Cena 40 w««st>r00 sovjetskih vojakov ter prizadele nasprotniku težke krvave izgube. Na Rarelski fronti t*o včeraj finske čete zavzele v drznem sunku od jo^a in zapada Petroskoj (Petrozavodsk), glavno mesto vzhodne Karelije na zapadni obali Oneške-ga jezera. Bojna letala so bombardirala tudi v poslednji noč! vojaške naprave ▼ Moskvi in Petro gradu. V borbi proti Antrli.ji s0 potopila bojna letala v nekem pristaništu Farocrskih otokov trgovsko ladjo z 2000 br. reg. tonami. Dve veliki trgovski ladji sla bili v poslednji noči pred angleško vzhodno obalo z bombami hndo poškodovani. Nadaljnji učinkoviti letalski napadi so bili usmerjeni proti vojaško važnim napravam ob angleški vzhodni in južni obali, kakor tudi proti več letališčem. Straž ni čolni so napadli v Rokavskem prelivu ar.u leske brze čolne, ki so se približali ponoči nekemu nemškemu konvoju. S topniškim ognjem je bil eden izmed angleških br7?h čolnov potopljen, drugi pa močno poškodovan. Angleški bombniki so odvrgli v poslednji noči brer ciTja neka.i rušilnih in zazidalnih bomb na različne kraje v južno-za-padni Nemčiji. Povzročena je bila le neznatna škoda. V uspešni borbi proti angležki oskrbovalni plovbi sla potopila vojna mornarica in letalstvo meseca septembra 683.400 br. reg. ton sovražnega trgovskega Jadjevja. Od tega so potopile samo podmornice 452.000 br. reg. ton. Z ▼sbodne fronte, 3. okt. s. Ob zaključku bitke, v kateri je bilo uničenih nekaj ruskih divizij, ki so se »brale na drugi strani Dnjepra, na poega usneha. Velike zmagovite opera cr je. Id so dovedle do zavret*a PotroskoTS (PetTorav*" a Iskra), so odločilnega pomena. Storjen je bil korak nasproti Stabilizaciji miru in bodoče varnost PrrHce. KarcNka vojska a* je pr+dobil* veT-rko slaro s tem uspehom, ki krmra ffcp nierrih nnag. Glavno mesto vrhodVie Karelije je sedaj zavzeto. M.ir^rl .Mannerheim se je zahvalil poveljniku armije soričo njegovih spodobnosti. Tjovel+n^o-m aiurokih zt>orov, divizij *n jtm^^škhn četam. OBc&rjf, rwxfrrT:cirji ~n vojaki. 7-a3cTHrčuTe r*rr. 2. okt. s. Dnce je sprejel Visokega Komisarja iz Ljubljane eksc. Gra-ziolija. ki mu je poročal o položaju v novi italijanski pokrajini, predvsem s političnih, gospodarskih in socialnih vidikov, s katerih vseh je zadovoljiva. Visoki Komisar je nato poročal Duceju o organizaciji Ljubljanskega Velesejma in o bližnji otvoritvi, ki se [e bo kot zastopnik vlade udeležil minister za korporacije. Un'attacco aereo coittro Cipro Un tentativo nemico in A£rica orientale frus trato in itn campo minato e dal Euoco di artiglleria — Tre aerei nemici abbattuti n Quartiere Generale delle Forze Armate comunica in da ta di 2 ottobre il seguente bollettino di j^nerra n. 497: In A f ricu settentriona.le, presso la costa CJlrenaica, veUvoli tedesehi iianno mltra-gliato e costretto ad anunarare un Blen-hei:n che č suecesvsivamente affondato. Altri aerei tedesehi han no, in plii riprese, attaeeato obiettivi m ili tari della plaz za di Tobruk. II nemico ha compiuto ineursioni su Ben-gusi, causando danni a edifici e su alcuni villa^to del Gabel cirenaico, ove č stat o col pit o un'ospedale da campo. Altri veli-voli biitannici lunino bombardato Tripoli: sono stati danneffgiatl alcuni edifici prl-vati e Tospedale coloniale. Nell'Africa orientale, nella zona di Gon-dar, un repa rt o nemico ha t en tato dl av-vicinarsi aile nostre posizioni: č stato arro-stato con notevoU jM^rdite da un nostro campo minato e disperso dal fuoeo di artl-uin-rui. Aerei nemici nanno sorvoiaso e spezzonato un nostro caposaldo provocan-do lievi dnnni a materiali. Nostri velivoli hanno bombardato nella notte sul 2 1'aeroporto cM Nicosta, (Clpro). Nei Canale di Sicilia sette nostri veovolt da caeeia hanno attaeeato una forma z ione di otto Hurriea-ne abbattendone due. Letalski niped na Ciper V vzhodni Afriki se je sovražni napad ponesrečil na minskem polju in spričo topniškega ognja — Tri sovražna letala sestreljena Glavni stan Oboroženih sil je objavil dne 2. okt. naslednje vojno poročilo št. 487.: V severni Afriki so nemška letala v blizini cirenske obale s strojnicami obstreljevala ter prisilila eno letalo tipa Blenlieim, da se je spustilo na morje, kjer je bilo kasneje potopljeno. Dru^a nemška letala se v več poletih napadle vojaške cilje v Tobruk u. Sovražnik je izvršil polete nad Bengazi ter povzročil škodo na poslopjih ter nad nekatere vasi v -ljeni, Nad-aljnji dve so ita;Lij«ndci krtek?. (•pazili, kako sta se umakni K iz borbe pred hudim/ poskotlbami. Verjetno jc, da &c nri-sta vrnili na svoje oporišče na Malti. Italijanska letala so se vsa nepoakcajovona vrn i la na svo j a oponSča. Konvoj iz Gibraltarja Tanger, 3. okt. s. Lz Gibraltarja poročajo, da je krenil iz Gibraltarja večji konvoj prof i južnemu Atlantskemu cceanu. Konvoj se je sestavil v Gibraltarju v času, ko je ani^lcnko vojno brodovje v Sicilskem kanalu doživelo velik neuspeh. Konvoj bi moral slediti brodov ju po Sredozemflkjorn morju na vzhod. Včeraj okrog 13 je dol konvoja, sestavljen iz velike petrolejske ladje in nekiij nršilcev ter pomožrvfh vojnih lad;j. plul skozi Gibraltarsko ožino. Sestanek pokrajinskih zveznih tajnikov Obširno in smernice Tajnika stranke za nadaljnje delovanje strankinih organizacij Rim, 3. okt. s. V Liktcrski palači so se včeraj sestali pokrajinski zvezni tajniki iz vseh italijanskih pokrajin, član-^ nacionalnega direktorija in inšpektorji fašistične stranke. Tajnik stranke je na tem zborovanju podal poročilo o delovanju stranke. Reasumirafl je poslovanje strankinih organov, posebno glede na specialna vprašanja ki so se v zadnjem času pojavila na političnem, gospodarskem ;n socialnem področju. Opozoril je na učinkovito in navdušeno delovanje pokrajinskih in krajevrvih fašističnih prvakov, ki delujejo v neposrednem stiku z velikimi organiziranimi množicami stranke in z vsem narodom. Tajnik stranke je obširno pojasnil pomen ukrepov, ki jih je izdala vlada ob priliki svoje zadnje seje m še posebej glede na naloge in funkerje, ki jih bo morala opraviti pri izvaianiu teh ukrepov fašistična stranka. Opozoril je tudi na važne odredbe, ki se nanašajo na ureditev potrošnje ti oskrbe prebivalstva. Ti ukrepi se bodo izvajali strogo m pravično. Stranka bo po nalogu Duceja v tem pogledu še bolj utrdila svoje nepopustljivo nadzorstvo, tako da se bo zahteva časa »enake omejitve za vse« strogo izpolnila. Fašističm zvezni tajniki so soglasno izrazili Tajniku stranke svoje prepričanje, da bo narod, ki se bori in dela. znal podati Duceju, kakor vedno, popom dokaz zvestobe in zavesti v potrditev svoje trdne volje za no, da je fašistična stranka po nalogu hovnega obrambnega odbora poskrbela za organizacijo naoionalnega centra, 94 pokrajinskih centrov in 7.340 krajevnih centrov za nabore ob prliki civilne mobilizacije. Organizacija, ki bo uredila vsa vprašanja v zvezi z vpoklici pod orožje, proučuje sedaj tudi probleme, ki se tičejo civrlne mobilizacije državljanov v vojnem času. Rezultati, ki so bili doseženo do 31. avgusta, kažejo: 6,698.526 nabornikov, 1,587.098 prostovoljcev. 100.368 izvežbanih delavcev in 73.675 delavcev, ki so bili dodeljeni posameznim ustanovam na njihove lastne zahteve. FašističTr odredbeni list je objavi tudi naslednje ooozorilo: Treba je opustiti obešanje slik Tajnika fašistične stranke v prostorih fašističnih m podrejenih organizacij, ker je vodja Stranke Ehice in zaradi tega slika Tajnika ne more imeti nikakega pomena, ne vzbuddtl kako zanimanje. Dnce sprejel generala Birolia Rim, 3. okt. s Duce je sprejel armijske-ga generala Pirzia Birolia, poveljnika čet v Albaniji in vojaškega guvernerja Crne gore, ki mu je obširno poročal o položaju. Duce je pohvalil generala Pirzia Birolia in mu dal oportuna navodila glede njegot- v AMmtm 4* r- Btran 2 Btev. 228 Na velesejem V paviljonih delajo Ljubljana, 3. oktobra. Razpoloženje velesejmsldh dni se že po-lr.sča Ljubljane; nekoliko pozneje se začenja letos >velesejmska Jesene, a prejšnji mesec je bil skoraj se preveč poletni. Prejšnja leta smo se vedno bali jesenskega dežja ob jesenski vel esej ms k i prireditvi in je kazalo, da »e je velesejem za*el že v začetku septembra. Letoe je velika razlika že v tem, da velesejmsko življenje ne bo več odvisno od vremena kakor prejšnje čase in mesec dni zamude nič ne pomeni. V resnici je v nekem pogledu še ugodnejše, da se ve lese jem začenja Sele zdaj, predvsem zaradi prireditve kmetijskih razstav. Začetek oktobra je najprimernejši za tako popolno kmetijsko razstavo, kakršna se nam obeta, ob tej priliki na velesejmu. ker so zdaj dozoreli že vsi najpomembnejši poljski in vrtni pridelki. Za nekatere vrtne pridelke je sicer že pozno prirejati razstavo, a najprimernejši čas je prireditev sadjarske razstave, ker zimska jabolka — ki prevladujejo med našimi sadnimi pridelki — zore šele zdaj. NA DELU SO ŠTEVILNI DELAVCI Če zaideš na vel esejem dan pred otvoritvijo, se najbolj čudiš, kako je mogoče opraviti toliko dela. ki ga še čaka, v enem samem dnevu. Razstavno gradivo začno na velesejmu urejevati v paviljonih šele zadnje dni. Za posebne razstave, kakršna je n. pr. kmetijska, se delo začne seveda že zdavnaj prej in traja po več mesecev. Toda organizatorji ne delajo že tedne prej v sami razstavni dvorani. Treba je zbirati gradivo: tabele, slike, modele; pripraviti program in načrt, odbor ali odbori zasedajo na številnih .sejah ter razpravljajo o neštetih podrobnostih in šele ko so gotove mnogo priprave, se začne delo na tereuu. Tedaj pa morajo poprijeti ustvarjalne roke ter ustvariti iz kaosa razstavo. Ko bi si vsi obiskovalci velesejmskih razstav zamislili razstavo, ko začne nastajati iz kupov kartona, modelov, letev, zabojev, desk in vse tiste ropotije, ki se kopiči po paviljonih zadnje dni pred otvoritvijo, bi Sele lahko spoznali, koliko dela je zbranega v eni sami razstavi. Ko bi n. pr. lahko pogledali na velesejem včeraj, bi se vprašali, kako je mogoče že jutri odpreti veie-sejmska vrata obiskovalcem. Toda na delu so ha dno številni delavci in delajo tudi ponoči, ne le podnevi. Delo je smotrno rzvzdeljeno ter lahko govorimo o tako zvani delitvi dela. znani iz racionaliziranih ird jstrijskih obratov'. PREJ UMETNIŠKO KAKOR INDUSTRIJSKO DELO Toda to delo seveda ni industrijsko v tistem pomenu besede, da bi lahko govoiiii o tekočem traku in drugih tovarniških značilnostih. To delo ni mehanično, še celo pri tako primitivnih poslih je potrebno vsaj malo iznajdljivosti, kar opaziš n. pr. pri razkladanju težkih strojev z vozov, ker smo videli včeraj v paviljonu C-D, kjer bo industrijska razstava. Razstavljanje blaga samo na sebi, čeprav so bili že prej pripravljeni vsi načrti, je zadeva spretnih aranž^rjev, ki seveda delajo pod vodstvom arhitektov projektantov. Včasih je bil sleherni razstavljalec sam svoj arhitekt in je tedaj med pripravand vladala v paviljonih mnogo večja nervoznost. Posamezni urejevalei so v svojem ustvarjalnem ognju in hlastanju po priložnostnih zamislih tonili sredi materiala in se borili s čedalje v-ečjo zmešnjavo. Vsak je bil na svojem odmerjenem prostoru svoj gospodar, zato seveda ni bilo mogoče niti govoriti o kakšni enotnosti in estetski dognanosti celotne razstave. Sedanja prireditev bo zaradi tega za mnogo razstavljal re pravo odkritje: videli bodo v resnici rekaj >novega«. kar so si želeli vselej — namreč enotno, vzorno, po arhitektonskih načrtih urejene razstave v novih, mnogo ^čjih in primernejše razsvetljenih dvoranah. VSE JE ŠJIROKOPOTEZNO Letos je vse tako širokopotezno kakor, da je Ljubljana postala velemesto vsaj tu. Odpirajo se povsem druge perspektive. Če pogledaš v paviljone ali ob njih. Že sam vhod je podoben mogočnemu slavoloku, v pavUjonih pa vidimo slike vse v večjih merilih kako smo jih bili vajeni. V starih paviljonih je bil dan pred začetkom takšen vrvež, da si se s težavo preril med klobčiči delavcev, zabojev in blaga, zdaj pa od časa do časa po široki in dolgi dvorani zdrvi med kojami — kolesar... Da, to je neke vrste notranja vel esej ms ka železnica, ki se je poslužujejo zaposlenci. ko se jim nrudi od tega kraja na drugi konec. Dvorane so zdaj tako dolge, da kaze sesti na kolo, če imaš pot od vzhoda do vhoda. Seveda pa ne smete misliti, da je uveden redni kolesarski promet po velesejmskih paviljonih in da bodo morda tudi ve!e-sejmski obiskovalci kolesarili po razstavnih dvoranah. Včeraj tudi ni bilo mogoče 9e več povsod uporabljati kolesa, saj se je marsikje nakupičilo mogo razstavnega gradiva, posebno v C-D. V največji razstavni dvorani E-F-G. kjer bodo razstavljale številne italijanske tvrdke in ustanove, je bilo tudi že gotovega mnogo dela. Številne koje so bili že drapirane. odnosno prepleskane, pripravljena so bila tudi že posebna lepa stojala, nase so opozarjali učinkoviti napisi, povsod pa — čeprav so bih na delu še pleskarji, monterji, mizarji, aranzerji itd. in čeprav je dišalo po svežih barvah — se je že uveljavljal estetski duh arhitekta, MERKUR IN LEPOTA Merkur in lepota včasih nista bila najboljša prijatelja, >Poslovnl< ljudje so mislili, da je dovolj blago samo razstaviti, lepota je bila pri tem postranskega pomena; tedaj aranžerska umetnost tudi še ni imela domovinske pravice v izložbah trgovin. Med arhitektom in trgovcem ni bilo nobenih vezi. S časom so se razstavljale! prepričali, da je lepa ureditev razstave tudi velikega praktičnega pomena, kajti sleherni obiskovalec se raje pomudi na vzorno urejeni razstavi, ki privlačuje njegovo pozornost, kakor med kupi neokusno nakupičenega blaga. Ob tej priliki je Merkur odprl nastežaj vrata Lepoti na velesejem. Strmeli boste nad razliko med ureditvijo posameznih koj včasih in zdaj. Razstava naših tvrdk v paviljonu J-H bo sestafila pozornost že po svoji lepotni Strani. Stene vseh koj so enotne, za vsako smo pogledali in dan, da bo jutri, na posamezno kojo pa je bil izdelan poseben načrt- Proza mrtvega materiala se bo tu spremenila v poezijo blaga, ki zna govoriti z obiskovalcem, obogačenega in po- žlahtnjenega z ustvarjalno domišljijo umetnika. »DELAMO, NEPRIJETNO NAM JE ...« Na velesejmake prostore imajo zdaj pristop samo zaposlenci in vratarji strogo pazijo, da se ne vtihotapijo v paviljone nepovabljeni radovedneži. Nekateri manjši paviljoni so zaprti in delavci delajo za zaprtimi vrati; risarji, slikarji, pleskarji, aranzerji in drugi so poglobljeni v svoje delo in si ne morejo želeti, da bi jih kdo motil. Zato se mora tudi reporter ustaviti preti napisom >Delamo in neprijetno nam je, če nas motite« ter ukrotiti poklicno radovednost. Sicer pa vidimo dovolj tudi zunaj, ne le v paviljonih. V drevoredu se že vrste železniški vozovi, mogočni lokomotivi — prav za prav motorni vozovi na pogon z elektriko in med njimi ena parna lokomotiva. Včeraj so pripeljali po najkrajši in najnovejši progi v naši pokrajini, po Lattermanovem drevoredu. Ti izdelki so upravičeno ponos italijanske industrije in z občudovanjem si jih bodo ogledovali obiskovalci. Prvič so na našem velesejmu razstavljeni železniški vozovi; tudi v tem Je štrokonoteznost. Velesejmišče ima zdaj priključek na železnico, kar je velikega pomena in najbrž bi kazalo, da bi proga ostala ohranjena, saj ni potrebna le zaradi razstave železniških vozov. Marsikatero blago bi lahko pripeljali na velesejem po železnici, ne da bi ga bilo treba prelagati na postaji. >RES JE LEPO . . .c Tako bo dejal marsikdo že ob vstopu na velesejmišče. Povsod so razen poslovnih ljudi na delu tudi esteti; v paviljonih ar- hitekti, risarji, aranzerji..., zunaj pa vrtnarji. Zeleni pasovi trat med paviljoni sc okrašeni še z okrasnimi rastlinami. Pripeljali so jih iz južnih pokrajin. Tako bo tudi v tem nekaj solnčnega juga. Med pridobitvami te vrtne arhitekture boste pa še posebej občudovali nov vodomet ob paviljonu »Fiat«. Lepo bo v vseh paviljonih, ne le v novih. Stari paviljon K, kjer je bila prejšnje čase gospodinjska razstava in gledališka dvorana boste težko prepoznali; v njem je zdaj vzorno urejena kmetijska razstava, ki jo zunanje urejuje arhitekt tudi zelo posrečeno. Le en, nerazdeljen prostor je in najdaljša stena je dolga okrog 40 m kar je že lepa dolžina. Strop je okusno drapi-ran tako, da dvorana dobiva lepo razpršeno, neposredno svetlobo in je svetlejša kakor prej. Zbranega in v enotnem slogu urejenega je že mnogo gradiva, zlasti učinkovito so uvrščeni v valoviti črti kartoni nad razstavnimi mizami z napisi, gesli in slikami za posamezne oddelke razstave. Slikarji m risarji so se vedno delali in kakor drugje, jih čaka tudi v tem paviljonu še cela noč vztrajnega dela. Vsega zdaj seveda še ni mogoče povedati in ne hkrati. Vsega si tudi najbrž ne boste mogli ogledati že pri prvem obisku. Ne smete pozabiti, da je zdaj velesejmišče tudi večje, ne le, da je na njem vse širokopotezno. ker ima mnogo več pokritega razstavnega prostora. Zasedeno je vse do zadnjega prostorčka. * Zagreb, 3. odrt. s. I^sti se bavijo z bližnjim veleseimom v Ljubljani in poročajo, da bodo imeli obiskovalci sejma iz Hrvatske 50 odstotni popust na železnicah. Tudi vstopnine k posebnim gledališkim predstavam, ki se bodo priredile ob tej priliki v Ljubljani, bodo znižane. Vizumi za potovanje v Ljubljano bodo izstavljen1 v najkrajšem času. L'Aida all'Opera di Lubiana nelle stagioni precedenti Dal 1918 in poi non ci fu stagione lirica J aH' Opera di Lubiana che non vi fosse rap- i presentata la musica lirica italiana spe-cialmente con opere di Verdi. Dalla stagione 1919 20, il »Riigoletto« e il »Trovato-re« non furono piu'tolti dal repertorio. Mal-grado tutti i cambiamenti di dirgenti e di cantanti, Verdi continuo a beare i cuori del pubblico lubianese. II repertorio della stagione 1923''24 si arricchi'deir »Aida« che ebbe ben 19 repliche durante quella stagione. Per il numero totale delle repliche, 1' »Aida« oecupa il terzo posto tra le opere del Verdi, date ali' Opera di Lubiana, dopo il »Rigoletto« che fu porta to cento volte sulle scene e il »Trovatore« che fu eseguito n ovan ta volte. Per quanto riguarda la tradizione ver-diana tra gli Sloveni, prescindendo da tutto il resto, merita rilevare che F >Aida« e s tata sempre il sogno delle migliori cantanti deli' Opera di Lubiana, desiderose di pro-vare le loro capacita nell interpretazione di quella pa rte superba. Tra le nostre ultime s>Aide« e stata la slgnora Ljubica K are na che, dopo avere coltivato la sua bellissima voce di soprano airestero, non č piu comparsa sulle nostre scene — non ne sappiamo la radione — nonostante i successi riportati. II sno de-butto, nella parte dell'^Aida«, nella stagione 1935/36 č stata una certa afferma- zlone della sua voce e delle sue capacita drammatiche. H eritico V. TJ. scrisse in quella oceasione che »la signora K arena dimostrd le sue capacita di cantante e di artista nella parte dell'»Aida«, una delle pa rti piu difficili per la sua forza drani-m a ti ca e per le sue peculiari caratteristi-che«. Per quanto riguarda la sua voce, il eriticd elogid in particolare il colore dram-matico, la risonanza mettalica e 1'ottima scuola. Un altro eritico mise in rilievo »la sua bella tecnica, la sua preclsione mera-vigliosa. il suo calore spontaneo«. Un terzo eritico — ne potremo citare aneora di-versi — parlč del volume della sua voce di ottirna scuola, della sua bellissima mezza-voee e di altre qualita »che di rado d e dato di udire«. Fu unanime 11 desiderio del eritiei che 1'eminente cantante si facesse aneora molte volte applaudlre. Anche al concerto del giornalisti, organizzato nel 1936. la signora Ljubica Kerena riportd uno strepitoso suecesso. Ora che il Verdi ritorna sulle nostre scene con le poderose melodie della sua arte, era doveroso ricordare colei che nelle precedenti stagioni ci ha tante volte affa-scinato con la meravigliosa interpretazione della sua »Aida« e che ci auguriamo di potere riudire anche sulle nostre scene che ricordano i suoi primi *:r*onfi. Verdijeva „AIda" Začetek nove sezone zbuja z odlično uprizoritvijo najlepše nade za bodočnost Ljubljana. 3. oktobra. V sredo zvečer so se znova odprla -.-rata tudi naši Operi z uprizoritvijo popularne Verdijeve velike romantične -»Aide«. Svečara oblika te nesmrtne mojstrovine z razkošjem krasot Verdijevih melodij in strastnega, dramatskih in lirskih lepot nrebogatega dejanja je resnično primerna za začetek nove operne sezone. Giuseppe Verdi kot skladatelj-velikan in Antonio Ghislanzoni kot pesnik besed'la sta ustvarila z »Aido« visoko umetn no, ki je s svojo poezije bogato glarbo in dramo osvojila duše in srca po vsem kulturnem svetu. Na našem olru žanje »Aida« trium-fe že štirideset let, a kadar kol; se vrne na repertoar, zabeležimo njeno novo zmago. Snočnja uprizoritev pa je bila višek vseh dosedanjih ponovitev, saj je dobila močno pomnožen zbor in orkester, nove stilske dekoracije in izvečine novo opremo v kostumih in rekvizitih. Dirigent A. Neffat in režiser Ciril Debevec sta s pomočjo zborovodje M. Simoni ti ja, inscenatorja Franza in koreografa P. Golovina storila z največjo skrbnostjo vse, da je bila nova uprizoritev »Aide« v glasbenem, režijskem, koreograf -skem in opremnem pogledu čim bliže idealu, kakor sta si ga zamislila avtorja. Operni upravi gre torej priznanje, da je storila za »Aido«, kar je v naših razmerah le mogoče, ter ji k velikemu uspehu, truda in žrtev samo iskreno čestitamo. Ta uspeh je potrdilo tudi občinstvo, ki je napolnilo hišo skoro do zadnjega mesta z navlušenostjo h. kulturno napetostjo kakor pri najbolj senzačni operni noviteti ter obsulo vse soliste z režiserjem in dirigentom vred z obiljem pošteno zasluženega cvetUčja. Odveč je pri nas, kjer že vsakdo dobro pozna »Aidoc, iznova pisati o lepotah glas- _ TJ radne ure na občini. NaproSenl be, petja in orkestra, V novi prostom nski j ^ da. objavimo: Od 1. oktobra dalje so na občini uradne ure za stranke od 8. pevski izvrstno kakor se noben predhodnik, a M. Polajnar jeva kot svećenica (za * sceno) je uveljavila blesk in s-lo svojega organa docela. V ospredju vsega zanimanja pa je stala V. Hevbalova s svojo novo kreacijo tragič? ne princese Aide. etiopske sužnje. žela je enega svojih največjih pevskih in igralsk h uspehov. Bila je odlična vseskozi, dasi je v svoji simpatični avtokritičnosti nekaj trenutkov prav v začetku kazala znake treme; ali hitro se je osamosvojila in rasla do zmerom večjih lepot in efektov. V nilski ariji in v zadnjem dejanju je dosegla viške, ki jih je publika nagradila s toplim aplavzom. Hevbalova je izrazit in velik talent, glasovno sveža in nad vse prijetna, a tudi v igri po možnosti samosvoja; tudi Aidi daje pravilno poteze ponosne sužnje, ki se zaveda, da je kraljična. Ko torej le še naglasim, da je bil Neffa-tov orkester do skrajnosti fino in vestno uvežban, da je bil Simonitijev moški in ženski zbor ves večer zmagovit in v nijan-Siranju podajanja vzoren ter Gol o vinov baletni zbor marljiv in temperamenten, naj zaključim svoje poročilo s splošno konstatacijo, da je nova uprizoritev »Aida« polno ustrezala pričakovanju ter nam zbuja za novo sezono najlepše nade. Fr. G. Iz Trebnjega — Delitev živilskih nakaznic. Za mesec oktober bo občina razdeljevala živilske nakaznice po vrstnem redu kakor v mesecu septembru. Trebanjci naj dvignejo nakaznice v petek in soboto, ostale vasi pa še v ponedeljek in torek. razmestitvi izdatno pomnoženega orkestra se je kompaktnejši zvok pihal in trobil uveljavljal izredno prijetno, zlasti pa so se godala končno dvignila do sočnosti in bleska, ki smo ga morali prej neljubo pogrešati. Moški zbor se je okrepil v tenorjih in basih, ženski pa zlasti v sopranih. Zasedba solistov je bila vseskozi kvali-tena ter so se vse partije podajale z naponom in inteligenco. Dobro znana je impozantna kreacija velikega svečenika Ramfisa po Juliju Betettu, mojstru speva in in igre, znana je kreacija Amneride po Kogejevi in Radamesa po J. Franclu. Vsi trije naši močni protagonisti so bili glasovno odlično razpoloženi in v igri dovršeni. Primoži cev Amonasro je igralski in pevski, kakor vselej, silna, prav posebno romantična pojava v prav fantastične učinkovitosti. Zelo lepo In plemnito je ustvaril B. Popov egiptovskega kralja, glasovno prodorno. do 14. nepretrgoma. Izven uradnih ur občinsko u radništvo strank ne bo sprejemalo. — Trgatev. Izgledi na trgatev so v trebanjskem okraju ugodni. Trta je bogato naložena In je pričakovati kvantitativno precejšnjega pridelka. Tudi po kvaliteti je pričakovati boljšega pridelka kakor lansko leto. Izredno lepa sončna jesen bo nadoknadila vse, kar so vinogradi utrpeli radi vremenskih nevšečnosti med letom. V našem okraju bo trgatev predvidoma okoM 30. oktobra. — Policijska ura v Zagrebu je vnovič podaljšana za eno uro in je sedaj ob 23., kakor je bila normalno poprej pred incidentom v tamošnji telefonski centrali. — Opozorilo potnikom. Potniki, ki potujejo iz Trebnjega proti Ljubljani b prvim jutranjim vlakom ob 4.46 uri in ki se vra- igralsko nobieeno. L. Rakovec Je podal rta 1 ca jo nazaj z zadnjim večernim vlakom ob 22.45 url, morajo imeti posebne dovolilnice za dohod in odhod na postaji. Te dovolilnice o kretanju civilnega prebivalstva izven policijske ure izdaja na utemeljeno prošnjo pristojna, oblast. Posebno opozarjamo na to vse one, ki se hočejo poslužiti omenjenih vlakov za obisk velesejma. — Prleetek šolskega leta. Na osnovni šoli v Dol. Nemški vasi se prične redni pouk v ponedeljek 6. t. m. Pričetek pouka na osnovni šoH v Trebnjem bomo pravočasno še objavili. — Na četrti uradni sejem, ki je bil v sredo v Trebnjem, so živinorejci prignali 72 volov, ki jih je uradna komisija ocenila kot prvorazredne, jih odkupila in porazdelila med mesarje. Trebanjski sejmi so na glasu najboljših ter so naši živinorejci znova dokazali, da rede najlepšo živino v Pokrajini. Mesec dni dijaškega sejma Letos ]e bil dijaški sejem v Ljubljani otvorjen dvakrat Ljubljana, 3. oktobra. Dijaški sejmi so ljubljanska posebnost, čeprav dijaki prodajajo tudi v drugih krajih stare šolske knjige pred začetkom šolskega leta. Pri nas imajo vse tradicije, ki se jih drži še duh stare romantične Ljubljane, tudi dandanes mnogo prijateljev. Pred leti so sicer nekateri predlagali, naj bi odpravili dijaški sejem ter organizirali bolj smotrno in po »zdravih trgovskih načelih« kupčevanje s starimi šolskimi knjigami, to se pravi, naj bi knjige kupovala ter zbirala nekakšna centrala, ki bi jih tudi prodajala po nizkih, res primernih cenah. Toda ljubljanskih tradicij ni mogoče izkoreniniti s samim predlogom, najsi je še tako dober. Tako tudi ni bilo dijaškega sejma konec letos, čeprav se je zdelo. Letos se je namreč dijaški sejem začel dvakrat. Prva »otvoritev« je bila v začetku septembra kakor navadno pred začetkom šolskega leta. Tedaj so sicer že vedeli, da se bo letos šolsko leto začelo nekoliko pozneje, a zaradi tega vendar niso preložili sejma. Toda sejmsko življenje se ni moglo razviti, ker ni bilo še pravega blaga. Nihče ni vedel zanesljivo, katere knjige bodo še uporabne v novem šolskem letu, zato tudi ni bilo kupčije. Zato so se dijaki zbirali le prve dni septembra v večjih gručah na »sejmišču«, na nabrežju ob čevljarskem mostu. Izkazalo se je, da ne more živeti niti dijaška romantika brez denarja, kajti sejem je skraliirai zaradi splošnega mrtvila; na njem so se zbrali samo prodajalci. Cez dobrih 14 dni pa je bila nova »otvoritev^, ob tej priliki skoraj >oficielna«. Oživelo je nabrežje vzdolž Brega, napolnil se je Jurčičev trg in sejmišče se je raztegnilo tudi po Hribarjevem nabrežju. Na sejem so začeli prihajati tudi prvi kupci, ki so bili poučeni, katere knjige smejo kupiti za novo šolsko leto. Blaga je letos precej manj, ker so nekatere knjige Izgubile tržno vrednost, na pr. čitanke, francoske vad-nice, domača zgodovina itd. Na sejmu, ki še vedno traja je naprodaj največ učbenikov eksaktnih ved, n. pr. za aritmetiko, fiziko, kemijo, pa tudi prirodopisne knjige. Največ knjig je naprodaj ea gimnazijske razrede, malo jih je le za meščanske šole. Kupčija je mnogo manj živahna kot prejšnja leta, čeprav mnogi starSl kupujejo za svoje otroke le stare knjige, v upanju, da bodo prihranili vsaj nekaj. Sejmsko življenje je letos bolj »stvarno«, brez r atrakcij«; prejšnja leta je bilo koristno združeno s prijetnim in sejma so se držali tudi številni prodajalci raznih poslastic, kajti mnogi dijaki so bili hudi nasprotniki tezavriranega denarja. Tako je imel dijaški sejem tudi gospodarski pomen. Letos so se pa celo dijaki začeli učiti varčevati na svojem sejmu, n sicer je ostalo vse po starem. Določbe o inspekciji dela Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za umestno, da se izdajo določbe za izvrševanje uredbe št. 290 z dne 1. marca 1941. o spremembah in dopolnitvah zakona o inspekciji dela z dne 31. decembra 1921., odreja: Člen 1. Odsek za inspekcijo dela, priključen doslej VI. oddelku, se preosnavlja v samostojen odsek Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino in se imenuje »Inspekcija dela za Ljubljansko pokrajino. Načeluje mu šef odseka. člen 2. V pristojnost Inspekcije dela spadajo vsi posli po zakonih, pravilnikih in naredbah, veljajočih glede inspekcije dela, in po uredbi o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu. Člen 3. Pritožbe zoper kazni, ki jih izreče Inspekcija dela po § 23. uredbe z dne 1. marca 1941., se vlagajo v roku 14 dni na Visokega Komisarja, ki odloči dokončno. Člen 4. Nadzorovalna pristojbina iz § 20. uredbe z dne 1. marca 1941. se po odbitku 5 odstotkov za stroške izterjave odvede Visokemu komisariatu na tekoči račun pri Hranilnici Ljubljanske pokrajine z označbo »Nadzorovalna pristojbina za Inspekcijo dela za Ljubljansko pokrajino«. Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli ModEfieazione d'orario sulla linea Lubiana-Zalog A corninclare dal 30 settembre p. v. sono soppressi giornalmente sulla linea Lubiana —Zalog e viceversa il treno viaggiatore n. 516 in partenza da Lubiana alle ore 5.05 e in arrivo a Zalog alle ore 5.16 e U treno viaggiatore n. 525 in partenza da Zalog alle ore 23.28 e in arrivo a Lubiar.a alle ore 23.40. Uradne ure pri zavodu Banca cTItalia Od 1. oktobra naprej bodo pri zavodu Banca d'Italia naslednje uradne ure: blagajna od 8.30 do 12, upravni uradi od 8. do 14. Ljubljanskemu meščanstvu! Ljubljana, dne 2. oktobra Danes, dne 3. oktobra prispe v Ljubljano Minister za korporacije Eksce-lenca Renato R i c c i. Visoka osebnost Italijanske države bo bivala v Ljubljani v petek in soboto, 3. in 4. oktobra ter bo v soboto otvorila tudi Ljubljanski velesejem. Mestna občina ljubljanska bo na vseh mestnih poslopjih razobesila zastave. Ljubljansko meščanstvo vljudno vabim, naj v počastitev Visokega gosta okrasi svoje hiše z zastavami, in sicer dne 3. oktobra od 11. do 19. are in dne 4. oktobra od 7. do 19. ure. Cez noč od 3. na 4. oktober morajo biti zastave snete. Podžupan: dr. Vladimir Ravnihar 1. r. Radio LJubljana Sobota, 4. oktobra: Ob 7.30: Vesti v slovenščini; 7.45: Pesmi in melodije, v odmoru ob 8. napoved časa; 8.15: Vesti v italijanščini; 12.30: Vesti v slovenščini; 12.45: Komorna glasba; 13.: Napoved časa to vesti v italijanščini; 13.15 Službeno vojno poročilo v slovenščini; ob 13.17: Orkester pod vodstvom mojstra Angelini ja' 14.: Vesti v italijanščini; 14.15: Radijski orkester pod vodstvom mojstra fiijanca: Operetna glasba; 14.45: Vesti v slovenščini; 17.15: Nove plošče >Cetrac; 19.30: Vesti v slovenščini; 19.45: Pestra glasba; 20.: Napoved časa in vesti v italijanščini; 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini; 20.30: Simfonski koncert pod vodstvom mojstra Licinia Re-ficeja; 21.25: Koncert violinista Karla Rupla ob spremljevanju L. dkerjanca na kla- virju; 22.: Predavanje v slovenščini; 22.10: Koncert violoncelista Bendette Mazzacu-ratija; 22.45: Vesti v slovenščini. KOLEDAR Danes: Petek, 3. oktobra: Terezika Deteta Jezusa. DANAŠNJE PRIKEDIT\E Kino Matica: Luč v temi. Kino Union: Grofov sin. Orgelski koncert prof. Ulisse Mattheva ob 19.45 v stolnici. Razstava slik Franca Pavlovca v galeriji Obersncl na Gosposvetski cesti. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg. 5 K ura K, Gosposvetska cesta 10. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. I Josipi čadnova | Ljubljana, 3. oktobra Zopet je izginila v večnost prikupna zastopnica prvih zavednih Slovenk iz šole Marije Murnikove in kasneje Franje Tavčarjeve prijateljica in tovarišica Ivanke Gutnikove, Helene Bavdkove in Antonije Kadivčeve. Včeraj popoldne smo jo v družbi številnih Članic raznih ženskih in moških društev spremili z Zal k zasluženemu pokoju. Pred nekaj meseci je dosegla 801etnico svojega marljivega, cvetoči in ugledni trgovini in obrti, rodbini in raznim javnim prosvetnim (šolskim), socialnim in gospodinjskim ustanovam in društvom posvečenega življenja. Letos bi bila Josipina Čudnova slavila Jubilej svojega 401etnega nepretrganega odborniškega splošnega ženskega društva, v katerem je vestno vršila od društvene ustanovitve posle preglednice računov. Rada je prihajala k vsem sejam in deian-sko pomagala kjerkoli je le mogla. S posebno radostjo je na nekaterih razstavah domačih ročnih izdelkov razstavljala na lastnem kolovratu izvršene In lastnoročno izvezene tkanine. Pokojnica, bivša lastnica lepih hiš na Mestnem trgu in v Tavčarjevi ulici ter bivša lastnica velike zlatarske in urarske obrti v Prešernovi ulici, je ob strani svojega moža, popularnega Ljubljančana, pokojnega Frana Čudna, dolga leta z uspehom vodila trgovino ter svoječasno zlasti skrbno opravljala možu vsa knjigovodska in dopisovalna opravila. Vse uspehe sta dosegala Fran in Josf-pina čuden z vzajemnim trudom. Pokojnica je imela mnogo smisla in daru za podrobno delo v hiši ter za razne nove gospodarske in gospodinjske pridobitve, ki lajšajo delo in položaj gospodinjam. Za to svoje stremljenje je našla polje udejstvovanja tudi v Zvezi gospođini, ki jo je v priznanje njenih zaslus 1. 1935. imenovala za častno članico. Tej široko zasnovani praktični organizaciji je kakor Splošnemu ženskemu društvu ostala zvesta in naklonjena prav do svoje smrti. Zavedna, srčno blaga in marljiva slovenska žena je bila mati uglednega zlataria in urarja g. Frana Čudna ml. in tašča zdravnika specialista g. dr. L. Savnika. — Vrli ženi bodi ohranjen topel spomin! Naše gledališče DRAMA Petek, 3. oktobra: zaprto. Sobota. 4. oktobra: zaprto (generalka). Nedelja. 5. oktobra ob 17.30 url: Hamlet. Red Premierski. Ponedeljek, 6. oktobra: zaprto (generalka) OPERA Petek, 3. oktobra ob 18.15: Netopir. Premiera. Red Premierski. Sobota, 4. oktobra: Netopir. Red A. Premiera Straussove operete »Netopir« bo v petek za red Premierski. živahno delo s prekipevajočo melodiozno glasbo in dovtipnim dejanjem bo v novi režiji in inscenaciji in v novi zasedbi partij izredno zanimivo. Eisensteina bo pel M. Sancin, Rozalindo — Ivančičeva, Franka — An-žlcvar, princa Orlovskega — Sladoljev, Alfreda — Manoševski, Falleja — B. Sancin, Blinda — Rakovec, Adelo — Ribičeva, Žabo — Zupan, Ido — Japljeva in Mela-nijo — Koširjeva. Dirigent: D. zebre. Režiser: E. Frelih. ki je napravil tudi načrt za inscenacijo. Koreograf: B. Pila to. 228 »SLOVENSKI NAROD«, Petek, 3. oktobra 1941-XIX Stran 3 I Dopolnilne določbe in pravilnik za izvrševanje naredbe z dne 11. septembra 1**1-XIX it« 97 o ukrepih za zaščito javnega reda Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 11. septembra 1941-XIX št 97 o ukrepih za zaščito javnega reda odloča: Člen 1. Ovadbe o kaznivih dejanjih iz naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX št. 97 se vlagajo v uradu javnega tožilca pri izrednem sodišču iz člena 4 naredbe. Člen 2. Javni tožilec povzroči, ko opravi, če treba, potrebne preUkovalne poizvedbe in ob kratkem zasliši obdolženca, da se sestavi izredno sodišče po drugem odstavku člena 4. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX, št 97, in postavi obdolženca z izdelano obtožnico pred izredno sodišče. Prea^ecr.k določi kraj, dan in uro razprave in odredi prehod obdolženca, prič in izvedencev. Člen 3. Ce si obdolženec ne izbere branilca sam, mu ga imenuje predsednik preden se prične razprava. Oškodovanec in priče se smejo pozivati tudi ustno po sodnem uradniku ali organu sodne policije. Javni tožilec, oškodovanec in obdolženec smejo sami privesti priče k sodišču. O njih pripustitvi odloči sodišče. Člen 4. Razpravljajo se samo dejanja, obsežena v obtožnici. Naroki so javni. Predsednik pa sme odrediti tudi uradoma, da razprava ni javna ali omejiti pristop k razpravi na določno število o>eb. Priprti obdolženec prisostvuje naroku osebno prosto, če niso potrebni varnostni ukrepi, da se prepreči njegov pobeg ali nasilje. Ce hoče prisostvovati in ni zakonitega razloga za njegovo odsotnost odredi predsednik, naj se postopa kakor da je navzoč. V takem primeru kakor tudi ob kon-uunacu zastopa obdolženca polnoveljavno branilec Isto velja, če obdolženec kadar koli med narokom pobegne. Člen 5. Ce je *reba obdolženca predstaviti radi spoznave ali soočiti, odredi predsednik v primeru četrtega odstavka prednjega člena 4., da se privede obdolženec k naroku po organih javne varnostL Člen 6. Po predhodni ugotovitvi, da so stranke navzoče, proglasi predsednik, da se razprava začonia. Razpravo vodi predsednik, ki opozarja in opominja, zaprisega, izprašuje in zaslišuje, zatre grožnje in nedopustno odobravanje ali neodobravanje, prepove sugestivna ali neumestna vprašanja, ravna in umerja razpravljanje in izreka ukore, ki se mu zdijo potrebni zoper vsak izgred v podporo obtožbe ali obrambe. Člen 7. Razprava se začne s tem. da se prebere obtožnica. Vmesna ali predhodna vprašanja se morajo takoj nato obravnavati in o njih odločiti, ker so sicer nedopustna, in če se po odrejenih ukrepih razprava mora nadaljevati, prične predsednik zasliševati in sprejemati dokaze. Člen 8. Ko predsednik izpraša obdolženca o njegovih osebnih podatkih, mu razloži v jasni obliki dejanje, katerega je obdolžen in okolnosti tega in ga pozove, naj se zagovarja in navede vse drugo, kar misli da ie koristno za njegovo obrambo. Ce obdolženec noče odgovarjati, se to v zapisniku omeni in razprava nadaljuje. C'en 9. Ce je več obdolžencev, jih predsednik lahko zasliši vsakega vpričo drugih ali pa vsakega posebej, odstranivši poprej druge. V slednjem primeru mora predsednik ob kratkem obvestiti vsakega obdolženca o tem. kar se je zgodilo ob njegovi odsotno?* i. Člen 10. Med razpravo ima obdolženec pravico izjavljati kar misli da je umestno, da se tn le nanaša na njegovo obrambo. Predsednik prepreči vsako ižmikan i e obdolženca in ga odstrani od naroka, če bi v tem vztrajal. V takem primeru se uporabi določba četrtega odstavka gor-r.-eua člena 4. Obdolženec ima med razpravo tudi pravico posvetovati se s svojim branilcem, razen med zasliševanjem ali preden odgo-govori na postavljena vprašanja. Člen 11. Ko -e obdolženec zaslišan, izpraša predsednik oškodovanca in zasliši nato priče po vrsti, kakor se mu vidi najbolj umestno. ' Preden ne izpove, ne sme nobena priča biti v stiku s strankami ali branilci, niti prisostvovati zaslišanju drugih prič. kakor tudi ne gledati ali poslušati kar se godi na razpravi ali sicer biti obveščena o tem. Preden začne izpraševati posamezno pričo, rudi če je hkrati oškodovanec ali ova-ditelj. jo predsednik zapriseže po predhodni opozoritvi na moralni pomen tega dejanja, na versko obveznost, ki jo s tem prevzame pred Bogom in na kazni, ki so določene za krivo pričevanje pred sodiščem Pnče se zaprisežejo vsaka sproti takoj, ko pristopijo k zaslišanju. Predsednik zapriseže vsako pričo po temle besedilu: »Zavedajoči se odgovornosti, katero prevzemate s prisego pred Bogom in pred ljudmi, prisezi te. da boste govorili samo resnico in nič drugega nego resnico.« Priča od govori: » Prisegam.« Kdor še ni spolnil 14 let starosti, se ne zapriseže. Člen 12. Kot priče se ne morejo zasli-šati: Osebe, ki so obdolžene istega kaznivega dejanja ali dejanja, ki je s tem v zvezi, tudi če so bile oproščene ali obsojene, razen če so bile sodno oproščene, češ da dejanja niso storile. Člen 13. Najbližji sorodniki obdolženca ali osebe, ki je soobdolžena istega dejanja, lahko odklonijo izpoved, razen če je bilo kaznivo dejanje storjeno v škodo drugega najbližjega sorodnika obdolženca ali katerega soobdolženca in se drugače ne more dobiti ali dopolniti dokaz za dejanje ali za njegove okolnosti. Predsednik mora opozoriti te osebe na njih pravico, da smejo odkloniti izpoved. Taka opozoritev se zabeleži v zapisniku. Člen 14. Pričati niso dolžni: L duhovne osebe katoliške vere ali v pokrajini priznane veroizpovedi o tem, kar jim je bilo zaupano ali znane veroizpovedi o tem, kar jim je bilo zaupano ali kar so doznale v svoji službi; 2. javni predstavniki, javni uradniki in nameščenci v javni službi o tem. kar so doznali uradoma in kar mora ostati tajno. Člen 15. Priče se morajo zasliševati o določenih dejstvih. Ne smejo pa izrekati mnenja in tudi ne pričati po vesteh, ki krožijo v javnosti. Člen 16. Ce se med razpravo izkaže, da je treba zaslišati izvedenca, ga predsednik imenuje- Izvedenec se takoj pozove na razpravo in mora po zaprisegi na isti razpravi oddati svoje mnenje. Predsednik zapriseže izvedenca po temle besedilu: »Zavedajoči se odgovornosti, katero prevzemate s prisego pred Bogom in pred ljudmi, prisezite, da boste v raziskavah, ki se vam poverjajo, postopali pravilno in vestno, brez drugega namena kakor da se spozna resnica.« Izvedenec odgovori: »Prisegam.« Ce se to ne da tako izvesti in sodišče misli, da ne more izreči sodbe brez izvedenskega mnenja, odredi, da se razprava odloži in odstopi spise javnemu tožilcu za preiskavo tega primera. Izvedenec odda v roku. ki mu ga je določilo sodišče, izvedensko poročilo javnemu tožilcu, ki ga zapriseže po gornjem besedilu. Izvedensko mnenje pošlje javni tožilec s spisi vred zapisnikarju sodišča in se od-rri; nadaljevanje razprave po zadnjem odstavku člena 2. C'en 17. Izvedenec se lahko pozove tir ostno ro sodnem uradniku ali organu sodne policije. Izvedencu se postavijo vprašanja, ki jih r dišče smatra za umestna. <~"cr\ !8. Ce 'e to za ugotovitev resnice neogibno potrebno, more odrediti sodišče tudi uradoma svoj ogled na kraju, kjer se ie storilo kaznivo dejanje. Izid krajevnega ogleda se zabeleži v raznravnem zapisniku. Člen 19. Za tolmačenje spisa, ki ni sestavljen v italijanskem jeziku, imenuje predsednik tolmača. Predsednik imenuje tolmača, če oseba, ki hoče oddati izjavo ali pričati, ne zna italijanskega jezika. Tolmač se pozove lahko tudi po sodnem uradniku ali po organu sodne policije. Tolmač se zapriseže po temle besedilu: »Zavedajoči se odgovornosti, katero pre- i vzemate s prisego pred Bogom in pred ] ljudmi, prisezite, da boste izvršili svojo j službo pravilno in vestno, brez drugega namena kakor da se spozna resnica.« Tolmač odgovori: »Prisegam.« Člen 20. Listne, corpora delicti in vse druge stvari, ki utegnejo rabiti v dokaz krivde ali v obrambo, se morajo pokazati strankam in pričam s pozivom, naj se izjavijo, če je to potrebno, da li jih spoznajo. Pokaz in izjave o tem se zabeležijo v razpravni zapisnik. Člen 21. Po dokončanem dokaznem postopku, izreče javni tožilec * -i obtožni govor. Nato govori branilec Obdolžencu in branilcu gre zadnja beseda, če jo zahtevata. Po končanih govorih izreče predsednik razpravo za končano. Člen 22. O sodbi se sklepa v posvetovalnici. Sodba obsega: 1. uvod: »Na podstavi pooblastila, podeljenega od Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino« in navedbo sodišča, ki jo izreka; 2. osebne podatke obdolženca ali kar more sicer ugotoviti njegovo istovetnost; 3. navedbo dejanja in okolnosti, ki so predmet obdolžitve; 4. zgoščeno navedbo razlogov v dejanskem in pravnem oziru, na katere se opira sodba; 5. navedbo členov uporabljenih predpisov; 6. izrek sodbe; 7. dan in podpis sodnikov, ki so sodbo sklenili in zapisnikarja. Ce zaradi zadržka, nastalega po razglasitvi sodbe, kateri izmed sodnikov le-te ne more podpisati, se to pred podpisom drugih sodnikov zabeleži. Člen 23. Smrtna obsodba se sme izreči samo z vsemi glasovi. V nasprotnem primeru se obdolženec odpravi pred pristojno redno kazensko oblastvo. Zoper sodbe izrednega sodišča ni pravnega leka. če pa se vendarle vloži, ne odloži izvršitve sodbe. Ce obsojenec še ni spolnil 18 let starosti, sn. sodišče soremeniti smrtno kazen v kazen na prostosti na ne manj ko 20 let zaoome kazni. smrtna obsodba se ne sme izvršiti na »naccTll ženskah in hudo bolnih obsojen-*ih. V teh primerih se izvršitev o^cži in se sodba obsojencu ne priobči. Odložitev odredi Visoki Komisar. Člen 24. Kadar je treba izvršiti smrtno obsodbo, io sporoči javni tožilec nujno Visokemu Komisarju. Ce Visoki Komisar misli, da ni spremeniti smrtno k, ni v zaporno kazen, ukrene javni feoCT c vse, česar je treba, da se sr-3" izvrši. Izvršitvi prisostvujejo predsednik sodišča, zastopnik iavnega tožilca z zapisnikarjem, zdravnik, ki ga določi javni to- žile«" m duhovnik veTftfrrjnv&đi. ki ji pripada obsojenec, če ga ta zahteva. Zapisnikar spiše zapisnik, v katerem se navedene tudi ura izvršitve in v katerega je sprejeta tudi zdravnikova izjava, da je ugo+ovil obsojenčevo smrt. Izvršitev kazni potrdi zanisnikar na koncu izvirnika smrtne obsodbe. č"len 25. V primeru iz drugega odstavka člena K. naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX. št. 97. se odstopijo spisi pristojnemu rednemu kazenskemu oblast vu po uradu Javnega tožilca, omenjenem v čl. 1. Cksm 26. Spisi o kazenskih postopkih, končanih s smrtno obsodbo, se hranijo v arhivu urada, omenjenega v člemi 7. Člen 27. Stroški kazenskega postopanja in izvršitve kazni obremenijo Visoki ko-misariat za Ljubljansko pokrajino. Člen 28. Ta odločba stopi v vol javo na dan obiave v Službenem listu za Ljubljansko pokraiino. Visoki Komisar Emilio GrazloU NEVNE VEST — Bogo Leskovic, tenor gledališča v Badenu. Ugledni slovenski čelist in skladatelj Bogo Leskovic se je pred nekaj leti posvetil še pevski umetnosti. Postal je odličen gojenec izvrstne pevske šole ge. Rado Danieli, ki je umetniško izoblikovala že vrsto naših pevskih talentov: Anton Dermota. Mezetova. Fratnikova, Smerko-ljeva. Kušejeva, nekaj mesecev tudi Jože Gostič, so bili gojenci te pevske pedagoginje. Bogo eLskovic je angažiran kot tenorist solist pri mestnem gledališču v Badenu pri Dunaju, kjer nastopa v operi. m nove sezone je pel in igral v par-SsHana v * Veseli vdovi« drugega v »Vetter aus Dingsda«, Sandorja . ;■> v ->Kjer poje škrjanček« in zdaj Alfreda v »Netopirju«. Kritike ga hvalijo kot uspelo novo pridobitev gledališča in se laskavo izražajo o toploti in mehkobi giasti. Leskovic je prejel lani odlično pedagoško spričevalo kot gojenec in končno asistent gospe Rado Danieli; takoj po ab-1 Iviranju pevske šole je imel več ponudb za angažma. a se je .odločil za Baden zaradi bližine Dunaja, ker je želel ostati glasovno vsaj še leto dni pod nadzorstvom svoje učiteljice ter se obenem na badenskem odru praktično čim bolje iz-vežbati v igralskem pogledu. Tako je zopet Slovenec začel svojo pevsko pot v tujini. — Pridelek tržaške občine na »vojnih vrtovih«. V smislu splošne akcije, da je treba izkoristiti vsako razpoložljivo ped zemlje in pridelati čim več živeža, je tržaška mestna občina v svoji režiji v ta namen izrabila tudi zemljo večine tržaških parkov tn drugih cvetličnih nasadov. Delo na teh »vojnih vrtovih«, kakor jih imenujejo, se je obneslo, kajti količine pridelkov, ki so jih pobrali do sredine preteklega meseca, so precejšen donesek k skupnim naporom. Občina je pridelala doslej 33.97 stotov krompirja, 97.50 kg fižola. 17.90 semena sončnic, korenja 4.50 kg, ricinusovega semena 10.90 kg in špinače 4 ks. Razen tega so pridelali bučnic, radiča, rdeče pese. paradižnikov, graha, zelja, čebule in česna v manjših količinah. — Italijanski film na slovaškem filmskem trgu. Sporazum med italijansko filmsko produkcijo in slovaškimi konzumenti prinaša italijanskemu filmu lep uspeh. Med tem ko je bilo preteklo leto na Slovaškem predvajanih samo 10 italijanskih filmov, sc si zastopniki slovaških kinematografov zagotovili letos 30 celovečernih filmov in več krajših. — Hrvatsko bolgarska trgovinska pogodba. Po 10 dni trajajočih pogajanjih v Za grebu je bila med Hrvatsko in Bolgarijo podpisana trgovinska pogodba. Sporazum je bil dosežen v obliki kompezacijske pogodbe. Sklenjena je bila tudi plačilna pogodba, v kateri je med drugimi določba, da smejo na Hrvatskem živeči bolgarski vrtnarji svoje prihranke poslati v domovino. Obenem so bila urejena državna finančna vprašanja in zahteve hrvatskih državljanov, ki so doma iz severnih delov bolgarske Makedonije ali ki tam bivajo. V gospodarski pogodbi so urejena tudi vprašanja bolgarsko-tranzitne trgovine ter poštnega in brzojavnega prometa. Tudi položaj hrvatskih bank in industrijskih podjetij v Bolgariji je bil urejen. Za podlago medsebojnih obračunov je bil določen sedanji uradni tečaj. Bolgarska delegacija je opozorila Hrvatsko, da pri gospodarsk h sporazumih s Hrvatsko ne gre za pravo trgovinsko pogodbo, temveč samo za ureditev najvažnejših vprašanj, izvirajočih iz gospodar sitega sodelovanja obeh prijateljskih narodov. — Pred imenovanjem novih ustaških funkcionarjev. Glavni krilnik poglavnika Blaž Lorković, brat zunanjega ministra je izjavil dopisniku »Hrvatskega Naroda«:, da bodo po imenovanju novih okrožnih vodij ustaškega pokreta kmalu imenovani tudi drugi funkcionarji. Nedavno imenovani okrožni vodje bodo predlagali kdo naj bo imenovan za ustaškega funkcionarja v posameznih krajih. — Ureditev prometa z jugovzhodom. 25. septembra se je pričela v Budimpešti konferenca o ureditvi potniškega, prtljažnega in ekspresne ga prometa med Rumunijo in Hrvatsko preko Madžarske. — Ponesrečen atentat. V cementni tovarni Croatia v Podsusedu je bil 12. septembra poskusen atentat z razstrelivom, ki se pa ni posrečil. Oblasti so razpisale 20.000 kun nagrade za izsleditev krivcev. — Nova disciplina na hrvatskih srednjih šolah. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je izdalo naredbo o novi šolski disciplini na hrvatskih srednjih šolah. — Pridelovanje soje v Bosni. Ker so pridelali letos v severnih delih Bosne precej soje, jo hočejo prihodnje leto posejati še več. da bo pridelek še večji. LJUBLJANSKI c KINEMATOGRAFI Predstave: d&nes ob 16. in 19. ari; fUNO UNION rELEFO.N »-81 Grafov sin Film, Iz katerega reje sve: »rak plodnih polja, zelenita gozdov in visokih planin ter globoka ljubezen do oboževane .ene... Amedoo Nazarri, Lilia Silvi, Klena AJtieri KINO MATICA TELEFON 22-41 Premiera pravkar izdelanega filma Luč v temi Alida Valh F. Giachetti. C. Campanini, Zgodba o ljubezni mladega inženjerja. ki oslepi, a mu medicinska znanost vrne vid — in ljubljeno dekle. — Potniški promet med Madžarsko in Hrvatsko. Med Hrvatsko in Madžarsko še ni nobene pogodbe o potniškem plačilnem prometu. Da se uredi to vprašanje sta se budimpeštanska Eskomptna in menjalna banka ter zagrebška Mestna hranilnica sporazumeli izdajatii in sprejemati medsebojno potniške Čeke. — Podražitev sladkorja. Na soglasni predlog tržnega medministrskega odbora se s 1. oktobrom poviša cena sladkorju na debelo in na drobno za 0.50 lir na kilogram. Pristojni ministri bodo določili, kako se bo ta povišek dodelil posameznim kategorijam trgovcev in producentov. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 79. z dne 1. oktobra objavlja določbe o inspekciji dela in dopolnilne določbe ter pravilnik za izvrševanje naredbe z dne 11. septembra 1941-XIX. št 97. o ukrepih za zaščito javnega reda, — Nov sodni tolmač. Za stalno zapriseženega sodnega tolmača za italijanski In nemški jezik pri okrožnem sodišču v Ljubljani je imenovan dr. Josip Gruden. — Dunajski velesejem je bil v nedeljo zaključen. V osmih dneh, ko je bil odprt, ga je obiskalo 420.000 ljudi, za 80.000 več, kakor je znašal obisk na spomladanskem velesejmu Med obiskovalci je bilo 6000 ino-zemcev. Na velesejmu je razstavilo okrog 2200 tvrdk. Po poročilih nemških listov so kupčijski zaključki zelo ugodni, — železniški promet v Banatu. Kljub legi med dvema rekama, ki sta bili ob zadnji vojni najbolj prizadet' (poru km i mostovi na Donavi in Tisi), je Banat docela obnovil železniške zveze na vse strani. Zdaj je Banat spet zvezan z inozemstvom in zaledjem po železnici in rcčn: plovbi. Posebno živahen je promet z vlačilci med Smederevom in Kovinom. Obe mesti imata železnico speljano do Donave. Blagovni promet se gladko razvija, da krije vse potrebe in zahteve teh pokrajm. Dve železniški progi iz Banata vodita preko Moravice v Rumunijo in preko Velike Kikinde na Mad/arsko. — žrtev granate. Pogosti primeri nesreč z vojaškim razstrelivom, ki pride neveščim ljudem v roke, narekujejo sicer skrajno previdnost prebivalstvu, veni ar jih noče biti ne konca ne kraja- Pred dnevi je nostal žrtev takšne neprevidnosti 48 letni posestnik Anton Bric iz Raven pri Drežnici pod Krmom. Našel je nekje nerazstreljeno granato, a ko jo je ogledoval, se je razpočila in ga na mestu ubila. Smrt skrbnega rodbinskega očeta, ki zapušča 4 otroke, obžalujejo vsi, ki so ga poznali. — Normalizacija lesne trgovine na Hrvatskem. Po nenadnem zastanku, ki ga je povzročila vojna, se sedaj hrvatski lesni trg ponovno oživlja in normalizira. V gozdovih so se delavci zopet lotili svojega dela, podirajo drevesa, jih prevažajo na žage in t^ste žage, ki niso utrpele velike škode, so že v polnem obratu. Notranji lesni trg je že precej razgiban, posebno ker popravilo vojne škode zahteva večje količine lesa. Pripravljajo se pa tudi že večje količine lesa za izvoz na italijanski trg. Iz Ljubljane —lj Ribja trg. Morskih rib je bilo danes malo na trgu. Ribolov je bil zadnje dni zelo slab zaradi neugodnega vremena. Naprodaj so bile očade po 16 L kg, in girice ter papaline po 12 L Drugih morskih rib ni prispelo v Ljubljano. Med rečnimi ribami so bile naprodaj ščuke in lLnji po 18 do 20 L kg. Na izbiro je bilo rakov, ki so prispeli iz Loža in Cerknice. Prodajali so jih po 1 do 3 L, glede na velikost. —lj K Sv. Trem kraljem nad Vrhniko je zanimiv in lep izlet. Z železniške postaje Vrhnika ;e treba najprej v Podlipsko dolino s prikupljivo vasjo Podllpa v zgornjem koncu doline. Sredi vasi sto;i na okroglem gričku cerkev s postavnim starim zvonikom. Pot vodi dalje v vasico Smrečje 713 m z mično cerkvico in daljnjim lepo odprtim razgledom. Običajna pot gre nato čez Pilo, to je kmetija med Račevo in Hlevnim vrhom; krasen je pogled s te točke na La-vrovec, Sv. Tri kralje in vso južno pod tem vrhom razgrnjeno mikavno pokrajino s Hlevnim vrhom in Rovtami. Z vrha Sv. Treh kraljev je priporočljiv povratek do Bradeškove bajte, od tod v vas Hlevni vrh do mlina Popit in v Rovte (okrog ene ure hoda). Iz Rovt vodi pot mimo Grabrovc do Petkovca in odtod v Log ter po cesti v Logatec — cca 4 ure hoda. —lj Slovenske narodne nose se zberejo pri otvoritvi velesejma pri paviljonu Ljubljanske pokrajine (I — na desni strani pri vhodu). Udeležba naj bo čim večja, da »© pokaže lepota naših narodnih noš. Vstopnine za narodne noše ni.« —Opozorilo železniškim upokojencem. Izvedeli smo, da bo Direkcija železnic v Ljubljani razposija.Va v prihodnjih dneh prijave za prejemanje drag. dokiad. Opozarjajo se vsi upokojenci, provizijonisti in miloščinarji, da dvignejo te nove prijave na postajah, na katerih so v evidenci in kjer dobe tudi potrebna pojasnila. Le upokojenci na področju mesta Ljubljane prejmejo iste samo na postaji Ljubljana — računska pisarna. Vsi upokojenci naj vrnejo te prijave čimprej e, najkasneje pa do 31. oktobra t. L edinicam, pri katerih so jih dvignili. Društvo železniških upokojencev v Ljubljani. —lj Razpis nagrade. 30. septembra zjutraj okrog pol osme sta dva sicer neznana, po opisu pa dobro znana okrog 301etna moška naložila na Šuštar je vi parni žagi ob Ižanski cesti na štirikolesni ročni mizarski voziček okrog 1 kub. meter 20 mm desk 4 m dolgih in jih odpeljala proti mestu. Zasledovana sta bila tudi še v mestu, ko sta deske peljala. Kdor ju zaslee* in javi, dobi nagrado 100 do 200 lir. 435 n —lj Novo pevsko šolo je uvedla letos Slo-gina glasbena šola za one, ki ne žele ad ne morejo obiskovati običajnega pouka so-lopetja. Šola bo obravnavala snov solopev-skega pouka na lahko dostopen in poljuden način v malih skupinah. Predmet je prikladen zlasti za člane pevskih zborov, ki se žele temeljiteje izobraziti v petju, pa tudi pevcem začetnikom bo odlično služil. Vpisovanje je vsak dan v Sloginj šolski pisarni, Pražakova ul. 19. Ukovina je nizka. 436 n —lj Seznami davčnih osnov trgovin s steklom, porcelanom, steklarn, trgovin s perutnino, ribami, konji in živino, trgovin s stroji in vozili, trgovin z zeljem in repo ter raznih trgovin so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, naj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata do 14. oktobra t. L —lj Zažiganje smeti na vrtovih je jeseni potrebno in koristno ter tudi v Ljubljani splošno v navadi. Pri večji množini ostankov raznih poljskih in vrtnih pridelkov pa nastane tako visok plamen z dimom, da grajski čuvaj ali bližnji stanovalci v skrbeh pogosto po nepotrebnem alarmirajo gasilce. Zato je treba vsako zažiganje vrtnh in poljskih odpadkov prej ustmeno ali telefo-nično naznaniti mestnemu gasilskemu oddelku v Mestnem domu, tel. 44-14. ter natančno navesti kraj in čas zažiganja. Hkrati pa opozarjamo na previdnost pri tem delu, da ne nastane požar. Dolžnost naznanila je osnovana tudi s predpisi gasilskega reda za mesto Ljubljano, ki za kršitve določa tudi kazni. —lj Na II. dekliški meščanski šoli v Sp. Šiški ne bomo začeli pouka 4. okt. oziroma 6. okt. Pričetek šole bo pravočasno javljen v časopisih. — Ravnateljstvo. —lj Izlet SPD v nedeljo, 5. oktobra k Sv. trem kraljem nad Vrhniko. Prijave sprejema društvena pisarna do sobote opoldne. 437 n —lj Pečene piske m ribe. Izborna kuhinja, pristna sortirana vina toči gostilna Lovšin. 438 n Inseriraj v „S2ov. Narodu" ___ Jg^ tga TORINO • 1835 CORA-CORA raperiHvo Dre — Aibergo Reale _ T aedelio m ponedeljek, 12. in 13- oktobra — Albergo Poita — Martedi e Mercoledi 14 e 13 Ottobre — Piazza Oberdan — v torek in sredo, 14. ao 15. oktobra MALI OGLASI VRTNE OGRAJE železo - betonske, poljubne oblike, hitra dobava. Za vsa stavbna dela se priporoča Stavbno podjetje Rudolf Terčelj, pri novi cerkvi v Šiški. 1612 Makulatur ni papir proda oprava »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Pueclnijeva uL 5 'VJilek Eno nvECSap^ne J U G O G P A F I K A Variano di paese in poese i costumi e fe consuetucfim, m a uno solo e in tutto il mondo /'aperitivo che propizia 1'ora del pranzo: il Bitter Campari, stimolatore de/T oppelrto DAVIDE CAMPARU C. - MBem. to Meniva 9 Sege in običaji so v rožnih krajih različne, toda aperitiv, ki človeka blagodejno pripravi na kosilo, jo na vrnem svetu samo eden: Bitter Campari, pospeševalec teka, DAVIDE CAMPARI .(.^mi Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Petek, S. oktobra 1941-XIX. Htm. 22 8 Črnci v Zedinfenih državah Po najnovejših podatkih živi v Zedinje-nih državah Severne Amerike najmanj 17 milijonov črncev. Njih življenje je neprimerno slabše od življenja belcev: zelo so podvrženi raznim bolezenskim infekcijam, umirajo zgodaj in žive v senci bleska belcev. V največjem črnskem mestu Ne*" Torku. k;er živi okoli 440.000 črncev, prevladuje med to raso strašna brezposelnost, ki dosega do 80 odst. odraslih moških in žensk. Letni del^ž umrlih za jetiko zna^a 250 oseb na 10.000 ljudi, medtem ko dosecr.i celokupna umrljivost Ne\v Yorka komaj 00 oseb na enako število ljudi. Po statističnih podatkih se jc število črncev v Ameriki od leta 1790 dalje pomnožilo le za polovico toliko kolikor število belcev. Organizacijsko so ameriški črnci povezani v dveh večjih organizacijah: v »Kon gresu črncev«, ki predstavlja organizacijo vseh Črncev in ki se po svojih levičarskih težnjah nagiblje v skrajno opozicije, ter v starejši t Organizaciji za zaščito črncev«, ki zbira le njih srednji sloj. Ta je manj previdna v svoji politiki in odkrito podpira interv^ncionistično politiko. Le neznatna manjšina črncev je nasprotna vstopu Amerike v vojno in se bori za priznanje volilne pravice. Ovčar niređ 2CS0 leti V killcrsb-cr-kom parku pri Stuttcjnrtu je b:la nedavno prirejena razM-.vva. ki je prvič podala znanstveno urejen prejeti vsega, kar se tiče psa ovčarja, tcun /-n li' A tla.nr*4ci oc/an 11 rci ■] 1 OrS rrvlr j-mov kv. km. m je dni^o rw r\-eč}e svetovno morje, Nvivečp J* Tthi ocean, ki meri ITI milijonov krv. km, Ev-rom, Azija, Afrika, Severna in Jcžn« Amerika. Avstralija s svo-j;mi ot-ki in ArrtP.rV^da so skur»aj pri-b1;.žno tako vcT*ke kakor Atlantski ocean. Vzhocrno morje ima naivečjo globino 437 m. Sfl UBI ik> mnrtc pri SkrrferaJcu 611 m. ▼ Btdeafr r>f1 vhorra ▼ AtterrrHk je morje ^oboko okror« 5100 rrv. ▼ CTsedTrrri Porto Riko ▼ vi^rni SnodVife AmerVe pa 8.526 m. Za pot te Zedtn>enib držav v A m?! i jo potrebuje na fmocteHK; jsi potni^ci paroik pet dni, Hrri frrvrjrni premik pa 9 dni. Več časa prvt-c4>«T'r ^evcvla ta4co zvani konvoj, kjer se mora?o ladje v s\T»ji hitrosti rav-nato po najpoc^sncisi. Konvoj potrebu?e za pot preko Atlantika najmanj 13 dni. Narrnani^e ao r*7rfa.T*e mod Novo Fund-landijo ki Trsko. Ta t>* je do! g* 3375 km. Je pa tudi naIrtcva-nei^. Viharji tTK*""i; morski toki. zlasti pa 1 od ene gore preže tu rta ladte in sa*n> rnrira *o b:tf nomorsčaki na tri roorski poti re^o inrvkini. Srečne „nesrečne" številke Zidar Germaro iz Benetk je bil navajen, da je za vsak doživljaj stavil v loteriji na posebne Številke- Vneto preizkušanje vseh številk mu pa nikakor ni hotelo prinesti toliko iskane sreče. Pred kratkim pa ga je doletela še posebna smola. Ko se je zvečer vozil na svojem kolesu po cesti, je v temi naletel na psa, ki je ležal sredi ceste. Da ne bi zavozil vanj, je Gen nar o skočil s kolesa, pri tem pa je spodrsnil in padel tako nesrečno, da se ni mogel več vzdigniti. Zlomil si je roko in nogo. Spravili so ga v bolnico, a ko je za silo ozdravel, je Drž poiskal knjigo nasvetov za loterijske številke. V njej je za svoj doživljaj poiskal odgovarjajoče številke in stavil v prihodnji loteriji nanje precejšnjo vsoto. Mož je imel tokrat srečo. Izžrebane so bile tri njegove »nesrečne« številke in dobil je toliko denarja, da si je kupil majhno hišico in se lahko lotil zidarskega posla kot samostojen podjetnik. Obnovite naročnino! pumt^mm ESPOSITORI ALI A FIERA 01 LUBIANA RAZSTAVLJALO NA LJU BLJANSKEM VELESEJMU Le Armi della Vittoria Esercito — Marina — Aviazione Le maceh ne della pace Materiale rotabile ferrotranviario — Macchine elettriche. agricole e industriali — Macchine per trattamento dei minerali — Ccmpressori stradali — Caldaie — Serbatoi — Carpenterie metalliche — Acciai — Getti di acciaio — Pezzl štampati e forgiati — Costruzioni navali COSTRIZION1 MECCANICHE CAPITALE SOCIALE LIRE 200.000.000.— VTA BORDOM 9 STABILIMENTI: Šesto San Giovanni (Milano), Brescia, Mestre, Roma, Napoli. Mehanične konstrukcije Delniška glavnica L. 200.000.000.— VIA BORDONI 9 Tovarne: Šesto San Giovanni, Milano, M ostre, Roma, Napoli Orožje za vojsko, mornarico in letalstvo Stroji mira Vozni materijal za železnice in tramvaje, električni kmetijski in industrijski stroji, stroji za obdelovanje kovin, cestni kompresorji, kotli, rezervoarji, kotlarstvo, jeklo, lito železo, tisk v kovino, ladijske konstrukcije. SOCIETA ITALIANA ERNESTO BREDA — MILANO DAHNE S. A. CAPITALE: ; L. 129.230. GLAVNICA: TUBI DI ACCIAIO SENZA SALDATURA FINO AL DIAMETRO DI 825 mm in tutte le esecuzioni e per tutte le applicazioni. BREZŠIVNE JEKLENE CEVI DO PREMERA 825 mm v vseh izgotovitvah in za vse uporabe. Agenzia per Lubiana: I. S. D. A. — Zastopnica za Ljubljano: LUBIAMA, (Napeljave za črpanje in dovajanje vede) Impianti Sollevamento Distribuzione Acqua Via G. Verdi S Masira delte Ferrovie lta;iane delto Stalo Rai stavi Italijanskih drž. železnic L'Amministrazione delle Ferrovie Ita-liane dello Stato partecipa alla Flera di Lubiana con 1'invio dei piu recenti e moderni tipi di materiale ferroviario co-struiti in Italia: — una locomotiva elettrica a corrente continua 3000 volt della potenza di 2100 KW e della velocita massima di km. 120 — una locomotiva a vapore aerodinami-ca sistema FRANCO per treni rapidi. Essa svtluppa una produzione di vapore superiore a quella delle caldaie di tipo normale con un aumento di potenza ed un risparmio medio di calore del 17% — una carrozza ristorante con servizk) di bar per treni turistici organizzati dall'Opera Nazionale Dopolavoro — una carrozza per trasporto merci con la cassa costruita interamente in al-luminio anzicehe in acciaio. — un carro per la lavorazione della gi-nestra, che, spostandosi nelle localita ginestricole costituisce un punto fen-damentale per la risoluzione del problema di valorizzazione della ginestra. Inoltre vengono presentati 2 pannelli illustranti 1'uno 1'adeguazione dei mezzi di trasporto ferroviari alle sempre cre-scenti necessita belliche e civili e 1'altro l'attivita ed i servizi esplicati dalla Mi-lizia Nazionale Ferroviaria nellattuale momento. Viene pure presentato il plastlco della nuova stazione di Venezia S. Lucia. Uprava italijanskih državnih železnic se udeleži Ljubljanskega velesejma in bo razstavila na B§mm poslednje in najmodernejše tipe železniškega materijala, zgrajenega v Italiji, in sicer: — Električno lokomotivo s stalnim 3000-voltsklm tokom, z močjo 2100 KW ln največjo brzino 120 km na uro. — Aerodinamično parno lokomotivo sistema FRANCO za brze vlake, ki razvija večjo množino pare kakor normalni kotli ter večjo sik) in dosega povprečno 17% prihranka na toploti. — Jedilni voz z buffetom za turistične vlake, kakor jih organizira OND. — Tovorni voz z okrovjem iz aluminija mesto železa. — Voz za predelavo lakotnika, ki se postavi v kraje, kjer raste to bodlčevje tako, da služi neposredno za praktično rešitev problema glede valorizacije te rastline. Nadalje se razstavita dva grafikona, ki kažeta, kako so se železniška prevozna sredstva prilagodila vedno bolj naraščajočim vojnim in civilnim potrebam, in delovanje ter službovanje nacionalne železniške milice v sedanjem času. Razstavi se tudi plastičen model nove železniške postaje Benetke — Sv. Lucija. Gruppo — Skupina TORINO MACCHINE ELETTRICHE, POMPE E VENTILATORI ELEKTRIČNI STROJI, ČRPALKE IN VENTILATORJI Rappresentante oer la Provincia di Lubiana Zastopnik za Ljubljansko pokrajino: Elektroindustrija S. A. Lubiana, Gosposvetska 13 Elektroindustrija, d. d. Ljubljana, Gosposvetska 13 Ercole Marelll & Co S .A. Corso Venezia 16, Milano TRIESTE VTA L. CADORNA, 12 A MILANO VIA VITRUVIO 35 BRUSIO AGOST1N1 STAND 138 143 TUTTE LE MACCHINE UTENSTLT VSE POTREBNE STROJE IN POTREBŠČINE ZA DELAVNICE Compagnia Generale di Eleftricitš Macchine - Motori - Trasformatori Stroji - Motorji - Transformatoa-ji Appareeehi elettrodomestici - Appa- Gospodinjski električni aparati - Ra- recetai radio - Frij^riferi elettrici. dijsld aparati - Električni hladilniki. Rappresentante per la Prov. di Lubiana: Zastopnik za Ljubljansko pokrajmo: Ing. IVAN AHTIK • Livarska ulica 6 - Lubiana da oCBelo e portatUi sTcT R^MILANO Lrfftdo di ■ i Flera