Posamezna Številka Din 1. St. 102. V Ljubljani, v sredo 30. aprila 1924. Poštnina v gotovini. Leto L i ■ , ■ mm P - ■ H n mm J - i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. I f Mesečna naročnina: f I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 1 -a Neodvisen političen list □-----------------------.—. Uredništvo: IVolfova ulica št. 1 /1. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. f f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | I Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. I Zgrešena paralela Glasilo spodnještajerskih Nemcev, Previdno bojevita »Cillier Zeitung« je Priobčila dolg članek, v katerem sku-*a Potom paralele med našo in italijansko politiko dokazati, da se gode našim Nemcem silne krivice in da je naša politika do spodnještajerskih Nemcev popolnoma zgrešena in tudi za naše Primorce skrajno škodljiva. Priznati moramo, da je prvi del Stanka »Cillier Zeitunge, v tem delu se namreč opisuje trpljenje Primorcev, napisan tako, da bi ga mogli podpisati fadi mi. Zato pa je drugi del, ko se opijale »preganjanje« spodnještajerskih Nemcev, tako neresničen in pretiran, da 8a moramo z največjo odločnostjo za-Vrniti. Zlasti pa vsled tega, ker je panela med primorskimi Slovenci in (Spodnještajerskimi Nemci tako za lase Povlečena in neresnična, da je ne mo-'!go kvalificirati drugače kot drzen ,?°s^Us kovati na račun resničnega trp-Primorcev kapital za fiktivno pre-atliatije spodnještajerskih Nemcev. • to je prvi vzrok, da nastopamo roti provokativni paraleli »Cielier Zei-( *®Ke«. Trpljenje naših Primorcev je t23 nas sveta stvar in zato ne trpimo Nobene špekulacije na račun tega trpali* in zato spodnještajer- kim Nemcem z vso odločnostjo: Naj- Velika narodna manifestacija za držamo edinstvo v BUellini. dite Sl druge argumente. , , Kajti ta vaša paralela je tudi do (Skrajnosti lažniva, v kolikor ni čisto ^fosta hinavščina. V nobenem oziru (Namreč ni mogoče primerjati primorske [°lmcQ s spodnještajerskimi Nemci. Primorci so kompaktno naseljeni in .?? avtohtono prebivalstvo Primorja. (Naši Nemci pa so od avstrijske vlade (Umetno stvorjeni jezikovni otoki, ki so jbili v tistem hipu obsojeni na smrt, ko (j* Padla onai sila, ki jih je z vsemi — ■fr predvsem nemoralnimi — sredstvi (yzdrževala. Skoraj vsi spodnještajerski Nemci imajo domovinsko pravico izven 'Slovenije, kar pa jo ima v Sloveniji, to 'so po ogromni večini sami renegati ^ Pa potomci renegatov. 2e vslčd tega; Paralela1 »Cillier Zeitung« razžaljiva, J^ttieče v en koš rodoljube, ki so bili ideji kljub vsem nasiljem z ljud-j 80 se za skledo leče. V namreč bistvo renegatstva. fe{rrJf0ralela »Zillier Zeitunge« pa je ■ Nn cta Še v drugem, moralnem oziru, v ^/iniorci, temveč spodnještajerski dprciT s0 bili tisti ki so kričali: Hoch Jrr Krieg in spodnještajerski Nemci j, d^nuncirali tiste, ki so bili pro-ik v°ini. in kako so se posme-U ^i Primorskim vojakom Lir 5 in '•Sh 97, ker s« niso mo.gli navdu' ira Pangermansko morijo tako, ko stih*’ renesati v spodnještajerskih me-'p ?' Da, gospodje, v tem je tragika '^V^cev. Oni so'se borili za svojo ^ 50 za sv°j° svobo-teimi Pa 80 prišli po<* naitežji ^ Vii, spodnještajerski Nemci, pa proti svobodi drugih in • J^aar se vam godi tako dobro, da bi i^norci hvalili Boiga na kolenih, ‘ **' bili na vašem mestu. vVrtJ>OVeite vendar, kateremu vatšemu •tjj ~.Vcu ie bila sežgana hiša, ker je vo-L ^s^°- Samo v Istri pa je bilo istr In žganih 46 hižu ker je hotel Da Xl,.nar°d vršiti svojo nacijonalno, državniško dolžnos^. , v }U "a. dolskem polju! Ali morete biti brezobrazni, da se pri-Knms • S , 'JT1orci. ali pa s slovenskimi stvora? 80 pod nemškim gospod- ,VaJf /!a gospodarskem polju! Ali ni Vsi ,l ,OStail'e tako sijajno, da pač ®ru^ - žez JuKoslavijo in bla-h0.x„ ,Q^ .njo' ^a Pa ne eden od vas Naihnii • Jugoslavije z Avstrijo. S^nnigriZeni biv5i Karniolci, ki so slovpnsV- naTna, to’ ^ 80 zasramovali Sami mri ti ,pa čeprav so izhajali matcre> žive danes Slov n .. od marsikaterega WietP\ikL^ za zmago Jugoslavije bodf." , 1 po. njeStaierski renegati se ŠPbZP** rmerja!> s Primorci? , Ali revjdiramo vse urade ter 43 Drt£"em°2 “■ Končno pa treba pribiti Še eno. Pri-°rsta Slovenci so zvesti svojemu na- Sprejem v Rači. Beograd. 29. aprila. (B) Zjutraj ob 8. uri je dospel v Račo ministrski predsednik g. Pašič z ostalim spremstvom. V Rači je narod napravil Pašiču špalir in ga pozdravljal z burnimi živijo klici. Pasica je najprej pozdravil tuzlanski župan g. Daro-vič, za njim pa g. Stanišie, predsednik radi-kalske organizacije v Tuzli. G. Pašič je na nagovora odzdravil tudi z govorom in se zahvalii za prijazen sprejem. Rekei je,'da je navdušen, ko vidi, da je narod pripravljen braniti stanje, ki je bilo doseženo z ogromnimi žrtvami. V naši državi so ljudje, ki tega stanja niso sprejeli radostno in iskreno. To stimje bo trajalo dotlej, dokler bo trajal narod, ker je narod trdno odločen, da brani to državo. Prihod v Bijeijino. Potem je povorka krenila proti BijetjinL Ljudstvo j c pripeljalo deco, da poljubi Pašiču roko in da ga vidi. Povsod so napravljeni slavoloki, na katerih so napisane za-s uge Pašičeve za našo državo. Povorka je bila dva kilometra dolga. V Bijeljini je pričakovala Pašiča velika množica, okoli 11 ure je bilo tam približno 15.000 ljudi. Bije-ljina je bila vsa svečano okrašena. Ko je g. Pašič izstopil iz avtomobila, ga je pozdravil g. Katanič z besedami: »Ponosna Bosna in kršna Hercegovina sta presrečni, da vidita svojega najzaslužnejšega sina, velikega državnika in predsednika vlade v svoji sredini, ki je poieg blagopokojnega kralja Petra in sedanjega kralja Aleksandra najzaslužnejši mož za naše osvobojenje.« Pašič je odgovoril: »!Vli ne bomo dopustili, da se zruši to, kar je ustvarjeno s potoki krvi naših najboljših sinov. Srbi, Hrvati in Slovenci so združeni v edinstveni kraljevini. To je našlo izraza v ustavL V naši državi je vsem državljanom zagotovljena vsa .pravica in vsa svoboda.« Nato se je povorka razvila proti občinskemu poslopju, v katero je šel Pašič. Narod, ki ga je pričakoval, je navdušeno vzklikal »Živel kiraij, živel Pašič, živela država«! Zborovanje v Bijeljini. Potem se je konstituiralo predsedništvo zborovanja. Za. predsednika je bil izbran g. Vladimir StanišK. Predsednik zborovanja je v imenu predsedništva pozdravil narod m predložil besedilo brzojavke, ki naj se odpošlje kralju. To je bilo z burnim odobravanjem sprejeto. Brzojavka Nj. Vel. kralju. Brzojavka, ki je bila takoj odposlana, se glasi: »Narod tuzlanskega okrožja predloži z velikega zborovanja radikalne stranke v Bijeljini Vašemu Veličanstvu, čuvarju ustave in državnega edinstva, potrdilo o svoji podaniški zvestobi in udanosti in kliče navdušeno, naj živi Vaše Veličanstvo in ves kraljevski dom.« Nato je govoril g. Mate Popovič, narodni poslanec, ki je izražal radost tuzlanskega okrožja, da ima v svoji sredini največjega patriota g. Pašiča. Govor min. preds. Pašiča. G. Pašič se je pojavil na balkonu in imel govor, ki predstavlja uvod v agitacijske govore Pašiča in ostalih radikalov. Dejal je: »Dolžnost do naroda me je dovedla do tega, da na svoje stare dni pridem sem in da povem nekoliko besed. Govorim iz srca in iz izkustva. Velike muke je pretrpel naš narod za idejo svobode in za ustvarjenje skupne države. To svojo sveto željo je narod izpolnil s hrabrostjo svojih sinov, s pomočjo zaveznikov in z zmago nad sovražniki. S potoki krvi naših sinov je ustvarjena naša država. Saintgermainska pogodba pravi, da se vsi Srbi, Hrvati in Slovenci zedinijo v eno državo. Mi smo se po povratku v domoviito posvetovali o tem, Predsednik narodne skupščine pri kraliu. kako naj uredimo to državo. Na Krtu smo tudi zborovali in smo sprejeli načelo, da kakor je narod eden, mora biti tudi ena država in da ni mogoča taka država, ki bi ne bila ujedinjena. To nas je naučila zgo-dovina. Dušanovo carstvo je propadlo, ko je bilo razdeljeno v državice, v kratkem času, ker je neprijatelj zasužnil eno državico za drugo.^ Mi smo saintgermainsko pogodbo glede naše države izvedli z vidovdansko ustavo in ustvarili državo, v kateri ima vsak enako pravico in enako svobodo. Alco bi bili delali drugače in ustanovili našo- državo iz malih državic, kakor je to želja naših sovražnikov, bi bito slabo za nas. Mi smo hoteli, da bodimo osvobojeni vsi. Došle pa so težkoče od onih, ki so služili drugim. Ko je bila ustvarjena ustava, so nekateri naši bratje zahtevali, da se izpremeni. Mi tega nismo hoteli, Nato se je ustvaril blok, da zruši ono. kar je deloma sam ustvaril in one, ki so bili udeleženi pri tem ustvarjanju. Kar je bilo s krvjo ustvarjeno, to bomo branili tudi s krvjo. Male skupine so pozvale celo Radiča na pomoč. A one ne smejo povedati, kaj pravzaprav hočejo, ker bi jih potem narod spoznal. Narod sam mora odločiti o svoji usodi. Mi smo zahtevali od kralja, da se narodna skupščina razpusti in da se napoti narod na volitve. Ne vemo, kaj bo odločil kralj, ali radikalna stranka ne bo odstopila od svojih ciljev in nadejamo se, da bo mogla izvesti svojo voljo. ki je tudi volja naroda, in da bodo poraženi oni, ki delajo proti narodni volji... Prosim vas, da daste svoje glasove za edinstveno državo. Ako je kaj slabega v ustavi, to slabo lahko izpremenimo. Vaše žrtve, da idete na glasovanje in daste glasove za narodno državo, niso niti približno enake onim žrtvam, ki so padie za vas. Ako učvrstimo našo državo, bo zavladalo v njej tako blagostanje, da jo bodo mogle zavidati vse druge države. Re. slal kralju pismo, v katerem ga obvešča o tem, da se je klub posvetoval, kako bi se mogla rešiti parlamentarna kriza. Nasvetuje kralju sestavo koncentracijske vlade in predlaga tudi osebe, ki bi naj bile imenovane za ministre in podtajnike. Tako bi naj bil Jovo Popovič imenovan za ministra poljedelstva ta vode, za njegovega podtajnika pa Ivan Pucelj. Dr. Drinkovič bi naj postal podtajnik ministra za vojno in momarigo itd. Beograd, 29. aprila. (B) Nocoj pričakujejo prihod dr. Spahe v Beograd, za jutri pa prihod dr. Mačka in Predav« ca, tako da bo še jutri popoldne seja celega opozicijonalnega bloka. Mussolini hoče pofaSistiti armado. Poset naše kraljevske dvojice v Pari ih. Beograd, 29. aprila. (B) Kakor se doznava ima biti potovanje naše kraljevske dvojice, določeno za nedeljo, dne 25. maja ob 11. uri dopoldne služben poset francoske republike. Delajo se velike priprave, posebno od strani kraljevih prijateljev s solunske fronte. V političnih krogih se vedno bolj zatrjuje, da je cilj tega potovanja sklepanje obrambene zveze med nami in Francijo. Določen je že program svečanosti. ZEMLJORADNIŠKI SHOD V SARAJEVU. Beograd, 29. aprila. (B) Danes je bil v Sarajevu velik zemljoradniški shod za Bosno in Hercegovino. Prisostvovali so delegati iz Crnegore, Dalmacije, Bosne in Hercegovine, iz Beograda in sploh iz Srbije pa so prišli vsi ugledni člani glavnega odbora in stranke: Sprejete so bile resolucije, v katerih se najodločnejše obsoja kršenje zakonov od strani vlade Pašič-Pribičevič ter se poziva ves narod, da obsodi tako politiko. rodu, toda so tudi lojalni italijanski državljani. kljub temu pa so preganjani in zatirani ko noben drug narod v kulturnem svetu. Kaj pa naj rečemo o lojalnosti naših Nemcev? Kdaj so jo dokazali? Kdaj so se potrudili jo dokazati? Niti tedaj ne, ko so bili del vladne večine, ko so jih Ščitili jugcslovenski orožniki pred jugoslovenskimi nacijonalisti! Kaj pa šele sedaj, ko so v .qpg«iciii» 1» &»»» več privilegirani, kar so bili od pamti-veka! Paralela »Cillier Zeitunge« ni samo popolnoma zgrešena, temveč tudi nesramna. In to izzivanje bi si Nemci lahko prihranili, ker tudi slovenska potrpežljivost je vedno bolj stvar zgodovine in vedno bolj neprimerna za svoboden narod. To naj bi naši spodnještajerski Nemci uvaževali! Rim, 29. aprila. (T) General Diaz je v svojem pismu Mussoliniju izjavil, da odlaga portfelj vojnega ministrstva iz zdravstvenih ozirov, kar trde tudi režimski listi. V opoziciji pa prevladuje mnenje, da se je Mussolini znebil Diaza, ker ni fašist in ker ni hotel pofašistiti armade. Novi minister Di Giorgio je znan kot reakcijonarec in bo lahko zanesel fašizem v vojsko. Seveda ne bo to ravno po volji nekaterim drugim generalom, ki niso fašisti. Tu se neprestano šilijo glasovi, da bo minister za dr- žavno gospodarstvo Corbino odstopil Nastal je baje med njim in industrijskimi krogi precej oster spor. Na njegova mesto pride baje kaka osebnost Iz trgovskih krogov. Glasovi o odpravi ministrstva za kolonije so popolnoma po* tihnili. Mussolini potemtakem ne rabi več Federzonija kot predsednika zbornice. Verjetno je, da postane predsednft zbornice princ Di Scaleia, ki se ni nikdar preveč politično izpostavljal in Je priljubljen tudi v opoziciji. Naš odgovor na zve-deniško paročSlo. Beograd, 29. aprila. (Z) Naša delegacija v reparacijski komisiji v Parizu je izročila odgovor naše vlade na poročilo zvedeniške komisije v vprašanju nemških reparacij. Kakor se doznava, je sprejela naša vlada to poročilo kot podlago za rešavanje reparacijskega vprašanja ter izraža željo, da bi bila tudi ona zastopala v komisiji, ki je predložila poročilo. Pariz, 29. aprila. (Agence Havas.) Reparacijska komisija je prejela odgovor jugoslovenske in japonske vlade in se je sestala popoldne v svrho seje. ANGLIJA IN FRANCIJA. London, 29. aprila. (K) Macdd-nald je izjavil v svojem govoru, ki ga je imel v svojem volilnem, okraju, da ne želi, da bi obstojal dvom o tem, da smatra poročilo zvedencev kot ugodno priliko za ureditev problema in za sporazum. Nekateri listi govore o izolaciji Francije. Ničesar ne želi manj, kakor to. Nasprotno njegova želja je, da stoji s Francijo kot država c* državi. VELIK USPEH MARIBORSKE UMETNICE V TRSTU. Trst, 29. aprila. (T) Violinistinja Brandl-Pelikanova iz Maribora je dosegla na svojem nocojšnjem koncertu v veliki dvorani »Circolo artistico« popoln uspeh. Vsled velikega aplavza je dodala še eno točko k sporedu ter ponovila Dvorakovo humoresko. Dober je bil na klavirju prof. Costantinidas., Borzna poročila. Zagreb, 29. aprila. (Z) Devize: Dunaj 0.1129—0.1149, Budimpešta 0.10-0.12, Bukarešta 0—42.50, Italija, izplačilo 358.90 —361.90, Italija, ček 358.30—361.30, Londoo, izplačilo 352.50-355.50. London, ček 351.50 —354.50, New York, kabel 80.125-81.125, New York ček 79.90—80.90, Pariz 514.25—-519.25, Praga 236.10—239.10, Švica 1427— 1437, Švica, ček 1424.50—1434.50. Valut?. Dolarji 78.875—79.875, avstrijske krone 0.1129—0.1149, češkoslovaške krone 231.80 —234.50, francoski franki 502.50—507.50, leji 38.50—41.50. švicarski franki 0—1420. italijanske lire 355.50—358.50. Beograd, 29. aprila. (Z) Beograjska borza radi praznikov danes ni poslovaia. Curih, 29. aprila. Beograd 7.05. New York' 562.50, London 24.65, Pariz 36.30, Milan 25.15, Praga 16.50. Budimpešta 0.0074. Bukarešta 2.90, Sofija 4.! 5. Dunai 0.007925,, Berlin, 29. aprila. Beograd 5.38, Dunaj 5.98, Milan 18.75, Praga 12.46. Pariz 27.23, London 18.405, New York 4.19, Curih 74.61. Pragu, 29. aprila. Beograd 43.375, Dunai 4.76. Berlin 8.05. Rim 156.15. avstrijske krone 4.80. italijanske lire 156.25, Budimpešta 4.075. Pariz 242.50, London 149.3A, New York 34.05, Curih 605.50. Dunaj. 29. aprila. Devize. Beogrid 880—884, Berlin 16.65—16.95, Budimpešta 0.86-0.92, Bukarešta 361—363. Londo® 311.5O0—312.500, Miah 3179—3191, Ney York 70.935—71.285, Pariz 4612—4628. Pt*t-ga 2077—2087, Sofija 516-520. Curih 12.645 -12.695. Valute. Dinarji 877—883, dolaEji 70.460—70.860, bolgarski levi 499—50», nemške marke 15.80—16.20. angleški funti 309.700—311.300, francoski franki 4585— 4615, Italijanske lire 317,0—3190. romunski leji 358—362, švicarski franki 12.610— 12.690. češkoslovaške krone 2062—207$, madžarske krone 0.81i—0.87. .....................................— -—T* VREMENSKO POROČILO. Dunai, 29. aprila. Napoved za 30. . Pretežno oblačno, padavin«, hladno ** -•» zapadni vetrovi. Dunaisko pismo. Koncert »Prosvjete«. — Mač Car peni icr preložen. — Ku&o /tft poznajo! Koncert »PrtAvjete« se je izvršil sinoči slavuo in častno xa našo kolonijo. — Občinstva' polno. Došel je tudi g. poslanik dr. MUojevič i gospo soprogo, ž njini še več druge gospode. — Taniburaški de! koncerta odličen. Zopet ponavljani, da. bi v domovini težko našli zbor, ki bi mogel tekmovati. — Svitali so tudi obsežno, iz več delov sestoiečo skladbo zborovodje Viškovi-ea: »Nevjerna ruža«. Skladatelj pozna do dobra, kaj vse more tem inštrumentom zaupati; in dosegel je ogromen vspeh. — Devetletna Klara Policer je sv i ra la na pamet dve skladbi; prav iobro se je odrezala; žela je viharen aplavz. — Na koncu je zapel kvartet »Triglava« dve slovenski in eno hrvatsko pesem, a pozneje že se je čulo po 'J vera ni petje znanih lepih slovenskih pesmi.‘‘ Sledilo je srcčkanje in živahen ples. 1. maja izlet v Dun. Novomesto na grob mučenikov Zrinjskega in Frankopana. Na kolodvor zjutraj peš, ker radi 1. majnika tramvaj ue vozi do 1. ure popoldne. Včeraj bi se imel vršiti boksarski dvoboj med Francozom Carpentierorn in Angležem Townleyem, za kateri se živo zanima ves športni svet. Fran-eozje in Angleži pa še posebe ... Priprave so bile velikanske, kakor doslej .še nikjer na svetu za take prireditve. — Olimpijsko igrišče na Hobe Warte ima prostora za 70.000 gledalcev. Cene sedežev so od 2,000.000 do 60.000 aK; ali izpod 500.000 aK že niso Več ugodni, predaleč od odra; 40.000 stojišč po 40.000 K. Mač je bil odpovedan zaradi slabega vremena. Proti poldnevu je slabo kazalo; meteorološka centrala je napovedala dež — in odpovedali so. Morda bo v soboto ali nedeljo. — Cu-jen>, da je vsled intenzivne reklame došlo tudi tujcev iz sosednjih držav. Ti so se namazali! Današnji »Morgcn« zafrkuje celo to prireditev popolnoma po — mojem nkiisu. Pravi med drugim tudi, da je bila »oblačna predprodaja« vstopnic mnogo kriva, »ko so tako hiteli z odpovedjo, (kajti končno je bilo popoldne tako lepo, da bi se bil pač lahko vršil). Poleg imenovanih dveh prvakov je še S drugih boksarjev, ki bi kazali svoje umetniško pretepanje! — »Morgen« pravi, da je doslej predprodaja slaba. Toliko je gotovo, da bo do borbe še mnogo vstopnic razprodanih, ali tudi stroški bodo do tje večji. — Velikanske izgube na boirzi (vsled napačne prognoze v francoskem franku) so vzrok, da silno veliko ljudi', ki bi drugače brez pomisleka dali 2 milijona za sedež, danes tega več ne zmorejo. Jaz sem pa Carpentierjevo umetnost že videl, v — kinu (v »Zagonetnem tujcu«), V tem filmu je glavni junak Carpentier v vlogi detektiva, ki ga Na Dunaiu. 29. aprila. je poslala francoska vlada v Ameriko, da izsledi ponarejalca velike dobavne pogodbe (strojev). — Svojo nalogo je imenitno rešil. Prišel je lopovu na sled, ki se je celo ženil pri hčerki tovarnarja, pa mu jo je Francoz odnesel pred nosom. Pravi ponarejevalec je hotel celo Francoza spraviti v luknjo radi fajsifikacije. — Klub boksarjev je priredil tekmo in tu se je pojavil Francoz kot tekmec ponarejalca. — Francoz je zmagal šele po četrtem nastopu. —■ Boksanje v tem filmu je tako lepo, jasno in precizno, da gotovo odvaga pogled s sedeža za 2 milijona na liohe Warte. Ako dobite ta film v Jugoslavijo, boste mogli gledati Carpentiera in njegovo umetnost prav od blizu. * * Kdor čita poročila v »Hrvatskih No-vinah« o narodnih prireditvah med gradiščanskimi Hrvati, mora se čuditi odporni sili tega naroda proti potujčevanju. Cez 450 let daleč od domovine med Nemci in Madžari se trdno drže hrvatska sela,, a v novejšem času so začela taka napredovati, da jih je treba občudovati. Celo drugorodci pravijo: Ja, die Kroboten! Da konnen wir was lemen!« Poglejte v Veliki Borištov! Na Velikonočni ponedeljek je priredilo »Pevsko društvo« veliko zabavo, na kateri so igrali večdejamko »Sirota ple-menitoga srca». Našteli so: 24 igralcev; celo mal balet treh parov je nastopil. Vse to je vodila učiteljica gospodična Roza Thiiringer. Včeraj so igro ponovili. V Ciklešu so igrali obe zadnji nedelji dramo »Majka«. Radovednost je prignala tudi nekaj Nemcev, ki so pa odšli začudeni, da je kaj takega med Hrvati mogoče. Igralcev je trinajst. — Vodil je učitelj Vince Meršič. — Taki narodni delavci zaslužijo vse hvale in tudi — nagrade! Ginljivo pišejo »H. N.« o proslavi društva »Tomislav« v Zagrebu in dodajajo: »Ca se nas, gradiščanskih Hrvatov tiče — prem da nas nije pozvala Majka Hrvatska — smimo i mi sveče-vat u našem srcu god tisučletnoga obstanka hrvatskoga kraljestva. U ovom vrimenu mnogo se je zgubilo narodov, mi Hrvati ali smo ostali. Osebujno mi, gradiščanski Hrvati, moremo bit gizdavi na to, ar nas je premalo pri-spodobljeno našim gospodarom (t. j. malo smo se potujčili!), od nikud ni-kakve pomoči, zaostavljeni i pozabljeni živili smo sada jur četirestoveto leto i još smo uvek Hrvati. — Ovo nam daje čvrsto upanje, da čemo i mi znati tako verno čuvat svoju narodnost, naš jezik, kot so to začuvali naši oci i pradedi ... Az: »razumno delaj in u poštenju hrvatska če moč nam rast i pobjedit vi j ek o borbi za — svobodu i za čast.« Slovanski svet. Nameu »Zveze slovanske acmljcdclske mladine«. Pripravljalni odbor za »Zvezo Slovanske zemljedelske mladine« }e nadaljeval svoie delo na pravilniku Zveze in definiral šest novih pragrafov: q namenu Zveze, o pravicah članov, o njihovih dolžnostih, o prestanku članstva, o razpustu Zveze iu o zboru ustanoviteljev ZSZM. Paragraf četrti označuje za namen ZSZM ustanavljanje organizacij agrarne mladine po vseh slovanskih državah in povsod tam, kjeT žive Slovani. Dalje hoče vzgajati zemljedelsko mladino v agrarnem smeru. k slovanski vzajemnosti, propagirati idejo agrarizma, to je Idejo demokracije, oprto na železni zakon grude, idejo nravnega in fizičnega zdravja ljudstva, delati na ustanovitev enotne agrarne stranke v vsaki slovanski državi in braniti v okviru teh principov idejo pacifizma. OBLEKE NAJCENEJŠE, NAJ S OLJ ŠE, V NAJVEČJI IZBERI IMA J. Maček, Ljubljana Obmejna vprašanja. Maribor, 29. aprila. Naše časopisje in posebno še naš Ust, je večkrat opozarjalo merodajne faktorje na razna obmejna vprašanja in tudi navajalo, kako bi se morala reševati, vendar se zdi, da pri nas ni tistega smisla za meje. kakor n. pr. v Italiji bi v raznih drugih državah. V splošnem se dela največkrat napaka, da se meje ne diferencirajo, kakor bi nujno zahtevali različni položaji različnih mej, ampak se meče vse v en koš: mejo proti Albaniji, mejo proti Grčiji, mejo proti Bolgariji, Romuniji, Madžarski, Avstriji in Italiji. Odveč bi bilo dokazovati, da so obmejni problemi v Maeedoniji popolnoma drugačni kakor n. pr. v Vojvodini in na Hrvatskem zopet drugačni kakor v Sloveniji. Je pa končno v tem oziru tudi velika razlika med slovensko mejo proti Italiji ali pa tudi med mejo proti Avstriji na Karavankah ter med mejo na Štajerskem. Na meji proti Italiji imamo zavedno in narodno prebujeno ljudstvo, ravno tako tudi na karavanški meji proti Avstriji, na štajerski meji proti Avstriji pa imamo narod, ki je pred osvoboje-njetn bil neizprosno obsojen v narodno smrt in je tudi dejansko že tonil. Zato je med slovenskimi mejami najvažnejša štajerska in bi se ji morala, naravno, posvečati tudi največja pažnja. Iz raznih dogodkov, incidentov, propagande itd. se vidi, da je še daleč čas, ko bo nas hrbet na tej strani popolnoma varen in bo naša meja ne samo vojaško, ampak tudi narodno popolnoma zastražena in sposobna, da odbije vsak nemški napadalni poizkus z one strani. Da se pa to vendar čimpreje zgodi, da ne bo treba čakati desetletja in desetletja, je nujno in neobhodno potrebno, da pride na mejo vedno le najboljše, uajza-vednejše in najagilnejše uradništvo in učiteljstvo. Marsikateri mlačnež ali sploh človek, ki je v prejšnji avstrijski službi preveč okostenel, da bi se danes mogel docela preroditi tudi notranje in ne samo zunanje, formelno, je v zaledju lahko popolnoma na mestu, nikakor pa ni na mestu na meji. Na to se je doslej polagalo premalo pažnje. Državni nameščenci, ki pridejo na mejo. ne smejo biti le birokratični izvrševalci svojih poslov, ampak obenem, oziroma v prvi vrsti narodni apostoli. Ker pa potrebuje meja najboljših ljudi, je treba, da se za te tudi primerno skrbi in jih še posebej nagradi. Če se za to žrtvuje skromna vsota, nikakor ne bo izgubljena, ampak plodonosno naložena in bo imela od nje korist tudi celota. Isto velja tudi za finančno in orožniško uslužbenstvo, katero bi se moralo za narodno delo ob naši meji usposobiti v posebnem kurzu. Taki kurzi bi ne bili nikaka novost, ker so v Italiji, Romuniji in drugod že davno v navadi. Tako zavedno, agilno in verzirano uradništvo, učiteljstvo, orožništvo in finančna kontrola bi bilo potem v stanu uspešno pobijati in ovirati vpliv nemškega za-strupljevalnega propagandnega pritiska, ki se danes žalibog le preveč uveljavlja. Nikakor pa ni dovolj samo to. Važen faktor, morda skoro najvažnejši je tudi šola sama kot taka. Za obmejne šole bi bilo treba skrbeti drugače nego za one v notranjosti, kajti tu ni dovolj, da se mladini nudi pouk, treba ji je nuditi tudi podporo v obliki učil, knjig, obleke, obuvala itd. Nemci in Itiali-jani trošijo v take namene naravnost velikanske vsote, pri nas se pa misli, da je vse opravljeno, če se vrže letno malenkostna vsotica par tisoč dinarjev. Dalje prihajajo tu v poštev javne naprave, ceste, mostovi, javna poslopja itd. Vse to je važno. Vsaka prevdarna država skuša urediti svojo mejo tako. da prekosi s svojo skrbjo sosedno državo na drugi strani. To zelo vpliva na obmejno prebivalstvo. Pri nas je tako, da so avstrijske ceste, javne zgradbe in druge naprave onkraj meje naravnost gosposke v primeri z našimi beraškimi Avstrijci so v zadnjem času kljub temu, da v finančnem državnem oziru komaj žive. popravili vse ceste tik do meje, preuredili, popravili ali na novo zgradili šole, stražnice itd. in v .Spi.ju postavili celo mogočen spomenik »osvobojenja«. Danes je skrajno žalostno gledati, kako se lepa avstrijska cesta tik na naši meji spremeni v razdrto in zanemarjeno pot. Žalostno je gledati razliko med avstrijskimi in našimi obmejnimi kolodvori, stražnicami, šolami itd. Koliko škoduje to naši stvari in našemu ugledu na meji, ve le oni, ki ima priliko na lastna ušesa slišati sodbo ljudi. t Naši meji je treba posvetiti več pažnje kakor doslej. Treba je konkurirati s sosedom. 7 reba paralizirati njegov vpliy. Na to opozarjamo v prvi vrsti naše veliko županstvo s pozivom, da stori vse kar more, da naša državna meja ne bo zapostavljena in zanemarjena kakor se je to, žal, godilo doslej. Nekaj se v tem oziru že vrši, gradi se cesta iz št. lija v Apače, toda to še ni dovolj, treba je rešiti ves kompleks vprašanj v celoti in čim prej! C. T.: Avtor premiere. Zadnjič sem srečal svojega sošolca Toneta. Bila sva nekoč skcoaj v gimnaziji In pozneje na univerzi, ker je vama bila usoda tako neprijazna, da sva napravila vse izpite in sva danes v inteligentnih poklicih, Tisti, ki ao imeli dober nos, so popadali že v četrti ali peti šoli in so danes trgovci in bančn ravnatelji, nama pa to ni bilo dano. , Z eno besedo, inteligentna poklica sva, zavedava se tega In sam ljubi Bog nama ne more pomagati. Poleg tega pa se ukvarja Tom še z literatudo in je tedaj res pomilovanja vreden. »Kal hočeš,« mi pravi Tone. »časi so »labf io jaz sem napisal dramo.« Meni je zastala sapa ta nisem našel prav« besede. NIČ ne rečeni, če se človek zmoti In napiše kako lirično pesmico, saj «no ve* grešni ljudje, ampak dram pa res »i treba pisati In nato mi je vse natančno razlagal: »Dramo sem napisal, že pred enim letom je bila gotova in sem jo pustil, da se je malo pomedita medtem. Zadnjič rni pa ui dalo antni, ponoči sem slabo spal ta zjutraj sem jo nesel k prijatelju, ki je urednik in tudi sam pisatelj. Ko jo je prečttal, url je navdušeno častita!: »TI si dramatik kot še nob«n Slovenec pred teboj. Napaka vseh nfcšlk dosedanjih dramatlkioiv to, da so preveč lirični, ti si pa zares dramatičen v slogu in dejanju. Prvo dejanje je še nekam medlo v drugem se razmahneš, v tretjem pa se dvigneš na višino kot še noben do- sedanjih naših dramatikov. Drama mora takoj na oder, jaz ta ravnatelj sva prijatelja in za kritike se že pobrigam jaz sam.« Od tega trenotka .je zbežal od mene srčni mir in vsak večer sem šel na cviček. Pivski bratci, ki so biil doslel z menoj tako prijazni, so gledali kar naenkrat name kot na garjevo ovco, še natakarica me je pri računu nekam pisano pogledala in takrat sem se jasno zavedal, kaj se pravi, biti slovenski dramatik. Jed mi ni več dišala in v svojo nesrečo sean se še spomnil, da sta Prešeren ta Kette umrla ravno tedaj, ko sta hotela presedlati iz lirike na dramatiko. Moj Bog, prizanesi mi! Hitro sem o ubral k zavarovalnici ta plačal zaostali obrok, preklinjal humanistično izobrazbo in se vpisal v društvo prija-te.jev lovskih psov. Morda se me se sam Bog usmili. Štirinajst dni nato so me poklicali v pisarno gledališkega ravnatelja. Gospod ravnatelj me je dobrohotno ta prijazno sprejel, mi ponudil stol in cigareto ta sploh se mu je videlo, da hna smisla za literaturo. »Castttam, gospod avtor! Drama je meni osebno zelo simpatična, toda pomisliti morate, s kakimi težkočanrt se ima boriti naše mlado gledališče. Snov je zelo originalna ta lepa, toda mi se moramo predvsem ozirati tuda na publiko. Mi stojimo na stališču, da mora naše gledališče predvsem gojiti domačo dramo, toda vašega dela zaenkrat ne moremo vprizoritl Poj n is lite, da ima originalno dramo tudi kritik od nam nasprotnega lista, ki vedno trga igralce iu blati upravo. Dramo ima gospod profesor, ki je tri leta abonent ta sicer lože ta to za dva abonmaja. Ali veste, kaj se to pravi? Dramo ima tudi gospod svetnik od vlade, ki dela z našltn mladim gledališčem kakor mačeha s siroto Jerico. Tega najbrž ne veste, kaj se to pravi. Z eno besedo, drama je lepa, le tako krepko naprej, da imamo od vas še mnogo pričakovati, o tem ni dvoma, častitam vam, gospod avtor, toda zaenkrat je žali bog izključeno. Pa drugi pot, gospod avtoT.« ■ Še mi je šumel po ušesih ta blaženi »gospod avtor« ta že sem bil zunaj. Videlo se nii je pred očmi, mislil sem, da stojim pred sodnikom, ki me je pravkar obsodi! na uosmrtno ječo, mislil sem, da scin snubec, ki so mu pokazali vrata; toda ne! Samo avtor sem, si mislim ta grem dahe. Na cviček, seveda. Posedal sem po gostilnah, preklinjal ves svet hm i še minuto mesec dni, ko m« sreča moj prijatelj urednik. Smejal se mi je že od daleč. Tako, še smeje se ml, najraje bi mu skočil v obraz. Jaz mu jih že povem! Pa nrf pomoli desnico in začne hitro: »Castitam, častitam! Delo je že naštudirano. premiera je prihodnji teden. Jaz bom že skrbel za reklamo ta glejmo vsi skupaj, da bomo gledališče napolnili. Po Prvem in po tretjem dejanju poideš pred zastor, po prvem dobiš tudi venec. Že zbiramo zanj, lovor je sedaj aopet ceneji, ker ga dobivamo iz Dalmacije, z eno besedo, postal si osebnost.« Kri mi je šinila v glavo ta toliko jeze se je nakopičio v meni, da nisem mogel izpregovoritl. Avtor, dramatik, lovor ta še 1 osebnost p« vrhu. Le kaj me je zmotita, d« PolItKn« vesti. — Iz radičevske politike. Iz krogov Radičeve stranke poročajo, da bo glavni predmet na radičevskem kongresu vprašanje volilnih priprav. Na kongresu se bo sklepalo tudi o federaciji HRSS s Hrvatsko zajednico. s Hrvatsko delavsko zvezo in z onim delom stranke prava, ki ga vodi dr. Mirko Košutič. Po Radičevi želji naj bi bili med kandidati predstavniki vseh teh strank. Jugoslov. muslimanska organizacija najbrže ne bo pristopila v to zvezo, toda med njo In hrvatskimi strankami ne bo nobene volilne borbe. HRSS ne namerava po zadnjih informacijah postaviti svojih kandidatov v Makedoniji, ampak bo le pomagala svojim tamošnjim zaveznikom. Ob priliki radičev-skega kongresa 1. maja se vrši tudi sestanek radičevskih poslancev, ki bodo razpravljali o vprašanju eventualnega sodelovanja v vladi opozicijonalnega bloka! = Novi italijanski vojni minister. Poročali smo, da je odstopil dosedanji italijanski vojni minister general Diaz. Svojo de-misijo ie utemeljil z zdravstvenimi razlogi. Njegovo mesto je zasedel general dt Gior-gio, ki ima za seboj dolgoletno vojaško življenje. Rojen je bil 22. septembra 1867 v Palermu in je vstopil kot mladenič k pehoti. Vsled,svojih velikih sposobnosti ie razmeroma hitro napredoval. Kot štabni častnik se je udeležil raznih vojn ozir. vojaških pohodov. Kot polkovnik se je udeležil libijske vojne in se je odlikoval tudi v letih 1S95 do 1896. Tudi v svetovni vojni je zavzemal odgovorna mesta. Ob Piavi je načeloval armadnemu poveljstvu. — Udejstvoval se je tudi v političnem življenju. Za poslanca je bil izvoljen 1. 1913 in tudi 1. 1919. Pri volitvah leta 1921 ni kandidiral, pač pa je bil izvoljen pri zadnjih volitvah v Siciliji. Po vojni ni več zavzemal vojaških mest ta je bil zaposlen z raznimi inšpekcijami. = »Corrlere della Sera« ta fašisti. — »Corriere della Sera« demantira vest rimskih listov, da ga kupujejo fašisti. — Konservativci kupujejo >Dallv Mali«. »Manchester Guardian« doznava, da se vrše med konservativno stranko in med lordom Rottermaryem pogajanja za odkup delnic dnevnika »Daily Mail«. S tem bi ta neodvisni list prešel v roke konservativcev. Spori. Prvenstvena uogora. tekma Ilirija : Jadran se vrši v četrtek 1. maja na igrišču SK Primorja. I. moštvi nastopita ob 17.30, rezervni ob 16. uri. SK Jadran, ki je pokazal zadnje čase lep napredek, razpolaga trenutno s solidnim moštvom, ki je sposobno prožiti Iliriji najtrši odpor ter doseči dober relhltat. Dosedanje stanje prvenstva I. razn v Ljubljani se glasi: Ilirija 6 točk (razmerje golov 17 : 0), Hermes 2 točki, Jadran je ostal doslej brez točk. Dunajski SK Slovan, eno čelnih nogometnih moštev I. razreda na Dunaju, nastopi v soboto in nedeljo, 3. in 4. t. m. s kompletnim I. moštvom v Ljubljani. Za pro-tivnika mu bo bržkone oba dni SK Ilirija. SK Slovan je prvi reprezentant češkega športa na Dunaju. V prvenstvenem tekmovanju zavzema odlično pozicijo, daljši čas se je vdržal celo na prvem mestu tabele pred Rapidom, Amateurji, Vidino in Sport-klubom. V njegovem moštvu je več igralcev najboljšega slovesa, tako avstr, internacijo-nalec centerfonvard Hanel. d. zveza Bulla, ki je pristopil v Slovan pred par tedni iz praške Slavije. najboljše d. krilo Dunaja Ekl, znani centrehali Baar, vratar Htoušek itd. SK Slovan je brez dvoma najboljše moštvo, ki je posetilo zadnja leta Ljubljano in njegovo gostovanje znači višek letošnje nogometne sezone. SK Ilirija zasluži za svojo inicijativnost in podjetnost, ki jo razvija ipri organiziranju mednarodne nogom. sezone, vse priznanje ter največjo podporo športne javnosti. JurluvanJa. V nedeljo dne četrfga maja Vsi na Grad po srečo raja Na konj’ bo prišel sveti Juri Pomladne nam odpirdt duri. Pripelji žena ti, možička, Ki rad bi spil en liter cvička, Da mu še bolj korajža zrase. Naj kupi si še kon’c klobase. Potem dobi lahko še piva, Ce ga hudo denar razriva. Vesela bosta z vsporedom. Ki se bo slišal zaporedom. Za Metoda svet’ga in Cirila Se slavnost bo le-ta vršila. Prirede jo rodoljubi iz Šent Petra. Ki ne boje se vsac’ga vetra. Zato v nedeljo vsak na Grad, Kdor ima svet'ga Jurja rad! Naročajte in širite »Narodni Dnevnik"! Sklepi gremija trgovcev Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu o občnem zboru gremija trgovcev po- / ročamo še, da so se sprejeli ti-le sklepi ozjr roma resolucije: Spremembe gremljalnih pravIL Sprejemnina za vsakega učenca znaša odslej 25 Din, šolnina se poviša za vsakega učenca od 50 na 250 Din za šolsko leto, oprostnina je določena na 25 Din, in korporacijska pristojbina za vsakega novega člana se določi po strokah od 200—5000 Dta. Za inozemce se še posebej zviša pristojcN na za 500%. Sprejem trgovskih učencev. Po daljši in živahni debati, katere so se udeležili načelnik odbora trgovskih pomočnikov Tory, Ivan Jelačin, Kavčič, Grum In Legat je bil sprejet sklep, da odbor vse potrebno ukrene, da se trgovski vajenci odšle! sprejemajo v trgovino le v starosti najmanj 15 let, s tremi razredi srednje šole ali 9 dokončano meščansko šolo. Davčni plačilni nalogi. Vsa dosedanja prizadevanja raznih korporacij in davkoplačevalcev v Sloveniji, d& se znova uvedejo plačilni nalogi, katere te finančna uprava v Sloveniji odpravila preo dvemi leti, so ostala dosedaj brezuspešna Od dne do dne bolj občutimo, da naš« po zakonu zajamčene pravice z razgrnitvi}« predpisanih izkazov niso zadostno zavarovane, ker se nas ne obvešča osebno o PJe“* piših davkov, kakor v ostalih pokrajinah naše države (Hrvatski, Bosni in Vojvodini), ampak se je uvedlo le razgrnitev predpisanih izkazov, ki nikakor ne morejo nadomestiti individuelnih plačilnih nalogov, ker pri velikih davčnih predpisih nimajo davkoplačevalci dovolj evidence o predpisih, odnosno niso zadostno informirani, kateri davki so predpisani, kdaj so se predpisali in ali so tirjani davki pravomočni. Gremij trgovcev se ponovno obrne na finančno delegacijo v Ljubljani in ji ponovno predoči potrebo zopetne uvedbe plačilnih nalogov s pristavkom. da ne bomo odjenjali od te vsekakor pravične zahteve, dokler nam oblastvo, k* je neutemeljeno povzročilo odpravo, ne pripomore, da pridemo znova do prejšnji* pravic. Podporni fond. Ustanovi se podporni fond za razne korporacije in društva pri gremiju trgovcev. Iz tega fonda dobe podpore društva 1° posamezniki. Prošnje za podpore je vlagati pri odboru gremija. Primerni znesek Z4 podporni fond se iztirja skupno z doklado- Sociialnl zavodi. Sprejeta je bila nadalje resolucija, ki za' hteva decentralizacijo bolniškega in nezgodnega zavarovanja, večjo samostojnost okrožnih uradov, točno poslovanje in zniža* nje upravnih stroškov na minimum. Poseb no pri pokojninskem zavodu je preurediti poslovanje in znižati število višjega urad« ništva. Carinsko poslovanj«. Gremij trgovcev se odločno izreka proti nameravani premestitvi glavne carinarnice v skladišče Balkan. Carinsko poslov a- . nje bi s tem zelo trpelo in bi bili trgovd zelo oškodovani. Volitve v trgovsko zbornico. Trgovec Zebal je apeliral na gremijal-ni odbor, da pred kompetentnimi faktoril zahteva, da se čhnpreje Izvedejo volitve v trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljam. Zadnje volitve v trgovsko in obrtniško zbornico so se vršile pred 14. leti. Jutri prične izhajati Tarzan sem šel pisat dramo? O, da bi se že izza mlada bavil raje z lovskimi psi, morda bi bil danes ze dvorni pasji dobavitelj. Tako se mpa avtor in Bog ve, kako bo premijera potekla Moj Bog, zakaj me tepeš?! »Na premijerl si bil sam ta veš, kako je bito...« Med tem pogovorom sva že sedela pri cvičku in tu mi je pokazal moj prijatelj Tone izrezke kritik iz štirih časopisov. Evo jih: »Sinočna premijera je bila zelo zanimiva. Igralci so se potrudili, le hiša v tretjem dejanju bi bila lahko malo bolj na desno. Režija je biia skrbna, le solnčni vzhod pil našem odru še ne funkcljonira. Snov ie zelo lepa in avtor je bil pozvan pred zastor.« »Naša dramatika se je obogatila z novim originalnim delom in je bil navzoči avtor živahno pozdravljen na odru. Vsi igralci so hld na mestu, le zakaj hna kmetski hlapec v druoem dejanju čisto nove škornje, nam je uganka. Galerija je b*la zelo glasna in sploh vsa režija nekam površine« »K sinočnji premijerl. Udrava naj ne poizkuša s takimi eksperimenti kot je bila ta premijera. Vsa čast domačim avtorjem. Joda delo je premlado. Bolje nič domačega, ko im urno vendar v bratski slovanski literaturi mnogo boljšega. Uprava naj nam oprosti, toda mi pišemo iz ljubezni do naše mlade drame.« »K sinočnji premijerl, ki pomeni velik korak v razvoju slovenske dramatike za danes častitamo avtorju, vsem sodelujoči ta ne v zadnji vrsti upravi. Le tako naprej! Daila prihodnjič.« Prosveta. Operna premijera. V četrtek dne 1 majnika vrši se piemijera opere slavnega ruskega komponista Rimski - KorzakoVU-»Carjeva nevesta«. Opera je krasno muz1’ kalno delo z izredno lepimi arijami, dvospevi in trospevi ter posebno mogočnim zborovskim partom. Delo je z vso vestnost* > jo iii natančnostjo naštudiral kapelnik M^* tačič, zrežiral pa g. Sevastjanbv. Postane** ne partije so v rokah naših najboljših P®v‘ cev. Opera je tudi na novo opremljena te« je nove kostume izdelala gledališka kro-jačnlca, dekoracije pa slikama. Predstav* se vrši ob pol 8. uri kot izven. »Evgenij Onjegin« v naši operi. P° daM- šem presledku vprizorl se danes v sreau zvečer zopet opera »Evgenij Onjegin«. » kateri nastopi zadnjikrat kakor gost tenorist Tomič in sicer v vlogi Lenskega. P01«« gosta nastopijo še gdč. Zlkova — Tatjana. knez Gremin vnciuiu — Betetto, Onjegin ... Rigo, Larina — Smolenskaia, Olga — gojeva, Filipjevna — Ropasova ter M- 3' belj, Mohorič in Perko. Opera se vrst red C. V drami pa se vprizorl zvečer »««"• Karenina« in sicer kot delavska predsta v proslavo delavskega praznika. Pri današnji predstavi opere »Onjagta«. v kateri poje naš beograjski gost g. mič vlogo Lenskega, izvaja vlogo Gremina gospod Hugon Zathey, ne P® Betetto, kakor je bilo včeraj pomotoma » . ljeno. Gospod Betetto poje dan poinejev premijeri »Carjeve neveste« vlogo va«"«** Stepanoviča Sobaktaa dr- Dnevne vesti. *~ Današnji številk! prilagamo položni-0* za vse naslovnike brez izjeme. Dosedanje naročnike prosimo, da takoj prve dni maja Plačajo naročnino, če le mogoče za tri me-Wce naprej! Kdor pa tega ne more, naj Plača vsaj za en mesec. Kdor je naročnino Plačal že za dalje časa, naj položnico odda «>nm drugemu, da si naroči »Narodni Dnevnik«. — Da ne bo nepotrebnih terjatev, dela m stroškov, prosimo, da naročniki o pra-IVera času poravnajo naročnino. — Uprava »Narodnega Dnevnika«. OBLETNICA MUČEN1ŠKE SMRTI ZRINJSKEGA IN FRANKOPANA. p Danes je 253 obletnica mučeniške smrti Petra Zrinjskega in Krste Frankopana. Po *®rti Nikole Zrinjskega je stopil na čelo gibanja Peter Zrinjski, ki je iskal podporo na Mičnih straneh. Toda sreča mu ni bila flpa. Vedno večje je bilo sovraštvo dunajskega dvora proti njemu. Zapuščen od Fran-cozov se je po neuspehih na Poljskem obrnil ®? Turke za pomoč pri osvoboditvi Hrvat-Vsa njegova prizadevanja so bila brezuspešna. Zato je skušal doseči na dunajskem jjvoru pomilostitev. S Frankopanom je šel Dunaj, kjer ga je doletela žalostna uso-Smrt obeh mučenikov je bila moralna fP°ra za nadaljne boje. Narod jima je ostal “Valežen in ju časti. — Na dan 1. maja izide » Narodni Dnevnik« s prilogo. Prihodnja številka 'Narodnega Dnevnika* izide v soboto tlutraj v običajnem obsegu. . ~ Kongres trgovskih in obrtniških •jrornjc v Skoplju. Trgovska in obrtniška ifcm^ca v Ljubljani prosi interesente in za-»TOiiike trgovskih, industrijskih in obrtni- ^ Organizacij, ki se nameravajo udeležiti /®«gresa trgovskih zbornic, ki se vrši v so-♦ oj. e ^ v nedeljo dne 11. maja t. 1. do 3 pl‘iu’ Priiavii° zbornici najpozneje f maia svoj točen naslov, kakor tudi or-ZaswCi^0- katero nameravajo na kongresu J^oPati, da bi mogla zbornica pravočasno ski k? vse udeležnike trgovsko-industrij-či£?•rn*ci v Skoplju radi preskrbe pr en ota iln tu^i glede prireditve skupnega izie-v Solun. jjj 2T Vintgar zopet odprt. Zimske povod- naDr£*vile v našem lepem Vintgarju SmSS? škodo na potih in galerijah. Zveza lanJ^.Promet v Sloveniji je z velikimi fi-Ja L^^mi žrtvami ukrenila vse potrebno, a« Z? ?oteska že s 1. majem zopet dostop-®irom • tvu- se vsai deloma pokrijejo stroški za ta popravila se je zvišala Vsto na za *e*os na — Din za osebo. iq p.nlce se dobijo pri vhodih v sotesko .Tourist-Olfice-u v Ljubljani. Pripo-V(lJ' ie poset posebno sedaj, ko so slapovi 0(1 °bile vode nadvse veiličastni. Odgovornost za poškodbe brzojavnih n j . '-'ugovornost za poskouDe orzojavnin Ionskih naprav, člen 13. zakona o br-leta isn1 telcfOTu Srbije od 3. decembra iz T„ se uveljavlja za vso kraljevino. iaVnh^ Prav*: »Vsakršno škodo na brzo- nilt in telp(Wn glavnem gotove industrijsek fabrikate< ki majo majhno prostornino, pa veliko vrednost. Zato so za nas omenjene ta< rifarne koncesije neobhodno potrebne. Vse to bi se doseglo z direktno tarifo in pa s pravilno prometno rganizacijo. Češkoslovaška sedaj v našo državo več uvaža, kakor pa izvaža iz naše države. Razmerje se mora deloma izravnati. Seveda povzroča težkoče zlasti razlika v valuti; toda tudi tu obstojai upanje, da se bo v doglednem času pievelika razlika izravnala s poboljša* niem našega dinarja. Zboljšanju medsebojnih trgovinskih odnošajev nasprotuje samo sedanje neurejeno stanje. Kei kažeta obe državi živo voljo gospodarskega sodelovanja in ker je to tudi naša nacijonalna potreba, je nujno potrebna^ da se čim preje sklene trgovinska po-godba in tako ustvari ugodna podlaga za obojestranski gospodarski napredek, Slavenska banka d. d. Zagreb. Pod predsedstvom društvenega predsednika, vektadustrijca, g. Vladimir Arka, se je dne 28. aprila 1924 vršil VI. redni občni zbor delničarjev Slavenske banke d. d. Iz predloženega obširnega poročila ie razvidno, da se je kljub težkim razmeram na denarnem trgu v vseh panogah bančnega delovanja dosegel znaten napredek. V koncern Slavenske banke spada danes lepo število prvorazrednih industrijskih in trgovskih podjetij, ki so enako povoljtvo zaključila preteklo poslovno leto. Zlasti so to: Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana, Prometni zavod za premog, Ljubljana, Cinkarna d. d., Celje, Zeljezni majdan i talionica Topusko d. d.; »Sardina*; d. d. za konser-viranje morske Tibe, Split, Žitni _ zavod Ljubljana, »Metra« združene tvoroice trakov in pramenov, Ljubljana, vSlograd« slovenska gradbena ta industrijska d. d., Ljubljana, Slavensko-arneTikarisko trgovačko d. d., Zagreb. V letu 1923 Je Slavenska banka d. d. prevzela podružnico Slovenske banke v Novem Sadu ter otvoriia izpostavo v Jesenicah, tako da danes šteje 19 podružnic in 3 izpostave. Število svojih afilacij je povečala s sodelovanjem pri povišanju delniške glavnice Merkantilne banke v Kočevju. Nadalje je ustvarila prijateljske poslovne zveze z Ljubljansko kreditno banko s tem, da je pri zadnjem povišanju njene delniške glavnice prevzela večji paket delnic ta je pet zastopnikov iz koncerna Slavenske banke d. d. stopilo v njeno upravo. Račun bilance za leto 1923 izkazuje v vseh poslovnih panogah znaten porast. Aktiva banke so porasla od Din 306,126.072 SS p v letu 1922 na Din 457,860.376.42 dne 31. decembra 1923, torej za Din 151 milijonov 734.303.54; vloge po stanju iz leta 1922 Din 125,870.020.50 na Din 206,948.255.18, torej izkazujejo y kritič. letu 1923 porast Din 81,078.234.68, dočtm je celokup. promet v pretč letu dosegel Din 32,684,972.000. od tega v blagajni Din 6,925.709.000. Čisti dobiček od Din 6.463.508.09 se Je razdelil na ta način. da se Je po dotaciji rezervnih skladov izločil znesek Din 4,500.000,— za 9 odstotno dividendo na temelju delniške glavnice Din. 50,000.000.—. dočim se je ostanek po določitvi običajnih tantijem za upravni ta za nadzorstveni svet ta po dotaciji pokojninskega sklada za uradništvo, prenesel na novi račun. Občni zbor Je sklenil povišanje delniške glavnice na Din 200,000.000.— ter je obenem povodom sklepa interesne skupnosti z Banaues des Pays de 1’ Europe Centrale pooblastil upravni svet, da določi rok in pogoje nove emisije. Kot zaupniki Banque de9 Pays de lUu-\rope Centrale so bili izvoljeni v uprav, svet gg. Markuš Rotter, podpredsednik in Admi-nistrateur dčleguč Banque des Pays de 1’ Europe Centrale, Emil Freund, ravnatelj iste banke s sedežem na Dunaju, Henry Reuter in Iienry Laporte. ravnatelja iste banke v Parizu, a v nadzorni svet sta bila izvoljena gg. Andre Gouin, ravnatelj v Parizu H dr. Leopold B!eyer, prokurist imenovana banke na Dunaju. Po občnem zboru je upravni svet skle* nil pristopiti emisij! nom. Din. 50,000.000.— novih delnic in sicer tako, da se nom. Dtj 25,000.000.— oziroma 250.000 novih delnic ponudi na opcijo starim delničarjem po tečaju Din 120 tel quel, in sicer v razmerjtf ene nove delnice na dve stari, dočim je pre-, ostalih nom. Din 25,000.000.—, t 5- 250.00f novih delnic prevzela Banque de Pays d« PEurope Centrale. Opcija na nove delnice ki so deležna čistega dobička' izza dne I. januarja 192< sc more izvrševati v dobi med 5. in 15. m a-jem t. 1. Za uspeh te emisije je z udeležba Banque des Pays de 1’Europe Central« ustvarjen poseben garancijski sindikat. X Češkoslovaško rudarstvo leta 1922 Po podatkih češkoslovaškega statističnega urada je obratovalo leta 1922 v češkoslovaški 462 rovov, iz katerih so spravili rud v vrednosti za 3.6S8 milijonov češkoslova« ških kron. Od tega odpade na črni premos. 2.132 milijonov, na polpremog 1.644, na sol 56, na petrolej 21, na železno rudo 22, na srebrno rudo 12 in na zlato tudo 3 mili' jone češkoslovaških kron. Leti 1922 je bilo zaposlenih v vseh rovih na Češkoslovaškem 138.647 delavcev. X Velesejm v Baslu (?vica) Od 17. do 27. maja se bo vršil v Baslu v Svicl osmi vzorčni velesejem. Pomen tega vele-sejma>je znan po celem svelu ter je najbolje razviden Iz dejstva, da so poseti!! lansko leto baselski velesejem kupci iz 2L, držav. Namen baselskega velesejma je poleg okrepitve notranje trgovine tudi pospeševanje izvoza švicarskega blaga in sploh vzpostavitev mednarodnih zvez na trgovskem in industrijskem polju. Tuji interesenti in trgovci imajo najboljšo priliko, da se upoznajo z raznoličnostjo in prvovrstno kvaliteto švicarskega blaga. Našemu gospodarskemu svetu najtopleje priporočamo poset tega sejma, ki izhaja že iz 15. stoletja ta na katerem bo zbranih mnogo izdelkov, ki jih v naši državi potrebujemo. Trgovske zveze med našo državo in Švico se razvi* jajo vsak dan bolj ta danes Že ne igra švicarsko blago, valutna razlika nobene vlo-jge več, ker je švicarsko blago danes razmeroma najcenejše. Interesenti morejo dobiti legitimacije za brezplačen poset baselskega velesejma na švicarskem konzulatu v Zagrebu. Te legitimacije s’užijo tudi za znižano vožnjo na švicarskih železnica«. Stanovanjski urad preskrbi rosetnikom velesejma dobra ta cena stanovanja. Vse p> drobne informacije daje švicarski konzulat v Zagrebu, ki priredi tudi meseca maja skupni izlet v Svioo. Ob »ei priliki bodo izletniki tudi posetilt oasslski velesejem. Dopisi« Ma!a Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi ob priliki prvega javnega nastopa makmedeljske godbe veliko javno tombolo, katere se lahko udeleži tudi širše zunanje občinstvo. Te dni so se razposlale karte za tombolo vsem malonedeljsklm rojakom in drugim prijateljem društva, ki bodo karte po raznih krajih razprodajali. Prosimo vse prijatelje ljudske prosvete, da z nabavo srečk sodelujejo pri zgradbi prosvetnega doma v rojstnem kraju dr. Razlaga, zaslužnega prvoboritelja lepe naše Prlekije. Kupujte tablice tombole Narodno kulturnega društva Male Nedelje! Slovenska Bistrica. V Ošelju pri Slov. Bistrici je umrl dne 21. t. m. posestnik Mihael Mostalu, vulgo Stambacher. Pokojnik i» bil va#t £Utn Boiama bgranaba v Šmartnem na Pohorju. Požarna bramba se je zato pogreba udeležila pod vodstvom načelnika Leopolda Vorša korporativno. Na grobu je pokojnemu zapel moški zbor požarne brambe »Vigred se povrne«. — V pondeUek 28. t. in. je zadela kap umirovljenega višjega davčnega upravitelja Vaclava Horaka. — Falska elektrarna Je pričela! ta teden z izpeljavo električnega toka v Gornjo Bistrico, kjer bo samo tovarna za baker ta žolto med bratov Stcrnberga odvzela za 50 konjskih moči električnega toka. Imenovana tvrdka je imela doslej svojo električno centralo, ki ji pa več ne zadostuje ter hoče povečati tovarniški obrat z izdelovanjem aluminijastih predmetov. Današnje prireditve: V Ljubljani: | Drama: »Ana Kareniua«. Ljudska predstava, Izv. Opera: »Evgenij Onjegin«. Red C. Kino Tivoli: »Tvornica živih lutk«. V gl. vlogah F er n Andra ta Alfons Fryland. Predstave ob: 4.. pol 6, 7. In pol 9. uri. Kino Ideal: »Nasledstvo 9 milijonov«. IL del. — Predstave ob 4., pol 6, 7. in pol 9. uri. Kino Ljubit dvor.- Maks Ltader v zabavni burki »Njegova najstarejša ura« ali Maksova stava. — Predstave ob: 3^ pol 5„ četrt i» 8. in 9. uri. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Sušnik na Marl-liaam ,t»nt Ja Kuralt a* CtosRo&vatski časti Iz strankarskeaa življenja. Krajevna organizacija NSS v Mariboru PTiredi 1. maja ob pol 10. uri dopoldne na vrtu Narodnega doma javen manilestacij-skl shod s sledečim dnevnim redom: l. Pozdravni govor predsednika krajevne organizacije. 2. Delo in njegova cena (govori obč. svet. Roglič), 3. Bodočnost socijalizma (govori strankin tajnik Brandner), — Majska veselica pri čadu pod Robnikom. Jutri 1. maja priredi narodno-socija-listlčna stranka majsko pros:avo na vrtu pri Čadu pod Rožnikom. Sodeluje godba Z JZ. Začetek ob 3. url popoldne. Vstopnine ni. Iz seje mestnega odbora NRS v Ljubljani. V torek 29. t m. zvečer se je vršila v prostorih mestnega odbora seja. katere so se udeležili tudi člani načelstva bivše Narodne napredne stranke. S tem se Je tudi formalno izvršila fuzija NNS z Narodno radikalno stranko. Govorila sta dr. Niko 2 u -panič, ki Je v toplih in iskrenih besedah pozdravil nove slovenske radikale, in dr. Vladimir Ravnihar, ki ie na g! n šal, da prihaja NNS v radikalske vrste brez vsakih interesov in brez sebičnosti ter da prinaša s seboj v radikalno stranko poštenost in iskrenost, ki sta Bili poleg narodnosti in naprednosti vedno last NNS. Povdarjni je zgodovinsko važnost te seje. NRS zaključuje s to fuzijo v glavnem organizacijo in Prehaja v fazo dela in borbe. Kar Vi hočete to je Elzafluid. To pravo domaSe sredstvo, katero prežene Vaše bolečine. Poizkusna pošiljka Din 28*—. Lekarnar Eug. Keller, Stubica, Donja • Elcatot 847. Hnratak*. Ledene gore in bol proti nlim. Petnajsti april nas spominja zopet na strašno nesrečo, ki je leta 1912. razburila Ves svet. Takrat je zadela angleška ladja ■— velika »Titanic« na svoji prvi vožnji Iz Anglije v Ameriko ob ledeno goro in se potopila s 1490. ljudmi. Najmodernejša morska palača, ki jo je ustvarilo na tisoče pridnih rok v večletnem delu, je v par urah, težko ranjena, spremljana od smrtnega krika stotin potnikov, ki so se bili brezskrbno zaupali njenemu krovu, izginila v atlantskih valovih, južno od Novega Fundlanda in od Newyorka, na mestu, kjer je ocean globok kakih 3500 m. Kako nastane led v morju, kaj so lede-fie gore in kako je mogoče, da se pojavljajo v višini Newyorka, ki ima vendar isto širinsko lego kakor Rim ali Barcelona? O teh vprašanjih hočemo v naslednjem na podlagi raziskovanj Kiimmla, Haacka, Stuarta Martina in drugih razpravljanj in se poučiti tudi o sredstvih, ki jih vporablja Slovel; v boju proti temu strahu morij. Kakor znano, zmrzne morska voda pri pižji temperaturi kakor sladka in sicer pri tem nižji, čim bolj slana je. Tako zmrzne površina Vzhodnega morja, ki vsebuje 7 do 20soli, že pri —1°, voda atlantskega oceana z 36 do 37°/,,., soli pa šele pri —2.5°C. Ce je voda popolnoma mirna, zmr-Stne celo šele pri 3 do 6" pod ničlo. Ker je temperatura tečajnih pokrajin zelo nizka, je Samo ob sebi umevno, da se tvorijo tam nepregledne množine ledu. Poledenitev se vrši tako, da se tvorijo najprej tanke ledene igle, ki se 2družijo polagoma v ledeno skorjo, ki je tako prožna, da valuje le pri debelosti enega cm kakor morski valovi sami, ne da bi se pri tem raztrgala. To gibčnost in plasticiteto ohrani led tudi pri ?ečji debelosti. Tako poroča n. pr. Wey-precht, ki je bil eden najboljših poznavalcev artičnega ledu, da je kakor testo mehko ledeno maso predrl s palico in da so 1$ poznali sledovi korakov na ledu kakor lir vlažni ilovici. Pri zmrznenju morske Vode se izloča njena sol, tako da postanejo K)dnje vodne plasti še bolj slane in da rznejo toliko težje; zato je jasno, da tvorba ledenih mas tudi ob tečajih ne raste ta infinitum, celo ker je ledena plast slab prevodnik toplote in varuje spodnje vodne rtasti pred mrazom. Zato dosega ledena fjcorja v Severnem ledenem morju kvečje-ftvu 2 do 2 in pol metra debelosti, v Antarktiki pa (po Drygalskemu) največ “/a m. A led večinoma ne ostane tam kjer je nastal. Morski valovi ga lomijo, nakopičijo posa-jBiezne plošče in debele sklade, v kojih ne- *----------------------------------------- mprani in dobavlja Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tudi na obroke. ravno površino se zaganja veter s tem večjo silo. V notranjih delih polarnih morij se tako nakopiči morski led vsled viharjev in valovja v mogoče, neprodirne ledene gro-made, ki se v mnogih slučajih drže obale. Imenujemo jih skladnati led (Packeis); vsa poročila polarnitf ekspedicij so polna popisov njegove nevarnosti in nepreračunljivosti. Vendar sledi skladnati led še kolikor-toliko morskim strujam in kjer te zapustijo območje Ledenega morja, kakor n. pr. Labradorska in Vzhodno-gronlandska struja, nosijo posamezne ledene otoke v toplejše širine, kjer jih gorska voda kmalu raztopi. Te plavajoče ledene otoke, ki so se odtrgali od mas skladnatega ledu, imenujemo potujoči led (Treibeis); marsikateri ribiči in raziskovalci, ki jim je na severu skladnati led ugrabil ladjo in j# razbil s silnim pritiskom svojih mas, so na večjih ledenih grudah, ki plujejo proti južnemu koncu Gronlanda ali Novemu Fundlandu, rešili vsaj golo življenje (tako leta 1869/70 moštvo »Hanse« leta 1872/73 moštvo ladje »Polafis«) Skladnati in potujoči led sta tvorbi morja samega. Ledene gore pa nastanejo iz ledenikov ob obalah in na otokih polarnega kopna. Skoraj vsako dolino na Gronlandu, na Spitzbergih itd. napolnjuje ledenik, ki sili trajno, sicer polagoma, a sigurno proti morju. Ko pride v morsko vodo, se odlomi kmalu njegova glava med silnim gromom pokajočih ledenih mas vsled valovanja morske vode in tako nastanejo v vsakem fjordu ledene gore, ena za drugo, ne samo med gorkejšim poletjem, tudi pozimi. Led-niška voda, ki' priteče izpod vsakega ledenika, struji seveda iz vseh fjordov vuu v morje in z njo potuje tudi ledena gora iz fjorda, potem, pa ko zaide v močnejše struje, proti toplejšim širinam. Manjšega obsega, kakor zgoraj omenjene ledene plasti morskih tvorb, so ledene gore zato mnogo višje, štrle pa le za ‘/s—1/t svoje mase nad vodo. tako, da segajo v veliko globočino. Tej masivnosti imajo tudi zahvaliti svojo daljšo življensko dobo: ne le par mesecev, celo po več let potujejo iz mrzlih v toplejše morske pasove. To se godi seveda le z ledenimi gorami mrzlih morskih struj. Kajti led, ki zaide n. pr. v Atlantiku v Zalivski tok, izgine kaj kmalu v njegovi mlačni vodi, toplem zraku in deževju. Zelo redko se dogaja, da prekoračijo ledene gore 40° severne širine. Pri Novem Fundlandu, kjer se je ponesrečil »Titanic«, se pojavijo v normalnih letih ne pred februarjem, največ jih je v maju in juniju vzhodno od tega otoka, izginejo pa v avgustu. V na ledu posebno bogatih letih se pojavijo v velikem številu; včasih pridejo preje, včasih pozneje kot običajno. Posebno v slednjih dveh slučajih so pravi strah mornarjev, ker pokrivajo ravno to mesto, nedaleč od Newyorka, zelo često goste megle, ki nastajajo vsled mešanja mrzlih tečajnih morskih struj z gorskimi vodami Zalivskega toka. Med tem ko imajo severno-tečajne ledene gore zelo nepravilne oblike in so zani značilni številni vršiči, galerije, odrastki itd., ki dajo ledenim masam vsled krasne modre ali zelene barve čarobno slikovitost, so ledene gore antarktičnih širin kockaste oblike, v mnogih slučajih plošče z 10—20 km premera in obenem prav enakomerne višine 30—80 m nad vodo. To obliko razlagajo iz dejstva, da se odlomijo iužno-tečajni ledeni velikani vsi od velike enotne ledene mase, ki pokriva celi šesti kontinent, Antarktiko, s svojim nepreglednim mrzlim pokrovom. človek, ki hoče biti neomejeni gospodar vse zemlje in vseh morij, je bil proti ledenim goram dolgo časa skoraj brez moči, posebno v temnih viharnih nočeh in v neprodirni megli severnih in južnih širin. Nešteto ladij se je razbilo ob ledenih stenah, ki so se nepričakovano pojavile pred nič hudega slutečimi iz temne noči ali iz goste megle, in neštete so človeške žrtve, ki jih je tekom stoletij zahtevala ta mrzla smrt. Dejstvo, da križa ravno največja pot ledenih gora najvažnejšo morsko prometno cesto sveta, je posebno usodno. V zadnjem času so žalostne izkušnje 1890. in 1903. leta v severnem Atlantiku združile vse velike prekomorske paroplovne družbe v sklepu, da bodo uravnale pot svojih ladij čez Atlantik v času med sredo januarja in sredo julija tako, da ostane po ledu ogroženo območje na severni strani ladjine poti. Morske karte nam kažejo sicer skrajno črto. do katere se še pojavljajo ledene gruče, vendar pa ta črta nikakor ni stalna in posamezne ledene gore prihajajo v izjemnih slučajih še veliko bolj daleč proti jugu. In ravno v zadnjem stadiju svoje raztopitve so parnikom najbolj nevarne, ker so tedaj popolnoma neznatne in sličijo plavajočim nevidnim klečein. Dokler so ledene gore res gore, štrleče visoko nad vodo in segajoče v 5—7krat tolikšno globočino, do enega km dolge in ravno toliko široke, vsled svoje svetle barve kmalu vidne, vidne tudi vsled močnega bučanja morskih valov ob bokih, se jim vsaka ladja brez posebne težave lahko izogne. Ko so pa v zadnjem stadiju raztopitve in imajo komaj velikost kake majhne hiše, ki se dviga le malo nad vodo ali plava, pokrita s kamenjem tečajnega kopna, sploh že pod površino in to še v širinah, kjer jih nikdo ne bi pričakoval, so najbolj nevarne. Tudi »Titanic« je zadel ob veliko in viso-ko ledeno goro (kakor so jo takrat risali fantasti nekaterih ilustriranih listov)! raztrgala si je svoj bok 12—14 m pod vodo ob plavajoči kleči in nikdo ne ve. če je bil to led ali skala, počivajoča na ledu. Na ladji sunka skoraj niso opazili; v preiskavi, ki je sledila nesreči, je velika večina rešenih potnikov izjavila, da ledene gore sploh niso videli, nekateri častniki pa so trdili, da so opazili, seveda prepozno, le neko temno maso, ki pa je segala komaj do krova. Verjetno je torej, da je bil to »umazan«, s kamenjem pokrit led, ki je ravno s tem kamenjem ranil ladjo - velikanko do smrti. Masa te ledene »gore« je bila morda čisto majhna ker že prav neznatna ledena gruča, ki bi bila recimo po 10 m dolga, široka in visoka torej 100 ton (1 milijon kg) težka, lahko vtisne železni oklep celo tako velike ladje, kakor je bil »Titanic«, brez vsake težave, posebno, če pomislimo, da je kapitan Smith juril v noč z vso brzino. ki jo je imel na razpolago, ker je hotel doseči za svojo družbo (»VVhite Star Line«) rekord najhi-trejše- ladje na svetu. Saj zadostuje že, da odtrže ledena gora par žebljev iz železnih plošč, ki veže poedlne plošče v celoto, kakor razparamo mi recimo šiv kake obleke kaj hitro, če smo ga prerezali na enem, dveh mestih. Saj pravijo strokovnjaki, da je železna »koža« velikih ladij razmeroma tanjša in od manjše odpornosti kot jajčja lupina! Lajik si predstavlja »Titanicovo« nesrečo pač tako, da je parnik zavozil s svojim prednjim koncem v ledeno goro; vendar se pa to ne zgodi skoraj nikdar, in to ladji tudi ne bi prizadejalo take škode, ker je v tej smeri vsaka ladja najbolj trdna, medtem ko zadostuje ob boku že neznatno drgnenje, da vpogne in zvije železne plošče in raztrga njih zvezo. Na ta način je pač tudi »Titanic« našel nedaleč od svojega cilja svoj strašnji konec. Usodna noč od 14. na 15, aprila 1913 je pokazala iznova, kako pametne so bile konvencije parobrodnih družb iz let 1890 in 1903. Porazni vtis, ki ga je napravilo poročilo o katastrofi v vsem svetu, je bil povod, da so se že 19. aprila, torej 4 dni po nesreči, paroplovne družbe odločile za še južnejšo brodno pot in da so tudi to novo črto v maju istega leta na podlagi poročil, da se pojavljajo tudi na njej ledene gore, še enkrat preložili, tako da križa sedaj 45. me-ridijan (vzhodno črto pogostega nastopa ledenih gora) pod 38. stopinjo severne širine, torej za nad dve širinski stopnji južno od mesta, kjer se je ponesrečil »Titanic«. A s tem se niso zadovoljili. Konferenca cele vrste prizadetih držav je sklenila, da bodo izpošiljale v zadnjih zimskih in v prvih pomladnih mesecih v Severni Atlantik izvidnice, ki naj opazujejo gibanje ledenih gora. V teku let so si nabrale te patruljske ladje v boju proti tečajniin velikanom celo vrsto zelo zanimivih izkušenj. Med drugim so dognale, da staro izročilo mornarjev, da izzivajo ledene gore vedno odmev, ne odgovaTja popolnoma resnici. Neka izvidnica je srečala 11 velikih ledenih gora, a kljub ponovnemu žvižgu ladjinih siren iz ledenih gromad ni bilo odmeva. Izsledili so, da imajo odmev le ledene gore z gladko navpično steno in še tedaj odmev lahko zelo vara. Drugo mišljenje. ki so ga patruljke tudi ovrgle, je bila trditev, da zaveje z vsake ledene gore silen mraz. Ta mrzli piš so izvidnice zaznale le, če so se približale ledenemu otoku za manj kot 200 m in tudi e pri močnem vetru. Ravno tako tudi ni res, da bi ptice oznanjale bližino ledene gore in da se pojavlja nad njo neke vrste svetlikanje. Njena prisotnost se da dognati le z najvestnejšim opazovanjem z ladij samih. Na vse mogoče načine so skušali priti ledenim goram do živega. Z izstreljevanjem torpedov se proti njim ne opravi ničesar. Obstreljevanje s težkimi granatami ima za posledico kvečjemu, da se gromade prevrnejo in štrlijo proti nebu s spodnjo platjo- Pri ledenih gorah, ki so vsled procesa tajanja že precej omehčane, pa granate celo obtičijo v masi brez vsake koristi (na podobne slučaje se gotovo spomni še marsikateri bojevnik s tirolske fronte, kjer so rovi v ledenikih nudili najvarnejše zavetje pred sovražnimi kroglja-mi in kjer so vojaki polnili vreče v strelskih jarkih ne s peskom temveč s snegom in ledom: in res so potem izvrstno služile). Možje, ki vodijo »ledenogorske« patrulje, če jih smemo tako imenovati, so vsi izkušeni mornarji, ki imajo temeljito in dolgo izobrazbo za seboj. Stavili so si za življenjsko nalogo ne samo ugotovitev in javljanje prisotnosti ledenih gora in opazovanje njih kretenj, temveč tudi reševanje ponesrečencev, ki se po brodolomih neredko izročijo taki ledeni gruči, da jih. če jim je sreča mila, nese s strujo v bližino obale * oziroma ladij. Skoraj ni meseca, v katerem ne bi ti pridni, v valovih in viharjih utrjeni mornarji oteli sigurne smrti po več nesrečnežev, ki so neredko na že skoraj skopnelih, majhnih ledenih otočičih, 'lačni in napol zmrznjeni izgubili že vsako nado na rešitev. Vsak kapitan ve, kako velika je ir nevarnost, ki preti njegovi ladji od ledenih, mas, posebno spomladi. Zato so mornarj*. in potniki junakom na atlantskih izvidnica^ ki stoje celo svoic življenje za varnost m v dobrobit svojih soljudi v trdem, napor^ nem boju z ledenimi gorami, tem bol] nva», ležni; in brez dvoma je delovanje teh vnm( mož vsemu svetu prelep vzgled k znane-, mu latinskemu reku, ki pravi, da je čioven, svojemu sočloveku v nesreči, če le noc lahko bog; homo homini deus. 0 ^ A Dne 1. maja prireditev ? doforovolJcevV : Napoleon — grškega rodu? je veljalo za dokazano, da so_ bili Napoled* nevi predniki italijanski plemiči in _ ntego «. življenjepisci so našli med njegovimi m rentinskimi in toskanskimi dedi en.,Sa svetnika. Sedaj pa prinaša zadnja štev,‘ vPpviip Hpc PtnrJp-c MannJ^fillienHCS« fr* _________ predniki vcusega jevalca niso bili ni Italijani, niti temveč grški morski razbojniki. L. 16ttL, , je na toskanskem dvoru naselil mladi ut Kalimeros-Buonapart Druga beseda je mo prevod grškega imena. Istočasno so pojavili tudi na Korsiki Grki istega Cesarjev oče je baje dobro vedel za grški izvor, vendar ga je skrival pred SV jim sinom. — V članku navaja pisec tu spomine neke Aspazije Kalimeri, roj. 70 in umrle 1863. V njih pripoveduje avt°ff. da ?e je njen ded Ažizelas Kalimeri V? a s piratstvom v messinskein zalivu in ® ' je često govoril, da poideta, čim dorast na Korsiko. kjer imajo posestvo in kjejU j naselijo kot se je dedov sorodnik Buonapart. Ta je študiral v Nici in _ pravo na stroške pirata A. Kalimeri. tL poleon se je rodil 15. avg. 1769. Ta^ r je šla njegova mati Leticija v cerkev! * čutivši, da se ji bliža porod, je odhitela ® mov in črez nekaj ur porodila bodočfjL cesarja Francozov na preprogi, ki il IjLL daroval na dan poroke A. Kalimeri. *?£■ progo je stkal nek grški menih. ^ Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«* Glavni In odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubija11^ I Vedno zadnje novosti # 5 SAMO ' šelenburgova ulica 3 Gričar & Mejač. \ 9 MALI OGLASI Cena oglasom do 20 *>3>ed Din 5*—; vsaka nadallna beseda 25 para s davščino vred. Gmotno slabejiim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I Posest .Din 126.000 jbonadsrtopi mi— w ^ ^ |» Bealitetna Pisarna, d. z. o. z. Ljubljana, Sv. Petra oesta 24 prodaja; enodružinske novozidane IB 4 sobe in pritikline, 1200 .n1 vrta pri Koleziji, Din 225.000. Stanovanjsite hiter,!;//; vrt, prosto stanov, po Din , 82.500 — 85.000 — 90.000 95.000 — 100. — 125.00 itd. Enonadstropno 'S;,o” ' stanovanje, središče Ljubljane, Din 126.000 I hišo v centru Ljubljane, pienovljeno, v najboljšem stanju, prosto stanovanje, Din 150.000. Vimrniebn hlKn enonadstrop- llyUVd!tu I1I5B ne, v večjem trgu Štajerske, lepi trgovski in stanovanjski prostori, ležeče tik cerkve na glavnem trgu z vrtom, gospodarskim poslopjem in inventarjem. Din 860.000—. 'Mm in trgovine orali posestva v Ljubljanski oko-; Itd. Din 175.000'—. llBonanstrapite hi£e, T govska lokala, štiri velika stanovanja, eno takoi prosto, nsj-prometnejša cesta v središču Ljubljane, Din 450'000. finalna z gostilno in meji jJUVIIIfl šarijo, trafiko in mlinom na pet parov kamnov c posestvom v brezkon-. kurenčnem kraju Štajerske Din 450.000. Ho? Ilil ns Bledu po dinarjev JtBIl Ifll 150.000, — 200.000 250.000 itd. BsmovrstnasSvuS; ijaul, okolici in na deželi, trgovske hišo, stanovanjsko hiše, manjša in večja kmečka posestva, več graščinskih posestev, mlini, žage, razna industrijska podjetja, vodne sile. stavbene parcele itd. ilustrirano, vezan v platno, izdaja 1924 za nizko ceno naprodaj v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg 8. proti dobavi stanovanja in inta-bulaciji, v kakem mestu ali velikem trgu Slovenije. Rabim 3 sobe, 1 čumnato, poleg vseh pritiklin. Zaželjeni vrt nasadim in oskrbujem rad sam. Miroljubna stranka. Nakup hiše takej ali pozneje možen. Pisma nasloviti: P. G. Višnjan, p. Višnjagora. boljša, tvrdke Lubas, šririvrstna z lepim prijaznim glasom se proda. Naslov: Štefan, Rožna dolina št 34 pri Ljubljani. krojaški mojster. Kranj, Izdeluje po naročilu Čepice vseh vrst, športne, gasilske, sokolske, orlovske in orožniške najceneje, ter se priporoča za cenj naročila. — Pri večjem odjemu konkurenčne cene. splošno ključavničarstvo Za gradom 9 v Ljubljani Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno in po solidni ceni. Ho kolo znamke „Adlor‘‘ skoraj novo, se ugodne proda. Na ogled in eena pri Matija Knapič, posest' Ink, Stražišče 52, pri Kranju. Kupil semenski, večje množine se kupi. po naj višji dnevni ceni. Ponudbe pod »Krompir« na up, g sprejmem za stalno. Koštomaj, brivec, Celje. Mianki stroj vso opremo, en harmonij, ter en auto-voz se ugodno proda. Na ogled in cena pri gosp. MILKA ROGELJ, sodovlčarstvo Radeče pri Zid. mostu. Prekaievalri. pozor! Prodam dva popolnoma nova prekaj. stroja znamke »Wolf« in »Blitz« na električni pogon, traven še nerabljen nov motor. Josia Križnar, mesar in preka« jevalec, Stražišče pri Kranju. »Praga« 12/16 H. P. štirisede-žem ravno generalno popravljen in presnažen se proda ali zamenja z najnovejšo Typo »Indiana« z originalnim priklopnim vozom. Ogleda se pri tvrdki Drago Gams, Celje, Ga-berje 91. krojaški mojster, Primsko 48, p. Kranj izgotovlja po meri in naročilu Moške in ženske obleke po nizki ceni ter se priporoča za cenj. naročila, — Tudi se sprejme vajenca. v dobrem stanju se kupi. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na upravo Usta.__________________ Pozor! Naznanja se, da te bo od 19. L m. dalje zopet prodajalo na občinski mesnici v Udmatu pri šoli prima goveje meso po Din 22'50 kg. Postrežba dobra I S« toplo priporoča Jakob Otrin. Kora kleparska delavnica v Hrastniku ob S. se priporoča za vsa k tej obrti spadajoča dela po najnižji ceni. Karol Teržan, kleparski mojster. posestnik lepe hiše na Gorenjskem želi znanja z gospodično iz dežele, ki bi posedovala 100.000 Din premoženja. Ženitev čimprejel — Ponudbe pod »Srečno življenje« na upravo lista. S- Mali oglasi imajo uspeh il ■s likitikt Jesenice Stavbna vodstva; LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB. zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Izjava. Podpisani Vekoslav Jesenšek, posestnik na Dovjem št. 102, sem pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani dne 24. marca 1924 ovadil Brigito Prašnikar, služkinjo v Ljubljani, dafje brez mojega dovoljenja odnesla mojo prtljago. To ovadbo sem napravil lahkomiselno in se je izkazalo, da je Prašnikarjeva pri celi stvari popolnoma ne-prizadeta in glede tega dejanja nad njo ne pade niti najmanjša senca. Radi tega obžaljujem to svoje dejanje in se Prašnikarjevi zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja. Ljubljana, dne 28. aprila 1924. Vekoslav Jesenšek. “ Brata Pohlin i.dr. tvornica vlasnlc, kljukic, rinile II ■ «vuh za čevlje, kovlnastih gumbov ▼▼▼▼TVTVVTVTV •* *■ d. Ljubljana I. poštni predal št. 126. Spreiema vsa naročila, ki se takoj ln v vsaki množini izvršujsjo. Zahtevajtevzoroe in cenik. Pri večjih naročilih popust. ■0 tl i. tli •! t«! t! t! f t!Y ♦!•»! •! '♦! tl »I »IX »l »l X »i X »I '1 < V '■ ' Skiadište In zastupstvo strojev za pisani« U nadalje karbo * PaP'r' vrpce za sve sustave* uiiua>.i iiuhu Mali rUŽni *UNDER‘ »1 UVM W00D“ u kovčegp. praktičan za putovadj ,Underwood‘, Zagreb, Mesnička ul 1 * .u tT. Tt TtT. Tt TtT.T. T» !t > Ti Ti T« • > > > > > • > • > > > > > • > tfi „ELIN‘ družba za elektritii? industrijo d. z o. * Gradi električne centrale In naprave. — Vel^ zaloga motorjev In električnega materljala* Cene i-i-edno nizke. — Postrežba točna. Na željo poset Inženirja brezplačno. Ljubljana, Dunajska c 1, telef. $• Maribor, Vetrinjska ul. 11, telef. 23»‘ iko i na malo i molimo za ponude kako za isporuku odmah tako i za stalnu liferaciju u pro-lječu i na ljeto za krumpir, lukac, sve vrste povrča, jagode i sve druge živežne.namimice. Prodavaonica živežnih na-mirnica ..EKONOMIJA" Beograd, Poankarova ul. zgrada „Opere“. Telegram: „Imeko" Izšla je zanimiva narodnogospodarska knjigo: Dr. Karol Engliš: DENAR v slovenskem prevodu dr. Albina Ogrisa. Širšim krogom inteligence kot orijentočen spis o denarju koristen svetovalec. Knjiga Je i*Sla v okvirju ..Splošne knjižnice**, kot 14. zvezek in obsega 236 atrani. Ctni: brol. Din 24’-vei. Din J2’— Naročila sprejema: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg >• Šolska mladina* pozori Skicirke in notni zvezki na najboljšem papirju prodajana) ceneje samo Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg * s RUSSKAJA PECATJ * D. Z O. Z. *!• iVL° I « ima na zalogi vse vrste RUSKIH KNJIG kakor beletristične, znanstvene,'šolske in otročje, velika zaloga not, lastnih izdaj. - Posebna biblioteka je ruski čitajoči publiki za malo odškodnino na razpolago* Kataloge pošiljamo brezplačno. Cene znatno znižane I Plačljivo tudi v mesečnih obrokih I