androklus sreča v puščavi leva, ld ima v šano zadrt trn. Ta krojač se Je b'I pravkar pokristjanil in ima veliko liubezen do živali. Zda,' beži z ženo paganko pred parrnni. Krojač izdere levu trn, hvaležni lev ga objame in odpleše ž njim. Žena, Rimliauka, pa se jezi za njima. Češ: »Toliko let sva že poročena, a z mano ni 5e nikoli plesal. Tu pa ti pleše s prvo smrdljivo zverino!« Ti dve sceni tvorita ves prvi akt. — Nato smo v Rimu na Cezarjevem dvoru. Pri ženo kristjane In krist-lanke. d« ali darujejo rKwrovom (treba Je vreči le Ščepec kadila na žrtvenik, pa si reSen!) ali pa ;ih vržejo v koloze-Ju divjim zverem ozir. jih prisilijo na borbo z gladijatoru. Rimski častniki in senatorji so karikature, a prav take karikature so kristjanje, Orozeči smrti se smejeip, dovrlpkaio. duhovitijo, fle-stuie'o (!) ali pa topo čakafo* Med kristfanl Je tudi živali ljubeči kroia«, dalie kovač Ferrovlus, nekak rlmljan-skl Peter Klepec ali Krpan, ki se da za vero mimo Mofutart. a hoče s klofutami tudi rimske oasranske glsrerle Izpre-obračati v kristjane, ter Lavlmja, Donosna kristjanka, rimska aristokrata.
ki zavrača ljubezenske ponudbe rim. centurija- Končno je tu zelo komičen kristjan strahopetec Spintho, ki sicer hoče biti mučenik, a ki bi vendar še rajši žrtvoval. Končno jih odieno v arena — V III. dejanju pričakujejo kristjani borbe z zvermi in gladijatorji. Vsi so značajni fanatiki, le strahopetec Spintho teče žrtvovat ščepec kadila, a — se slučajno zaleti baS lačnemu levu v žrelo. Postal je mučenik iz strabopet-nosti proti svoji volji. Rimska aristo-kratka znova odklanja centurija, rim-ljanski Peter Klepec pa se gre borit in pokolje vse gladijatori]e. NI mu dano. da bi postal mučenik. Zato (!) obupa nad krščanskim Bogom in sprejme Cezarjev poziv, naj stopi v niegovo Čast-
Bečkom Novom Mjesta« (proO.iva obglavljenih dveh mučenik/v, Zreškega ln Frankopana). Pripravljenih na ie več rokopisov, izvirnih in prevodov Iz ruščine, angleščine in francoščine. »Hrvatska Matica« ie iako delavna in plodovita.
— »Narodno - go*po£ar*5d Veatnik« prinaša v evofi 4. Številki selo informativen članek o industriji v Me-£ 1 i k i doli rfi. ki era je napisal dr. Oberaoel. Mežiški dolini }n treba posvečati v?o nozomost. Podrti no plav-žov v Prevaliah se vodno nričajo. da Je bila v tej dolini industrija se v večji mer? tome* dokler ni*o r>red d****tlptji plazov opustili in atroi« prenesli v Do-navrit3. Tudi is političnih ozirov je treba vso pazljivost obračati na tn mali del Koroške, ki ga imamo v rokih. -Jako pregleden ie nadalje članek dr. Bohinjca o socijalnem zavarovanju v Jugoslaviji; popel-cn članek razpravlja o davku na poslovni promet in njegovem odnošaju do drugih neposTPdnih davkov. Poleg obzirnega poročila o obenem zboru >M *r kurja< ob priliki društveno ^»letnice ln drugih raznoterosti se v tej Ste 1 nadalfuje začasna nemsko-slo venska kemijska terminologija.
Dragutin Ink »ostri
ia i
Medenjak. Nat. slikar?
Jadranska banka. L
Ja sam u onoj dobi života« kola jo jako blizu istini i u kojoj je, pa ma pod koju cenu, istina najmilija. Zato izjavljujem, da
se meni niita ne tiče 1 ne prima sumnjičena stražo. Zveroljubni kro?ač gre, da se j nje, lukavstvo, podmuklo smeftkanje malih brez odpora da požreti levu. Toda lev j sićušnih pigmejskih duhova. Neka (h — i
oni su za nešto potrebni.
je baš oni. ki mu je bil nekdaj izdri trn iz šape. Zato ga lev kajpada objame ln zopet zaplešeta. Cezar, karikatura, beži pred levom, a ko iz strahu obiame kroiača, se da tudi menru na hrbtu ležeči lev šegetati! Vsi kristjani ln krist-janke so nato proglašen! za svobodne: Cezar se kaže dvorjanom z nogo na levu kot silen krotitelj strašnega leva in krojaček odiezdi na levu v svobodo. Zastor pade. Ob tem dejanju se govo-
Proganjan iz Banjaluka t lz svih bo-sansko-hercesovačkih krajeva po kotar-skome poglavaru Kapetanovtču god. 1913 do 1914 i spasivsi se pukim slučajem austrijskih vešala nadjob se, ni sam ne maja kako, bačen od nagomilavaj ućih se dogad-Jaja u Trstu, sa etnografskom molom zbirkom 1 sa mojim radovima. Tu nadjob spasa u srpshoj kući i ako je značio tada me* ne spašavati   upropaičivati  samoga sebe.
ri, mnoe:o govori. Večine pa. kakor re- j Nadloh spasa I u jadranskoj bana, u cje-čeno nismo razumeli. Rogozov krojač,   nom direktoru g. Oartneru. Saričeve arlstokratka, Gregorinov ko- Samo mi raja  naieg naroda,   koji ži-
vac, Kraliev strahopetec Železnikov » vuno od racU naSIh ruku, možemo suditi o rim. gigerl so bile dobre figure. Ostale j karakteru čcveka, koji h^e 1 može da vloge so brez pomena. Za nami ie nek- ; nam pomogne, a da ne traži ni blagodar-do govoril o »Baskervillskem psu«, čeS | nosti. I ja Izjavi jajem smatraju« ovu mo~
pes ali lev ie končno že vseeno. Ljudje so prišli gledat leva, ki ga je g. Plut predstavit al s požrtvovalnostjo. Pričakovali so rac* mnogo zabave. A na račun niso prišli. Uprizoritev !e bila orav lepa; II. dej. na dvoriSču rimske palače (le krvavo oblačno nebo je komično poskakovalo!) in III. def v ozadju arene s pogledom na rimski amfiteater s publiko sta bili Izborni. Čudno Je le eno: za notranjost slovenske kmetiške hise pa ni naiti kredita . . .      — t —
— Gostovanje re. Trme Polakove. Udruženju gledaliških igralc-v »e je jvoprecilo pridobiti na£o priljubljeno Jubilantko — rojakinjo, da nastopi v njegovo korist v sredo dne 4. maja v onererl M. Nitouche. Da bo dobila predstava izrazitejše lice, sodelujejo v veliki meri Člani dramskega gledališča, med njimi! dame g. Danilova, Pregar-čeva, V. Danilova, Rekarjeva ter gg. Danilo, Pogoz, Plut. deležnik, Dreno-vec, Strniša i. dr. Predprodala vstounio se prične v nedeljo radi večjih izdatkov v nekoliko povilanlh cenah.
— Iz mariborskega gledališča. Igralec g. Valo Bratina, ki je lani prevzel vodstvo celjskega mestnega gledališča, se je vrnil v Maribor.
«~ Tartarin na planinah. Ta sloviti roman francoskega pisatelja Al-fonse Dan dota, ki ga prinašamo r listku v vzornem prevodu našega pisatelja, notarja dr. Iva Sorlija, bo izšel v pona-tisku in se bo dobil po vsseh knjigarnah.
— Glasbena Marica v TjJnM^ei Pri
natančni   reviziji   arhiva ae je našlo
ju izjavu kaj naknadno Ispunjenje najmilije dužnosti, da je Gartner muž, kome je od Boga dano i koji je dostojan da pomosne čoveka radnika u potrebi, a da ga ne ponfc zuje. U ostalom njegovo Je viteštvo tako dobro poznato u naiem Primorju, da Je izlišno svako hvalisanje.
Kada sam morao spasiti sebe f svoje stvari i studije od fasistovskog besnila u Trstu, sklonivsl se u Ljubljanu, dobar dtili Oartnerov i tu me prati, predajući me duhu sebi ravnome g. direktoru Praprotnlku. Iskreno i otvoreno kaiem onim ljudima Koji sumnjaju o našoj budućnosti, o našoj duSevnoJ kulturi o kulturi naieg srca te uopšte 0 našoj dobroj budu6iosti: dok mi u naše redove brojimo takve ljude, ne smemo m alaksatl n!:i za pedaM ostupltl u svetoj borbi za nai napredak. Tako rui Bos pomogao.
Potpuno sam svestan, da 6e ove mofe ! refii bid teške   sort spomenutoj gospodi 1 i da ih oni neće odobravati, al) oni če opro-! štiti   mojim godinama,   koje su otvorene. Iskrene I Istinite. A da u mojim recima leži prava, čista, nepobedlva Istina, znamo najbolje mi tri.
Ja znam 1 uveren   sam po sudu vi h duhova, da je moj skroman, mali I neznat-j al rad donekle koristan mojoj zemlji 1 da će doned ploda kasnije, kad Ja budem već nestao 1 ako ga ja ne veš uje us&djujcm. i nego H bi to mogao   učiniti   čovek većih i Sposobnosti 1 Jače spreme. A I taj skromni 1 rad bio je meni   omogućen samo pomoću i gori   spomenutih   nesebičnih 1 plemenitih i ljudi.
0 mojim radovima za g. Oartnera, koje sam mu već predao 1 o onom radu. koji Jc5 za njega   dovršavam,    govorili ću u
mnogo potrdil od posamssnfth društev i drugom mome ćlanku, gde će biti taae&ene
4702
98. štev. .. ..
.SLOVENSKNI AROD", dne 1. maja 1921.
5. straši«
i slike tih radova. Ovde želim dati nekoliko podataka i misli o radu, koji je dovršen I koji se dovršava po mojim kompozicijama i pod mojim vodstvom u ulazu i a §tu-
biitvu ovdašnje Jadranske banke.
Svaki stil ima karakterističnih osnovnih crta i tonova, koji se temelje na Izbo* ru obrazaca 1 njihovom sklapanju, na premoči nekih ritama i na Isključenju drugih, na jednostavnosti ili na obliju, na osobitoj ljubavi prema krivim ili upravnim crtama, vodoravnim ili okorrutirn.   Nadalje se temelji   svaki   stil   na   natjecanju osobitih ukrasa Ili na izlučivanju istih, na prisutnosti nekojih oseUjivih glasova isključive prirode i na nekojim konvencijonalnim 1 stal* nim srazmerima. Po mome dugogodišnjem istraživanju i Iskustvu ja sam hteo da u ovome    radu   iznesem one karakteristike, koje   sam u mome   narodu našao,   1 to u praktičnom dekorativnom načinu,   kako bi megao   svaki   soboslikar   da Ih upotrebi putem najjeftinije tehnike. Ove karakteristike nisu nikada ledna po jedna neophodno nužne, isto kao što se mogu sve upotrebi ti, ako to zahteva mesto, koje se ima dekorisati i cilj, kojemu Je Isto mesto posvećena Zato se ne može ustvrdiU, da jedan sti! odvisi od primanja ili odbacivanja Jedno« ili više običajnih elemenata- Svi su elementi potrebni,   svi se mogu upotrehiti. ali bezuvjetno ne trebaju svi. Rekoh toliko za spokojnost 1 mir onih, koji bi se živčano uzrujevali motrcćl prenatrpan ost motiva u ovome radu. Još nešto: tko smo ml danas,   koji   predstavljamo Inteligenciju jugoslavensku u njenoj   kulturnoj spoljaš-nosti? Ml smo sve, samo nismo mi, nismo Jugoslaveni.  Mi  smo odavna pregrad jeni: naša kuća spoJja i unutra nije naša kuća, to je kuća Nemca,   Francuza   1 Italijana. Engleza, naša kolevka nije naša kolevka, to je kolevka Nemca, Italijana, Francuza itd., naša crkva je crkva Latina, molimo se Bogu u Jeziku, koji za nas nije samo strani Jezik, već koji mi ni najmanje ne poznajemo, a to le mrtvi Iat Jezik. Naši su grobovi grobovi tudjinaca, zdenac nam Je tudjl, tudja su nam pozorlšta I sudovi, tudji su nam čak i naši narodni domovi. Ml od nas samih nemamo ništa u našoj spoljašnosti. Nego na svu sreću Imademo Još naš primitivni narod, imademo našega seljaka ! na-
šega pas ara, koji predstavljaju taku ogromnu većinu, koja se može nametnuti i u kojoj leži ljubomorno sačuvana narodna duša. Samo toj duši valja dati stvarni spo-ljašnjl izgled, samo u toj duši možemo naći sebe, Ako bi se naš umetnik hteo nadahnuti po našoj kulturnoj spoljašnosti, da nam stvara arhitekturu l dekorativnu umetnost, lepe bi izgledale te umetnosti! Donekle možemo si predstaviti tu umetnost kao neprirodno varenu mešavinu latinsko teutonskog duha i nadriduha u našoj Jugoslavenskoj lubanji.
U ostalom ne treba o tome dugo pričati, imademo živih dokaza, koji potpuno opravdavaju i dokazuju istinitost ovog mog tvrdjenja. Pogledajmo samo naše nove jugoslavenske kuće.
Da se vratimo na stvar, t. j. na karakteristike naše ornamentike. Moramo pamtiti, da se karakteristike jednog stila mogu sabiratl Ili razdeliti. Osobite narodne sposobnosti i predpostavljanja utiču na to sabiranje 1 delenje, na bogastvo Hl siromaštvo sUla. t j. na njegovu moć. Ta je moć koren jednog stila. Umetnikova je uloga, da na toj osnovi komponuje po svome »hvatanju, po svome temperamentu. Ja sam radu Jadranske banke izneo veliku količinu motiva, a to je jedan mali deo moje zbirke. Izneo sam više nego U bi trebalo samo za kompoziciju jednog ukrasa, i to namerom, da pokažem što imamo i da podam željnim radnicima materijala Upo-trebio sam za komponovanje tih ukrasa motive iz različitih .krajeva naše domovine i to motive tkiva I veziva iz Bosne, Dubrovačkog Konavlja, Stare Srbije, Pirota, Makedonije i Dalmacije te konačno Iz Slovenije. Motive drvoreza uzeo sam iz Ravnih Kotara a Dalmaciji, iz Like i iz Stare Srbije.
Na stubištu sam uokvirio ulazna vrata »Centrale« I »Podružnice« mojim ručnim radom na drvu i to više usled tehničke potrebe, da se ne kvare ukrasi zida do vrata, negoli bi to bilo potrebno usled zahteva dekorativne strane. Sem toga upotrebio sam tu tehničku potrebu i zato, da dadem Jedan malen primer mog rada i načina komponovanja na drvu i kao primer prl-menjivanja narodnih motiva namesto i svrhu alegoričnog ukrasu.
60 K, zbirka pri Erjavcu 40 K; Drasče-kova vesela družba pii Slepem Janezu 72 K. Brataka hvala! k «~- Sokol v Domžalah priredi dne 5. in 8. maja 1921 ob 4. popoldne v Sokol-fekeiii domu v Do m žal ah telovadno akademijo.
— Za zgradbo Sofrolakeg-a doma v Radonilju: Jadranska banka, Ljubljana, 2000 K; Stane Medic, Zagreb, 200 K; Pepko Kosmač, Preserje, 200 K. Hvala!
— Društvo za zgradbo Soikolskega doma v Siaki priredi kakor Javljeno dne 8. maja 1221 pri braut Stepiču vrtno veselico z javno telovadbo ob zvokih godbe Dravske divizije. Pevski zbor Šišenske čitalnice nam priskoči z naj-raznovrstnejšimi pevskimi točkami na pomoč. Na vzporedu je dalje srečolov in šaljiva posta. Začetek ob 3. uri pop. V okusno opremljenih paviljonih dobiti bodo najraznovTstnejša okrepčila in pristna rujna kapljica. Ljubljančani, v nedeljo dne 8. maja 1921 vsi k >Pctruc v Šiško.
— Sokol Kamnik. Kot ustanovni član je pristopil k društvu brat Anton Potočnik. V poč.isčenje spomina brata dr. Oražna jo daroval brat dr. Karba 200 K. Brat Albin Justin 10 K. Dne 1. maja, v slučaju slabega vremena dne 5. maja, priredi društvo svoj prvi pomladanski pesizlet v Stranjo. Odhod Iz Kamnika ob 1. uri po pol. Ob 3. uri javna telovadba na vrtu gostilne g. Urha. Spored: Orodna tslovadba ter župna proste vajo vseh oddelkov za leto 11)21. — Zdravo. — Odbor.
Stf,
— Kolo jugoslavenskih sester ima svojo izredno odborovo sejo v ponedeljek, 2. maja ob 5. pop. v risalnici iVIla-dike. Na dnevnem redu ie poročilo naših sester o posetu »Kola srpskih sestara« v Beogradu. Članice, ki se zanimate za stvar, dobro došle!
— Društvo niž?ih državnih uslužbencev za Slovenijo v Ltabljani sklicu-
Prenređiteo trpa Tabor.
Ni ga bolj zapuščenega prostora sredi mesta Ljubljane, kot je trg Tabor. Med vojno so tu šotOTile vojaške čete na peti na italijansko fronto In razdejale vse mestne naprave Z ograjo ob podaljšani Ra-deckega cesti preko trga so kurile svoje potujoče peči in kuhinje m Iz nekdaj urejenega trga napravile puščavo. Trg naj bi nudil prebivalstvu vshodnega dela LJubljane prostor za miren odpočitek v večernih urah. mladini pa prostor za razvedrilo v popoldanskih urah. Mestne finance so bile prešibke, da bi se moglo misliti na trajno redno in vzorno preosnovo prostornega trga v Javni park. Trg danes ne služI nobenemu omenjenih s vrh najmanj pa javnemu zdravstva.
Sokol I, ki je tu knpfl prostorno pravokotno ploskev od mestne občine, prične prihodnje dni s preureditvijo trga Tabor, ki dobi v bodočih dneh novo lice tako, da bo ta prostor po svoji zunanlostl v okrasje okolici in LIubHarl. po svojem namenu pa bo služil smotrenl povzdifci zdravja v mestni moški in ženski mladini.
Prostor ostane nezazidan. Sredi trga se bo nahajalo splanlrano letno telovadl-Šče za trajno uporabo, okrog telovadišča 3 m Sfrnka proga za tek. nato naprava za odtok meteorne vode in krog vsega te2a v^č metrov širok pas za gledalce ob Javnih prireditvah. Ves prostor pa bo oklepala moderna železna ograja na betonskem podstavku. Napeljava vodovoda In električne razsvetl'ave sta stvari, Id jih Imajo vsa javna društvena telovadišča In sta naravni potrebi za raclonelno m higijensko uporabo letnega telovadišča.
Krog omenjenega letnega telovadišča, ki dobi na vzhodni strani ob cesti v dogledni dobi svoje stalno monumentalno sokolsko zgradbo, pa se bo razprostiral primerno širok Javni park. Med parkom m te'ovadisčem tik ograje na zunanH strani bo široka živa meja, tako da železna ograja ne Jemlje naravne lepote parku, telova-deča mladina pa se giblje na odprtem zračnem prostoru sredi zelenja kot v bajnem gaju.
Trg Tabor se izpremeni v prostor, ki bo služil prosveti in smotreni vzgoji za narod in napredek. Trg Tabor bo posvečen vzgoji za nežna in topla čustva za našo celokupno novo domovino in za brate onkraj meja. Trg Tabor bo tabor Sokolov s junaškim srcem v prsih, z jasno mislijo v glavi, z jeklenim mišičevjem v telesu — pripravljenih za borbo vedno in povsod, kjer ni svobode.
Smotreno delo Sokola I. na prosvetnem in telovadnem polju se je treba zahvaliti, da ljubljansko napredno občinstvo s simpatijami gleda na razvoj tega društva. Preko 500 oseb se udeležuje v različnih moških in ženskih telovadnih odsekih Škrat na teden redne telovadbe. Preko 100 oseb v dozoreli moški dobi je zaposleno pri resnem napornem delu v upravnih odborih in različnih odsekih. Cilj sokolskemu delu Je večen. Sokolska naloga obstoji v tem, da skrbi za telesno in moralno Izpopolnjevanje. Sokolsko delo ne podlega časovnemu razpoloženju v javnosti, ampak daje splošno osnovo za naprednost v najširšem smislu te besede, za demokratičnost in za koristno aktivno sodelovanje in podpiranje teženj v smislu nacionalne in državne ideje.
Sokol I, ki je važen faktor v organizaciji župe Ljubljana I. in Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, čakajo letos velike finančne naloge. Z smotrenim gospodarstvom si je društvo privarčevalo lep stavbeni sklad, vendar daleko ne dosega potrebnega kritja za letošnji gradbeni proračun, ki znaša poldrugi milijon kron. Odbor Sokola I. In društva za zgradbo se opirata na zaupanje naprednega občinstva in opravičeno računata na nadalnjo naklonjenost prijateljev sokolske misli tudi v bodoče — osobito v letošnjem letu.
Pripravlja se svečana zasaditev prve lopate na trgu Tabor, velika društvena javna telovadba v Juliju, sredi avgusta pa slavnoS(tna   otvoritev letnega telovadišča.
P.
J* vse tovariše člane na važni sestanek, ki 6(3 vrat v torek 3. maja t, 1. ob 20, uri v Mestni posvetovalnici.
— Društvo pisarniških ofieijantov in pomočnikov vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, ki so vrši v četrtek dne 5. maja t. 1. ob 2. popoldne v Justični palači, razpravua dvorana št.
z običajnim dnevnim redom. Klub »Soča« priredi v soboto dne SO. t. m. ob pol osmih zvečer v prostorih restavracije pri >Zlalorogu< kot zaključek zimske sezone družbeni večer. Na vsporodu pevske točko rešita* rije, deklamacije itd. Vabljeni so člani in prijatelji društva z rodovinami.
— Društvo orožnikih vj>okojencev za Slovenijo priredi II. letni občni zbor v nedeljo dne 8. maja lf,21 ob 3. popoldne pri Novem svetu v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Nadalje se prav resno opozarja vse orožniške vpoko-jence obojega spola in brez ozira na politično mišljenje naj se vendar zdramijo iz svojega spanja in Fprevidijo. da je le, v združenju in v dobri organizaciji mor. in naj v mnogobrojnom številu pristopijo k temu društvu, ker društvo ne deluje samo za svoje člane, ampak v dobrobit vseh vpokojoncev. Društvu, edinemu gre zahvala, da f>o so do-e-ple tako lepe dravinjske doklade. Mesečna članarina znaša 2 K, novi člani plačajo pa še 2 K vpisnine enkrat za vselej. Vsi oni člani, ki doljmjejo Članarino pa so vljudno vabijo, da jo v najkrajšem času poravnajo.
— Produktivna zadruga Čevljarjev za Slovenijo, naznanja svojim Članom vsakdanjo prodajo usnja in čevljarskih potrebščin, izdelovanje gornjih delov se točno po meri izvršuje. Hrenova uL žt. 4.
— Obrtna zadrujra čevljarjev za Ljubljano in okolico, naznanja el. občinstvu in naročnikom, da je zadnl občni zbor sklenil na podla pri današnjih razmer, vsak kredit ustaviti, ter se pro&i občinstvo, da se poslužujejo točnega plačevanja, Odbor.
siSfifi
1
Soholstoo.
— Sokol I. priredi v nedeljo 1* maja v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani ob 15, uri naraščajev popoldan s pevskimi, telovadnimi ln dekla-maciiskimi točkami. Vstopnina 1 dinar; otroci v spremstvu staršev prosti. Zvečer ob 20. uri majnikov večer z raznimi glasbenimi in zabavnimi točkami, med njimi lepotna konkurenca. Vstopnina 3 dinarjev za osebo. K obilni udeležbi vabi odbor. k
— Sokol I. Legitimacije in znaki se bodo izdajale vsaki dan od 4. do 7. ure popoldne v društveni sobi Trg Tabor št 2, pričenši s 23. t m. Ob nedeljah in praznikh pa od 9. do 12. dopoldne. Seboj je prinesti sliko v velikosti 6X9 cm in dokazilo o članstvu, k
— Soikol TI. v Ljubljani ponovno Opozarja članstvo in Sokolstvu naklo-
njeno občinstvo na javni nastop društvenega naraščaja, ki se vrsi v nedeljo, dne 1. maja ob 3. popoldne na dvorišču realke. Na sporedu so letošnjo župne prosto vajo za vse oddelke naraščaja, skupine moškega naraščaja itd. Vstopnina 1 dinar je tako nizka, da jo zmore vsakdo. Pridite ln podprite naš naraščaj, v katerem leži bodočnost društva ln Sokolstvas. k
— Sokolsko društvo v Si^ki vabi na predavanje o zvezdah, II. del, ki se vrsi ▼ soboto dno 30. t m. ob 20. url v prvem razredu ljudsko šole v Šiški.
— Za 8okolski dom v 8t. Vidu nad Ljubljano sta nabrala dr. Mano Dere-ani 480 K, Ivan Ribar 405 in darovali: notar Hudovernik 60 K, Manica Komar nova 50 K. m, Jurij Delsin^er 10 K, Fr. Cerar, Domžale, 60 K, Sokol St. Lenart 100 K, Osel j iz neke poravnave 300 K, Drago Biteno 38 K, Albin Turk
t GENERAL BRANKO JOVANOVJČ.
— Bco«rrad, 29. aprila. Kakor doznava Vas dopisnik, bo vodil posle vojnega ministra minister notranjih del Drašković. Imenovanje novega vojnega ministra se izvrši po vrnitvi vseh ministrov v BeogredL
VPRAŠANJE NAZIVA NASE. DRŽAVE. — SVOBODA TISKA.
— d Beograd, 29. aprila. V Slo* veniji, Dalmaciji in Hrvatski se ie v zadnjem času razvilo med prebi* valstvom razpoloženje, nai se nas ša država ^ imenuje Jugoslavija. Predsednik konstituante je prejel mnogoštevilne brzoiavke v tem zmislu, zlasti iz Dalmacije, kjer jc to razpoloženje zlasti močno. Ker pa vlada med tem v Vojvodini, Sremu, v enem delu Slavonije in Bosne popolnoma nasprotno raz* položenje, so bo to vprašanje v ustavnem odseku nanovo pretresa* lo. Istotako se bo v ustavnem od* seku nanovo razpravljal čl. 13 o svobodi tiska. — Seja ustavnega odseka bo bržkone 7. maja. Zdi se, da je večina članov ustavnega od* seka pripravljena, ponustiti opozi* ciji, tako da bi za ustavo glasovali zemlioradniki in socialisti.
SPLITSKA RESOLUCIJA ZA JUGOSLAVIJO.
— Split. 27. ancila. Na že naznanjenem metingu za Jugoslavijo je bila Pprejeta soglasno nastopna resolucija: 1.) Zahtevamo, da konstituanta končno in za vse čase z ustavo zajamči jedin-etvo naroda in državo, ki je bilo doseženo s skupnimi težnjami in napori vseh plemen, izkupljeno s krvnimi žrtvami osvobodilne vojske; 2.) Izbrišejo naj se vse plemenske omejitve in oznaki, ki nam onemogočajo popolno asimiliacijo plemen, obujajoč zgodovinsko pogibelj nesloge iu razdvajanja, in so izraženi v zlokobnem nazivu država SHS; 3.) Da se zunanje obiležje jedinstva naroda in drža v 9 ovekoveči z imenom * Jugoslavija«, ker se samo s tem imenom posvečuje izpolnjenje narednih idealov in jasno označuje jedinstveni cilj vsem našim bodočim težnjam. — Župan T a r t a g 1 i a je v svojem govoru povdarjal, da je to zborovanje najžalostnejče, ko se treba skoro po treh letih osvobojenja boriti za to, o čemur se je mislilo, da je po razpadu Avstrije že gotovo. Naš cilj je Jugoslavija in mi ga moramo doseči. Dr. Smodlaka je poslal pismo, ki je bilo prečitano. Dr. Smodlaka izvaja: Treba prepričati brate Srbijance, da 6e jugoslovensko ime ne stavi proti srpskomu, ampak kot označba vel. celote, v kateri je v srbstvo največji del iu kar teri bo Srbija srce in glava. Z jugoslo-venskim imenom se ne pokoplje srbske slave, marveč se ovenča Srbijo s krono našega novega carstva,   ki bo
večje, lepše in močnejše od vseh dosedanjih in temu treba novega imena,
EVAKUACIJA DALMACIJE.
— d Split, 29. aprila. Iz Rima poročajo, da potekajo pogajanja med italijanskim delegatom Salato in jugoslovanskim delegatom An* tonijevićem in dr. Rvbarem glede evakuacije drugega pasu Dalmacije povoljno. Po vesteh iz Šibenika, se italijanske čete pripravljajo na od* hod. Evakuacija se bo izvršila po nekaj dneh.
ANARHIJA NA REKL
<— d Milan, 29. aprila. »Corrie* re della Sera« javlja z Reke: Provi* zerična vlada fašistov je izročila oblast generalnemu komisarju Be^ lasichu, ki ga je priznala italijanska vlada in ki nudi resna jamstva za ohranitev italijanstva na Reki. Tr* žaški fašisti zapuste Reko v petek.
MEDNARODNA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA.
— Beograd, 29. aprila. Dne 5., 6. in 7. maja bo zasedala v Strezi ob jezeru Lago Magiore mednarod* na zavezniška konferenca, ki bo razpravljala o vprašanju železni* škega prometa med Parizom in Ca* rigradom. Uvede se med Parizom in Carigradom vsakdanji simplon* ski ekspresni vlak. Nadalje se uve* de nov direktni mednarodni brzo* vlak na progi Pariz — Trst — Ljub* Ijana — Zagreb — Beograd — So* fija — Carigrad. Ta vlak bo velike koristi zlasti za trgovski svet.
ČEŠKOSLOVAŠKA IN SANK* CIJE.
— Praga, 29. aprila. Včeraj je imel ministrski svet ves dan seje, na katerih se je sklepalo o pristopu Češkoslovaške k sankcijam. Iz Pa* riza je dospela nova nota, ki poziva češkoslovaško vlado, naj se odloči v tem vprašanju. Zdi se, da se bo vlada odločila za Pariz.
VLADNA KRIZA V NEMČIJI.
— Berlin, 30. aprila. Ker je zu* nanj i minister dr. Simons Še pred pošiljatvijo nemške note Zedinje* nim državami ponudil državnemu kancelarju dr. Fehrenbachu svojo demisijo, ki je pa dr. Fehrenbach z ozirom na kritičen zunanji položaj in dokler ne pride ameriški odgo=» vor, ni mogel sprejeti ter izjavil svojo solidarnost z zunanjim mini* strom, je nastala sedai akutna mi« nistrska kriza. Odstopila bosta naj* brž tudi še druga dva ministra. Re* konstrukcija vlade se bo izvršila iz treh sedanjih vladnih strank, iz centra, nemške ljudske stranke in demokratov.
BORZE.
—d Du:?a", 29 aprila Devize: Amsterdam 2331>—234.75. Zagreb 459JS do 463.25, Berlin 1013—1018, Budimpešta 272—27-?, Bukarešta 1055—1065; London 2642*50—2652.50, Newyork 6*3 do 670, Milan 3202^0—3222.50, Paril 5060-5100, Prasa 895*50—001.50, So-ffla 77J.50—-762.50, Varšava J6J5) do 78.50, Curih 11.650—11.700. Valute: Dolarji 659^663, bolg. lovi 7u) 7, \ nemške marke 1013—1019. angleški funti 3630—2650. francoski frarJri 5035 do 5075, hol goldinarji 2ZJ.ll—23375, italijanske lire 3180—Sj"J, dinarji ti-sočaki 1829—1849, stotaid 1819—J- . poljske marke 77.75—79.75. rom. lc.il 1050—1060. carski rublji 232—336, švicarski franki 11.600—11.650, češkoslovaške krone 895.75—901.75,
—d Turih. 20. ..i>rila. D< Visel Berlin 8.776, Kolanrlija 201. Newyorld 572, London 22.C0. Pariz 48.65, Milan 27.»;.~>, Bruselj 1C.75. Krv^ni 103.50, Stor-kliolm 102..50. Kristani** B&50, Madrid 80, Buenos A i rs a 1 £ >. P r 1 ^ a 7.75, Varšava 0.70, Zagreli 4, Budim« poŠta 2.20, Bukarešta 3.2o, Dsmaj 1.50». avstr. krone 0.94.
—g Ljubljanski trr. Tm ie bU pre-tečeni teden složen ?. naiboljšim goveji m mesom. Cena 23 in f>2 K bo jo mo-grla parno deloma vzdrževati, ker ©o prišli voli n:ijU>ljše kvalitete iz Ilrvatske vMed dragih UT«n=!)orrrih sredic v* predrago. Eksportno firme Proiovič io Popovič bo^.o vzdrževale v laetel ro* žiji, vsaka po rnn dobro založeno fltop nioo za volovsko meso 00 28 in 32 K, Firme: Jesih, Marčen. Toni in ^oseni^ ca bodo skupno vzdrževale fcniS en©, enako stojnico, a ta hSjSIb bo krit valile del vporabe govejega mesa po ni-7';! ceni. Glede drugih luaesaje* se bo določilo v eredo dne 4. nKaj^ t. i. k orni sije inel no podla<ro zi maksimiranje cen. Ostalega mesa vse vr«;t je nn trg;: do* volj. — Moka po 17*50 K kg it 0. Zadnje eafie ee pojavlja v prometu zopet sumljiva krušna moka in eicor fe navadno primešana ječmenova moki in' moka stročnic. Stranke as prosi, naj vsak nakup koli<\kaj slabe moko tako) javijo. — Preskrba Ljubljano z mlekom ee bo v prihodnjih mesecih pr-> uredila, ker dosedanji eietera v hi^ije* ničnem in kakovostnem osiru absolutno ne ođgovar}* in jo uspešna kontrola silno otežkočena.
Tarlsflka &i sport.
— S. K. Slovan. Sesterek 8. mftH oh 8. v ffO«*tihii Novi avet, Prešernova soba. Važno! Tajnik-
— Mežiška podružnica Slov. piv« nlnskega društva v Prevallah eklicuie podružnični občni zbor na dan 8. nnja t. 1. ob 10. dopoldne v gostilni Lahuv* nik v Preval jak
Darila.
Upravi uašejra lista so posten* zaf Revnega dijaka, ki ne more nabaviti šolskih knjig: G. Fernanda Budno* va iz Nov. mesta K 100 ln Ne^menova« na iz L'ubijane K 40, skapno K 740.
>Jugoslovensko Matico«: Ob priliki prepovedi alkohola, zbrali vssell DrašČkovi gosti v Karmiiei K I1Č ^11 rodbina Trampušova v Pianid K 100, nabranih od romarjev. Skupno K 216. Srčna hvala!___
Polzuedbe.
— Poizvedba. 2e od leta 1014 ne vem za mojega moža Antona P o zn i 5 iz Lukovice pri Kamniku, kateri je bil pri 27. K. 11. K iS Feldpost v vojski na Rusko Poljskem za Saša svetovne vojne. Želela bi sama kak Snega človeka, kateri bi mi mngrl povedati, kaj je ž njim, ki pa Že toliko oa-a pogrešam, ter da mi obznani aa rtjoj dom: Jožefa P o ž n i č, Lukovira št f« pri Kamnrcii.
— Izgubljene stvari Oni, W |e rur.tl! meseca februarja pleteno košaro z .'onsko obleko v vrednosti 2 do 3 tisoč kron pri posestniku Kralju na Dolgem brdu, ro§1a Prevalje, Koroško, naj se ZTlasl pri županstvu Llbuča (jugoslavenski del) pcSLa Prevalje
Listnic? upravništoa.
— Pozor! Oni, ki pošilja lbt3 pođ naslovom Franci Tratnik. Slavonski Brod, naj se zglaai v nažeru uprav* ništvu.
G!avnl urednik:
Rasto Pusios!enišek,
Odgovorni urednik: Božidar Vodeb.
Želodec Vam nI v redu? Neknj pravili Fellerjevih Clza-kroglic! Te
so dobre! 6 škatljic 18 K. Pravi bal-
71 »rt ~\'? \\-  -'   1» * 1 :'  * ■;■••» šved«
ska tinktura 1 velika steklenica 20 kron. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evcen V. Feller. Stub!« ca donia. Elzatrc 238. Hrvatska. C.
chicht
H C I o   i n   č as   p t i i* r, a n t
-kdtn^~£&l>i '^tf*3:oflab ^*ravo
ggSaaoai
tlf, Itttofttii is prsfai
a* w0mMISRgKmim
ima vtikaj, dloboćrthi in ihiig v^Hb^nL *
•ep****
98. što.
fcSLOVENSKI NAROD", dne I. maja 1921.
r, stran.
ft
* Tajiiistvea samokres. V zadnjem času razburjajo bogataše ob Rivijeri vrlo spretno in rafinirano izvedene tatvine. Tako je bila nedavno v svojem hotelu okradena znana lastnica pariške modne tvrdke Doucet. Tatovi so ji odnesli nad en milijon frankov vreden nakit. Zločinci upotrebljavalo Pri svojih Činih posebne vrste samokres, katerega so našli pri Holandcu Dejongu, katerega so aretirali v NizzL Ta samokres ima tri cevi, iz katerih spušča zločinec brez vsakega poka tri različne vrste plina.  Ce se iz prve  cevi spusti plin v
sobi, padejo vsi navzoči v globoko spanje, ki traja nad 10 minut. Plin življenju nI nevaren. Med spanjem izvršijo potem tatovi, opremljeni z neko vrsto oli-novirni maskami, svoje tatvine in rope. Orožništvo je prepričano, da obstoje cele bande, ki izvršujejo s pomočjo teh samokresov velike tatvine.
• Nepoboljšljiv ženin. Neki Sorran-tlno Iz Napola je svoječasno odšel v Ameriko, kjer se je oženil. Po par letih se je vrnil v Italijo, ženo pa je pustil v Ameriki. Ker se je v Italiji mudil precej časa in ni mogel živeti brez žene, se je oženil drugič. Oblast je zvedela pa   njegovo prvo poroko, razveljavila
njegov drugi zakon, njega pa poslalo v ječo radi bigamije. Ko je prestal kazen, se je vrnil v Ameriko, toda njegova prva ^ena je medtem že umrla. Takoi se je oženji tretjič. Ker pa se s bvojo novo zeno ni mogel razumeti, je šel v Belgijo, kjer se je oženil četrtič. Toda tudi tu ni imel sreče. Oblast je razveljavila njegovo Četrto ženitev. pa je moral zopet v ječo.
* Pola Nesri. V Ameriki In Evropi slavijo Polo Negrl kot največjo tragedinjo In vsi narodi jo proglašajo za svojo. Toda Pola Negri odgovarja vedno, da ni ne Američanka, ne Italijanka in ne Nemka, ampak Poljakinja. Rojena in vzgojena je na Poljskem
t«r je velika prijateljica umetnika Paderew-skega. Najprej se je pojavila v carskem gledališču v Petrogradu kot plesalka. Zna tudi imenitao igrati gosli. Predno je postala svetovna tragedinja, Je morala plesati in gosti na gosli. Pola Negri Je Se mlada. Stara je 2>> let ter Ima ognjene oci. Tudi je zelo inteligentna. Ko je bila zadnjič v Berlinu, 80 Ji ukradli par dragocenosU v vrednosti enega milijona frankov Zaman Je obljubljala onemu, ki bi Ji vrnil dragocenosti, visoko nagrado 750.0OO mark. Dragocenosti ni bilo več cd nikoder.
* Kov zakon za izvrševanje šoferskega pek lica v Nev.vorku. Newyorški župan Mac Adoo je izdal naredbo, gla-
som katere te sme dovoliti j • šoferskega poklica samo neoporečnim ljudem, izkazalo se Je ni :       i je vet
kot 10% vseh sedaj zaposlenih i >fer-jev krivo najtrših •„ '\ ... V mku j m »asu 60 vedno bolj množe slači i ferjl z največjo brzino odpelj >jo daj v eamotne kraje, kjer jih aH nli pp- b pomočio tovarišev popolnoma \l-ropajo. Tako se je pripetili* v. ki mani lepotici, ženi zdravnika, d, jo je od-vedel t^k zločinski Bofer, k--: pa ni n.v-bel pri n\c'i dovoli gotovine in nakita, jo ie pop&inoma sl.*!:?l ter odn ' celo čevlje.
ZSatorog
Glavno zastopstvo Prve mariborske tovarne mila, prej C. Bros v Mariboru, za Kranjsko:
Kdor kg veruje, rs.] sa $?epr2£as cfia la
I
po svoji Kakovosti izdatno »n v pralni zm&Snosii necJosegSJSvo.
Zlatorog
t: gls:u j s* in popravlja solidno In točno
FčlifilS POUf S* Tr>s!s&ka 45.*
Klobuke in slamnike
vseh vrst sprejme v preoblikovanje barvanje in snaženje (beljenje).
j. Stembergsr
Cnnaiska e. 8. U dvor.
m %s#
novi In že rab jeni, težki, se prodajo. Far lovska cesta St. 8, d v orlico g. Jeraacšča. 2947
Koncesija
za kavarniško in gostilniško obrt za Ljubljano se odda ozir. se išče lokal za nje izvrševanje. Ponudbe pod „Koncesija" na Anon. zavod Drago Beseljak, Ljubljana.
Trstjs za strope \iMw in prodaja
na debelo in drobno m2 po K 4*20 pri večjih naročilih znaten popust. Steiner Anton, Ljubljana, Jeranova u!. 13, Trnovo.
26
hm in mlin
z večjo sta ino vodno močio v Savin-ski dolini se proda. Resni kupci naj javijo svoje naslove pod .Lepi dohodki* na upravo Slov. Naroda. 2758
Najstarefda slovenska
pleskarska h Hčarska
delavnica
IVAN DB1CELJ, Dunajska ces. 10,
se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 1250
L, MikuS
Ljcoliane. Mestni trg St 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov in jolncrrtkov ter sprehajalnih palic
Popravila se tnrsujejo točno in solidno.
NOTT
■
nalazi se privremeno u skladištu Ilica 21. Tsl- © -27. — Preporuča: Kontinenta!  pisaće strojeve i sve potrebščine. — EU ga j na sigurne proti vatri i provali u svim vel člnantj. Biralcve za cm:   iov a. j tviju sustava sa pripadajočim, kao i sve ostale uredske potrebsone, — Uz najumejereniie cijene.
Zastopstvo   Mfvecjo i?3'^a^!?ss^o tvora^oo
rtiand €BmmMm Split
najfinejših iz zajčje dlake „Marca VIHoria11 na prodaj samo na debelo pri Mfchela Gerfn, T?st (Trieste) V£a delta Fosderla
Zj zastopnik tvornice klobukov Canova & Go — Biella (Italija). Velika zaloga. Nizke konkurenčne cene. 2944
nudi vsako količino svojega prvovrstnega izdelka *r. mar&e „SAL9HA" po konkurenčnih cenah franko vagon poljubnapostaja Slovenija. Or. Fran Jon^Oj import Lfabi'saa, Hrckcv trg, st £0 3 nad. hođalk dez20. 2928
"T"
stručna trgovina uredskog namještaja, blagajna, pisaćih strojeva i svih potrebština, preporuča svoje bogato skladište stolaca i fotelja kao i ostale proizvode iz savijenog drveta uz vrlo povoljne cijene, na malo i veliko. Nalazi se privremeno u skladištu 2*?ca
21. Telefon 9—27.
Tisa at**** n» i*i»š%fS! a s P3'ebi.-o zrnolnoz\)o za kvalitetno orodje I Mili Ril 31 12 Ol POSIl 1n žage vsth vrst- fll2:iiSke '"z-elke in IiSsIiSilO lO  iaSCisl^Bi    speela'ne predmete, obenem tvornička za-
■ "ili Wa<i#3*jy i0ga strojev /a orodje ter zeksportnim oddelkom za Železne in jek'ene Izdelke, odda zastopstvo pod ueobhodnlm pogojem, da ima zastopnik najboljša zveze s tvornicaml vseh vrst, tudi lesne in-dustrfje, z železnicami, vojaškimi obtestvi, večjimi treovskml firmami itd. Natančne ponudbe z navedbo referenc pod ,.W:3«tesr Firma 3S^9" aa anončno ekspedicijo Kado U Mosse. Wien L, Seilerstarte 2. _ 3007
l ■   ■ ..... ■ -- ,i m m-mm m      .    III     f 1 JI BI II    III I
C&la«5. Izr.-?.vs gos I   » Si
inni9iiAii ?
w mmtm
bukovih 260/25/16 cm franko vagon nakladalne postaje z zajamčeno dobavo, katere takoj prodava. — Ozirava se le na interesente, kateri so v položaju, kupčijo takoj zaključiti. Na pismena vprašanja ne odgovarjava. — Bodali Sor^4 & E^sst^,, Lf^bl^n?, Gfetlalfška uUc-a 7, 21- nrdste. 2988
Ine stroje .SInser* in
vozna kole a in pnevmatke najfinejše kakovosti r»o najni . i i cenah ra/p^š;;:-im po vsej J-i^osI vni z izvoznico. A. TJo^ssber-^ iz., Vatara Donnv4tr.
23,3- — Katalogi resnim refiektantom zastonj 1 Hrvatska ko esc m tenej 1
žarnice.
fv.fital^c^is73:? maCerijal dobavlja iz obširne zaloge ceno Er**. G&BFEIN & So. G?tt. ks. b. K   vV?ens lil., H       gassc L Tel. 3968 131 VI. Trg^vcsn popest
IZ
ZS.U
za stavbinsko obrt, strojno litino itd. po modeiih in risbah izd liije
hailh HBhiisb lima. Jeaiis-Ka ^;
Takstilne trgovine, pozor!
2.—3. maja se bo pri špediterju Ranzingerju v Ljubljani prodajalo 55 zabojev L a čeških tkanin po najnižjih cenah:
10.000 m kanafasa, 120 cm šir., 2.500 m cefirja in oksforda za srajce, 78 cm, 700 m Ia grizeta, barvastega in belega 120 cm, 1000 m belega damasta 120 cm, 90/135 cm, tkanine: polplatno, rjuhe, žepni robci, brisače itd. — Lastnik bo t.—3. maja z vzorci v grandhotelu Triglav v Ljubljani, Kolodvorska ul.
3038
I. Hruška.
Pozor, lastniki registrirnih blagajen!
Množe se slučaji, da se ambulantni mehaniki izdajajo za naše mehanike, prevzemajo raznovrstna popravila na blagajnicah National in si jih dado takoj plačati. Zaradi reklamacij itd. navajajo trgovce na nas. — V interesu tamkajšnjih trgovcev svarimo, da ne puščate takih mehanikov k blagajnicam. Naši mehaniki imajo legitimacije in naročilo, da se pri vsakem odjemalcu izkažejo. — Poprave naj se vedno prijavljajo naravnost na nas. — Seveda za delo tujih, ambulantnih mehanikov ne prevzemljemo jamstva. — National Reglstrier - Kassen Geselschaft VVien VI.,
Mariahilferstrasse 58—59. 3044
v polnem obratu v prometni ulici v Mariboru, se
z vso opravo, zalogo blaga, pohištvom, stanovanjem pod ugodnimi pogoji prcifls« Ponudbe na Vrsfc&^g 3£sriborf Kerdška c©sta štev. 39* 3039
v bližini večjih vodnih sil in ugodnih prometnih razmer (železnica ali ladjeplovstvo kupi kapitalno podprto večje industrijsko podjetje. Zakup ali udeležba ni izključena. Cenj. podrobne ponudbe pod „Bandit 374G;I na anončno ekspedicijo M« Diikas B?aobf.v a. G*, mm L, We!i2eile IS. 1985
Radi opustitve ključavničarskega obrta se bode 10. maja v Kamniku, Šutna št. 44, prodalo vse v stroko spadajoče orodje na javni dražbi n. pr. stroji, nakovala, primoži, rezilne priprave in mnogo druge sem spadajoče drobnarije. 2946
rs:pe!&gsjo{ s EokaSi (v lastni tiiš?} na prometnem   prostoru LjubSjane • - ~V  »ože pocestnega "^^i
s primerno glavnico. Oni ki ima idejo za udejstvitev kakršnegakoli lukrativnega predmeta, event. podjetja, naj stavi zadevne stvarne predloge pod ./Pofi'cfen H92V::S3x** na upravo tega lista. 2951
ra¥iiiii
t©piice Dofer^a pri C@!Ia
Akratoterma 37^ C, izredno bogata na radiju in ogljikovi kislin!. Izvanredni uspehi pri ženskih in živčnih boleznih, boleznih srca, ledic. slabokrvnosti, rev*
matizmu, protinu in vseh pojavih oslabeios.i. Termalne naravne ogljikove kopeli, Železnati vrelec, masaža, električne, solnčne in zračne kopeli ter kopeli v vročem zraku. Krasen park. Smrekovi gozdovi. Dlvni izleti. Nikdar megleno! Vojaška zdraviliška godb«.
Sesija: ma i - oktober. Prospekti zastonj pri upravi kopališča.
&yfomo&i!ns§   zvesa  Celje — Dobrna
JjBllM •
Vrsi bencinovi motorji od 4 HP naprej se prenarejajo na ot^r^t Z G^Sijem. Novi bencinovi in motorji na surovo olje in sesalni plin od 4—100 HP, Nove mlatilne lokomobile. Motoren* und Mctor^Hug^Fa^riks-A. G. Csers S Bauer, ^en, 2tX. B'&zlrlk, Oresđnerstrasse 81S-85 n. 2510
na drobno in debelo, cem. cevi. plošče za tlak stopnice iz umetnega kamena in dr. cem. izd.   dobavlja najceneje
Betonska tvornica J« Cfhlar i-nb-
ljana.
Izvrševanje hišnih kanalizacij. 2574
IP*"*
ga
t
z znamko wključ" in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključ" traja kakor 4 pare drugih.
Pohriliati inriBTB-
s ti biagcivi.
Velika zaloga  vseh vrst.
SCHSTAST Wiu^. I., Fieiscbmarkt 26,
poleg hotela Post Prva  dunajska vsctržnlca za svilo.
Zale
-rs
cd <9
iLi//TR"ni/m;RnA|n/noDnA re/
VIJA" IZDAJA KOn/ORCIJ V F/H I
Izhaja enkrat na mesec. • — Naroča se; Admin. „VESNE", Ljubljana, posameznih zvezkov K 32'—, Naročnina sa tekoie leto K 240*-.
v prvi poievtci vsakega meseca.
— Cena
- Izhaja
Idejninaris
sprejme za skladiščnika
„Bistra-, Domžale.
kovinska
industrija, 2969
kaoa
i
M«
SredišBlica
Podražaloo:
Zagreb, Buga ulica 6* Ilubljana, jTlcUsa; ?r;vs C 1 JVCaribor, gosposki iL 7. /etuh, K^alevska ulica i9.
76
6\ stran.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 1. maja 1921.
95 .Itev.
na prometnem kraju večjega mesta Slovenije s stanovaniem, popolnoma za lastno uporabo, 8 izložb, velik inventar, za fotomam: fakturo, edina trgovina te stroke v celi pokrajini, staro, tako do-bičkanosno podjetje, se odda takoj z dolgoletno pogodbo v najem. Trgovina n fotogr. atelier v polnem obratu. — Oglasi: Ing:. Per-owic/., LJnbljana, Celsv Šfca cesta štet. 68. J823
Edina tovarniška zaloga
šiv, strojev za rodbinsko in obrtno rabo, ? vseh opremah, mater-
jal   predvojni. Dalje igle,  olje, posamezni deli  za   vse sisteme na veliko in malo.
1
JOSIP PETELINC
LiuNlann, Sv. Petra nasip il J.
Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-—   goji. — Popravila se sprejemajo. —
Na veliko m malo po trebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, sukanec, čevljar-ska preja, toaletne potrebščine, modno blago, pletenine i. t. d.
Velika zaloga klobukov in slam nikov sc dobi pri
Fra ic Cerai
tovarnar v Stoba : oits Domial
Prevzema'o se tudi stari klobuk in slamniki v popravilo  pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. S prolamanje v sredo ln soboto.
Kap tal K 29,000.000.
SLO
41
Interesna   skupnost  s   Hrvatsko eskomptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
NSKA ESKOMPV^; <
Bezorve okrorj S 6 900 000
izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut
eskompt menic, terjatev, faktur — akreditivi — borza.
po najnovejših   francoskih,   angl.   in dunajskih   vzorcih   Izdeluje točno po
naročilu
Zdenka Roriič, mM salon za Um, Mm 8/1.8 IMIiaia.
■ i*
SE.
2£l
&*aroznana erkosSIkarska in pleskarska obrt, Igriška ul. 6.
so najpopolnejši! Največja zaloga za vsakovrstno obrt od navadnih   do   najfinejših oprem. Večletna garancija.
Ljubljana, Sodna uS'ca 1
2
"~ '■■'■;>. Barva vsakovrstno biacfo.
Jplf 11 Kemič.io   tisti obleke.
»g *vetgollka ovratnike, za-
Lfubifsrja, Poljanski nap«! k*. 4 —~~-;---
Pcdrniuic: Sele&bmrgova »lica 4.    Pestnice jg sraig£:_
PODRUŽNICE: .1, s : KOV 3 MB8T0 KOČIVJ1 ___ *Q*9**km uL 33.        Glavat trg star. 39.
Hodni salon
Austro-Fiat, 35 HP, električ. razsvetljava Bosch, pogon od znotraj, 6 sedežev, modernega tipa, popolnoma nov se proda. Kje, pove upravništvo Slovenskega Naroda. 2965
IIIG i
Milil
Liubiiana
g židovska uiica štev. 3. Dvorski tra štev. 1«
Priporoča
"ti iito
spomladanskih
ln slamnifco?.
Popravila se točno izvršujejo.
talni klobasi v zalogi-
COPIC
za trgovino isi industrijo dobavlja ceno
BECK, KOLLER & Ca,
Wien I., Pichtengasse 2 a. — [Miti IVMfl 13 psfe profl«.
L ■:. A.;drin»
Ljubljana
i tfetika želoda
vsakovrstnega
kož, podoiatov, gonil« 9 nih jermenov In boksa
A'i J i-^Soi-i 3*'-.
od 200 do 400 1. sadržine tražimo. Ponude uz najnižu cijenu j na Mosier, tvornica lafca đ. đ. Zacrefcf Kesaie&a ni. |]
Stav. 13- j
Vsakemu potniV«, kstcri Je namenjen v Ameriko J   pcrovati, s? priporoča, da se, cko se b9če ne-i   potrebnia ^oloi in stroškov izogniti, zaradi tsfc noiasr-ll prarov?sno poirndl.
o S- 3 m
p3?op3ovRa drafjia v Trstu
prevaža potnike v Južno in Sev. rna Ameriko z ^-^■al  cajmrdernejslmi btzoparniki redno 3krni messčao
Pojasnila daje in voz ^jj^*?^   5!i'ni zastopnik za Slovenijo v
\mrnM ssRomptns Mg v IMVmi
Vsled sklepa občnega zbora z dne 27. aprila t. 1. se izplačuje
dividenda za leto 1920
na debelo.
Mestni trg 6
P. -ŠIBENIK LJUBLJRNR
Gosposka a L 16.
I 1 i
* to je na kunon K 32'— in sicer za delnice prvih štirih emi- ,
misij, začenši s 1. majem t. 1. pri blagajni centrale in podruž- i
niče Novo mesto. k
Upravo! a vet.
ne liste prodaja
9 Ljubljani, Kolodvorska nlica 28 _"-. ■-      ■    _ aga—!— a
1-13 naniM.
Wi3n C.f Z^dlitegasse 3, H. Stock.
iiajf—m m "m
" JTC^^'T^ I akc
5 S'SSfe  4Hk «s
med. dr.
ni
UiUuiiA ii MiJiliiU
Ljubljana, Prelmnom ul. 9.
Največja zaloga izgotovllenih oblek za gospode, dečke  in otroke.
Blago  za  obleke in plašče.
OMs p oisri $ zgstaviifl toino do inošii
m& se vel
Slovenskega Naroda.
III ^e0 v41
3
11^
zs
■:1
se je iz svojega znanstvenega potovanja na Dunaj itd. vrnil ter zopet redno ordinira vsak dan popoludne v
LJUBLJANI, MMilm l i zs sledeče bolezni: 1
notranie (klinika prof. Neusser, Ortner, Chvostek) kimrgline (klinika prof. Eiselsberg, Hochenegg) Ženske (klinika prof. Chrobak, Schanta, VVeibel, Franz) ušesne (klinika prof. Pollitzer, A1exander) Oiesie (klinika prof. Schnabel, Fuchs) nosne in vratne (kl.nika prof. Chiari, Hajek) kožne in spolne (klinika prof. Kaposi, Neumann, Finger, Riehl)
Otroške  (klinika  prof. Monti,   FrUhward, Escherich, Pirquet).
ran wm
družba z omejeno zavezo
Ed. Tavčar
LJubljana, Dunajska cesta 31
prodaja vozne listke za Ameriko in spalne vozove brzo vlaka
in Orient-Ekspresa. Odmrlo cd: p*! 9. do 12. dop. ln od pol S. do 3. pop. Nedelje ln praznika zaprto.
fi
inženirska ssšsarna irc s-aySeno podjele
Projektiranje in izvršitev visokih, betonskih in žele-zobetonskih stavb, industrijskih in poljedelskih ter vodnih zgradb, naprav za i ■ vodne sile itd. — Presoje ifii   ;„ nacvpfnvanifl. —Dnhav.
UJ  in nasvetovanja. — Dobav.
Naslov za brsoiavke:
JIPft4 - MARIBOR
vsega gradbenega, industrijskega in tehničnega blaga, železnine, orodja, nosilcev, betonskega železa, tračnic in materijala za ozkotirne železni, elektoteh. materijal, cement, gips, lepenkai.t. d.
lil
Ul
t*
Priporoča veliko Izbiro perila za dame, gospode in novoro* jenfke.
Pletene jopice, rokavice, nogavice.
Kravate, svila, stez-nfkL
Toaletne potrebščine.
Galanterija.
Vse potrebščine za
šivilje in kroiače.
Telefon itev. S08.
Stev. poit. Čekov, urada SMS 12.051
v Ljubljani
Kongresni trg Stev. 4, izcrSnfe ssa u BsssSho stroko spadajoča dela kar nalknlanSnele.
aMBBtt^%; ^»•?»i„fc.vVi-i - i .v.saR-a ...... .uze.
Olsrestni^ uloge na leko£i raCnn s
9.
0
od dna vloge do dne dviga.
i«s.i a:>t-; .
LajStaJna ln tisk »Narodne tiskarne«
/a iuseratnl del odgovoren Valentin Kopitar.