Am ummuuTME dim Ota. mn AUTHUR1MP BY TP ACT OF OCTOBO 1HT. ON ITU AT TP FOOT OFFICE OT m TOML J. T. gf Dafh j to tho Unit Id Stat« Issued every day except Sundayv j and legal Holiday*. Mr 75,000 Readers. ' ALSTON: 1876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office aft New York. N. Y., under the Act at Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 254. — ŠTEV. 254. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 29, 1921. — SOBOTA.. 29. OKTOBRA. 1921. " VOLUME XXIX. — LETNIK ZXOL RUSIJA JE ŠE VEDNO NEDOSTOPNA V RUSIJI NI NOBENKGA MESTA ZA AMERIKANCE KLJUB POVRATKU H KAPITALIZACIJI. — TkGOVINA V RUSIJI SKRAJNO NEDOBJCKANOSNA. — LE MALO PRILIKE JE ZA TRGOVINE VSLED GOSPODARSKIH IN POLITIC. ttagurra Poroča Frank Taylor. Washington. I). C. 28. okt. —|tudi izjavil^. da se bo v kratkem jtusija je šv vedi-o prepovedana * L J- dežeI«, v ko'ikor •«' t ice Araeri-kance*. ki «e oziraje na nasvet vlade. To jr resn»cr, čeprav je Hiisija Mnilh k kapitalizmu nh temelju revidiran*" j.-olirike so-vjetne vlade. Semkaj »o ravnokar dospela prva oficije'ca ameriška poročila glede gospodar. izprememb, ki se aavrsujejo v Rusiji, «»dkar je sovjetski mintrtmko predsednik Lenin objavil, da lahko privatni J^upital obratuje in te&muje s ka ] lit a lorn vlade. Veliko Števili ameriških trgovcev, ki so želeli stopiti v trgovske zveze z Rn*ijo. ker so domnevali, da bo mopoce tem po torn, oživiti trgovino, so bili neformalno obveščeni od tukajšnje vlade, da nudi Rusi;a le malo prilike za trgovino. Porodila trgovskega departmenta kažejo, da je v Rusiji premalo /.lata na razpolago i'a velike nakupe, čeprav je danes Rusija ena i/med maloštevilnih dežel, ki vrši svoje posle na strogo zlati podlagi. Poročila, ki prihajajo tako na državni kot na trgovski department. potrjujejo, napovedi ameriške vlade pred nedavnim časom, da bo namreč obširna trgovina r Rusijo nemogoča \ spričo sedanjega režima v deželi. Kakor rnano, jo bilo ameriško f tališče, da ne morejo Združene države priznati Rusija, niti v toliko ne, da bt sklenile žnjo trgovski dogovor, dokler se ne bo nudilo jamstev za zavarovanje Amerikaneev in njih interesov in naifalje tudi d< kazov, o obstoju t ikih surovin v Kusijf, katere tji mogli rabiti ameriški trgovci in industrijalci. Nekatera ameriška podjetja, ki so skušala trgovati z Rusijo, lie da bi čakala na obnovljenje odnošajev med cbena vladama, so poslala v Rusijo svoje zastopnike, ki so se vrnili s poročilom, da niso dogovori obvezni in da so razmere take, da ni trgovina niti dobičkanosna. Ko je tukajšnja vlada predložila trgovskim tvrdkam, ki so skušale obnoviti trgovino z Rusi-,io. to mrko poročilo, je obenem položaj mogočo izboljšal, ko bodo sovjetske oblasti ot morile Rusijo za tujee. Ameriška vlada nima •\sled tega namena vprizoriti v kratkem korrk. ki bi dovedli do iir.cvl;cD;£ odnošajev z Rusijo in to kljub svetu sovjetov, da dovolijo kapitalistična podjetja v Rusiji. Edini stik, ki obstaja v sedanjem času m-d Združenimi državami in sovjetsko Rusijo, je oni > pomočjo ameriški pomožne komisije. ki nima z vlado Združenih držav nobenega drugega stika Irot tega. da j*. na'elnik te komisije, obenem trgovski tajnik Združenih držav. — Najnovejša poročila kaže;% da ]>ostaja potreba pomoči vsak teden manjša in da je radi negotovosti odnošajev med obema deželama neprimerno >birati v sedanjem času sklade za Rusijo. ZAROTA RADIKALCEV. Boston, Mass., 27. oktobra. — Zvezni agentje so zasledili v Bostonu načrte neke organizirane tolpe radikalcev. l:i nameravajo razširiti vlad" terorja po celih '^drur«rrih državah, prihodnjo soboto, nedeljo in pondeljek. Kot pravijo agentje, je ta zarota mednarodna in da ro jo sklenili radikalei. ki so upali poma-s tem stvari ob« h ltaljanov Sa«-ca in Venzettija, ki sta bila spoznana krivim umora ii- ropa. Zarotniki so nameravali dina-mitirati poslopja po celi deželi in prav posebno ona. v katerih so nastanjeni uradi justie. department a. Bostonski urad justične-ra departmenta je bil prav posebno aktiven pri razkritju te za-iote in pri korakih, da prepre-.'•i iz vršen je atentatov. Državna in krajevna policija je v družbi zveznih oblasti odredila vse potrebno da zavaruje življenja in jav. lastnino. Razen te-. IZH pa so postavili j>opeben kordon straža krog tukajš. državne hiše. Običajne nočne straže so bile podvojene. Krajevnim oblastim o-groženih mestih po Združenih državah so poslali svarila glede nameravanih atentatov. PRITISK VLADE JE PREPREČIL ŠTRAJK VODITELJI PETIH ŽELEZNIC A RS KI H BRATOVŠČIN SO SE MORALI VKLONITI VELIKEM U PRITISKU, KATEREGA JE IZDA. — SKLEP ZA PREKLIC VEDLA NANJE ZVEZNA VLA PREJET. ZGODOVINA PRETE STAVKE JE BIL SOGLASNO S ČE S TAVKE. Bivši avstrijski cesar Karol in kislo grozdje, ki mu je d ršalo — Budimpešta. MADŽARI SO SITI KAROLA GROF BETHLEN JE REKEL, D DATI VSEM SVOJIM PRAVIC CELO ZADEVO. — KONČNA O USODE KAROLA BO PAD A SE MORA KAROL ODPOVE-AM. — BANNFFY JE POJASNIL DLOČITEV GLEDE BODOČE LA PRIHODNJO SOBOTO. Poroča C i ril Brown. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah •e potom nato bmJko izvršujejo po jrfaU ceni, zanesljivo In hitro. VferaJ m bile naie eeoe sledeč«: Jugoslavija: RazpoNlja aa safcje poice in tsplaCnje "Kr. pofttni Čekovni urad" in "Jadranska banka" * lh*3JanL 300 kron......$ 1.86 1,000 kron......$ 4.00 400 kron......$ 1.65 6,000 kron......$19.50 500 kron...... $2.05 10,000 kron......$38.00 Italija In sasadeno ozemlje: in bpiafoje "Jadranska 600 lir ..... $21.50 1C00 lir ..... $42.50 50 lir ..... $ 2.60 100 lir ..... $ 4.60 300 lir ..... $12.90 Kemika Avstrija: ■■ipdllk ms sadnjo poftto in lzplaiaje "AMatiacbe Dunaja. 1,000 nem.-aTStr. kron f 1.30 10,000 nem.-avstr. kron $11.00 5,000 nenL-artr. kron $ 6.00 50,000 nem.-avstr. kron $50 00 Vrednost ftnrjn sedaj nI stalna, menja se ve&rnft neprtfake-vano; is ftepa fastsci nam ni nifih podati natairfne cene vnaprej. Mi računasso pa esnl istega dne kot nam poslani dear dospe v rake. Kot ifwsfcil sastapnik* "Jadranske Banke" In njenih psliiii-al« tsisi nJeaiFiwe livsnredno ngodae pofoje, U bodo veUke koristi sa sat ki as «a ali ss hoda posluievaM nata banke. % Dsnar nam Jr poslati najbolj pa Dmidk Msoejr Order, nil pa po New Ysek W—k Draft. PRANK SAK1BE STATE BANK, 82 Cortlandt Stn New York Budimpešta, Madžarska, 28. ok tobra. -— Kralj Karol se mora od-povedati prestolu. — Na ta na«'*in je pojasnil prrof Bet i, len. madžarski ministrski predsednik, položaj v pogovoru, katerega mi j«1 do-\olil včeraj. -— Kaj pa, ee se r»- bo hotel odpovedati ? — Potein moramo storiti vse, kar je v naši moči, da ga prisilimo k temu, --- je. odgovoril grot 2 resnostjo, ki. je k?.za!a, da hoče iti vlada do skrajnih meja, če se *i»* bo Karol prostovoljno odpovedal prestolu. — Mi smatramo vprašanj*, kdo oaj bo ogrski kralj, za domače vprašanje, katero ne ho rešeno izključno iz obzirov na zunanjo politiko, — je nadalj-v^. — Ker je stvar taka, ne more Karol v sedanjem času prevzHi svojih pravic kot suveren. P;ed dvemi leti je sprejel parlament postavo, ki določa, da naj se vnrašanje kralja preloži na čas. ko "se bo kon-holidiralo domači in mednarodni politični položaj. Vsled tega je pomenjala poskusen:*, restavracija Karola kršenje madžarske postave. Pomenjala je "puč", in ml ne bomo sprejeli nobenega "pu-ča*'. Iz tega razloga je vlada tudi sklenila nasproti»vati_ Karolu z o-boroženo silo. Sedaj pa je bil ustvarjen nov položaj, kajti naše mnenje je. da se mora kralj Karol odpovedali prestolu. — Glede zunanje politike v zve-i\ s tem vprašanjem pk velja naslednje: -— Zavezniki so v prv em trenutku poslali ultimatum, v katerem so izjavili, da ne bodo pod nobenim pogojem.trpe!! restavracije Kfirola. Besedilo tega ultimata je bilo približno isto kot ono ultimata, katerega so nam* poslal! leta 1920. Takrat je vprizorila — Mala antanta slično akcijo ter izjavila, da J>i bil to vzrok za vojno, ee bi mi sprejeli Karola. To pa je Ijilo povsem nepotrebno, kajti :ni smo že sklenili, kaj hočemo storiti. Domnevam, da je mala antanta vpoštevala našo akcijo, kajti Češkoslovaška, ki j« od početka zaprla svoje meje proti nam, jih je zopet odprla. Vse je odvisno od tega, če moremo kontrolirati Bu-, dimpesto. Ako bi prišle čete kralja Karola v Budimpešto, sem prepričan, da bi Čehoslovaška in Jugoslavija napovedali vojno. — Poslali smo miuistra za javno vzgojo z nekim častnikom h Karolu s sporočili, da se nam preti z vojno radi njegove akcije. Odposlanca pa nista smela govoriti s kraljem> temveč le z Rakovskim ki je rekel: — Mi vemo za vse to, a to ne dela nobene razlike. —? — Karol se nu.va odpovedati I restolu. Ut'r mu ni mogoče zaupati, kajti o'i ogroža mir in po- istave dežebv K«*r s^ je poslužil si!«' orožja, j«* sam uničil svoje lastne prilike. On ne bo nikdar več (kralj. Večina legitimistov je na-. :riranja vlade. | Cul sem. da sta Češkoslovaška i in Avstrija mnenja, da ni beneški j dogovor gled" Burgenlanda več i J veljaven. Mi pa smo povsem dru-' gačnega mnenja. Beneški dogovor ! nima nobenega opravka s Karo-| lom. Storili bomo vse. kar smo se obvezali storiti. Vlada je storila vse, kar je bilo v njeni moči. da se izogne državljanski vojni ter pošiljala sporočilo za sporočilom kralju, Rakovskiju in sploh vsem o katerih je domnevala, da ima-je kak vpli vna kralja. Ko pa je ogrožal Budimpešto, je bila naša dolžnost braniti deželo. Ko sem ga vprašai, če se bo-parlament kmalu iotil "kraljevskega vprašanja" ter jra rešil, se jc grof Bethlen nasmehnil ter rekel: — Mi moramo imeti najprvo malo miru ter uveljaviti red in boljše odnošaje s svojimi sosedi. Sele potem se bomo lahko lotili 'kraljevskega vprašanja'' s pomočjo parlamenta in zaveznikov. — Ali ni še rešen problem, kaj naj se stori s Karolom. potem ko bo odpovedal prestolu? — sem •ja vprašal. — Kralj Krrol ne more ostati .* *ej deželi, — je odvrnil grof flethlen odločno. — M i smo naprosili zrvezniške poslanike, naj "prašajo svoj-? vlade, kam ga hočemo poslati. MORILCA MLADE DEKLICE NAŠLI? Uslužbenec v cvetlicnjaku, ki je bil že dvakrat preje zaslišan, je bil zonet aretiran. POLOŽAJ GLEDE IRSKE KRITIČEN. London, Anglija, 27. oktobra. Kot izjavljajo danes tukajšnji dobro poučeni listi, bo ministrski predsednik Llovd George radi kritičnega položaja v razprava^ z zastopniki Sinn Feineev na Irskem, opustil svoj nameravani obisk v Washingtonu ali ga pa moral vsaj preložiti prav do zadnjih dni konference. Ministrski predsednik ni podal uobene javne izjave v tem zmislu, a številni njegovi politični in o- mor izvršen med polšesto in šesto sebni prijatelji" so odgovorili na ur° stavljena vprašanja glede tega poročila, da je vest resnična. Morristown, X. V. 28. oktobra. — Xeki uslužbenec v cvetličnja-ku, po imenu Frank Jancarek. — >tar dvajset !«'•. i r. Flirliam Parka, "e bil včeraj ar.Vran ter odvedert v Morris County jetnišnico na temelju sumnje, da j" on dotični. ki je umoril Zaneto Lawrence, staro dvanajst let. v Madison, N. Y. «lne 6. oktobra. Jancareka so aretirali včeraj v Florham Parku, v bližini Madisona okrajni detektivi. a njegovo aretacijo se je prikrilo do «lan->s v upanju, da bo dobiti od jetnika priznanje. Aretirani pa vztraja trdno pri svoji trditvi, da j«- nedolžen. Aretacija je sledila informaciji katero je dal policiji v LCewarku n«'ki Frank rMcGorory, ki je delal z -Jancarekom do preteklega petka. Ta je baje izpovedal pred policijo naslednje.- — Jaz sem bil z Jancarekom na ddii umora ter sem ira zapustil o-koli poldne. Sestal strm se ž njim zoppt v oni noči ter zapazil ~na njegovih hlačah, čevljih in na srajci madeže krvi. Xato pa mi je povedal, kako je napadel ter končno tudi* umoril deklico, ker domneval, da ga je spoznala. Jancareka so že dvakrat zaslišali pred njegovo ..rotacijo, venue ve ničesar o zločinu. Edina dejstva. ki so «ra vezala s slučajem, so bila. da je bil uslužbenec v cvetlicnjaku. da so bile roke deklice zvezane z vrvjo kot se jo rabi v evetlionjakih in da je bilo znano, da se je nahajal v bližin! Kluxen gozda, kjer sc našli truplo umorjene deklice, približno ob času umora. Po svoji aretaciji je .Jancarek priznal, da je bil v bližini gozda, a trdil je, da je šel obiskat tam svojega brata Jerryja, ki je zaposlen v Barton cvetličnja-ku. nekako dvesto jardov proč cd Kluxen gozda. Jancarek je izjavil, da je imel navado priti vsak večer k svojemu bratu, da mu sporoči zadnje novice o basc-ballu. Popoldne o-nega dne, ko je bil izvršen umor. je baje kupil neki list v Madiso-nu ob petih popoldne ter odšel proti gozdu, da se sestane s svojim bratom. Brata pa ni našel ter odšel vsled te^a na njegov dom v Florham parku, kjer' je večerjal z družino ob Šestih in pet minut. Oblasti domnevajo, da je bi u- Vsepovsod so danes priznavali, da so irska pogajanja le slabo napredovala in da so izgledi danes slabši kot so bili pred par dnevi. i Družina jetnika izjavlja, da je bil info^jnant McCorory zaposlen s Frank Jancarekom v cvetličnja-ku, da pa je bil zadnji petek odpuščen. ker je zanemarjal svoje delo. Ker je bil raditega jezen, je šel na policijo ter ovadil Frank Jancareka. Chicago, 111. 28. oktobra. — Vsled pritiska železniškega delavskega sveta ter just »enega depart-iflenta so predsedniki petib želez-ničarskih bratovščin včeraj zvečer sklenili preklicatj poziv na stavbo, ki naj bi izbruhnila prihodnjo nedeljo, imenovali so odbor, katerefiu so naročili sestaviti resolucijo, ki razveljavlja poziv na stayko. To resolucijo naj odbor predložil voditeljem bratovščin. Voditelji železničarjev so zatem začasno odgodili svoje seje da čakajo na resolucijo komiteja. Vsa znamenja preko dneva so kazala, da bo zavzel komitej stališče proti proglašenju stavke. Posvetovanja glede resolucije so trajala več kot eno uro. vendar pa ni bilo mogoče izvedeti, kakšen bo izid teh posvetovanj. Šele krog dvanajste ure včeraj ponoči je bilo rečeno, da bo stavka preklicana in komitej je v tem zmislu obvestil zbrane voditelje železničarjev. Posebne skupine železničarjev so soglasno glasovale za preklic poziva na stavko, kot jc izjavil predsednik Lee. Oficijelno besedilo sprejete resolucije pa še ni bilo objavljeno. Neoficijelno se glas,, da so zastopniki kurjačev energično izrazili proti tej resoluciji. Soglasno s poročilom L. Slicpparda, predsednika bratovščine železniških sprevodnikov, so unije sklenile razveljaviti poziv nr. stavko radi vedno n a r as č a j o č e g a javnega mnenja* da se bo stavka obračala proti železniški delavski komisiji "n vsledtega proti vladi, ne pa proti železnicam kot takim. Tudi je postalo jasno, da nam je nasprotovala vsa administracija v Washingtonu in da smo i-meli le malo prilike doseči cilj — je nadaljeval. ?ili smo to stavko, da dobimo go to ve pravice, do katerih so naši ljudje upravičeni. Poslalo pa nam je jasno, da se jc železnicam posrečilo prepričati javnost, da dejanski stavkamo proti vladi, ne pa proti železnicam. Propaganda je bila uspešna tudi v železniškem delavskem svetu. Vsledtega nam ni preostajalo ničesar drugega kot preklicati poziv na stavko, ki naj bi izbruhnila 30. oktobra. Predsedn»"k Lee je bil prvi. ki je prinesel to veselo sporočilo zastopnikom listov. — Stavka je preklicana — je rekel. — Besedilo resolucije vam bom sporočil jutri zjutraj. Zgodovina preteče stavke je naslednja : Sklep zveznj železniške delavske komisije z dne 1. julija, s katerim je bila dana železnicam pol-nomoč. da uveljavijo skrčenje plače za dvanajst in pol odstotka je bil prvi dogodek, ki je dovede! do končne proglasitve generalne stavke na železnicah. Kakorhitro je bila izdana ta odločitev se je večina železniških unij izrekla za stavko. Glasovanje samo pa pokazalo, da obstajajo številna nasprotstva med unijami samimi. Voditelji štirih- velikih bratovščin so se zbrali v Chicagu, da se posvetujejo gledj korakov, katere naj store v tem oziru. Dne 15. oktobra je bilo objavljeno, da se bo pričela stavka dne 30. oktobra, da se bo ta stavka izprva omejevala na štiri okraje ter se pozneje razširila na vse železniško omrežje dežele. Unije premikačev so se pridružile postopanju velikih u-nij, dočim je izjavil predsednik železniškega departmenta Ameriške Del. Federacije povsem javno, da se bo boril proti preteči stavki z vsemi silami, ki so na razpolago A. F. of L. Par dni po proglasitvi poziva na stavko je strela na pozorišče zvezna železniška komisija, se posvetovala s predsednikom Hardin- L'om ter objavila, da bo skušala na vsak način preprečiti dejanski izbruh stavke. Zavzela je stališče proti nadaljnemu skrčenju plač ter za takojšnje znižanje železniških pristojbin ter odredila, da se morajo železnice vkloniti plačilni lestvici kot je bila določena dne 1. julija. RUSIJA JE PARADIŽ ZA MLADE FANTE Primera i.«* to je karijera dvanajst letnega Borisa Ornčkova, prejšnjega roparskega glavarja. Poroča Walter Dur&nty. Moskva, Rusija, 28. oktobra. — Rusija je danes paradiž za zlobne ali poredne fante. Na tisoče je danes mladičev, ki se potikajo po Moskvi., umazani, vulgarni in poredni, katerim nik'lo ničesar ne prepoveduje. T^i mladiči so kot majhne ribice, ki uidejo skozi mrežo sicer drugače zelo uspešnic p«dicije in čeprav so bili poskust sovjetske vlade, da izboljša šalske razmere, uspešni in dobro mišljeni, je vzgojnemu department.! še vedno, nemogoče skrbeti za več kot dve tretini mladinskega prebivalstva me.sts:. Ti poredni fant ji se potikajo po ulicah in vse kaže, da uživajo to svobodno življenje. Vzemimo slučaj mojega mladega prijatelja Borisa Gručkova. ki je vete-lan iz poljske vojn*, Čeprav je sedaj star šele dvanajst let, prejšnji poglavar tolpe črnih tovarišev in sedfij pod novim ekonomskim si-svoJlstemom, kapitalist, izkoriščevalec Progla- delavstva in bodoči milijonar. Boris je sin Rusa, ki je padel v pričetku svetovn? vojne ter — nemške matere. Pred tremi leti ga je dovedla mati z dežele v Moskvo. kjer se je naučil pisati in citati. Govoriti zna nemški in ruski. Kmalu nato je mati u^irla za legarjem ter ga pu.-tila čisto samega. Danes pa je lastnik obsežne sobe s pohištvom, ima tri milijone rubljev v gotovini, kar je v ameriškem- denarju 400 dolarjev, ter šest uslužbencev, ki delajo zanj. Na dan napravi približno pol milijona rubljev. Prvikrat sem se sestal s tem presenetljivim mladičem na cesti, ko je nadzoroval svojo armado uslužbencev. Rekel mi je: — Jaz pošljem svoje ljudi vedno ven v parih, da lahko drug drugega nadzorujejo, kajti dru-. gače bi me oslepariji. Boris je stal ravno na vogalu ceste, kjer je prodajal žveplenke, posušena zrna solnčne rože in cigarete. — Dosti je ljudi, ki radi de lajo zame, — je rek*-l, a jaz moram neprestano paziti nanjo in tudi na policiste, do ne plačam davka. Posla , sem se lotil čisto slučajno. Pred tremi meseci sem prodajal žveplenke sam zase in nekega dne sem našel dva dečka, ki sta se mi ponudila in katera sem sprejel v službo. Oba 6ta imela nekaj denarja, ki je tvoril kapital za moje sedanje podjetje. — Nakupili smo blaga in prvi dan, nam je prinesel 25.000 rubljev. — Polagoma sem sprejel v službo še nadaljne in danes jih imam šest. Vsak par nii prinese dnevno približno stotisoč rubljev. Vsi pa morajo spati v moji sobi, kajti drugače bi me osleparili. Borisova soba je nad vse romantična. — Po smrti matere se je pridružil neki kompaniji RdeS« armade, kjer je služil kot kuliar. Udeležil se je kampanje proti Poljski, a a končno vrnil v Moskvo, kjer je bila njegova soba Is vedno prazna kot jo je zapustil. _ _ GLAS NARODA, 29. OKT. 1921 "GLAS NARODA" •LOVENIAU DAILY _________«wi>id and Published by ----- BLOTKNIO PUDLISH1NU COMPANY la atrporitlon) 'RANK IAMER, Pr*«Jd*ftt LOUIS SENEDIK. TrMMirw Placa of Buslnan of tli« Corporation and Addmaas of Above Offlclara: at Cortiandt Street, »crouah of Manhattan, Nr-» York City, N, Y. MQlaa Naroda** Iz^ajn vsaki dan Ixvzemil nedelj In praznikov. Za Oo lato velja I let xa Amerika Ze New York 2>h ceio lete In Canada KJl xa pol !«ta Za pol leta . w ., P.OQZa tr.osemetvo za cilo lata Ze četrt let« »i^C xa pol leta •7.00 $3.50 «7JOO • I. A I H A R O P A (Vole/ 3* 1 a* Peea!»> Rvary Day «xc*.r. Sunday« and holiday*. •voerr'^tler. yearly (UK D c p i s i Girard, Ohio. V naši naselbini se je poročil Anton Rus doma i/, vasi Gornji (dobodol pri Mirni peči na Dolenjskem. z grojpodično Katarino Kosovelj, doma iz Oseka pri Golici na Primorskem. Ženin je nam girardskim Slovencem dobro znan, nevesta je pa znana v Chi- najem prostori, to je saloon in grocery. Pridite vsi, ker je od vas odvisno, kakšen bo uspeh za leto Vsem delničarjem lep pozdrav. Vsem Slovencem fn Slovenkam še enkrat priporočam, da se vdeleže koncerta dne 5. maja v našem Domu. Na svidenje! Frank Kramar. Adv^tteemente on Agreement. ktf n.9 prlobfiuj*jo. Denar naj a* btejToroC pa-■Oatl pa Money Order. Tiri apreraombl kraja naroSnfkor pm^Uaaw dft a* M tadl preJCaJo MvaZIBe šamani, da hitreje najdemo GLAS NAHODA Cortlandt Street. Boreufb at Manhattan, New York. N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 PLEMENSKO VPRAŠANJE. eagi. kjer je bila več let. Zlasti j pevsko društvo Lira je bo težko pozabilo. Vrli napredni Slovenki naše čestitke in obtlo sreče v zakonskem stanu. Dri" 5. novembra se bo vršil koncert pevskega društva Ljubljanski Vrt s sodelovanjem društva Strossmaver iz Youngsiown, Ohio. Dobiček je namenjen blagajni Ljubljanskega Vrta. Vabimo vsa društva iz Girarda in oko- >>a več takih pri nas, ki so rajši lice. Začetek ob 7. zvečer. Ker bo-jiačni, kot da bi delali, do najboljši kuharji prisostvoval i J Tukaj je tudi rojak, ki se sina--e bo prvo dejanje vršilo v kuhi-'ti-a za velikega gentlemaua, pa ne m ji. Tam bo večerja. Pekel se bofzna niti pisati niti brati. Njegovo l.oštrun in dobra potica. Ko se bo-, gentlemanstvo je pa razvidno iz mo najedli in napili, bomo šli v j naslednjega: ako se napije alko-dvorano. kjer bodo najbolj vešči bol a, razsaja kakor blazen. Neke-nuzikantje igrali razne valčke in J ga večera je prilomasti! k svoje-oolke. Pot^m bo nastopil pevski'! mu popolbratu in začel razsajaft-i Barberton, Ohio. Posebnega nimam poročati, vseeno l»i vas pa prosil, da ni i odme-rite mali prostorček v vnšem listu. Delavske razmere ^o se nekoliko izboljšale. Nekatere tovarne so že začele obratovati. Ce ^ima človek malo sreče in pridne roke, se že nekako preživi. Žalibog je ne zamudite izvrstne zabave! dober in pošten človek, ga hoče Dne 27. novembra se bo vršila [pomiriti, on ga pa zgrabi, ter ga redna mesečna seja Slovenskega; potegne s porča, da se je poško- Doma. Vabim, da bi se vdeležtli doval na uogi. Rojaki, varujte se vsi delničarji, ker se bodo dali v račkih zlobuežev! J. G. Skrbno sestavljeni govor predsednika Hardinga, ki kaže vse znake politure, ki ni lastna njemu, katerega imel v Hirmin-hamu glede plemenskega vprašanja, *»>or ter bo .pel svoje pesmi. Torej i kot divja zver. Popolbrat, ki je .!<• smatrati za nadaljno približanje starega severnega kapitalizma k novemu kapitalizmu v južnih državah. Republikanski voditelji s<> skušali napraviti politično kujK-ijo v. južnimi političnimi voditelji, in plačilo naj bi obstajalo v tem, da se sprejme črnce kot stalno j-^rvilno ali služabniško kasto tako na severu kot na jugu. Njegova misel o enakosti, v kolikor se tiče črnca, je **vprašanje priznanja osnove, večne in neizbežne razlike" med črnimi in belimi. To svoje naziranje je povda-ril. ko je rekel, kkda je treba priznati absolutno razliko v družabnih hi plemenskih zadevah" Vse to je mogoče Iz Slovenije. Aretirani vojaški begunec. j zaslužiti, sicer bi reveži lakote n Dne 4. oktobra 1!>21 so aretirali' mrli. kar pa ne bo tako kmalu Ljubljani Antona Majcna, ki je'Kaj je torei storiti l Ob volitvah spraviti v soglasje s pravili glede črrn-ev na jugu z ozi- služil kot vojak pri 44. pešpolku. obračunati temeljito z vsemi karom na potovanje na vlakih, postrežbo v hotelih, zapo-k otočacu. a je od vojakov po- pitalističnimi strankami ter uve- I teknil in odšel v Trst, kjer ,ie lu- sti progresiven davek na dohod- stavljanje v šolah, gledališčih in tako dalje. Vse To določa. " i val 3 mesece in se je potem zopet j ke. vsi drugi davki in trošarina Peter Zgaga V Washingtonu se bo vršila konferenca za razoroženje. Zastopani bodo tisti, ki --o zmagali. — Kajti le ti imajo pravico nositi orožje. Premaganci so ostali doma. Zastopniki so rekrutirani iz vrst generalov in vojaških izvedencev. Vojna jim je življenski poklic in vsakdanji kruh obenem. * ^ Ne vem, če je naslednja prime-la prava, pa jo bom vseeno napisal : V neki deželi so hoteli odpraviti pijačo. Prvi pogoj za javni načrt je v sedanji dobi posvetovanje, tn na posvet za odpravo pijače so v dotični deželi poslali same pijance. Njihov uspeh se da primerjati 7 uspehom, ki ga bodo imeli militarist! na razoroževalni konferenci v Washingtonu. * * * Kot zagovornik razoroženja je prišel v New York francoski maršal Foch. Da je res za razoroženje je kazala njegova uniforma in da noče imeti vojne, so kazali vojaki, ki so ga spremljali. * + * Sprejem je bil velikanski .... /Vsako oko je bilo rosno*' — piše newvorSko časopisje. Mnenja so različna ter odvisna od hipnega razpoloženja. Vprašajte stotisočere francoske navadne vojake, kaj so mislili o Foehu, ko so tičali do pasu v blatu, in so se vsak teden enkrat do sitega najedli. Besed, ki bi ji!i i/pregovorili. bi ne smel objaviti. In Francozi so vendar zmagale', sedanji go- spodarji Srednje Evrope. * Foch je prišel v Ameriko kot zmagalee Nemcev. V kratkem bo dospel v Anieri- iugoHlntmitBfea Ustanovljena 1. 1898 KatnL Sehturta Inkoroorirarxa L 1900 1 GLAVNI UF.AD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDaN, 933 E. 185Ui SL, Clerelend. O. Podpredsednik: LOCIS BALAJNT7 106, lrearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PIBET^fcfi, Ely. Mian. Blagajnik: GEO. L. BPOZ1CH, Ely, iilfin. Blagajnik neizplačanih rortaln: JOHN M.OVERN, 524 F_ 2nd Atol« W. Duluth, Mina. Vrt»vpil Mk; Dr. JCS. V. GRABEK 843 E. Ohio Ft-. N.SM Llttsburgh, Pa. Nadbmi MAX KERŽlf-NIK, Box Rock Sprinss- Wyo. MOHOR MLADIČ, 2tJ03 So. Lav.ndal» Ctxi<^s«, IP. FAANK SKRABEC, 4822 Washington St., DenTer, CHio. Porotni sAor: LEONARD SLABODNIK, Box 483. Ely, Minm. GREGOR J. PORENTA, Box 170, Black DLunoatf. Wart. FRANK ZORICH. 6217 St Clair Ave., Cleveland. O Zdniževatrl odbor: VALENTIN PIRC. 519 Meadow Ave., Rockdale, Jollet, I1L PAULINE ERMENC, 539 — 3rd Street, La Salle, ia JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 M4U*ket Street, Waukegan. III. —---—— Jednotino madno glasilo: "Gla« Naroda". f--- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poflllja-tvo naj se pošiljajo n* glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotne«* odbor?. Prošnje za sprejem novifl ilancr to bolniška spričevala naj se pošilja n*> vrUovuega zdravnika. Jugoslovanska KetoHška Jednota s^ priporoma vsom Jugoslovanom za obilen oristep. Kdor teli posttU flan tc organizacije, naj ae sglasi tajniku bijižaega druStv« J. S. K. J, Za ustanovitev m»vib drufitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vatancvl z 8 Član! ali Planicaxui. AMERIŠKI VOJAKI v „ .. , i » «ii •) in t .) v. p'"".'« *"r ■ i • ---- -----c? --- --- — » iviiiimiu "" uujjj^vi » rvmi ' rvnot in statu* scrvillie kaste tako na severu kot lia Jugu. I vrnil v ,ru??gate Jugoslavije, i poletel bo znova ocean in pridal ralhoun. Davis lil McDllhe. Slicuost .le med nazori teh \ o v kateri je inwl 12m lir Po|Na šontjernejskein in novome-1 nek je na Nemškem. mož ter nazori starih rimskih patricijev tflede lljill za"liZVrseiii tatvini se je vrni! V Jugo-^keni sejmu smo imeli priliko vi-j Ta vodilni balon je delo onega sužncjllih belili podanikov. Tako V Rimu kot na starem}. Javijo, nato pa šel v Avstrijo; deti, kako so kmetje pripeljali ve-1 naroda, katerega je Foch popolno- amerišk<'mu jll^U sc je smatralo sužnje za nižje kot Člo-.ko se jf vrnil zopet v Ljubljano, 'i ke množine goveje živine na pro., ma porazil. vi-ška bit ja, ie za eno stopnjo nad živalmi. ' Uo ga prijeli iu izročili vojaški iiaj Posamezniki so prav dobro j - * > ^ 1 ____- - —1 j'ji.1 «i. proiali. Nekdo se je .pohvalil, da Pravijo, da so spravili bivšega Predsednik je hadalje rekel v svojem govoru, "dai so se morale dežele, ki imajo kolonije, vsepovsod v zad-j Poročil se je njem času lotiti problema s tega vidka ter tfa skušale! v škoiji Loki Vilem Zipser. trgo rešiti v soglasju z idejami, katerim je dal on izraza." v<* Kranja z gospodieno Niko Sadarjovo iz Skoije Loke. rJ"a pripomba je v polnem soglasju z nastopom velesil proti črnim plemenom. Predsednik bi si ne mogel izbrati boljšo ilustracije, da pojasni smisel svojih izvajanj. Postopanje Anglije, Francije in Združenih držav s črn- x Irur/<] sko republiko Liberijo; ameriška imperijalistir,.a n-^d- j^^iWaTn prvH, gojenk .>tvo-vlada nad Haiti in San J)omingo in postopanje imperi-j,.-^ {>rvi jetnik ženskega učitelji-jali>iičnih sil s črnimi plemeni v splošnem, — to je bilo v Ljubljani. Pomembno pet- je prodal par volov po kron avstrijskega cesarja Karola in živo vago. Toda ogromna večina njegovo ženo na neko angleško drugih ni bila tako srečna, ampak j bojno ladjo. so morali goniti svoje vole zopet j Kam ga bodo peljali, se še ne domov. To je samo dobro pretuh-j vc- I>ol»ro je pa. da ga peljejo, t a na vaba. kateri mnogi nevede!1'0 fantina že vsaj nekaj sveta vi-nasedajo, kakor je zgoflilo videl. Zagrebu. Sena je !-adi suše, kakor j * veste z''lo malo in zagrelwki tr- — Staram so. statnin. — je re-govci so nekaj v<»z sena kupili po'kel moj prijatelj, ter pričel gle-zelo visokili cenah. Dne 14. sept.Mati po petnajstletnih dekletih, pa se je nabralo (k! vseh strani j * vse polno vozov sena na zaigreb-j Stavka železničarjev — odpove- kar je imel predsednik v mislih. Vse iniperijalisti- jd^t letnico "jej. oktobra oblaja- Škeni je biia se pred rojstvom. Pet desetletnica državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani Dne 7. oktobra 1971 je tedanji ležalni sokki nadzornik nčitelj- Ijubljannko di-žavno deli. no se dogovorili in spustili j maši v cerkvi **ene. Nekateri kmetje so v>jtra-j čne velesile so v pokrajinah črnili postopale na temelju,'0 celokupno ljubi **osnove, večne iV neizbežne razlike" med belimi in s^e'wia lepa do- Jali po dva dni na sejnin, ven-j y newyorfiki državi j nimi. Stara trgovina s sužnji je bila posvečena tatvini j . yl~vIKJcSt V telovadnici dr- ^ dvignile, stroški(va Pielova pivovarna v teles črncev. M edemi imperija lizem pa jemlje njih de- '^viicga u»-itel jišča. Ravnatelj g. I,a so na rasti i. Morali so prodaji i,lu- kl j« zaprosila za ti Žele in naravne vire tel- izpremillja črnce V tser\'ilno!|>0i:ler je v tdavnostnem govoru p° razmeroma nizki ceni, ali pa.da >me izdelovati medi newyorSki državi je bila pr-Brookly-dovoljenje, medicinsko pi- kasto. vrniti s polnim vozom nazaj. vo- Va poglejmo seda j zadrugo. Ko bi J Hvala Ti, Ivan, prvoboritelj Gospodarske radeve. ™ ti kmetje velanjeni v svoji j «eh potrebnih! ^ izraza formuli, katero je lUOgoče sprav iti v soglasje z Dl7 Novega me^ta se poroča: zadrugi, bi svoie seno zapeljali vj * -i več v nika- -'adružna skladišča, kjeT bi čakalo j Charles Schwab, član ameriške vrednostjo pomladi, ko bo stiska za seno več-j jeklarske dinastije j«- imel pred ... J , , . ("v ralii in (icnar voi ridrutra« kratkim jrovor pred illinojško tr ,f»laga m dela. Ako kmet najame utnar. j.m zauru^a, i j 7. zbližan jem med starim severnim kapitalizmom ter no-(Vrednost denarja vim južnim kapitalizmom: . |l:ršnem razmerju 7. i i-i • » •. i i - j. -i i • • - i-,.i"ii-r.t- 111 i i o o i iluliiti 1,1 ^ eriziHKi. uocim zaciruga ne, . belih m enilb delavcev IZ vrst onih, kl imajo pravieo^ViXno v ti^ i-trobnje njihovega po^dova-l razv.dno glasovanja. Nekaj starega rimskega naziranja je v tej V;; , - iS nI ^ihaia Kar kupuje za svoie ,,an(lJ vsakih s o deiavcev. ; i/i-ivi v L-nliknr tičo iIpIivwv hvv7 n^ir-i na oiili I " Ko pa prihaja • ! • , , | ni zaposl.-eni v jeklarski l/ja\l, \ kolikor se tne (Ulav !)0ijsj.-#. pri- naroči naravnost .z tovarne, kar 5e deveti! dva«c* barvo. (feIko in ^ mu zde predragi, pa !>»'odai». pa proda brez posre, • • Ta nagovor voditelja republikansko stranke pome-nja popolno zavi*ženje starili tradicij Lineolna, Sumner-ja in S<-v-arda. ()^lj>ravlja pa obenem zadnji izgovor slehr-nega črnega volilca, da glasuje za to ali ono stranko, ki se je izročila brezpogojno kapitalizmu. Demokratični voditelji na jugu 80 spravili črnce na podrejeno stališče, katero zavzemajo sedaj in republikanski voditelj je iz-premenil to f »odre jen je v narodno politiko. Črnega moža naj se smatrale za vola, ki naj služi svojim l>elim gospodarjem. V jarmu s tem volom pa naj bo njegov beli brat, ki deli njegovo usoda z izjemo družabnega razlikovanja, ki je usoda čmea radi njegove barve. Ta značilni govor naj bi služil kot i>oziv na delavec vseh barv. naj vržejo vstran vse pomisleke in vsa razlikovanja ter se posvetijo stvari solidarnosti. Delavci kot taki imajo skupen interes na tem, da odpravijo ekonomski sistem, ki pomenja suženjstvo in politično brezpravnost za velik del njih razredov. mu .poliedolee odbrusi: "Daj ti dovalcev. Dr. Krek ni zapustil de-meni toliko sukna za obleko, ko- zapustil pa je našemu ljud- Hkor s*'m ira dobil prej za to urno- stvu '^gat- zaklade svojih zlatih žino poliskili pridelkov, pa lw,m "»'»kov: v zadružništvu j- reši-zadovoljen." Trgovec ni zadovo- f"v 1,1 P«»roStro bolje iK.dočnosti Ijen. Že iz teh priprostih zgledov '^šega ljudstva, sledi, da se je med kupovino in prodajnino spremenUo razmerje v SP°j Splita z zaledjem. »kodo slabejšegH ali, l>olje rečeno,1 Splitski list "Život" prinaša iz v škodo slabe*- organiziranega. Beograda sledečo vest: Neka slo- Zlato in srebro je ostalo v rokah venska stavbena družba iz Mari- po«»ameznikov, ki v papirnat dr- bora je prosila v zvezi » Trgovin- žavni denar niso imeli zaupanja, sko banko d. d. (Handelsbank A. Vojna je uničila mnogo sadov več- G.^ iz Ziirieha (Švica) za dovo- ietne])ili v vlado iz revolucionarnih razlogov, sedaj pa, ko je od-v steanjena neposredna nevarnost. SO RADI V HEMGIJI p'uti'CT',lrP ;,ika!T,nBname- ravajo sodelovati v vladi. življenje ob Renu je en sam praznik in prav posebno ie ne morejo iočiti od dobrega nemškega piva. Koblenz, N^mrija. 'J>. oktobra. I vodne korake za skrčenje ameriških sil v Nenu-iji. ^sn^lasno s programom vlad" \ fWashingtonu. >e je že storilo, čeprav ni bil š«-določen datum za odpotovanjc prvega odelkfl »čl- čet. Včeraj se je glasilo v ameriškem glavnem stanu, da so prišla z Washnigtona dosedaj b* še n«1-ificijelna poro»"ila. tikajoča se skrčenja tukajšnj" ameriške sile. da pa so vojaki pripravljeni o«l-potovati. kakorhitro bodo prišla definitivna povelja. Iz "Wasliing-tnna je baje prišlo poročilo, dsi bodo prvi oddelki odpotovali pro-■ i domu pričet kom novembra in sicer preko Antv.erpnn. Sedanja ameriški armada v Nemčiji obstaja 'Z 421 častnikov in 11.000 mož. Listi poročajo, da bo armada skrčena za nekako polovico. in ta vest je povzročila med ameriškimi četami v Nemčiji, tako med častniki k M možmi, velikansko potrtost, kajti vsakdo si >eli ostati tukaj, ker so v tej tb'-/eli izvrstni pogoji. Navadni vojaki izjavljajo povsem prostodušno, da bi ostali tukaj za nedoločno, ker so življen-lci pocroji veliko boljši kot pa v večini drugih dežel, predvsem pa v Združenih državah, in to vsle- na dan. ker niso mogle zmacraii dela. Včasih puste prodajaln*" gotovo število odjemalcev v prostore ter nato zaklenejo duri. katere odpro šele potem, ko so odpemalci odšli in kc so predali z Magom znova napolnjeni. Avstrijski socijalni demokrati in vlada. Z Dunaja poročajo, da je dr. Adler demen*iral vesti o vstopu socijalnih demokratov v vlado. Socijalni demokrati sn p<» prevra- ADVERTISEMENTS. Šaljiv izrek Edisona, Nekoč so \"pa*ašali Edisona, če ne pripisuje svojega uspeha nav-dahnenjn. "Ne", je odvrnil Edi-brez potenja, je potenje še vedno dahnienje pomenja v tem slučaju prebujenje, ustvarjanje misli, dočim pomenja drugi izraz potenje pri težkem delu. Izza iznajdbe trdega dela je poteklo že veliko lei. Kljub temu. da je na tisoče mož poskušalo doseči svoj cilj son. "pripisujem ga potu." Nav-najsigiiruejša in najbolj varna pot. da pride človek do dobrega uspeha. C* bi vprašali pokojnega •Joseph Trinerja. kaj je pripomoglo k uspehu Trinerjevega <»renkega Vina, bi bil njegov od-irovor isti kot je bil Edisonov. Danes je Trinerjevo Grenko Vino zdravilo, ki je znano po vseh Združenih državah in Kanadi kot najbolj uspešna pomoč v slučaju slabega teka. zaprtja, glavobola in drugih želodčnih bolezni. Vsak odjemalec ga odkritosrčno priporoča s tem. da ugotavlja dejstva gotove pomoči. Mr. Henry Ni erne ver nam je naprimer pisal i/. Larehwooda. Ta.. 27. septembra: "Eden naših sosedov mi je •»ovedal, kako mu je Trinerjevo C-Jrenko Vino popolnoma spravilo iz želodca pline in kislobo. Pošljite jra. kakohitro Vam je mogoče." Vpraša jte vašega lekarnarja ali prodajalca zdravil tudi za druga Trinerjeva zdravila in njihove izborne uspehe. IŠČEM FARMO s —1<' akrov zemlje v najem Miz » šole in kare. Pozneje jo ku-pim. — Jose-phine Rosnnau, 32'» I Je« kman Ave., Bronx, New York. IMAM NAPRODAJ HI'* a krov farmo. Vso v dobrem stanja. Vcdiko poslopje z 11 sobami. 14 »lav živine. 1 team konj, orodje in stroji: 1 vodnjaka dobre vode. Vi*č pove lastnik .Joseph St arih a. Holton. Mich. (29-:{l—10) Želim izvedeti za ANTONA VE-LKCM*. doma iz -Turžič na No-tranjsJem Bila sva skupaj v Chaplin in potem v Randall. W. Va.. sedaj pa ne vem, kje se na-haja. Prosim rojake. T-e kdo ve, da tni javi. r.ii naj se pa satn o-idasi. — - I ^o u is Calister, Bor 8, Helvetia, W. Va. r je sedaj čas pc»lati svojcem v staro domovino ali jugoslo-; = vanske krone, dinarje, ita- ljanlke lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York - M. Povestnik v sili. (Konec.) Pa da o tem nikomur ue zinete, prosi Liza, a tudi ne rečete nikdar več, da je moja kointesa sitna 1 Vedite, končal u je odhaja je, ieer zavoljo nekoliko več tisoča-j Ali komtesa, pomirite se, vi se kov. K;tez',-4« sredi gaja. Oudi sem po- bi naj umrla?! dolgo, dolgo časi jtušil, s slastjo uživajoč večer-'ča^a hočem živeti, Liza, govorila no sapico, po kateri sem že celi! je Vanda ihte in kašijaje dan zelo hrepenel. j Kuj ste jej pravili? poprašuje Naenkrat me predrami bolesten1'1" Lizii ^^to. A ker hoče kom-klie. Prestrašen vstanem hitro ter|teso ka«el3 zadušiti, obrne se zo-se napotim tja. 'Klkoder je oni P01 Proti in ljubkuje vzdi- glas prihajal. Nisem se zmotil. Za-!hnj°*a: Komtesa, uboga moja kaj zopet začujem obupen klic:p°ll,tesa • Liza. Liza! Za *em klicem pa sej To'Klnzi-' umolkne sedaj zasliši močen kašelj. jvzdihne globoko. Moj ling, komtesi Vandi se j, ne- V1 s° med Toad°- kaj pripetilo! mislim si jaz in tJ*l3*Vn) Posedovanjem večkrat „ z robci otirale solze, porabile so ta prenehljaj in se hitro ena za \ (drugo pomenljivo pogledale. Teodozij nadaljuje: "Drugi uan me da komtesa poklicati Slonela je v naslonjaču poleg cvetličnega grma pri vrt- tilo? zakliče nekdo za menoj ter me s silo na stran porine. Bila je V and i na strežnica Liza, ^pomilovalno komtesa in dene ljub- kovaje svojo dlan v njegovo roko, rekoč; Jaz bi bila znala, delati vas srečnega! Nato povzdigne grof hitro glavo — in pri tem videl lep, še mlad obraz. — prime ognjeno za kom-tesino roko, nese jo spoštljivo k ustom, a takoj jo zopet rahlo izpusti ter povesi glavo. Komtesa pa je medtem zaprla Ruska sovjetska vlada drži š? vedno na deset in deset tisoč jet-kov iz zadnje svetovi e vojne in n'.ed temi tudi kralja iz Kive. majhne azijske države na meji Afgaristana v namenu, da izsili koncesije od dežel, katerim pripadajo ti vojni jetniki,-— soglasno is ka-j pitanom Kilpatriekoru uradnikom Rdečega križa, katerega so pred kratkm izpustili soviet i iz ječe, in ki se je sedaj vrnil v New York. Ti jetniki so bili izpostavljeni tako krutemu in barbarskemu posto-| panju, da so le najmočnejši med njimi preživeli v temnicah in prisilnih delavnicah, kjer so bili internirani. Sedaj, ko je lakota še veliko bolj poslabšala razmere v Rusiji, jih na stotine in stotine umira od lakote in raznih bolezni. Kapitan Kilpatrick, ki je doma iz Unitontowna. Ala., je preživel devet mesecev in po! kot jetnik v Rusiji, je bil obdolžen špijo-naže za ameriško vlado. Na zunaj se mu takoj vidi. kaj je moral pretrpeti v ječi. Rekel je. da tehta danes 25 funtov pod svojo normalno težo, čeprav sf. je že zredil od časa, ko je bd avgusta meseca izpuščn iz ječe. Pokazal je sliko, katero je dal napraviti neposredno po njegovem izpustu iz ječe. Ta slika kaže iuršavega in sklonjenega človeka, ki izgleda kot v zauujem stadiju jetike. — Ti vojni jetniki predstavljajo enega najbolj žalostnih prizorov kar jih je videti dandanes v Rusiji. — je rekel. — Z izjemo Anglije in Združenih držav je zastopana skoro vsaka druga narodnost sveta. Nikakih Angležev ni, a videl sem dosti angleških Indijancev. Nadaljni vel:k odstotek teb jetnikov obstaja iz Avstrijcev „ i ,-i . r. robci otirale solze ceni, Kolikor me noge nesejo, v mulo minutah sem pretekel drevored. Tu se obrnem v stran in takoj zapazim na klopiei sloneti nekaj belega. Bila je Vanda. Približani s»* je ves brez sape. A ker je skrivala dlani in me ni videla priti., . . • , , _ ..lii v u » :u'm vhodu. Ko .10 zagledani. i»ta-iJB» zakluem v skrbeh: Za Boga, koni-i , „ . , . • ■ .... » !vim se nehote. Z t ena. kaj se .je pripetilo? , . . , ... , .J tu ležala, m prvi trenutek sem Povzdigne obraz, k. je bd;meni, <(y ^ ve£ Ue žlvL Pridne bliže, Teodozij. reče ons ...... j* slabim, a prijaznim glaaoni, ko som: Kje je Liza? Hočem r.ioram|SI>„zlla maje .stopinj* z njo govoriti! oči ter tako nekaj časa nemo le žala z blaženim nasmehom okoli ust. Kdo ve, pravi malo pozneje ona, vedno še sloneča z zaprtimi očmi, ali pa bi tudi vi. Raoul, res bili tertečni z menoj? — Sreča ni tega sveta! — Dobro, da umrem; saj vas nisem nikdar užalostila. saj nimate nobenega vzroka, da me ne bi spoštovali. Vanda! zakliče naenkrat Raoul z glasom, iz katerega so se razodevali čuti obupa, bolesti in ljubezni: da bi mogel z vam't -preminut i! Tiho. zašepeta komtesa, tiho! az sem sama na svetu, vi niste zaprtimi očmi je je juhe kot omenjeno zgoraj. Decembra meseca so ga prevedli v Andronijevski jetnišnico. kjer so bil razmere ^e slabše kot v prvi ječi. Tam se je seznanil kapitan tudi s kraljem iz Kivo. ki je polagoma prodal vse svoje dragocenosti v zameno za živila. Imel je le še kot golobje jajce velik demant, katerega je hotel zamenjati za kruh, a nikogar ni bilo. ki bi bil pripravljen storiti to. Februarja tekočega leta je bil kapitan Kilpatrick obsojen na dvajset let ječe. — To je zvenelo hujše kot je bilo v resnici. — je rekel kapitan — kajti vedel sem, da ne bo nobena sovjetska vlada trajala dvajset let in vedel sem tudi, da ne bom mogel živeti več kot osem mesecev v razmerah kot sem živel dotedaj. V osmih mesecih bom torej ali prost ali pa mrtev. Marca meseca so prevedli kapitana v jetnišnico Lubianka Št v. 11. Ta ječa je bila najhujša med vsemi, kar jih je okusil v Rusiji. Tam so ga vrgli v takozvano "smrtno celico", v kateri je bilo sedem nadaljnih ljudi. Z izjemo generala Lititski-ja, starega voja 'ca, so bili to sami boljševiški urad niki. ki so bili obsojeni na smrt radi grafta. Vsako noč. od ene do četrte z vsem. kar ima pri sebi. Na smrt obsojene so odvedli na konec hodnika. jih slekli do nagega ter u-strelili. Kapitan pravi, da je noč za nočjo slišal strele ter padajoča trupla obsojenih. V mrzli celici je dobil kapitan pljučnico ter padel večkrat v nezavest. Zdravnica, ki je prihajala k njemu, je zahtevala njegovo preveden je v bolnico, a šele po šestih prošnjah so poslali kapitana v bolnico, k ier je ostal dokler n: prilično okreval. Nato so ga [prevedli v Buirski Jelnišnico. kamero so zgradili še Romanovci po u zoreti Petro].a\ lovska. Tam je ostal do T. avguste, ko je bil izpuščen. nakar se j" vrnil preko Pariza domov \ Združene države. in Madžarov. Storili so vse. kar je bilo v niih moči, da pridejo iz Rusije, a sovjetske oblasti, ki spoznavajo, kako nevarni bi bili 1 ju- j V™ ziurra-1' s > se.vrši.e eksekuci-dje stvari boljševizma, če bi dobi'i priliko govoriti glede razmer v | ^ Stra/'° so ustavile pred to sovjetski Rusiji, jih drže, pretepajo, preobkladajo z težkim delom"1' ' ter jih izpostavljajo vsem strogostim ruske klime, ne da bi jim dali čevljev ali dosti obleke, da se zavarujejo pred mrazom. — Bolezni kot tifus in jetika, razgrajajo med teir.i jetniki ter jfh pobirajo. Hrana, katero dobivajo ni zadostna za vzdržan je življenja in edini način, kako ostati pri življenju j* preskrbeti si nekaj dodatne hrane, na kak drugi način. Jetniška hrana obstaja iz kosa črnega kruha zjutraj, smradljive ribje juhe z zeljem dvakrat na dan :n nekaj sladkorja \sit:i drugi dan. Včasih vsebuje juha kako ribjo luskino ali ribje oUo. a to je vse, kar dobi jetnik od ribe. seveda z izjemo smradu. Videl sem zdrave možke ln žeske, katere so vrgli v ječo ter jih prehranjali na ta način in par tednov pozneje so jih prinesli zopet ven, mrtve. Včasih se jim posreči dobiti nekaj živil od zunaj, a le z največjimi težkočami. Ko sem bil v ječi, mi jetnika po imenu, K«' se je ogla--il. je dobi! povelje, naj {»ride ven Mala antanta in Madžarska. Kakor poročajo iz Londona, je ■ !.>s|vel tja romunski zunanji minister Take -lonescu i:: izjavil u-redniku Reutcrjevega dopisnega urada, da bo mala antanta na "**sak način vztrajal i pri tem, da se mora izvršiti triatlonska mirovna pogodba. Tnke .lonescu je odpotoval i r Londona v Pariz, odko-dr se vrne v Bukarešto. ADVERTISEMENTS. santal CAfSULCS MIPY Lahka se vzame — hitro pomaga pri VNETJU MEHURJA m Vsaka pilnlm r noti ime BF Varojte »eponaredb Knjige! Knjige! Imam z va> moker samih solz, ter vzklikne z groznim pogledom in votlim gla- Liza? Hočem ......-spozna moj* i mi govoriti. Takoj j.* grem i-kat, komtesa.' Nemo ve jej približam. Ali pa vas s:nem samo tukaj pu-! Priskrbite mi duhovnika in od-! ščati d a ko ste prestrašeni! I pošljite ti dve pismi, nadaljuje z Rekši pa -e nehote ozrem, da bijvec pi-«.ehljaji. zvfd, J. kaj je bilo komteso tako razburilo. JfOLTNE KNJIGE. Augleško-slovenski Besednjak I>r. r. J. Kern .......... Nemški abcednik ........... Nemško angleški tolmač 5.00 '35 .60 -.3« 4.00 .44 vec sami. .Soproga in otrok imata zdaj pravico do vašega, živliesiia „e jazT '17. Ki ve m njegovega spremstva na navzdol do najbolj ponižnega 'Cirilica. Navodilo za čit«nje iu v " , , - • , , a . kmeta. Številni med njimi »c profesijonalni ir. visoko izobraženi L»"fV^* v cirilici .... ^o Nje glas: ki je bil dosedai pre- -t a « -i • , » , • t „ . Dekletom. .Spisal Anton B Jeglič cej krepek, da sem «e čudil po- skof^' odvetniki, zdravnik,, ki so bili vrženi iGospodinstvo - Purgaj. Prak- stajai j a zdajci negotov in vedno I ^ "" t.emelju ma-a STlma ČH so sovražni stvari boljševizma. { tiCna knjiga za naše gospodi-Iboli tih. ^ jI* ^"'''i1 ni f^ba nobenega dokaza, da S3 spravi človeška v ječo. JO ! A ona ni več kaSljala. bila je žej I preslaba; ali neko votlo brcanje Z,eV lireanjej . . . Ah. r^-r ona in strese glavo, (jej ni dalo govoriti. Oni silo viti. Za .Vajte ^ubiti svojo sopro-kakor da bi hotela nekaj pozabiti, prizor prejšnjega dne je bil osla-1"0- ,in mir s,e vam 'P°vl*ne v srce. ali vendar si prizadeva mirno go-fbil njen s moei in kakor sem 1>I1'da Raoul? — Moj o- iii! bilo Predno je Amerika stopila v _________. . vojno je bil kapitan Kilpatriek u- Neka budala^i j takoj spoznal, on jej je tudi skraj-{IKm,hl.naj vaui da^e k teiuu moC'i! rednik nekega provmcijonalr^ga -'J Dalje ni mogla, uspeh&na u- voriti: Nič misel me j.- bilo obšla. jsal življenje. A onemu razdraže-j "aiJe Hvala*Iiogu, vzdihnem v.^el da(nju in strahu j)red smrtjo sledilalmolkne-ste le zopet mirni, komtesa! *ta zdaj udanost in mir. j Tudi jaz nisem mogel dalje po- A v resnici ni bila ona mirna. Pismi -ta bili namenjeni «io na,slu®a^- Solze mi stopijo v oči. Videl srtin pretlobro, kako so jej j očeta, dru^o i>a njenemu bivšemu j O ti čudovito ljubeče žensko ustnice trepetale. varja temu, ki je kdo v tem gradu n«' smrt bolan T stvo pogledati. [vzrok njeni smrti, naj bi ljufeil Zavzet jo pogledam. Čutil sem,' Ko se pa povrnem v grad, bilo^/ehsko, ki je prelestno posedla da siem bil obledel. Jedva sem jej moje prvo vprašanje po kom-Jmesto na strani človeka, do kate- mogel v zadregi odgovoriti: Ne.(tesi Vandi. §ele ko sem zvedel, dajrega je le ona sama imela pravi- ki je vodil svojo kampanjo na kolikor jaz vem, komte-*! — Ta ,živi. se podam v svoje stanovanje, eo \ — Da more ženska biti tako ko godno me je bjjo to vpra-| Solnee je že zahajalo, in moja'blaga, nisem preje verjel!" Sanj ...... lista v Alabami. Služil je kot artilerijski poročnik ^'Tranciji ter t«il po sklenitvi premirja imenovan provijantim častnikom ameriške komisije pri mirovnih poga-srcesrce, mislil sem sam pri «e(bi • janjih. Ko je odšla mirovna ko_ kako s, t. neizmerno v svojem ču- misija iz Francije) je stopil v službo Rdečega križa ter bil po-ilan v Oarigra. zvezek 14. ser.: Breucelj: Ljubljanske slike. (Po-lolie ljubljanskega mesta ) ......................... 15. zv.: P. I'oloiua : Juan Mlseria. 100' Po^psI? i® Španskega življenja (10. zv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodi »ah..................... 48 Nasveti za hišo in dom. Koristna |§PILMANOVE POVESTI. knjiga za vsako hišo ........ 1.00; Pravila >a oliko. Dr. J. Dostojen .65 j ^ Maron, krftioski deCek lz Varčna kuharica, za slabe io dob- i Libanon« ..................... re čase ...................... 1.00 ' 3* zv-: ^larijina otr*ka, p<e!a vrtnica, p»v vest.......................... RAZNE POVESTI L\ KOMAM. službo pri armadi g-nerala Wran-,Ludovika Martensa, ki je živel v da, proti bol jseviškega voditelja, Krimu. Dne 20. oktobra 1920, na povratku s fronte, je bil oddelek, Budeni-ja. Kilpatrick je moral s svojima dvema spremljevalcema, ki sta grt rili, nadaljuje vsa obupana, ako Spisat K. Meško .30 Knjiga sa lahkomiselne ljudi. Spisal I. Cankar..............1.75 Pet tednov v zrakoplovu________ 2.00 "Amerika ]n Amerik sne i..........5.00 JIDSKA KNJIŽICA — POVESTL 1. zv. Znamenje štirih. Povest de tektiva Sherlock Holmes.....60 2. zv. Darovana. Zgodovinska popov ps t iz dobe slovanskih apostolov..........................60 3. Tv.: Jernač Zmagovač, povest. — Med Plazovi, tirolska povest. .60 Ift. zv.: Zlat okopi, povest ...... 17. zv.: Prvič med Indijanri ali vožnja v Nikaraguo...........30 18. zv.: Preganjanje indijskih misijonarjev ....................30 19. zv.: Mlada mornarja povest JO SPISI ZA MLADINO.' Bob za mladi zob, pesmice Dedek je pravil, pravljice MOLITVE NIKI. Rajski glasovi: v usnje vezano ........ .30 .44 ...........1.80 v kost vezano ...............1.70 Sveta ara: v platno vezano .............. 1.00 v nsnje vezano ..............2,00 v kost vezano ................1.80 ZEMIJEVIDI. 7 Združenih držav ................ .15 Kranjske dežele .................10 Zemljevid Evrope ............... JO Velika stenska mapa ..........2JO Zemljevidi: New York. Illinois. Colorado, Kansas, Metana, Minnesota, Wyoming. West Virginia In Alaska — vsaki po ........ J25 Penil sly van la .......... .*...... JO d. . Opomba,,: Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order all postne znamke po 1 ali 2 centa, ^e pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni v ce nlku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. ' ' " Slovenic Publishing Co,, 62 CorM St., ■ New York GLAS NARODA, 29. OKT.V&L » Vdova Leruž. ^^ E-Gaborian- Prevedel ta "Glas Narod«" G. P. Francoski detektivski ronton* 50 (Nadaljevanje.) — Storil sem vse, kar sem mogel, da prekinem stike med svojo ženo in otrokom. Moji žena pa je mislila, da hočem odtujiti otroka in umrla je, gospod, z mislijo, da sem jaz zastrupil njene zadnje dneve. Umrla je vsled žalosti, a kot svetnica, brez pritožbe in brez mrmranja ter z odpiuvanjem na svojih ustnicah ter v svojem srcu. <**eprav se je Daburonu mudilo, kajti preobložen je bil z delom, si vendar ni drznil prekiniti starega gospoda ter ga le prosil, naj na kratko iM.jii.sni glavne točke cele zadeve. Vedel je, da daje edi-nole mrzlica temu staremu človeku moč, katero je kazal in da bo temu vshičenju najbrž sledilo pope-no izčrpanje. Hal se je, da ne bo mogel stari mož zopet pričeti, če bi ga le enkrat prekinil. — .laz ni.iein ime' niti ene solze za njo, — je nadaljeval stari grof. — Kaj je bila ona v moj »m življenju? "Vir žalosti in neprestanega kesa. Božja pravica, ki se ne briga za človeška nagnenja, pa se je strašno osvet la. Nekega dne sem dobil obvestilo, da me je Valerija varala in d;: iue je varala že dolgo časa. Izprva nisem hotel vrjeti, kajti to :,e mi je zdelo nem. goče, naravnost absurdno. Preje bi dvomil o samem sebi kot o njej. Potegnil sena jo r neke navad-uc delavnice, kjer je morala «1elaU po šestnajst ur na dan. Ker je šlo \ preteklosti vse gladko, se je moj razum upiral vsakemu dvomu glede njene zvestobe. Na noben način nisem mogel biti ljubosumen. Kljub tem upa sem se pričel zanimati za celo zadevo ter padel eelo tako globoko, tla sem naj<-l detektiva, ki je zasledoval vse njene korake. Tedaj pa seiu izvedel resničo. Ta nesrečna deklica je imela ljubimca ter ga imela /e več kot deset let. Pil je kavalerijski častnik. Prihajal j** v njeno hišo na z< lo previden način. Ponavadi je odšel krog polnoči, a včasih je preživel z njo ce!t> ter ter odšel šele zjutraj. Ker je bil v neki garnizip v bližini Par;za, je dobil večkrat dopust in v takih shu-ajih je ostal v njeni hiši ter spioh ni odhajal ven. Nekega večera sc mi moji špijoni sporočili,»da se nahaja tam. Pohitel sem v njeno lršo. Moja navzočnost je ni niti malo presenetila. Sprejela me je kot ponavadi ter me objela. Mislil sem že, da so me moji špijuiii varali. Hotel sem ji povedati vse, a tedaj sem zapazil na klavirju par rokavic kot jih nosijo kavalerijski častniki. Ker nisem hitel imeti nobenega prizora, in ker sem vedel, do kakih skrajnosti me lahko zavede moja silna jeze, sem odšel brez slovesa. Od takrat noprej je nisem videl nikdar več. Pisala mi je. a jaz nisem niti odprl njenih pisem. Poskusila je priti do mene, a zaman. Moji služabniki so dobili povleja, katerih si niso drznili kršiti. Ali je bil to v resnici grof Commarin, proslul radi svoje ošab-nosti ,svoje reserviraiiosai, ki je govoril o svojem življenju tako odkrito, brez vsakega pridržka? In komu je razodeval vse to? Popolnemu neznancu, tujcu Nahajal se je v enfiu onih obupnih položajev, ki meje na blaznost, ko nas zapusti vsak pomislek in ko moramo najti izhod za svoja prekipevajoča častva. Kaj ga je brigala sedaj ta skrivnost, katero je nosil tako pogumno skozi tako številna leta? Oprostil se je tega bremena kot človek, ki je potrpežljivo nosil svoje breme, ki pa s«* jc naveličal ter ga vrgel proč, da postane plen prvega, ki bi prišel mLrao. — Nobena stvar — je nadaljeval stari grof — se nc- more primerja tis trpljenjem, ki je sledilo nato. Bil sem navezan na to žensko z vsemi svojimi čustvi. Bila jc kot del mene samega. Ko sem se ločil od nje, se mi je zdelo, d;: sem iztrgal l*os mesa iz svojega l istnega telesa. Ne notem vam obrazložiti kakšne mučune strasti je vzbujal v meni spomin nanjo. Zaničeval sem jo, a hrepenel po njej na enako strasten način. Prav do današnjega dne sem ohranil v svojem srcu njeno sliko. Sovražil sem jo, a jo kljub temu ljubil. Nisem je mogel pozabiti in prav do današnjega dne se nisem mogel sprijazniti z mislija si je postavil trajen spomenij:. Različna narodna društva so izgubila ž njim neumorno delavnega odbornika, časopisi in leposlovni listi zvestega sotrudnika, siromašna mladina pa svojega podpornika in ljubitelja. Podlimbarski je bil Jugoslovan z dušo in telesom; ljubil je svojo domovino nad vse in je tudi v tujini — kot avstrijski Častnik ni zatajil, kar je zagrešilo toliko naših sinov ravno v njegovem stanu. bil je mož značaj, ki se ni bal pokazati svoje narodne zavesti, ki mu jo je vlilo v srce že v zgodnji mladosti čitanje slovanskih, v narodnem duhu pisanih knjig, tudi kadar je bilo nevarno LTmrl je Podlimbarski, umrl v daljni tujini — in v tujini počivajo njegove kosti. Vidim pa v duhu čas, ko bodo poleteli sokoli čez gore in vodili može tja do njegovega groba, da preneso njegove zemske ostanke v domovino, ki jo je ljubil in zanjo umrl. . . Sklepam in kličem: Spominu Podlimbarskega, velikemu p\ate-lju - mučeniku, neumornemu narodnemu delavcu, dobrotniku in ljubitelju siromašne mladine, možu značaju slava! Ljubljana. 3 oktobra. Danes ob devetih dopoldne so izkopali smrtne ostanke dn\ 24. avgusta 1915 za vojaškim streliščem ustreljenega narodnega mu-cenika, posestnika in gostilničarja na Dovjem, gosp. Ivana Brenceta. Mal borovec kaže še mesto, kj«r je padla nedolžna žrtev avstrijske justice, v soseščini pa je še okoli 20 grobov nesrečnih žrtev Zemske »»stanke mučenika Brenceta so položili najprej v pločevinato in nato v leseno krsto in jo položili v skladišče vojaškega strelišča. Na krsti je ležal vene^ r. napisom: "Zadnji spomin od bridko užaloščenih hčerk", poleg njega krasen sveč venec narodnega župnika Aljaža in še drugi venci. Ljubljana je priredila spominu neustrašenega narodnega mučenika veličasten pofrrc-fr\stroške pa je prevzelo predsedništvo pokrajinske uprave. Že kmalu po četrti uri so začele romati proti strelišču velike množice ljudstva, kt so obenem posetile fudi grobove ostalih žrtev. Po prihodu duhovnikov je zapel pevski zbor "Ljubljane" žalostinko *'IJsliši nas", po obredih pa "Nad zvezdami". Mrak je že legel nad Ljublja- no, ko se je razvil izprevod. Otvo-rila ga je sokolska konjenica, za katero je korakala godba dravske divizije, nato Sokolstvo z zastavo. Dvovprežni mrtvaški voz je sprem Ijala častna sokolska straž ana konjih. Za vozom so stopali najožji in -bližnji sorodniki in znanei pokojnika z Dovjega, nato 'Ljubljan ski Zvon" z zastavo. Sprevoda so se udeležili zastopniki pokrajinske uprave pod. vodstvom oddel-nega načelnika dr. Baltiča, načelniki vseh državnih uradov s številnim uradniškim odposlanstvom, generalni konzul češkoslovaške republike dr Otokar Beneš, oficirski zbor, zastopniki načelstva JDS :n številna odposlanstva raznih društev in korporacij. Od strelišča do državnega kolodvora je bil na obeh straneh gost špalir občinstva. Zamolkli in turobni glasovi ljubljanskih zvonov so spremljali sprevod na vsej poti. Na državnem kolodvoru v Spod. Šiški so položili krsto v vagon. "Ljubljanski Zvon" je zapel v slovo še ganljivi žalostinki "Vigred se povrne" in "Blagor mu", nakar se je odpeljal vlak na Gorenjsko, kjer polo-že Brenceta v grob poleg njegove žene, ki je umrla žalosti za ugrabljenim jej možem. ^ ROJAKI. NAROČAJTE SE VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH NA "GLAS NARODA" NAJ- \M ERICA 1 nov. — Cherbourg N. AMSTERDAM 2^ nov. — Boulogne ADRIATIC a nov. Cherbourg AMERICA 29 nov. Bremen PARIS 2. n->v. — Havre ADFIATIC 30 no". — Ch&rbourg XRABIC % nov. — Cijnoa MONGC LI A 1 dec. — Hamuburg 'SARMANIA 5 nov. — Cherbourg LAPLAUO 3 dec. — Cherbourg FINLAND 5 nov. — Oh-^bourg CARMANIA 3 dee. — Cherbourg JLYMPIC 5 nov. — Cherbourg PRES. WILSON S. ue — Trst rilNNEKAHDA 5 nov. — • Hamburg HUDSON 3 dec. — Bremen WASHINGTON S nov.* — Cherbourg i J OCRDAM 3 dee. — Boulogne lOCH AN. BEAU S nov. — Have ARABIC 6 dec. — Genoa 3ELVEDCRE 9 nov. — Trst G. WASH TON a dec. — Bremen 3RBITA 12 nov. — H.-mourg SAXONIA 8 .dec. — Hamburg 'OTOMAC 12 na«. — Bremen FINLAND 10 dec. —- Cherbou i 3EGIN A 12 nov. — Genoa PR. MATOIKA 10 d?c. Bron-, en ROTTERDAM 12 nov. — Boulogne OLYMPIC 10 lee. — Cherbourg -A^AYETTE 12 nov. — H a vre ROTTFUDAM 10 dec. — Boulogne tQOITANIA 1» nov. — Cherbourg ORDUNA «0 dec. — Hamburg »OTi,LAND 17 nov. — Genoa SAXONIA 13 dec, — Cherbou. g LA TOURAlNE 1» nov. — Havre AQL'ITANIA 13 dec. — Cherbourg ZEELAND ft nev. — Cherbourg M'NNl'KAHDA 15 dec. — Hamburg 'OTOMAC 19 nov. — Breman 7EELAND 24 de- — Cherbourg 1YNDAM 19 nov. — Boulogne RYNDAM 24 dec. — Boulofre VlANCHURTA 23 nov. — Hamburg ORBITA 24 dec. — Hamburg 'ARIS 25 nov. — Cherbourg ADRIATIC 28 dee. — Cherbourg \ROENTINA 26 nov. — Tr*t N. AMSTERDAM 31 dec. — Boulogne < ROCN LAND 26 nov. - Havre POTOMAC 31 dec. Bremen 1ROPESA 26 nov. — Hamburg ARGENTINA 12 Jan. — Tret ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV < Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. Slede cen za vozne listke in TOe drugo pojasnila, obrnite se na tvrdko: •HANK SAKSER STATE BANK. 82 Cortlandt St., New York Naznanilo. ponecr irs Making [position Dr. LORENZ Jugo»»7ovanski generalni konzulat v New Yorku obvešča vse prizadete, da je postava o taksah z dne 27. junija tega leta stopila v veljavo 1. tega laeseca. Izza prvega ok*obra so take oziroma pristojbine sledeče: za prošnje 40 centom; za priloge, tikajoče s« prošenj, VBaka 10 centov; r.a izdajanja, podaljšanje ali obnovitev potnega lista: za šest mesecev 2 dolarja j * za eno leto £ dolarje« za potno knjižico 1 dolar. OPOMBA. Pri izdajanju ali obnavljanja potnih listov je t/eba plačsli or.stojbino tudi za čas, ko ni bil potili list obnovljen ali ker ni bil pravočasno vzet. Vsled tega moraji*.- državljani prajšnje kraljevine Srbije plakati za vsakih šest meseceT izza prihoda v Ameriko do danes po dva tolarja in dva dolarja za bodočih šest mesece". Državljani Južae Srbije plačajo takso kot Srbijinci, toda ta taksa se jim račuru od 1. ;anuarja 1913. Osebe iz vseh drugih, pokrajin, katere danec tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev. Sroov i» HrvatoT- i^iajo plačati »d 1. januarja 1919 pa do danes zn vaakih seat meseccv po dva do arja in dva dolarja ža prihodnjih šest mesecev. One ©£