Poitnlna platana v gotovini Leto LKIVo, što 69 Ljubljana, petek a?, marca I93I Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — taaerati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati peUt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj-*. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica tt. 5 Telefon št. 3122. 3123, 8124, 3125 in 3128. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. <— Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubi jam št. 10.351. MUSSOLINI O AGRARNIH PROBLEMIH Problem svetovnega gospodarstva: Ali na] s žita ali pa poveča potrošnji zmanjša produkcija kruha Rim, 27. marca. V palači mednarodnega agrarnega instituta v Rimu je bila včeraj ob prisotnosti zastopnikov 46 držav z nagovorom italijanskega ministrskega predsednika Mussolinlja otvorjena mednarodna žitna konferenca. Rim, 27. marca. AA. Agencija Štefani poroča: Predsednik italijanske vlade Mus-solini je o tvoril drugo mednarodno konferenco za žito z naslednjim govorom: Ko sem o tvoril prvo mednarodno konferenco za žito 25. aprila 1927, sem izjavil, da je moja vlada predlagala mednarodne konference za žito zato, da razširi mednarodno sodelovanje na povsem določena področja svetovnega gospodarstva. Sedaj vidim z zadovoljstvom in to mi boste potrdili, da je ta naš namen uspel. Željeno sodelovanje je danes v bohotnem razvoju. Današnji svečani sestanek mi dokazuje, da smo se sestali na področju, kjer mora socialni napredek dovesti do tega, da bomo osvoboditi ljudi individualnega pojmovanja gospodarstva in od nepopustljivega stališča ozkosrčnih sebičnežev. Razumništvo mora sodelovati pri ukrepih, ki so potrebni, da se popravi položaj delovnega človeštva, želim zato, da ta moj nagovor, ki naj bo kratek, razumete kot pozdrav in kot željo, da bi ta konferenca rešila vse naloge, ki so postavljene, s čustvom globokega spoštovanja in z znanstvenim poštenjem. Doslej so se o teh vprašanjih pod znanstvenim imenom pojavljala razna teoretična mnenja, fraze in predsodki preživelih šol. Ni mi na tem, da bi zmanjšal vrednost kakršnegakoli načela gospodarske teorije, vendar pa veste, da so znanost pogosto izkoriščali za opravičilo raznih zahtevkov na račun gospodarsko šibkih slojev in da so bili v službi interesov, ki so pogosto politične narave. Pogostokrat pa take teorije sploh ne žive dolgo, ker jih izkušnja potisne v ozadje. Sedanja konferenca je v položaju, da vsestransko uspe. Na povabilo mednarodnega poljedelskega zavoda so tu zbrani odposlanci raznovrstnih vlad, ugledni zastopniki vseh poljedelskih držav kakor tudi predstavniki najuglednejših mednarodnih ustanov. Njihov sestanek je namenjen proučitvi najrazno-vrstnejših stališč. Ako upoštevate dokumente, ki jih je zbral zavod iz dela posameznih strokovnjakov, boste spoznali, da je konferenca poučena o vseh dogodkih in o stanju posameznih poljedelskih vprašanj. Konferenca naj reši vsa ta vprašanja v zadovoljstvo čim večjega števila držav in narodov. Drugi moment, ki govori v prilog sedanje konference, je zavod sam, ki je konferenco organiziral. Zavod je po svojem znanstvenem delu strogo objektiven ter izven obsega kakršnegakoli pritiska in vsakršne sugestije, ki bi izhajala iz raznih političnih stališč. Zato je tu najprimernejše mesto, kjer se lahko sestane-jo ljudje raznih nazorov pri reševanju vprašanj skupnega interesa. Kar se tiče novih mednarodnih razmer je treba upoštevati dva momenta. Razni politični dogodki in znaki o tem, da je dosedanja gospodarska depresija popustila ali celo ponehala, opravičujejo najlepše nade. Ako je res, in v to čvrsto verujem, da so gospodarske razmere odločilnega pomena za splošni položaj, potem je jasno, da morajo splošne razmere učinkovati tudi na gospodarstvo, že to kar so predla- Carinska unija ČSR in Poljske češki agrarci predlagajo kot odgovor na avstrijsko-nemški carinski sporazum osnovanje carinske unije 6SR in Poljske Praga, 27. marca. Glasilo češke agrarne stranke »Kenfcov« se bavi v uvodniku z nevarnostjo, ki jo prinaša za češkoslovaško narodno gospodar* stvo avstrijsko*nemška carinska uni* ja, ter naglasa, da Češkoslovaška ne sme čakati prekrižanih rok, kako se bo stvar razvijala, marveč mora takoj odločno nastopiti. Proti nemškemu carinskemu bloku je treba osnovati slično obrambno or* ganizacijo. List sodi, da je Poljska v enakem položaju kakor Češkoslova* Ška, in se mu zdi za to najprirodnej* Še, če bi se osnovala proti nemški Če* škoslovaško?poljska carinska unija. Če bi bila Velika Nemčija, ki jo pred* stavlja avstrijsko * nemška carinska unija, zagvozdena med 40 milijonov Francozov na zapadu, 40 milijonov Italijanov na jugu in 40 milijonov slo* vanske unije med Češkoslovaško in Poljsko, bi bil položaj popolnoma drugačen. Res je, pravi »Venkov«, da obstojajo med Češkoslovaško in Poljsko razni spori, ki so konkurenčnega zna* čaja, toda spričo nevarnosti, ki grozi obema državama, je treba pozabiti na te malenkosti ter se združiti v složni obrambi pred nemško gospodarsko nadvlado, ki resno ogroža obojestran* sko gospodarsko eksistenco. „Če Avstrija in Nemčija odklonita Hender-sonov posredovalni predlog bo treba zadevo zelo resno proučiti,« izjavlja g. Henderson — Pomisleki avstrijskih strank ostale evropske države. Dunaj, 27. marca. AA. Snoči je bil objavljen naslednji službeni komunike: »Kakor je zvezna vlada obrazložila inozemskim poslanikom glavne smernice carinskega sporazuma med Avstrijo m Nemčijo, tako Jih je predložila tudi glavnemu parlamentarnemu odboru. — Načelniki parlamentarnih skupin so sporazum sprejeli v načelu in so soglašali s carinsko unijo z Nemčijo. Pri tej priliki so zahtevali, naj bi se ugodilo nekim posebnim avstrijskim zahtevam, pač pa niso vztrajali na takojšnji diskusiji o teh vprašanjih. Vlada bo o teh vprašanjih v stalnem stiku s šefi sku- Pariz, 27. marca. AA. Angleški zimami minister Henderson ostane v Parizu do petka, da počaka na odgovor Avstrije in Francije, ali sta pripravljeni predložiti carinski sporazum Svetu Društva narodov. Ko so Hendersonu dejali, da po vesteh iz Berlina in Dunaja Nemčija in Avstrija odklanjata njegov predlog, je Henderson odgovoril, da ne veruje, da bi bila to zadnja beseda. »Če M pa bilo tako, tedaj bi morali zelo resno proučiti položaj«. Dunaj, 27. marca. AA. Listi poročajo, da je rumunski poslanik Predicianu obiskal avstrijskega ministra za zunanje zadeve dr. Schobra in mu sporočil, da želi rumunska vlada besedilo carinske pogodbe med Avstrijo in Nemčijo, da bi jo mogla proučiti. Dr. Schober je odgovoril, da gre za gospodarsko regionalno pogodbo in da bosta obe vladi pogodbo predložili evropski komisiji s povabilom, da pristopijo k pogodbi še pm. Iz drugega vira pa se doznava, da so šefi strank, zlasti krščanski socialci izrazili resne pomisleke proti carinski uniji in priporočili, naj se vlada ne prenagli in zlasti ne izziva velesil, ker bi moglo to zelo kvarno uplivati na mednarodni položaj Avstrije« gale evropske države na zasedanju odbora za proučavanje evropskih vprašanj, nudi obilno gTadivo, tako da vemo, kaj lahko zahtevamo in želimo od te konference. Nočem prejudicirati konferenci, vendar naj opozorim na dejstvo, ki zasluži polno pozornost. To dejstvo se tiče programa, ki je v tem, da proučite med drugimi vprašanje, ali Izvira denarna kriza Iz prevelike proizvodnje aH pa iz nezadostne potrošnje. Gre za to, ali se pridela preveč žita ali pa je potrošnja kruha premajhna. Dokumenti, ki jih boste proučili, dokazujejo, da bi normalna porast prebivalstva na svetu zmogla povišan pridelek pšenice, kakor to izpričujejo statistike zadnjih let. Zivljenski standard kmeta in meščana se je po vojni zboljšal, toda zdi se, da je produkcija žita še bolj napredovala. Zato nastaja vprašanje, kako urediti pridelovanje žita, da bo odgovarjalo kretanju prebivalstva. To vprašanje je zelo važno. Dejansko že obstojajo ustanove, ki razvijajo propagando, da se čim manj zemlje pose-je. Ker se mora konferenca baviti tudi s takimi socialnimi vprašanji, je na mestu, da ga prouči s primerno točnostjo. Gre za to, aU naj se zmanjša površina posejane zemlje nasvetu ali pa naj se kaj drugega pokrene. Gotovo je, da tega vprašanja ni mogoče rešiti samo s stališča trgovine in pridelovanja, marveč obenem s stališča potrošnje in da je potrošnja ultirna ratio vsakega gospodarskega udejstvovanja. Zato je odveč govoriti o zmanjšanju pridelka, dokler je toliko ljudi na svetu, ki trpe pomanjkanja in ki nimajo kaj jesti. Zahvaljujem se vam za pozornost, ki ste mi jo posvetili pri teh mojih besedah in želim popoln uspeh delu konference. Ljapčev obolel Sofija, 27. marca. Ministrski predsednik Ljapčev je nenadoma zelo nevarno obolel. Zdravniki so ugotovili vnetje ledvic in so priporočali bolniku zdravljenje v Karlovih Varih. Bolezen Ljapčeva je izzvala v vladnih krogih veliko vznemirjenje, ker bi moral Ljapčev prihodnje dni predložiti in utemeljiti v Sobranju zakon o volilni reformi. V vladnih krogih se boje, da bo imela Ljapčeva bolezen velike politične posledice in ne izključujejo možnosti, da pride do temeljitih izprememb. Nemiri v Indiji Lucknow, 27. marca. AA Pri nemirih v Cawnpuru je bilo ubitih 112 oseb in 500 ranjenih. Demonstranti so napadli več Evropcev in ubili več oseb. Po ulicah pa* trolirajo angleške čete. Lokalne oblasti se pritožujejo, da ni dovolj vojaštva na razpolaga V mestu je uvedena najstrožja cenzura. Železniške in brzojavne zveze s Cawnpurom so prelu* njene. Gandhi je v Karachiju izjavil, da ostro obsoja izgrede. Rangoon, 27 marca. AA. V okrajih Tharrawaddy in In se in v Birmi je b !o pri zadnjih bojih ubitih 28 upornikov. Včeraj so napadli policijsko postajo. Pri tem je bilo ubitih več upornikov. Vstaši so iz za» sede napadli vojaškega zdravnika dr. Aivarda in njegovo spremstvo, pri čemer sta bila ubita dva upornika. Zdravnik je bil hudo ranjen. Belgijski kralj v Pariza Paril, 27. marca. AA. Semkaj je prispel belgijski kralj Albert. Predsednik republike je povabil belgijskega kralja na obed Zvečer je belgijski kralj odpotoval v Bruselj. Pri prihodu kakor pri odhodu iz Pariza so bile belgijskemu kralju izkazana vojaške časti. Kraljevskega gosta so pozdravile ogromne množice. Najdba krone zadnjega georgijskega kralja Moskva, 27. marca. V severnem Kavkazu so kmetje v nekem cestnem jarku našli krono, v kateri so pozneje strokovnjaki spoznali krono zadnjega georgijskega kralja Iraklija. Krona je bila pred republiko v nekem muzeju m je od tam izginila na nepojasnjen način. Vredna je baje 200.000 rubljev. Novi ameriški konzul v Beogradu Beograd, 27. marca. AA Vlada Zdru> ž enih držav severne Amerike je imeno* vala g. Reed Paige Clarka za svojega kon* zula v Beogradu. Naša vlada mu je izdala eJcsekvatur 12. februarja t L 1 Razorožitvena debata v angleškem parlamentu Angleška spodnja zbornica odobrava postopanje delavske vlade v razorožitvenem vprašanju ter Hendersonovo stališče glede na avstrij- sko-nemški carinski sporazum London, 26. marca. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je stfr Doctaki Mac* lean govoril o svetovni razorožirveni kon* ferenci. V debati je govorilo mnogo čla* nov zbornice, ki so vsi obljubili vladi poti* poro in povdarjali važnost sporazuma v vprašanju razorožitve. Sir Donald Mac lean je v svojem govo* ru omenil carinski sporazum med Nemci* jo in Avstrijo in pozdravi] zunanjega mi* nistra Hendersona, naj se o tem sporazu> mu razpravlja prijateljsko v Društvu na* rodov. Govornik je izrazil upanje, da se bo končala uničujoča carinska vojna med narodi, ki povzroča tekmovanje v oboro* zevanju bolj kakor vsi drugi spori med narodi Govoreč o razorožitvi je dejal, da je oživi j en je trgovine in omiljenje brez* poselnosti v veliki meri odvisno od ome* jitve oboroževanja. Prihodnja svetovna razorožitvena konferenca stoji pred ogromno nalogo in gotovo je, da bodo angleški delegati uživali podporo vse An* glije. Če konferenca ne bo uspela, bo umi* cena civilizacija. V imenu vlade je govoril podtajnik za zunanje zadeve Dal ton, ki je dejal, da ne more o nameravani avstrijsko^emski ca* rinski pogodbi ničesar novega poročati. Edino more reči, da Henderson želi, da »i se pokret za znižanje evropskih carin ne Izjalovil. Angleška vlada meni, naj se vsa sporna vprašanja predlože svetu Društva narodov. O razorožitvenem vprašanju je izjavil, da ugotavlja z veseljem, da pri* znavajo vse stranke potrebo omejitve oboroževanja. Vlada bo nadaljevala srvoje delo z zavestjo, da ima za seboj vse stranike. Sar Austen Chamberlain je izjavil, da se konzervativci pridružujejo upanju, da bo svetovna razorožitvena konferenca uspela. Nato je govoril o avstrijstko*nem* škem carinskem sporazumu in dejal, da imajo drugi narodi, ki so se udeležili kon* ferenc za carinsko premirje, pravico za* htevati pojasnila o načrtu, ki je dozorel tajno, ko so se nadaljevala pogajanja za ožjo zvezo med evropskimi narodi. Cham* berlain je nadalje izrazil mnenje, da sta pokazali Avstrija in Nemčija malo diplo* matakega takta, ker nista o svojih name« n;h obvestili že prej drugih držav. Zato se popolnoma strinja z ministrom Hender* fonom, ki se je odločil, da spravi to za« devo pred svet Društva narodov. Zapletene špekulacije s ponarejenimi listinami Žrtev dobričina Janez Pance — Oblasti so spretno vodili za nos LJubljana, 26. marca MaM kazenski senat deželnega sodišča je danes pod predsedstvom 8. o. s. g. Ivana Kralja razpravljal o zapleteni aferi ponarejanja privatnih listin, s katerimi je bdi oškodovan posestnik Ivan Pance na Viču za 10.500 Din. Zadeva je bila najprej predmet dolgotrajne civilne pravde pred deželnim sodiščem. Zadnje dejanje te pravde pa se je danes zaključil pred kazenskimi sodniki. Razprava je bila mestoma prav dramatična, zlasti ko je nastopil Janez Pance kot glavna priča Državni tožitelj dr. Fellacher je zaradi zločinstva napravljanja lažnih listin odnosno prestopka obtožil 5 oseb, stanu-jooih na Viču. Vodilne osebe v zapleteni aferi so tesarski poldr Ivan Skublc, rojen na Vicu, sedaj v Karlovcu, Andrej Končan, posestnik v Kozarjah in Alojz*j Skn-bic, mizar na Viču. Tesarski polir Ivan Skublc je obtožen, da Je napravil trd lažne listine in sicer: vpo trdilo«, s katerim potrjuje Janez Pance, da mu je posodil Ivan Skubic 7000 Din, »pogodbo«, v kateri odstopa Pance zaostanek svojega dolga 4700 Din mesto plačila Ivanu Skubicu 35 smrek v gozdu »Kreveljca« v 7%. Saški in dopis na Zadružne opekarne na Viču, v katerem po zirva Pance opekarno, naj izroči na njegov (Paneetov) račum Janezu Končanu 13.000 zidakov in 2000 strešnikov. Od teh listin Je dve vporabil zase, tretjo sporazumno z Andrejem Končanom, ki jo je naročil. Dva druga sta podpisala listine kot priči. Obtožnica navaja v razlogih, da je jeseni 1929 ponudil prvi obtoženec Ivan Skubic lesnemu trgovcu Josipu Prelesniku v gozdu »Krev-ljica« y 2feor. Šiški 33 stoječih smrek v nakup. Zadnji je dal Skubicu za smreke v gotovini 7235 Din. Ko j*h je začel podirati, se je zglasil lastnik gozda Pance, ki je sekanje po policiji ln svojem odvetniku pok. B u lovcu prepovedal. Prelesnik je res nehal sekati, potem pa je sekanje nadaljeval, ko mu je Skubic pokazal prvi potrdili. S temi lažnimi potrdiM je prvi obtoženec prevaril policijo, ki ga je sprva aretirala zaradi prodaje smrek in ga je izpustila, ko ji je predložil potrdili. Trgovec Josip Prelesnik, doma iz Zdenske vasi na Dolenjskem, je iz Pancetovega gozda odpeljal 33 smrek. Pance trpi okoli 10.500 Din. Obtoženci vsi trdijo, da sta prvi dve listini pristni, da so bili pri pogodbah navzoči in da je Ivan Pance podpisal listini. Prvi obtoženec je pozneje tožil Ivana Panceta zaradi žaljenja časti Ln je bil Pance oproščen. Pance je že v preiskavi odločno zanikal, da bi bil podpisal kako pogodbo in si tudi ni od Skubica izposodil 7000 Din. Obtoženec Andrej Končan, ki je poročil nec hčerko Janeza Panceta — ima v Kozarjah svojo hi&o. Potrebno opeko je naročil na Viču pri združenih opekarnah, katerim je predložil garancijsko izjavo Janeza Panceta. Izjavo je pisal in podpisal Ivan Skubic. Vsi obtoženci so krivdo tajili. Glavna priča Pance je odločno izjavil, da ni podpisal nobene Listine in da si ni izposodil denarja pri prvem obtožencu. Po dokaznem postopanju je predsednik proglasil sodbo, po kateri so zaradi zćile in vse bo končano. Stru* hotni trenutki. Toda zgodil se je »čudež«: v zadnjem hipu so ustavili eksekueijo, da so pomiioščeni. Ostudna, v naprej preraču* njena komedija s smrtjo in predsmrtnimi mukami, s katero je hotela »modra« oblast vzgojiti te upornike v dobre državljane .. . Do smrti je ostalo v Dostojevekem nekoliko tega predsmrtnega trepeta ... Toda prave strahote so se šele pričele. Poslali so ga vklenjenega v Si4>irij«o in od* dali v katorgo, kjer je polna štiri leta oprav; ljaJ najtežje delo. Okrpg sebe je imel same zločince: morilce, roparje in druge zveri v človeški podobi, in teh 150 tovarišev je -z globokim prezirom zrlo nanj, »plemiča«, »inteligenta«, ki je bil postavljen v isto vrsto z navadrvim pocestnim razbojnikom. Muke tega življenja poznamo iz knjige »Za* r/iski rz mrtvega oV>ma«, toda po novejših raziskavanjih je Dostojevskij v tem spisu svoje tovariše kaznjence ponekod ideaHzd* ral; v resnici so bila zlasti prva leta pravi pekel. Da ni zblaznel med temi 150 sovražs niki. je pripisati samo dejstvu, da je bil stalno zatopljen vase in je preživljal v svo* jem večno snujočem duhu krizo vseh dote* danjih svojih idej in nazuranj. V Sibiriji mu je začela nastopati božjast, ki ga je po* slej spremljala d<> groba. Tudi poznejše življenje Dostojevskega je polno muk in tegob. Znano je, kako mrzlično je pisal, prodajal romane že v na« prej redakcijam listov in tako pisal pod si* lo: nakopal si je silnih dolgov, ki 6o mu postali neznosno breme. Včasih je prišlo tako daleč, da je moralo celo ženino krilo v zastavljalnico. Tresel se je pri vsakem zvoncu, tako se je bal upnikov: hišnega la* »trnka, branjevke in drugih nadlog. Po dne* vi v časi sploh ni mogel na uhoo, da se nc sreča z njimi. L. 1867. je pobegnil pred upniki v inozemstvo. Upal je, da si bo pri* igral denar za ruleto; zaman. Kljub bož* j astri im napadom, revščini in mrazu je pi* .saJ cele noči ob slabi luči petrolejki. Vedel je, kako lahko je pisati n. pr. Turgenjevu ali Tolstemu, ki sta zavela po gospodsko hi nista poznala vsakdanjih skrbi. Zato je ob* čutil težko krivico, ko se je moral z ured* niki prepirati in se poniževati, da so mu plačali 250 rubljev za tiskpvno polo. To, kar je Turgenjev dobil brez vsakega mole* dovanja. Se po smrti se mu je maščevala revščina: njegova vdova ni imela toliko de* narja, da bi slavnega pisatelja pokopala tam, kjer je hotel počivati: ob strani Nekra* sova na nekem samostanskem pokopališču. Zelo zanimivo je dr Preobraženski pri* sal tudi pisateljske kvalitete in preroške vizije F. M. Dostojevskega. Zavračal je splošno razširjeno mnenje, da je bil Do* stojevskij slab stilist; njegov slog je zelo svojevrsten in v tem je njegova odlika Za* radi tega Dostojevskij še danes vpliva na sodobne pisatelje; njegova vsakdanja. skp> raj pisarniška ruščina, jezik vsakdanjega izobraženca, jo v resnici silno zgoščen go* vor njegovega genija, besedna ritem prepri* čanega in prepričevalnega isk Helja življenj* ske resnice, ki mu ni do vnanjib okraskov in krasnoslovja. Slog Dostojevskega bo ostal Še dalje med temelji nove, sodobne H* terature. Že v Sibiriji je Dpstojevskij doživel v samem sebi novo spoznanje o ruskem na* rodu in je poslej v vseh 6vojih spisih dajal sledove te velike vere v ruski narod m Ru* sijo. Njegovi »Besi« nekoč niso bili povsem umljivi: šele danes spoznavamo, da je v njih bistri, daljnovidni duh Dostojevskega preroško zaslutil krvavo revolucijo in seda« njo neusmiljeno borbo med idejo o Bogu in materialističnim ateizmom. Ta stran pre* rokovanja Dostojevskega sc je torej izpoU nila. Dogodki pa so pokazali, da se je zgo* dilp narobe, kakor je Dostojevskij dogledal v svojih vizijah o bodočnosti Evrope, »te« ga dragega pokopališča«, katero je videl to» niti v krvi in požaru, v strahotnem izbrv* hu revolucije. Takrat bi se imela nad pozi* vinjeno Evropo dvigniti sveta pravoslavna Rusija kot njen edini svetilnik, kot nje re* šiteljica v duhu popolnega verskega prero* da. Dostojevskij je pričakoval ta zaton za* padne Evrope v dve sto letih; manj kot 40 let po njegovi smrti se je zgodilo narobe; danes Evropa ščiti svoje meje pred ruskim boljševizmom... Ali sebo vendarle zgodilo kdaj to, kar je pričakoval Dostojevskij: ali bo tudi za* pad poplavila revolucija? Kdo ve. Kakšna bo usoda pravoslavna, ki mu je Dostojev* skij pripisoval tolikanj pomembno vlogo? Tudi to še leži v temi, takisto vprašanje, kaj bo še pomenil ruski narod za slovan* stvo, ki je danes brez prave ideje in ki nima več za široke sloje nobene mikavnosti. Ali se bodo pomirili v Rusiji »besi« in se prese« liri na zapad, d oči m bo nova. prerojena Ru» sija ozdravljena prevzela svoje posranstvo? V svojem kratkem, zanimivem predava« nju se je dr. Preobraženski dotaknil cele vrste žgočih problemov, zakaj v Dostojev* sktm je cela enciklopedij a človeške misel* nosti. Večer Dostojevskega je bil večer po* globi t ve in užitka. Ljubljanski občinski proračun Poročilo načelnika finančnega odseka Ivana Tavčarja o proračunu ljubljanske mestne občine za 1. 1931 Socialno skrbstvo Naprednost občinske uprave in njen smisel za potrebe ekonomsko Šibkejših slojev, to je najširših plasti občanov, se kaže v vsakem občinskem proračunu baš v poglavju socijalnega skrbstva. Lahka nam je vest, ko polagamo račun svojega dela z ugotovitvijo, da sme v pogledu socijalnega skrbstva v dravski banovini med vsemi občinami prvi in da tudi v državi ni mesta, ki bi več dalo za olajšanje ljudske bede, kot ljubljanska mestna občina. Ako upoštevamo potrebščino občinskega proračuna iz poglavja socijalnega skrbstva in one postavke iz poglavja zdravstvenega skrbstva, ki imajo izrazito soci-jaino-političen značaj, ter končno potrebščino meščanske imovine, pridemo do vsote 5,700.000 dinarjev, katere izda mestna občina letno za socijalno skrbstvo. Ako prištejemo k tej svoti še 1,300.000 dinarjev, katere doplačuje mestna občina vsled nizkih najemnin za obrestovan je mestnih hiš, kar je iz naslova omiljenja stanovanjske bede gotovo tudi eminentno socijalno delo, potem vidimo, da izda občina letno dejansko 7 milijonov dinarjev v socijalno skrbstvene namene, ali 103 dinarje na osebo celokupnega števila ljubljanskih prebivalcev. Da pravilno ocenimo to dajatev mestne občine v socijalno skrbstvene namene, še povejmo, da so n. pr. v ljubljanski okolici povprečno izdale občine leta 1930 le 9 dinarjev nc osebo svojega prebivalstva za socijalno skrbstvo in da pri podeželskih večjih občinah dravske banovine občinske socijalne dajatve ne presegajo svote 20 Din na osebo. Izjemo tvorita samo Maribor in Celje, ki radi mnogo dajeta v socijalne skrbstvene namene, če tudi ne dosegata* v tem pogledu ljubljanskega mesta. Občinsko socijalno skrbstvo je dvojno: Preventivno, kjer skuša občina v kali zadušiti vzroke socijalne bede in zla. Tu sem spada predvsem velik del mladinskega skrbstva: kot oskrba v dečjih zavodih, domovih in vzgojevališčih, počitniške kolonije, rejnine za otroke v najnežnejsi do- bi starosti do zaključka šolske dobe, preskrba s hrano, obleko in obutvijo. Tudi precejšen prispevek mestne občine za protituberkulozno ligo spada pod to panogo socijalnega skrbstva. Drugo skrbstvo občine pa je, da poseže vmes in pomaga, kjer je že največja socijalna beda in zlo nastopilo in kamor spada predvsem starostna preskrba ter podeljevanje rednih in izrednih podpor v blagu in denarju obubožanim občanom. Pri mestni občini je bil tekom zadnjih let odkar posluje sedanja občinska uprava zgrajen že cel sistem socijalne preskrbe in se podeljevanje podpor ne vrši več slučajno, brez reda in načel. Potrebno pa je, da se ta sistem socijalno političnega skrbstva še izpopolni, kajti ni dovolj, da ima socijalno skrbstvo na razpolago milijonske svote, valno in bistveno je, kako se ta denar porabi. Važno je, da svote namenjene za socijalno skrbstvo, naložimo najboljše in da prav posebno pazimo, da se malovredni izkoriščevalci in poklicni prosjaki ne okoriščajo z občinskim denarjem, ki je namenjen za najpotrebnejše in najbednejše. Mestna občina bo morala iz stališča varstva svojih občanov paziti, da podpira predvsem one, ld so na Ljubljano ekonomsko navezani, njeni stalni prebivalci. Danes prihaja že vsakdo v mestno socijalni politični urad in naj je njegovo bivanje v Ljubljani tudi le slučajno, ker ve, da od svoje občine nima veliko pričakovati socijalnega skrbstva. Kakor sučustvujejo z bedo vsakogar, se vendar ne sme zahtevati, da izvršuje s svojimi sredstvi Ljubljana socijalno skrbstvo za celo Slovenijo. Pri izvrševanju svojega dela mora imeti socijalno politični urad najožji kontakt s prebivalstvom, da se tako prepreči sleherni birokratisem. Hvalevredno je zato institucija okrajnih načelnikov, 22 po številu. Vsak teh okrajnih načelnikov in njih sosvetovalcev ima odkazan tako majhen okolfš. da lahko spozna in prouči vse pomoči potrebne svojega okoliša in jih pritegne v evidenco svoje oskrbe. Le to bi želeli, da se te zaupnike socijalno-po-litičnega skrbstva še bolj pritegne k sodelovanju. Nujno potrebno bi tudi bilo, da bi se v Ljubljani pod okriljem mestne občine ustanovil skupen posvetovalni svet vseh dobrodelnih ustanov m društev v Ljubljani. Kajti nekontrolirano in razdvojeno socijalno delo, ne vrši uspešno svojih nalog. Kot bližnje naloge socijalno-politične-ga dela v Ljubljani bi imenovali: spopol-nitev dnevnih zavetišč, razširjenje mestnega zavetišča za onemogle, zgraditev stalnih počitniških kolonij, zgraditev dečjega zavetišča in ustanovitev javne kuhinje. V oskrbi zavetišča za onemogle je sedaj 251 oskrbovancev. V socialno-politič-nem uradu je pa vse polno utemeljenih prošenj, ki jih ni mogoče rešiti, ker je zavod prenapolnjen. Izdelani so idejni načrti za razširjavo zavetišča za 70 postelj, že na eni prihodnjih sej bo imel občinski svet priliko sklepati o razširjavi zavetišča za onemogle. Finančne težkoče bodo premostljive, ker je nekaj denarja že zbranega. Počitniške kolonije se ne bodo mogle več dolgo nastanjevati po deželi v raznih šolah. Misliti bo na stalne prostore za kolonije, da bodo lahko vse nudile otrokom v zdravstvenem in vzgojnem pogledu. Zdrava je tudi misel, da se kopališče v Mednem uporabi za »popolnitev institucij počitniških kolonij in nameni sicer zdravim, a zraka in prostosti željnim otrokom. Velika je potreba po dečjem domu, da bi mestna občina lahko dala v oskrbo otroke vsaj za ono dobo, predno jih odda v privatno oskrbo. Socialno-politični urad je stalno v zadregi, kam takoj z otroki, ki so nenadoma prepuščeni oskrbi občine. Tudi z javno kuhinjo ni odlašati. V mislih imamo tako kuhinjo, kjer bi dobili priprosto, a zadostno hrano oni, ki so prišli trenutno v bedo vsled bolezni v hiši ali vsled brezposelnosti. Sedaj se po večini vse te socialne pomoči potrebne občane podpira z denarjem. Izkušnje pa uče, da je denarna podpora večkrat zapeljiva za nepravilno potrošnjo. Večkrat bi nakazilo hrane bolj zaleglo. Mariborska mestna občina že ta način socialnega skrbstva izvaja. Izredne denarne podpore tam niso tako običajne kot v Ljubljani. V Mariboru se izda po 200 nakazil dnevno za hrano, ki se proračunava po 4 Din za porcijo. Industrija in proračun dravske banovine Zveza rrodustrijcev na slovenskem ozem= lj.u kraljevine Jugoslavije v Ljubljani je po= slala svojim članom okrožnico, v kateri pravi: Po objavah v naših dnevnikih je g. mi* nister financ 22. t. m. odobrrl proračun dravske banovdne za 1931*1932. Pri tem znaša proračun občih banovinskih izdatkov in dohodkov Din 116,355.699. proračun iz* datkov banovinskrih podjetij, ustanov in zavodov pa Din 56,116.421. in menda znaša istotoliko tudi proračun dotičnih doh^d* kov. Zato bi znašala celotna proračunska rfvota Dm 172,472.120. Te številke je treba primerjati s predlogom ban^Tvvndkega pro# računa, kakor se je oforavnavarl v Kanskem svetu in predložil kraljevski vladi v odo* bratov. Glasom predloga naj bi znaša! pro* račun občih ban. icpdarkov in dohodkov Din 119,964.015. proračun banovinskih ppdjetij, ustanov in zavodov pa Din 109,487.844, skupaj tedaj Din 229,451.859. Potem takem se je prvi del proračuna napram predlogu znižal za Din 3,608.316, drugi del proračuna pa za Din 53,371.423. Omcrujanio še, da je v drugem delu prora* čuna (proračun izdatkov in dohodkov ba? novinskih podjetij, ustanov in zavodov) tvoril bistveno ppstavko cestni fond z iz« datki m dohodki po Din 45,350.000 Med dohodki cestnega fonda je figuriral vagon* ski davek z donosom Din 14,500.000. Banovinski proračun za lansko leto je bil istotako sestavi jen v dveh delih, in je znašal prvi del proračuna v izdatkih in do« hpdkih Din 136.062.286, drugi del proračuna (banovinska podjetja in ustanove) v izdat* ki h Din 29342.793, v dohodkih pa nekaj več. Zato je znašala skupna svota lanske* ga proračuna v kz da tki h Din 165,405.025. Če primerjamo to številko z vzporedno šte* vil k o novega proračuna, vidimo da je npvi proračun navzlic znatnim korekturam, ka* tere je izvršila kraljevska vlada, napram lanskemu še vedno večji za Din 7,067.095. Priznavamo, da so te primerjarve še la* bitne, ker nimamo točnih obvestil o kon* strukohji korigirane^« banovrnskega prora* čuna. V enakem položaju kakor mi, sp tudi druga zastopstva interesentov, — ki isto* tako niso imela in nimajo možnosti vpogle* da v to materijo. Lahko pa računamo s tem. da bodo stvari jasnejše, črni izideta bano* vinski proračun in uredba glede banpvvn* skesa proračuna za leto lq31*l°32 v Sluz* benem listu kr. banske uprave dravske ha* novine. Mi smo že v okrožnici St. 1035 10. marca t. 1. opozorili, da je ostala banovinska tro« sarina na potrošek premoga neizpremenje> na v lanskoletni izredni višini, d očim se e banovinska trošarina na kpnzum olektrič* nega toka več kot podvojila. V7 soglasju z drugimi gospodarskimi korporaci jami smo mnenja, da naj bi se te davščine, ki nepo« sredno obremenjajo produkcijo, čim preje ukrndle. Morda bi bili v tem prizadevanju uspeli, če bi nas interesirana podjetja pra* vpčasno podpirala s spomenicami na pri* stojna ministrstva. Mi bomo ob pravem času člane opozorili, da sc bo odprava teh davščin dosegla vsaj za proračun 1(>32*33. Betetto in Rijavec gosta nase opere V »Prodani nevesti« je naš odlični pe* verc 'z Monakovega g. Betetto nastopil kot Kecal. Ves prerojen in veder, zdrav «n krepak, živ kot srebro, je zopet pokazal, da je umerrik*pe *ec resnično po bo?ji vo-= Iji Glasovno zmagovit, v igri izvrsten, je žel viharje pn/nanja. Veka tere prizore :e igral prvič Č str ^ .movo zamišljene *~cr *e ž njim: še prav poscbr.G zanimal. Marinko je pela ga. Gjungi en*«« G a vel lova prekrasno, vzorno in igrala čustveno in živahno, da je publiko nc* prestano izživljala k posebnim aplavzom že med dejanjem. Sinoči je nastopil pred odpotovanjem v Ameriko naš tenorski prvak iz Berlina, gosp. Rijavec kot Hoffniann. Hkratu je gostoval naš stalni operni gost iz Za* greba, gosp. Križaj. Torej kar dva do* mača prvoredna umetnika, ki uživata največji ugled izven ožje domovine. Zato pa je bHo gledališče nabito polno in pu* blika v napetem pričakovanju posebnega užitka. In zares nam je g. Rijavec nudil vse najlepše in najboljše v spevu in igri ter očarjal poslušalce z lahkotnostjo, narav* snostjo svojega petja, svojih višin, dramat* skih krepkih akcentov, izvrstne igre ter vsesplošno idealne kreacije. Tudi g. Križaj je bil spočetka — kakor že opetovano v vseh štirih demonskih partijah — v vsakem ozdru Izvrsten. Žal, da je v 2. sliki onripel in moral kasneje izpuščati nekaj arij. Ustrezal je tem si-jajneje v igri. Predstava je bila prav animirana, das> ne povsem izglajena in trdno usidrana. Posamezne slike so prinesle scensko nekaj prav dobrih izprememb. Fr. G. O moderni osnovni šoli V Zagrebu je bil včeraj otvorjen tridnevni tečaj, ki ga prirejajo odposlanci Centralnega zavoda za vzgojo im pouk iz Berlina V Beogradu so imeli učitelj-i ta tečaj od 23. do 26. t m., ▼ Zagrebu bo zaključen jutri, v Ljubljani se pa ptrične v ponedeljek in zaključi v sredo. Predavajo ministerijalni svetnik prof. Brieh Hylla, šolski svetnik SchmiMlt im direktor centralnega zavoda rz Essena Wilhelm Biinger. V Zagrebu poseča tečaj okrog 600 učiteljev in učiteljic osnovnih in meščanskih šol ter profesorjev učiteljišč. Nekaj jih je tudi z dunavske, vrbaske in dravske banovine. V imenu UJTJ je otvoril tečari tajnik poverjeništva g. A. Pestiček. ki je v prisrčnih besedah pozdravil predavatelje, predstavnika prosvetnega oddelka banske uprave in drugih ustanov. Naglasal je pomen predavanj in želel predavateljem, da bi dosegli popoln uspeh. Za njim je govoril prof. Hy!la, ki se je prisrčno zahvalil za pozdrave in pojasnil razloge, ki so napotili njega in njegova tovariša v Jugoslavijo na predavanje. Glavni razlog je zbližanje obeh narodov potom šole in poglobitev kulturnih stikov med nami in Nemci. Sledilo je predavanje o osnovnih mislih moderne pedagogike. Predavatelj je navajal osnovne misli o šolskem pouku. Pouk do leta 1890 imenuje staro šolo, v prizadevanju okrog nove šole pa razlikuje več faz, ki so liki valovi prihajale in odhajale, da pritisnejo pečat novi šoli. Prva faza je prizadevanje okrog umetniške vzgoje dece, druga je pedagogika osebnosti, trettfa pedagogika deteta, ki še ne velja za človeka, četrta šola dela, peta pa šola skupnosti. Predavatelj noče trditi, da je stara šola za nič ali da so učitelji stare šole slabi pedagogi, niti da je nova šola najboljša. V stari šoli se je izšolalo 95% otrok, dočim je posečalo nove šole samo o%. Govoreč o načinu dela v smeri stare šote pravi, da ji je bil cilj državljanske vrline. Pod tem je bil miš- Jutri! Premiera filmske operete! #9 SAMO TI oo V glavni vlogi CHARLOTTE ANDER in VVALTER JANSSEN PAUL MORGAN FRITZ SCHULTZ znani iz nepozabnega filma „Dvoje src v % taktu44 „Elitni kino Matica" Telefon 2124. Telefon 2124. ljen moralni pouk. poslušnost. : n priprava za življenje. Poznej. je priše! na površje princip šole učenja, kjer je dajal učitelj samo gradivo, učenec je pa p^jstal avtomat. ROLEDAB Dauc~: Petek, tnafOl -'I. kftl 1 i-ni: Zal. M. b., pravoslavni: 14, oiarra, Sta^ iiimir. DANAŠNJI PRIREDITVE Drama: Divji lovec P-Opera: Mignon C. Kino Matica: Moja žena? Tvo$i lena? Kino Ideal: Pe ••! bregov. Kino Ljubljanski dvor: Busterjeva karijera (Boster K en ton). Razvoj naše trgovske nioriia rite. Predavanje kapetana R, CrniČa iz Beograda ob '20. v Zvezdi DEžl KNK LEKARNE Dane-: Boninec, Rimska cesta, Leustek, Kesljeva cesta, • Ta. — Službeno iz sekrije ZNS Delegirajo se k tekmam ka Ivanka B. z namenom izvabiti blago, kakor je storila tudi v prvem primeru, ko je blago dobila. Včeraj so polovili policijski organi v nekem zakotnem prenočišču v PUoriianski ulici 22 postoimčev. Vsi s»o se sklicevali na pomanjkanje dela m zaslužka. V mestu je sedaj dela dovolj, toda ti postopači nočejo delati, na drugi strani pa tarnajo, da jah tarejo posledice brezposelnosti- Policija bo odslej strogo nadziral vse, ki tavajo brez posla po ulicah in beračijo odnosno kradejo po hišah. Na praznik je šel lS-letni Alojzij J. na Ilovico iskat dela. Med potjo se inu fe pri-družil neznanec, na Rudniku sta spravila orodje in obleko ter odšla v mesto. V Ljubljani se je pa neznanec neopaženo izgubil in ko je hotel Alojzij na Rudniku vzeti s seboj z obleko, so mu povedali, da ga je vzel že njegov spremljevalec. Loj/.e trpi 500 Din škode.________ Iz gledališke pisarne DRAMA Finžgarjeva narodna igra »Divji lovec« se vpri-zori drovi ob 20. uri v ljubljanski drami za abonente reda D. — V soboto ostane drama zaprta. Premijera veseloigre »Pri belem konjičku« se vrsi v drami v nedeljo 23. t. m. zvečer. Veseloierra je bogata na Iju-beanftrin in zabavnih zapletljajih, odlično risanih in komienih značajih in je na-vzne starosti Se vedno privlačna m ž>iva. Vlogo veletržca Bučka, s katero je doživljal svoje^aano Verov.šek ogromne uspehe, kreira to pot 5. Cesar. Poleg gospe Nabloc.ke, Levarja. Kralja, Daneša. Mire Danilove nastopi doraslega ves dramski ansambel. Premijera bo izven abonmana in se vstopnice lahko rezervirajo pri dnevni blagajni v operi (tel. št. 2231). OPERA Nocoj se vprizori Thomasova opera »Mignon«. V partiji Lotharija aostiaje odlični gost Julij Beteto. Naslovno partijo M-ignone poje ga. Pristovšek-Sax. Maistra g. Vičar. Fillno ga. Popovičeva, Jar-na g. Janko itd. Dirigent g. Neffat. Predstava se vrši za red C. Jutri zvečer se ponovi Mil loc ker jeva opereta ^Dijak prosjaka. Zasedba kot pri premijeri. Sodeluje baletni zbor. Dirigent g. Neffat. režiser g. Povhe. Predstava je za abonma reda A. V nedeljo zvečer se vrsi v opernem gledaldseu proslava 175. 1. rojstva oziroma 140 letnice smrti velikega komponisia klasika Mozarta. Izvajana bo uvertura k Mozartovi operi i čarobna piščalka« ln pa opera >Cosi fan tutte« z g. Betettom kot gostom v partiji Alfonza. Pred izvajanjem govori dr. Josip Mantuani. NOGAVICt z II60M Najboljše, najtrafnejse, tato ld najcenejše! Stev. 6Q »SLOVENSKI NAROD«, dne 27. marca 1931 Stran S HALO! DANES! HALO! Senzacija! Slavni komičar BUSTER KEATON ▼ svojem prvem zvočnem filmu Busterjeva karijera Bas ter govori, poje in pleše! — Smeh, zabava, veselje! Danes ob 4*. pol 8. in 9. vri Telefon 2730. „KINO LJUBLJANSKI DVOR44 Telefon 2730. Dnevne vesti — Velikonočne počitnice na šolah. Velikonočne počitnice bodo na vseh šolah od 2. do vštetega 15. aprila. Samo na meščanskih šolah, kjer bosta dve tretjini učitelj-stva zaposleni z ljudskim štetjem, se pri-čno velikonočne počitnice že s 30. marcem. — Odlikovanje. Z redom Sv. Savo V. stopnje je odlikovan narednik - vodnik, tambor muzike 40. pešpolka Todor Vasko- — 125-Ietnica os vojen jja Beograda po Karadjordju in njegovi vojski 1. 184)6. se proslavi 12. decembra 1931. ?, Beograjske Opstiuske noviner prinašajo obširno ilu- slrovano vojno zgodovinsko študijo kapetana Svetolika Grebenca o tem odločilnem dogodku v srbski in tudi splošni jugoslo-venski zgodovini- — Zračni promet med Bratislavo in Zagrebom- V češkoslovaškem ministrstvu javni b del je bila sklenjena 14. t. m. pogodba mod Češkoslovaško in Jugoslavijo o zračnem prometu med Bratislavo in Zagrebom. Na tej progi bodo letali aeroplani češkoslovaške aerolinije, ki so leteli za poskušnjo že lani. Za bodoče zagotavlja pogodba eventuelno sodelovanje jugosloven- ske družbe za zračni promet na tej progi. Za Jugoslavijo je podpisal v zelo prijateljskem duhu stilizirano pogodbo naš vojaški ataše pri praškem poslaništvu polkovnik TešanoviČ. S tem se odpira zračna pot k Jadranskemu morju, kajti nova zračna proga se bo dala kmalu podaljšali do Sušaka, kar bo velikega pomena za to naše pristanišče. — Razpisana sodna služba. Pri okrajnem sodišču v Logatcu je razpisano mesto starešine. Prošnje je treba vložiti do 20. aprila. — Raipisani zdravniški službi. Pravosodno ministrstvo razpisuje natečaj za zdravnika uprave kaznilnice v Sremski Mitrovici. Radiološki zavod splošne državne bolnice v Beogradu potrebuje sekundarnega zdravnika. Prošnje je treba vložili do 5. aprila. — Začetek »eieone na Hrvatskem Primorju* Po prizadevanju našega tujsko-pro-metnega urada v Parizu priredi >Revue deneral de Sciences* od 3. do 16. aprila veliko naučno potovanje po naši državi, katerega se udeleži okrog 4o učenjakom in procesorjev iz Pariza. Odlični francoski gostje si ogledajo vse večje kraje nase države, na povratku pa posetijo Kotor, Dubrovnik. Splil, Šibenik in Sušak. Okrog velike nori se pripeljejo na SuŠak učenci strojne Šole iz Beograda, na velikonočne praznike |>a okrog 100 Ljubljančanov. >Putnik< na Sušaku dobiva dan za dnem nmogo dopisov iz inozemstva, v katerih se ljudje informirajo o razmerah v naših kopališčih. Največ dopisov prihaja iz Nemčije. — Za mrtve proglašen. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtve rudar Avgust Šilinger, pristojen v Kamnik, zaposlen naposled v Selili u, Liidinghausen na WestfaLskem. V marcu 1916 je odrinil s 17. pešpolkom na talijansko bojišče in se že od 11. marca 191 o ni več oglasil. — Loterija Jadranske Straže. Jadranska Straža prosi vse prodajalce srečk njene loterije, ki še niso poslali obračuna naj to do konca marca store. Seznam izžreba-nib srečk dobe interesenti na zahtevo brezplačno, (ilavno žrebanje bo 8. septembra- — Razpisana mesta cestarjev. Na osnovi j 31 zak. o banski upr. razpisuje banska uprava v območju sreskega cestnega odbora v Brežicah službeno mesto banovinskega cestarja in sicer za cestno progo: Od Slovenca do stika s cesto Brezina-Dečna sela-Globoko-Dobrava, in za progo od Slovenca do konca Starega grada ter v območju cestnega odbora v Mariboru za progo št. Hj-Velka. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je vložiti najkasneje do 20. aprila 1931 pri sre-skem cestnem odboru v Brežicah. — Glasbena Matica v Novem mestu je priredila v soboto nadvse uspelo produkcijo najmlajših svojih učencev. Spored je bil zelo pester ter je vseboval raze.i solo nastopov, se igranje v skupinah, mladinsko zl>orovo petje in končno mladinski orkester- Pri goslačih moramo s pohvalo omeniti nadarjenega Novaka, ki vidno napreduje. Tudi mladi Kobe se je s prvim nastopom prav lepo uveljavil. Pozabiti ne smemo Savnika, najmlajšega v tej družbi ki obeta še mnogo. Spremljal je prav spretno na klavirju Erjavec, ki se bo gotovo še razvil v dobrega pianista. Med drugimi pianisti se je najbolj odlikoval Va5ič\ ki je od igral svoje točke zelo dobro na pamet. Pohvalno je treba omeniti Kas'elčevo, Kobe to vo ter Drnovškovo, ki so se odrezale prav zadovoljivo. Viharen aplavz je žel končno mladinski zbor, ki je odpel svoj spored z velikim navdušenjem. želel; bi slišati te korajžne malčke še večkrat. Kot zaključek nam je podal precizno in prav dobro ml. orkerster Mazasovo kompozicijo. Ves trud za velik uspeh gre seveda uči- | tel j eni a gospej in gospodu Fakinu, na kate- re je glasbena šola lahko ponosna. Dr. M. P. — Nove telefonske zveze, s sklepom ministra za promet so bile otvorjene tele nove telefonske linije: Z Avstrijo: Majšperg-Graz, Dunaj; Maribor-Ljubljana-Hallein; Ljubljana-Salzburg; Križevci pri Ljutome-ru-Murek, Graz, Dunaj; Bled-železna Kapi a, Obirsko, Celovec, Bela; Kriva Vrba, Otok, Vrba, VVarmbad, Villach. Heiligen Blut, Malnitz. Milstatt, Seeboden. Spital an der Drau, Velikovec, VVeisensee; Turnisče-Radgona, Gradec, Dunaj; Rogatec-Cmurek, Gemsdorf, St. Martin a. d. Raab, Leibniz, Gradec, Bruck a. d. Mur, Leoben; Dunaj Siebenbrunn, St. Johann. Innsbruck; Ma-ribor-Leoben, Maria Zeli: s češkoslovaško: Maribor-Krnom, Celje-Misbek; s Švico: Sevnica z vsemi mesti v Švici: s Francijo: Sevnica z vsemi mesti v Franciji. — Tekma s tovarno *>Batac. Češkoslovaška tovarna čevljev >Bat'a< otvarja po raznih večjih krajih naše države svo.i? delavnice. Naši obrtniki protestirajo, v Mostaru pa so čevljarski obrtniki poleg protestnih resolucij organizirali tudi zanimivo tekmo s Češko tovarno. Zaenkrat je samo ena večja mostarska čevljarska delavnica stopila v to tekmo in hoče za 5% ceneje podpravljati čevlje in sicer tako, da traja popravilo samo 2 uri. Tekma je že v polnem razmahu ter jo mostarska caršija spremlja z velikim zanimanjem. Seveda pa ni dosti upanja, da bi domača delavnica zmagala. Površnike, obleke in vsa draga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c. 12* — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo. Včeraj je bilo v dravski bano vini večinoma lepo drugod pa oblačno. V Beogradu je snežilo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 9. v Zagrebu 7, v Skop-Iju 7, v Mariboru in Sarajevu 5, v Ljubljani 4, v Beogradu 3 stopinje. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.8 mm. temperatura je znašala —072. — Epilog krvavega zločina. Včeraj je bila v Osijeku končana obravnava proti 28* letnemu Miši Mdladinoviču iz Tenja pri Osi; jeku, ki je 1. februarja umoril orožniškega narednika Matijp Brktiča. Brkič je službeno prišel v gostilno. Pozvali so ga gostje, ker jim je Miladinovič grozil s samokresom in zahtevali so, naj nasilneža razoroži. Brkič je Miladmoviču vzel samokres in zapustil gostilno Pred gostilno ga je pa Miladino* vič dohitei in ga z nožem napadel. Sunil ga je tako močno v hrbet, da se je orožnik težko ranjen zgrudil. Nato je Miladinovič pokleknil orožniku na prsa in ga hotel za* klati, preprečil mu je pa to gostilničarjev sin Stevan Stamenič. Miladinovič je pobeg« nil, orožnika so pa težko ranjenega prepe* Ijali v bolnico, kjer je še istega dne umrl. Epilog zločina se je odigTal pred sodiščem v Osijeku. Miladinovič je bil obsojen na 20 let težke ječe. Bil bi obsojen nn smrt. pa je sodišče upoštevalo, da je oženjen in da ima otroka. — Ljubavna tragedija. V vasi Gprnji Brgut pri Jordanu blizu Sušaka se je te dni odigrala strašna ljubavna tragedija. Kmet Franjo Stipetič je prerezal svoji ljubici Do* roteji Kršul vrat in se obesil. Franjo je bil z Dorotejo že več let zaročen, nedavno sta se pa razšla in dekle si je izbralo drugega fanta. Stipetič ji je ponovno prigovarjal, naj se vrne k njemu, toda zaman. V sredo popoldne jo je srečal na polju in jo vpra* šal, če se hoče z njim poročati. Ko je Doro* tej a odgovorila, da noče, je potegnil nož in ji prerezal vrat. Nesrečno dekle je km a* lu umrlo. Franjo je pa skočil v globok ribnik. V vodi si je pa premislil, splaval je na suho in se obesil na bližnje drevo. — Strašna smrt. V paromlinu v Lud« bregu se je včeraj pripetila strašna nesre* ča. Mlinar Milan Orkovič se je tako nepres vidno prdbHžal turbini, da ga je zagrabil jermen. Strašno razmesarjenega so potegni« H iz stroja. Mlinar je zapustil vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. — Velik požar. V Žablju pri Novem Sadu je začelo goreti v tvornici .Tugotekstil. Ogenj se je naglo širil in je uničil večje skladišče z raznimi stroji. Škoda znaša okrog 200.000 Din. Tvornica je bila zavaro* vana. Orožniki so ugotovili, da je nekdo na vrvici skozi vse poslopje potegnil v bencin namočene cunje in da je imel namen to* varno popolnoma uničiti. Pri zaprtosti ln hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Fran z Josefovm« grenčiea, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franc Josefovm« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefovm« grenčfoa se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in sp -cerijskih trgovinah. ■ Iz Ljubljane —lj 70-letnica Josipine Cudnove. V Ljubljani in po Sloveniji dobro znana go spa Josipina Čudnova doseže 429. t. m. svojo sedemdesetletnico. Trgovčeva hči iz Smartnega pri Litiji se je porodila z nek daj popularnim, dobrodušnim urarjem In zlatarjem Fr. Čudnom ter dolga leta vodila svojemu možu trgovsko-obrtno pisarno. Razen tega se je udeleževala dela po ljubljanskih ženskih organizacijah in je oNač.o planine« s skioptičnimi slikami- — Vstopnina je prosta. — Vabljeni so tudi obrtniški mojstri in pomočniki. —lj (haplin v Ljubljani! V nedeljo dopoldne ob 11. bo predvajala Z. K- D. v prostorih kina >Dvor< izvrstno šaloigro najslavnejšega komika sveta, Chaplinovo burko >ChapIin kot natakar«. Vsi. ki hočejo občudovati Chaplinovo umetnost, ki se hočejo zabavati ob njegovih dovtipih naj ne zamude tega filma. Ponovi se samo še v ponedeljek ob pol 3. pop. istotako v kinu >Dvor«. —I j Dre vi vsi v »Zvezdo«! Nocoj ob 20. bo predaval pod okriljem JS v Zvezdi ka* petan dolge plovbe g. Rudolf Crn tč o raz* voju jugoslavenske trgovinske mornarice. G. predavatelj je znan strokovnjak, urednik »Jugoslovenskeg« Pomorca« in priznan pub* hcist. Sam je prebrodil širna morja, videl tuje kraje in ljudi, zato bo njegovo preda« vanje izredna zanimivo, poučno in končno . zabavno. Kdor hoče nocoj preživeti pri* jetno užitka polno urico, naj pride ob 20. v Zvezdo. —lj Zadnjic v sezoni vpruori šentjakobski oder prekrasno veseloigro >Revna ko cerkvena miš* v soboto, 28. marca, v nedeljo, pa gostuje oder Zveze kulturnih društev i Lipahovo komedijo »Glavni dobitek«. V >Miški« igra vodilno vlogo gdč. Baranova, ki je znana po svoji izvrstni kreaciji. Ostala zasedba kot običajno. Opozarjamo cen j. občinstvo, ki še ni videlo te lepe igre, da bo to končnoveljavno zadnja repriza v tej sezoni. — Pri »Glavnem dobitku pa igrajo večinoma mladi igralci, absolventi prof. Šestove dramatične šole. Igra je dobro naštudirana in so jo z velikim uspehom igrali po raznih odrih Slovenije. V vodilni ženski vlogi gostuje iz prijaznosti priljubljena članica Šentjakobskega odra gdč. Gorupova. — Vstopnice se dobe pri gosp. Milošu Karnii-niku na Starem trgu. —lj Spored klavirskega konrerta Ivi p a Nora. ki bo v sredo, dne 1. aprila ob SO-uri v Filharmonični dvorani. Bach-Busont: Chaconne. Rameau-Godovski: Tambourm. Chopin: Valčka v ris-molu in ges-dnrn ter etudi v ges-duru ub c-molu. V II delu so Marx: Preludij. Tajčevič: 4 balkanski ple- si in Albeniz: Asturias. Sklepno točko koncerta tvori Bachov koncert za orgl ? v r-duru. katerega je priredil kot koncertno prire«lbo za klavir Ivan Noč in ga tokrat prvikrat javno izvaja. Pianist Noč 'gra na klavirju Bosendorfer, ki ga je dala na razpolago tvrdka Alfonz Breznik :;a Mestnem trgu. Predprodaja vstopnic v Matu-ni knjl ^rarni. —lj Odlični naš skladatelj P. Huxoli:i Sattner bo osebno navzoč na Cvetno nedeljo popoldne ob 15. uri, ko bo iilasb*>na Matica ljubljanska ponovno izvajala njegovo kanta to za soli, zbor in orkester v veliki Unionski dvorani. Poleg /.bora in orkestra sodelujejo tudi isti trije koniponir-ti kakor na prvi prireditvi. Odlična Vera Majdičeva, nadvse požrtvovalna ndč. Vedra-lova in Josip Križaj, ki je poleg Betetta najboljši slovenski pevec. Koncert >\iritira ravnatelj Polič, veljajo pa znižane ljudske cene. —lj Pe»ki zbor lilashene Matice: l>re- vi ob 2o. uri važna vaja vsega zbora — lj Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in najceneje pri Sterk nasl. Karnicnik. Slan trg 18. Butare ~ efektna dekoracija Butare bi lahko prodajali tujcem za spomin na naše kraje Ljubljana, 27. marca, j ali pa navadni kozarci gotovo niso pra« Še nikoli jih ni bilo toliko, da jih je polno ob Kresiji in še na Pogačtrjevem trgu jih imajo polne vozičke. Pogled na to dolgo pisano vrsto je krasen, saj med glo* bokim zelenjem mrgoli vse polno najbolj živih barv, kakor bi se vžigale barvaste lučke in cvetele čudne rože. Po vsej Slove* ni ji gredo te butare in v najbolj oddalje* nih hribovskih vaseh z uspehom izpodri« vajo domače butare iz resja. ki so se prej fantje na cvetno nedeljo tak^> postavljali z njimi. Skoda starih butar, ki so bile v vsaki soseski drugačne in so tako poetično naznanjale pomlad, saj z nj"imi izginja kra* sen star običaj za vedno. Ne samo običaj in narodno blago, temveč tudi lep produkt narodne umetnosti. Ali m/>rtla ni vezanje šopkov in butar umetniško udojstvovanje in estetsko izživljanje? Pa še kako, pogkj* te samo butare ob Ljubljanici. Oglejte si posamezno in spoznali boste njih nena* vadno močno dekorativnost. Čudovito pe* ster ornament, ki je še plastičen po vrbu. Dobro znamenje je za Ljubljančanke, ki so dekorativni učinek butar takoj spoznale in jih na stotine znosijo domov, da s1 z njimi okrase stanovanja kak*)r z najlepšimi šopki, najdragocenejšimi vezeninami alri z vazami n«jslovite.rŠTh mark. Pri Crrekoletu so male pisane butarice na vseh mizah in nikdar sobe še ndso bile tako okusno, tako vriskajoče pomladno in nikdar še tako efektno okrašene. Šc več! Nikdar ni bila še nobena naša gostilna niti obednica naj* večjega hotela dekorirana tako domače 'n tako narodno! Seveda spadajo butare tudi v primerne posode, steklene visoke vaze Bežigrajski sokolski oder Severni del Ljubljane, kjer je tako zva* ni bežigrajski okraj, se je v zadnjih letih ■zelo razvil, nastala je cela naselbina novih •hiš in vil in prebivalstvo se je v tem deha silno pomnožilo. Gotovo je, da se bo ta (ljubljanski okraj zaradi svoje zdrave lege in ugodnosti, ki jih nudi peščeni teren zi* davi novih hiš, še nadalje lepo razvijal, posebno, ko pride do veljave novi regula* cijski načrt, delo prof. Plečnika. Zaradi svojega naglega razvoja pa je ostal ta okraj v p ros v e tno*k u 1 turn eni po* gledu precej zanemarjen. Vsi oni, ki so se naselili v tem delu mesta in ki so bili čla* ni raznih kulturnih organizacij so imeli razmeroma daleč od središča mesta, kjer imajo društva večinoma svoje sedeže, da bi se mogli s pridom udejstvovati v njih, in zato so se jim polagoma več ali man/j odtujili, kar je biilo v škodo tako organi* zacijam. kakor tudi njim samim. Z osno« van jem samostojnega sokolskoga društva v tem okraju so se razmere znatno zboli* šale. Sokol IM je namreč takoj v početku sklenil, da ne bo skrbel samo za telesno vzgojo svojih članov, temveč tudi za do* ševno na prosvetno*kurtornem polju. Ce* prav se mora boriti še z raznimi težkoča* mi, med katere spada v prvi vrsti poman j« kanje primernih društvenih prostorov in seveda tudi zadostnih denarnih sredstev, kar je običajno pri vsakem mladem dru« štvu, je vendar že pokazal lep razmah v podrobnem dehi na prosvetnem polju ter je zbral v svojih vrstah že lepo število članov, navdušenih Sokolov, ki žrtvujejo ne samo mnogo časa, temveč tudi lastne denarne prispevke, da pripomorejo mlade* •mu sokolskomu društvu do razvoja in napredka. Poleg redne telovadbe, ki jo goji v prostorih vojašnice, katere mu je odsto* pila komanda našega artiljerijskoga pol* ka, skrbi tudi za pro&vetno*vzgojna pre* davanja, razen tega pa se je v zadnjih mesecih osnovala pod njegovim okriljem dramatska sekcija, bežigrajski sokolski oder, ki je že z uspehom pokazal svoje resno delo. Tako priredi bežigrajski sokolski oder jutri in v nedeljo obakrat ob 8. zvečer v društvenih prostorih Sokola Lil v artiljerijski vojašnici zopet predstavi dr. Česnikovega »Oomna« po Jučičevem romanu in mislimo, da bi bik) prav. ako bi jw prijatelji ljudske presvete posetili v čim večjem številu in tako s svojim obi* s kom dali vzpodbudo mfacHm m požrtVo* valnim sokolskim delavcem, obenem pa jih *udi gmotno nekoliko podprli. Gotovo je, da zasluzijo v poki i meri vsestransko podporo, posebno še, ker je Sokol lil sdv vi, že zato ne, ker butare ne rabijo vode temveč lc podstavke. Male nizke, krojiam podobne lončene poso*.4^ bi bile pač pr\* mernej^e ali pa trebušne ali valjaste vaze z vitkimi, visokimi ali kratkimi ozkimi vratovi, da bi se oblika butar ponavljala v podstavku. Pazite pa, da ne postavite orna* mentalne butare v posodo, ki je morda po* dirkana z ornamenti, ker bi butara gotpvo prekričala ornamente vaze rn se stepla i njenimi barvama. Torej enobarvne posode, bele ali še ra« je temne in nevsiljive, da ne bo prehude disharmondje. Kaj pa mali lončfoi? Posku« site! Ce butara ne stoji, nasujte v posodo mivke, peska ali celo šiber, pa gotovo ne ha omahnila. Predvsem naj naše vehke re* stavraoije tako okrase mize in preverjeni smo. da bodo to slovensko dekoracijo po* hvalili tudi najbolj kritični tujci ter širi na trg kupit dragoceno in originalno prido* bitev za dekoracijo tudi najelegantnejšega stanovanja. V večni zadregi smp še vedno, kaj naj lepega damo tujcem za spomin na naše kraje m še prav nobenega originalno slovenskega souven-irja še nismo izumili patroma ga ne prodajamo. Butare trajajo več mesecev, zakaj bi jih torej tudi v setzo* ni ne prodajali, seveda opremljenih s pisalnim trakom z imenom letovišča, saj bi jih tujci gotovo prav radti kupovala. Pred veHiko nočjo naj bi pa ne trtlo nobenega velikega našega lokala, zlasti ta* kega ne, kamor zahajajo tujci, brez apart* nrh slovenslcih butar. na kulturna organizacija v tem okraju, za« snovana na široko potezu i podlagi in do* s t opna vsem dobromislečim ljudem is vseh alojev. Iz Celja —c Ljudsko štetje v Celju. Pri ljuoV skem štetju se morajo za vsakega prebfc* valca popisati tudi natančni rojstni in do* movinski podatki. Vsak družinski pogla* var bo moral zase in za vso družino (že* no, otroke, sorodnike, ki jih ima pri sebi, posle itd.) povedati dan, mesec, leto in kraj rojstva ter domovinsko občkvo. Ko* mur ti podatki niso znani in nima doma rojstnih listov ali drugih zanesljivih do* kumentov, si jih mora pravočasno, t. j. najkasneje do 31. t. m. preskrbeti. 2u»prH uradi bodo dajali posebna, za ljudsko štetje prirejena potrdila za poedince aB za vse družine skupno. Dolžnost vsakogar je, da si do 31. t. m. pri pristojnem ž up* nem uradu preskrbi tako potrdilo, da bo mogel dati popisovalcu zahtevane podatke. Komur ni znano, v katero občino je pristojen, ter nima domovnice ali dela v* ske (iposelske) knjižice, naj se obrne v na* vedenem roku na mestno načelstvo, kjer dobi potrebna pojasnila. Pri kmetijskih gospodarstvih se bo popisala tudi površina zemljišč in sicer skupno v vsem obsegu, kakor tudi ločeno po vrstah zemlje. Zato naj si kmetovalci pripravijo tudi posestne dokumente, kolikor jih imajo (posestne li* ste) ali naj pravočasno vprašajo pristojne urade. Pojasnila glede podatkov, ki se bo* do pri popisova ju rabili, kakor sploh glede vsega, kar se tiče popisovanja v Ce* lju, daje celjsko mestno načelstvo. — Ob* činski popisni odbor za mesto Celje. —c Srečke drž. razredne loterije za igranje v IV. razredu 21. kola so že pri* spele in se dobe v podružnici »Jutra« v Celju. Vsi lastniki naj jih čim prej obno* ve, ker traja rok za obnovitev le do 30. t. m. Žrebanje bo že 4. aprila. —c Kmetska in gospodinjska mtdatje* valna šola v Celju bo zaključila šolsko leto v nedeljo 29. t. m. ob 15. uri s posebno prireditvijo na šolskem odru okoli* ške deske osnovne šole. Spored je nasled* nji: Petje, igra »Pred sodnikom in v po* sredovalnici«. razstava kuharskih izdelkov in ročnih del gojenk gospodinjske šole. Razstava bo odprta dopoldne in popoldne. Ob 17. uri bo istotam čajanka. —c Redna seja mestnega občinskega sveta celjskega bo dre vi ob 18. v sejni dvorani mestnega načelstva. l>nevni red obsega poročila odsekov in slučajnosti. „Življenje in svet14 Stran 4 >8LOVEN8KI NAROD«, dne 27. marca 1931 Stev fiO 87 Ifceča fiti Reman. — Zal mi je, — je dejala suhoparno. — Križ božji! — je zastokal in stisnil pesti. — To je vse, kar mi moreš povedati? Samo »žal mi je« ? Nič drugega? Njegova jeza se je prav tako hitro polegla, kakor se je bila vnela. — Gromska strela! — je zarohnel ves iz sebe. — Saj menda vendar nisem znorel--saj--saj-- Prijel se je za glavo, se opotekel h kaminu, nalil pol kozarca whiskyja, ga izpil na dušek in naslonil glavo na roko. V sobi je bilo vse tiho; slišalo se je samo rahlo hropenje in tiktakanje ure. — čuj me, Zel. Stopil je k nji in jo začel iznova prositi. — Ne! — je odgovorila odločno. Še ponižnejše prošnje, toda ko je obmolknil, je Zelda ponovila: Ne! Tedaj jo je srdito pogledal in prijel frrepko za roke. — Miranda! — je zaklicala Zelda na ves glas. — Da. Sobarica je prišla vsa zaspana iz sosedne sobe. George je izpustil Zeldo. — Gospod Selby se hoče posloviti, — je dejala in se komaj premagala, da ji glas ni drhtel, — če pa ne pojde zlepa, telefoniraj vratarju. George je prestopal preteče z noge na nogo in srdito gledal Zeldo izpod košatih obrvi. — Prokleto! — je zarohnel, — kaj res misliš, da me lahko postaviš pod kap? Kaj res misliš, da si opravila z menoj? — No, le čakaj, bova že še poravnala račune. Zapomni si to. Iz Manile prispem, pa mi pokažeš vrata. Ko si bila sama na tleh, brez angažmaja, ko nisi imela niti toliko, da bi plačala najemnino, kdo ti je pomagal na noge? Kdo je bil to, te vprašam? Premisli malo to, dekle. Kje bi bila zdaj, da ti ni pomagal takrat George Selbv kot dober prijatelj? ... Liki velika, okorna žival je obračal glavo sem in tja. Vzel je klobuk in suknjo, se postavil samozavestno pred vrata in si ogrnil suknjo kakor da ima v rokah rimsko togo. — George Selbv ni še nikoli zatajil dobrega prijatelja* niti prizanesel sovražniku, — je dejal samozavestno. Potem je energično odprl vrata in odšel. * — Tom — hallo, Tom! — Hallo, si ti, ljubica? — Tom, rada bi nemudoma govorila s teboj. — Tudi jaz bi rad takoj govoril s teboj ... Ljubica, kako prekrasno pismo si mi danes pisala! — Zares? — Bilo je naravnost čudovito. Zdaj sem srečen in ponosen, Zelda. — Ne uvidim, zakaj. — Ker bi ne mogla napisati takega pisma, če bi me tako zelo ne ljubila. Ah, Zekia, štel sem minute do trenutka, ko sem mislil, da ti lahko telefoniram. — Čuj Tom, že zopet se je nekaj zgodilo. — Že zopet? — Da... pojavil se je George. — George? — Da, George Setby — saj vendar veš, moj mož. Trenutek je bilo vse tiho, potem je pa dejal Tom mirno: — Kje si ga pa videla? — Sooči je prišel sam v mojo garderobo. — Kaj ti je pa dejal? Kaj je pa hotel? — Prkli raje k meni, da ti povem, kako in kaj je bilo. V desetih minutah bom tam. Ko je prispel, mu je povedala vse, kar se je bilo zgodilo. Prijetno ji je bilo odkriti mu svoje srce in ko je končala, so ji solze zalile oči in na istem stolu, na katerem se je u dajal George svoji sentimentalni bolesti, je zdaj Zelda obupno plakala. — Dušica, dušica! — je vzkliknil Tom in jo držal krepko za roko. Naslonila se je nanj in se pustila tolažiti. Tom je bil dovolj močan in pameten, Tom bo že vedel, kaj in kako je treba storiti, Tom ji bo stal kot prijatelj ob strani. — LjubČek moj, — je dejala z drhtečim glasom, — zdaj se mi zdi že vse lažje. — Kaj je pa hotel prav za prav ta falot? — Saj sem ti že povedala, da je bil prepričan, da mu bom vse odpustila in zopet živela z njim, kakor da se ni nič zgodilo. — Veš za njegov naslov? — Ne, pozabila sem vprašati ga, kje stanuje. — No, nič ne de, Chesebrough ga bo že našel... Ah, najraje bi tega lopova pošteno premlatil. Smejala se je njegovi bojevitosti, ki mu je tako dobro pristojala, in poljubila ga je. Ah, saj je bil Tom najboljši in najljubši na vsem svetu! Odšla sta skupaj v Chesebroughso-vo pisarno in mu sporočila novico. — Nikar si ne belita glave, — je dejal sodni svetnik, — bomo že izvedeli, kje je in kdaj bo mogoče govoriti z njim... Ali mislite, da potrebuje denar? — je vprašal Zeldo. — Pravil je, da je potrošil zadnjo paro, da se je mogel pripeljati tako daleč. — Potem pa upajmo, da ga bo zanimala ponudba — no, recimo neke vrste kompenzacija, ki — no, ki bo potolažila njegova čustva, — je menil sodni svetnik smeje. Zelda je namršila obrvi. Zdelo se ji je umazano odkupiti se od enega moža in vzeti drugega. Tomu se je pa zdela ideja dobra. — Imenitno! Kaj misliš, da me bo zadovoljen s tem, Zelda? — Morda, ne vem. Zeldi se je zdelo, da se ji je odvalil kamen od srca, ko je zaprla za seboj vrata Chesebroughove pisarne. George ni bil tako nevaren, kakor se je bala; pogajati se bo treba z njim in ga pregovoriti, naj jo pusti pri miru. Srečno in zadovoljno se je smehljala; objela je Toma in ga strastno poljubila. Potem sta odplesala oba iz hiše in odšla smeje in kramljaje večerjat. Hišica tam zunaj v predmestju je bila v temi, nobeno okno ni bilo razsvetljeno. Zelda je odprla vezna vrata in pogledala previdno v vežo. Vse je bilo tiho. Kraj nje je stala Miranda. !a Št. 242/1931—1 — pers. 4468 RAZPIS, Pri mestnem gradbenem uradu je popolniti MESTO GRADBENEGA INŽENJERJA Pogoji so sledeči: a) državljanstvo kraljevine Jugoslavije, b) starost nad 18 in pod 40 let, c) z uspehom dovršeni popolni študij na tehnični visoki šoli (gradbena stroka) z vsemi teoretičnimi in praktičnimi izpiti. Pravilno, z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 7. aprila 1931 pri predsedstvu mestnega načelstva (personalni referent). Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 23. marca 1931. Župan m mestni načelnik: dr. Dinko Puc, 1. r. Zahvala Vsem, ki so nam ob priliki nenadomestljive izgube našega pre-milega in predobrega soproga, očeta in tasta, gospoda Franca Gaberška na katerikoli način skušali olajšati našo bol, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. — Posebno pa se zahvaljujemo gospodu dr. Igorju Tavčarju, ki je s svojim neprecenljivim po-žrtvovanjem olajšal pokojniku bolečine do skrajne meje možnosti. Sv. maša zadušnica za pokojnika se bo brate dne 7. aprila t. 1. ob 7. nri v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. ŽALUJOČA RODBINA. Kriza zakonskega življenja Nesrečnih zakonov Je kriv materljalizem — Gospodarski činitelj je zelo važen za zakonsko zvezo Fr. Potužil paše v čeških listih o krizi modernega zakona: Predno se lotimo analize bolezni, je treba omeniti, da je beseda kriza samo pomožni izraz. O krizi zakonskega življenja se je dalo govoriti tudi v preteklosti. Kriza pomeni vsaj do gotove meje bolj spoznanje položaja, ki je že bil tu, obenem pa prizadevanje, da se razmere zboljšajo. Pa bi utegnil kdo ugovarjati: Čemu neki hočemo reformirati zakon? Ali ne pomeni razdrapanost modernih zakonov, da je ta ustanova že obsojena na smrt, da jo je treba nadomestiti z drugo, popolnejšo? Morda z nekakšno svobodnejšo zvezo? Nagibamo se na stran zakonskega življenja. Samo trajna, večna zveza lahko nudi globljim dušam največje zadovoljstvo. Samo zakonsko življenje reši ženo. Sicer pa, kaj bi posegali naprej. Članek sam pove, da to ni ustanova, temveč ljudje, ki se morajo izpremenftd. Najvažnejši vzrok tolikih nesrečnih zakonov je sodobni materijalizem. Ljudje sklepajo dosmrtne zveze in pri tem jih vodijo v veliki meri na eni strani nade na gospodarski procvit, na drugi pa na radostno spolno življenje. Poleg čustvenega činitelja ne vplivajo tu skoraj nobeni duhovni činitelji Toda ljubezen, ki je podlaga vsakega harmoničnega zakonskega življenja, iie more najti zanesljive opore v ne utešeni sentimentalnosti. Ce pazljivo motrimo socijalno življenje, vidimo zelo pogosto, kako kratke ali strasti polne zveze se sklepajo tam, kjer so se zaročenci preveč zanašali samo na erotično podlago. Erotika sama po sebi človeka razočara ali pa ga začne dolgočasiti, kakor nas uči izkušnja, in naenkrat si gledata zakonca v oči odtujena in ne vesta, kaj bi si še povedala. Zakon nima več za kaj obstojati. V starih časih je izdatno vplivala cela vrsta drugih opor tudi takrat, ko je spolna podlaga odpovedala. V večini primerov je bilo tu potomstvo, ki je bUo treba zanj skrbeti in ga preskrbeti. Zdaj, ko je zakonov brez otrok vedno več, čutimo težko pomanjkanje te opore. Pa tudi sicer je ' dandanašnja zakonska zveza izgubila svoje bivše vezi. Zlasti skupni gospodarski interesi so brli poleg cerkvenega posvećenja v starih časih zelo učinkoviti. Modema doba je te vezi znatno zrahljala. Z moževih ramen je snela skrb za emancipirano ali s socijalnim zavarovanjem zavarovano ženo. Kako pomembno vlogo igra v krizi modernega zakona gospodarski činitelj, vidimo najbolje pri zakonih malih obrtnikov, kjer dela tudi žena. Ti zakoni so razmeroma dokaj srečni in v teh krogih je tudi najmanj ločitev. Spoznanje pravega stanja bodi temelj odpomoči. Zakonci morajo sami najti skupne življenjske interese. To je lahko vse, kar je veliko in lepo, kar stremi k idealu. Šport, igre, turistika, potovanje, politika, ljubezen do umet- nosti, znanstveno delo v isti ali sorodni stroki, društveno delovanje, skupni ideali, gospodarska delavnost, vse to lahko utrdi zakonsko zvezo. Cim več je takih skupnih višjih interesov, tem bolje je. Vrnimo se zdaj k spolni podlagi zakona. Tudi ona erotika, ki je zdaj v mnogih zakonih najmočnejša vez, odpove in začne človeka dolgočasiti. Prava ljubezen mora predpostavljati zlasti izvestne višje duševne dispozicije Ne sebičnost, temveč višji in na koncu koncev tudi ekonomičnejši al-truizem. Ljubeči mož mora osredotočiti vso svojo pozrnost na srečo svoje družice in v prvi vrsti iskati njo. Cim več ljubezni človek pač nudi, tem več je dobi tudi sam. Je pa tudi žalostno, kako slabo so poučeni v zadevah ljubezni često tudi najizobraženejši moški in ženske. Cesto je sokriva tudi neumestna sramežljivost pred partnerjem ali zdravnikom. Tako nastanejo konflikti, od katerih trpi največ žena, čije spolno življenje je mnogo bolj komplicirano kakor moževo. Moževa brezbrižnost do njenega spolnega življenja krona često njegova nevednost. Zato nastaja nova stroka zdravniške vede. Njen namen je proučevati fiziologijo zakonskih stikov. Znanstveni izsledki naj vodijo v praksi k poglobitvi privlačnih sil zakonskega sožitja. Nikoli bi ne smeli pozabiti, da se mora zahvaliti še tako velika telesna radost za svojo največjo lepoto duši in srcu. Za zboljšanje sedanjih razmer je treba delati že poprej in siceT z vzgojo mladih ljudi, da se bodo zavedali, da ne smejo gledati na zakonsko življenje tako romantično, kakor doslej. Mladi ljudje nove dobe morajo pomniti, da prinaša zakon rudi dolžnosti. Mladim ljudem je treba vcepiti načela, nanašajoča se na pravilno izbiro druga za vse življenje. Mladi ljudje bi se morali že poprej bolje in bolj vsestransko spoznati. Zlasti moški bi moral poskusiti dekleta smotreno pre-vzgojiti še pred poroko, v kolikor je pametnejši in izkušenejši. Najmarljivejši krvnik Krvniki so posebne vrste ljudje, za katere se javnost pod vplivom nekega čudnega sadizma vedno zelo zanima. Novinarji morajo skrbeti, da je človeški radovednosti čim bolj ustreženo in poklicna dolžnost jih vodi tudi h krvnikom, da se pomenijo z njimi o krvavi obrti. In ljudje s posebno naslado čitajo taka poročila, kakor se naslajajo ob čitanju poročil o usmrtitvi razbojnikov. Najmarljivejši krvnik je nedvomne turški rabelj Ali, ki je pravil te dni poročevalcu stambulskega dnevnika »Son Posta«, da je obesil v zadnjih 20 letih celih 5216 »zločincev«, torej mesečno povprečno 32. To je nedvomno delo vredno plačila. Največ dela je Smel po uporu v maloazijskem mestu Keniji, kjer je odpravil na oni svet okrog 3000 upornikov. Druge je spravil na oni svet v zadnjih 10 !etih, odkar je Kemal paša zasedel Smirtu> pa do zadnje usmrtitve upornikov v Me-nemenu letos v februarju. Krvnik Ali je obešal Turke, Grke, Armence. Žide. Perzijce, Kurne. cigane in celo nekaj Srbov in Poljakov je bilo med njegovimi žrtvami Plodne matere Zdravo kmečko prebivalstvo balkanskih držav je najboljše jamstvo za velik porast celotnega števila poedi-nih narodov. Za Rusijo je glede porasta števila prebivalstva Bolgarija na drugem mestu, kajti na vsakih 1000 Bolgarov odpade letno 38 novorojenčkov. V Bolgariji, pa tudi v Jugoslaviji in v Rumuniji rodbine z 8 ali več otroki niso redke. Nedavno so imeli pa celo v Bolgariji rodbinski dogodek, ki ;e vzbudil splošno senzacijo. V mestecu Dubnici blizu Sofije je namreč Helena Turulinkova že drugič rodila trojčke. Prvič jih je rodila leta 1929 in na zbo-Tovanju mater v Sofiji ji je bila priznana nagrada v znesku 10.000 levov. Še bolj so pa ljudje strmeli, ko so sofijski listi priobčili vest, da je rodila Vasilisa Georgijeva v Slivnu 5e-tvorčke. Vsi štirje so bili dečki, toda eden je kmalu umrl, trije se pa počutijo dobro. Pa tudi Jugoslaviji se ni treba bati, da bi zmanjkalo ljudi. V neki vasi blizu Banjaluke prebiva 65 letni kmet Joco Radman, ki ima 12 otnk, 6 hčera in 6 sinov. Vsi so seveda že odrasli in nekateri imajo že svoje rodbine. Po običaju ondotnih krajev žive vsi rodbinski člani v očetovi hiši :n gospodaT ima pod seboj 65 člansko rodbino. Bof proti bakterijam Leki so v pretežni večini primer:>v posredno ali neposredno protrbak-terijakii. Najpreprostejše sredstvo za odstranitev mikrobov je čistoča Če odstranimo organične snovi s površine tega ali onega predmeta, vzamemo mikrobom hrano. V tej smeri ne s-nemo biti niti bakterijofobi, ki si zastrupljajo življenje s pretiranim strahom pred bakterijami, niti hazardisti, ki na koncu koncev vedno odneso kakšno nalezljivo bolezen. Iz tekočin lahko odstranimo mikrobe potom filtracije na porcelanastih svečkah. Nizka temperatura ne ub'ja bakterij, kar velja tudi za temperaturo tekočih plinov. Na hladnem se pa mikrobi ne morejo razmnoževati, viti razvijati svojega enzimatskega deo-vanja. Zato spravljamo organične snovi na hladno. Visoka temperatura ubija mikrobe — vegetativne forme poginjajo pri 60 do 70 stopinj v ne saj minutah. Tudi pomanjkanje vode ov». ra razvoj mikrobov. Vodo odstranimo mehanično s sušenjem jestvin ali pa s primešanjem soli odnosno sladkorja. Pomanjkanje kisika uniči samo rtko zvane aerobne mikrobe. Anaerobni mikrobi rasto samo pri popolnem pomanjkanju kisika, tako n. pr. bacilius tetanL_ Pri pivu. — Kako neki mi je stara zabičfla — da smem popiti samo 2 vrčka in priti ob 12 domov, ali pa da jih moram popiti 12 in priti domov ob 2. Morske Dnevno sve** Danes v veliki izbiri posebno brancini in druge fine ribe. Purani in piščanci na razne načine. Vina prvovrstna. Cene zelo zmerne. OPERNA KLET Ljubljana C"~-«»H«ka ulica St. 2 >*Aia1i o$1asi< V taka beseda SO pm*~ Plaća ma lahka taaH m Za od&ovot tnamkol — No wawataa§a htaa ■ naaoPoHama Najmanjši otfZa* Dt« KROJ. POMOČNIKA dobro izurjenega, sprejme takoj Konjar Franc, Zg. PirniCe it- 107, Medvode. 1130 DRVA, PREMOG, mizarski, stavbni les te ladijska tla prodaja Ivan Bohinc, Ljubljana, Linhartova ulica 3. Naročila se sprejemajo tudi v židovski ulici l/L 32/L POSTRE2NICO snažno in pošteno, proti dobri placi, iščem za takoj; za pranje, likanja in čiščenje stanovanja (v bližini Martinove ceste). Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 1126 RAZNI GOSTILNIŠKI INVENTAR mize, stole, točilno mizo, stela-že za točilnico, kuhinjsko mizo iz trdega lesa, plinski štedilnik, lestence, zastore, krožnike — proda po nizkih cenah JOSIP URAN, Ljubljana, Mestni trg st. U. 1132 VINOTOC Z DELIKATESO tik postaje, na zelo prometni točki, zelo ugodno prodam. — Informacije daje Crepinšek, gostilna »Jelen« v Celju. 1128 PROSTOVOLJNA JAVNA DRAŽBA KLOBUKOV Dne 30. marca in naslednje dni se bo vršila dražba približno 600 finih moških in deških klobukov v ceni od Din 30.— do Din 80.— komad. Dražba se bo vršila pri tvrdki S. Bizjak na Kongresnem trgn št. 8. Prodajalo se bo v skupinah in tudi posamezno. 1131 TRGOVINO mešanega blaga, dobro idočo, ob glavni cesti tik italijanske meje, oddam v najem radi izselitve. V hiši je tudi stanovanje s pritiklinami. V isti hiši se nahaja pošta in mlekarna. Prevzem zaloge 50—60.000 Din. Cena najemnine stanovanja in trgovine po dogovoru. Pojasnila daje g. Matko Kranjc, trgovec na Vrhniki. 1129 ZABOJI ZA SMETI po novem predpisu gotovi na razpolago pri mizarju D. Lan-coš, Ljubljana, Wolfova ul. 12. 1133 Ajdov med pitanec, zajamčen, po 15 Din kg razpošilja od 5 do 50 kg po povzetju Kovačič Simon, Kukava, pošta Juršinci pri Ptuju. 1070 Čopiče vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše ščetke vseh velikosti Izdeluje najceneje Hinko Šimenc KONGRESNI TRG ŠTEV. 8 (poleg kino Matice) Telefon 2059 Premog suha drva Pogačnik ftoho^ficv* (Jbcsestniictf Ce hočete imeti Vaše vrtove in dvorišča suha in gladka, jih posipajte z dolomitnlm peskom, ki Vam ga dostavi na dom — KATARINA VODNIK, gostilna pri »Mojstru«, Podutik št. 25, Ljubljana VII, ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jt>-klo«, Ljubljana, Stari trg 11. Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo ln ins^ratni del usta: Oton Christot._ Vsi v LJubljani.