Z6Z m\m. f Llrtllail, i ćftrtrt. II. mratn H17. [. lEtO. -ž * *■ *'■'* "-^1*^^^* T^B^^r ^i^BBp sfl^^v ^^^^^^^^^h cl^l^v 9^^^b ^BHP ^P'^^^^^h ^^^Ib j^^^^K j^BI^^P ^^B^^li. ^^^^^^h ^B96S ^B^^^^^V ^^^^^1 ^^^^^^A HV^^H. ^^^^^^K 9ls^B ■§?(PI^^b S*'^* fiF**^3B .Slovenski Narod" v#l|a po pottfti a Avttro-Ognko: za Nemajo: eelo leto »kupaj naprej . K 30"— cdo leto naprej .... K 34>— fcttteta " "• ' * " 7.^ za Ameriko in ree druge dežde: na mesec „ «... 2-50 cdo teto naprel . . . . K 40.— VpraSanJem glede fnseratov ac na; priloži za odgoror dopisnica ali znaraka. P»™rraJ*«TO (»podaj, đvorI5£e levo). KaallOTa »H— £L 9, taj tlo a 31. 9». Ima«|a vsafc 4aa svaćer Urteaii aelelje Im praialfct. Inieran se računalo po porab!jenem prostora in slcer: 1 nn visok, ter 63 ram širok prostor: eakrat po 8 vin., dv-akrat po 7 vin., trlkrat po 5 v, Poslana (enak prostoF} 16 vin., mirte in zahvale (enak prastar) 10 vin. Pri večjih inserriiah do dogovoru. H«?1 nar*£atk1 naj polljcj« aaroči.u #aJi» 9" 93 mfeiialol. *W Na s&iao pismene Birale brei pailarre 4eiarji m ae »j t r:^ V pokralni Sette C :i so 7. zle naše čete zlo* fcoko zasnežene v?^Ins!:e poz!c!]e H2I!-iaoov v.t^odno od Asia^a In oklopno *tnlfx> na gori Lisser. Prirnolar.o In Feltre sta v nc£!ii rcKsa. O& do^cn'i F?2vi artil!sr!jr!fl o^enj. — v. Luden-dorff. NAS!" VECERNO POROCILO. Dunsi, 14. novembra. (Kor urad.) Iz voinonoročevalskega stana 14. novembra zvečer: V Italiii nikake fzprc-niembe bojnesa položaja. Na vzhodu nič novega. NEMSKO \TCERNO PGROCII O. Deroliii, 14. novembra. (Kor. urad.) \Vo!ffov arad poroča 14. novembra zvečer: Na zapada in vzhodu ni-k a k i h v e S j i h bojnih d e j 2 n j. V Italiji uspeŠni boji v *o-ro v ju. Italijansko bojiSCe. Cc*te, ki ■rođfjo tz Sudanske doline proti Pesara In na prostor pri Fon^asu - Fe!treT 50 zar rte po močnih u- ' ih. Z oklopnim! «trc!bami in :. . .-:. :nii forti. tifeo ca hribu Lls^er Ju2no Brente, na Cimi đl Campo In dl Lan in severao «o hoteli Itali-:ani postaviti nepretnagljiT zapah proti vsakomu napadalaemu poskusu b tiro'ske meje. Ves opsežni prostor s ce?taini vređ so utrđili tako, đa si ustvarijo najtoljie I>ogoje sa ofenziro proti Austriji na teto me*ta. AH ob Tilmentn obrambna Crta ci mogla ustaTiti pohoda zavezrcfkov in Isto-tako nišo držale ▼ Sudanskih gorah napravljene trdnjave. Od 13. t. m. da!je je vea toliko hvaljena »Barieata* ▼ rokah avstro - osrskib napadalnia Cet. Ođ ponosno obmejne TlSine 2236 m na Papubfju đo morja je moral so-rražnfk svoje prifiobitve irtvovati ob razbiti evoji armad!. že po-T»odi stole đanea aretro - ogrske In Dtm-Ske Ćete daleć na beneSkih tleh. — Operacije za Crto ob Plarl napređujejo aspeS-no. Pritlsk na severno stransko krilo, ki se skriSa držati v moCn!b poz!cijah #in«*d Asiaeom. Valstogno in Cismonom, oprto na permanentne rtrdbe, je vedno silnejM. Na5a enajsta armada SchencbenBtTieloTa Je 13. t. in. razšlrila vrsei t trdnjave na Pri-inolami carejeno in 2aTxela ve5 med PH-molanom !a Asisrcm sto->č!b Tno^nJb titrabenlh pozicij. V crorenji Plavski doj^i se nađaljnje izčlfi^-evacje ozemlja !n se lo-re razprfieni In odrezani italijanski o p^o^nji Plavi me vršilo podjetja Č>t Belora In Po-roeri^a na zapadni breg. rtalijan! »o priCa-knvp.ii vf-;i::o angri^^ko - fracro*ko pomofi, ali kako,- t*t poocvno poroda Iz fevice. #m> se došle angkiko iraneoske Cet© nstavHe pf«cej daleC zadej za fronto z nam^noin. da boJo posere T I»o1 kot rezerve n<» slab^u rib nieFtia. Javnost Italljanska ei je neko Hko drugare pređ«tavlala enotno fronto. Nova fronta- Dne 13. t. m. so nage čete zaseđle Feltre in Foncaso. S tem ?o zaprta ozka vrata, ki so bila ta ie od-prta in đo3e2eno je priključenje k Cetam na levera pivskem bregtL NaSa pozicija rre od obmejnega gororja 2236 m visoke^a Puaubija preko hriba Maja, fortov Časa Ratti v Aslago In od tam preko briba Me-letta. na hrib Lleser lnFeltre, Fonzaso do Piave. Fronta ▼ BeneCiji 5e gkrajSana za đye tretiln! prejgnje. Ob Piavi se kaže re6-U Eovrazni ođpor. Pri kraju Dona dl Plave so Italijani za sedaj preprečlli prehod preko reke, ali odpor ne bo dr2al dolgo, ker kmalu se pomaknuta proti teren prostoru armađi ConrađOT* tn ScheuchenstuchoTE, če?ar ae boji tuđi »Carriere della serac, pi-t ć. da razvijanje položaja na visoki pla-noti Sette C om u ni eamo zadošča, da se cJioći. ali VBtanejo Italijani ob Plavi ali no. Mogoče* pa Je, se od pod zdrobi že prej, nredeo dosr>€ta tja imenovani ari^adi. Ita-lijani bi si rs..'i pred vsena isbojevali neko-!V:o časa za proudartk o bođofib opera-ci*ah. Kotlina Belluno - Feltre. Ta l-otlina je v vojaSkem pogledu visokega po-rr>ena. Dolga je približno 40 km In Široka km, v reverni smeri južno tirolskih 1 dv, v juZni smeri do 1200 m in viso- kera porovja, katerega vznožje je jako plodovito. Dve cesti in ena 2e!ezalSka crta vežeta to l*otlino z beneško ravnino. Po " .'-;ni vodijo od tod skozi doline i\„ .■-*. Foite, Cordevole in Clstnone dobre e»-3te preko tneje na Tirolsko in druge bliž-rje doline Drave in Adiže. Ta kotlina Bel-Icno - Feltre je bila jako primeren nnblral-ni prostor za ofenzivna podjetja proti juž-nov-heJi!i Tiro'ski in je po drugi stran! z:ivarovana proti takim podjetjem s Števil-Eimi utrdbami na imenovanih đohođnih črtab. V Benećl jl prldobljeni prostor. Od S provide PeneClje ie Italija Iz-g^ibi'a VMemsko 8 R"S8 kvadratritmi kilometri !n 62S.000 pretivalci. Tu»M Belluno In Treviso s 3249 krađratnlroi ki^metri in 4? 1.000 prpV^valei sta takorekoC že izdubljeni, Eenefie, Padcva in Vicenza pa so osrežeac. bolgarsk' kralj je v nofi 13. t» in. 9 svojiina s;r:ovoma in »premstvom za- pustil jugozapadno bojižće. Dlazovo dnevno poTelje. Ge- neral Diaz je izdal dnevno povelje, v kate r?m sporoča, da računa na zvestobo in sa-mozatajeTacje v?3h. Na vspcdbTidilno brzo-Javlio mlnistrslve^a predseclDtKa Orlanda je odvrnil. da armađa brepeni po tem, da bo mogla dokazati izrečeno 5ej zaupanje ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 13. novembra. N>. asiažki visoki planoti je Irrr^il sovražnfk ponori 11. nali b sve*imi ii\ večji^l bojrJmi silami napad na fronto Gal'io - Monte Lončara - Me-ietta d Gallio. Po jako Ijutem boju je bil sovražnik 1 jalro te5kiml izgr^bami zavr-njeor končnem protinapadn. Deveti infan-terijSvi polk, briffa^a Reeina, In aTpi^BkJ bataljon iz Verone sta se odlikovala s svojo veliko hrabrosto. Artiljeri'a -vseh kali-brov ju je učinkovito podpira!a- Včeraj po-pcMne jo naša artferi.i'a ^ri^ovito povi'a-la močno ptbanje čet za prinravo nor??a napada in je i^o T!«^^v»Ta Dri Ccnoini zapadno Aaiaea. Napa-laTnl o<"delek je prijel sovražni oddelek, ga vjel In oprostil nekaj naSIh vjetnfkov. Od Br*»nt» đo sporinje Pi-aT9 so prodirale sovražne armade, kat^rih pobod so ovira1«? zar'rjs rfni narro zaludne ztlzc?'* ali jm bil prekinjf»n vg^#^5 razdrtih česi, polag^rna na orefnTje, katero «mo r>»-p!i?tn in 80 i« '■■'■ *-dT^. ?o.-*?»j »0 v ?UTni z rs^iml rarv; i ?e C^t^mi. Ob hribti 5an Dctis đi Piave j«» t;3t>*»!o r^ra.* zv^traj sovražnim o^^!)rom po ^oTriih prfti na desni breg rake pri 2en**omi, da si tam nstvurijo mort!lCe. Ml pmo 5ih n»e-To obko-Hii. N>*o smo izvrSil! protinapad in vtrII sovražrifka na re/'ni breg Da??l Z oštetili boil!. NEMSKO URADNO POROCILO Beroflft, 14. novembra. (Kor. ur.) Zapadno hoji-ie. Nober^i vc* !h bojev. Na Flandrskem jy ar!Teri:r!d o^eni ^e'e zvečer zopet o:'!vc! ter do-šca:ei pr? V'~muWnu In severrro ođ Fascf' ~''n'Aa ve!!ko sl!o. na in makedonska fronta. Mčesar poselmesa. — v. Luđendorif. London, 14. novembra. (Kor. urad.) Uradno. Sovražri podmorski Coln je poto-pij e: f%a. ruši.ra in mali monitor, kl sta j< -a palestinsko armado. Uspehi nerriklh podmorskih Čofnov. Berolin, 14. covembra. (VVolffov ur.) Nenški podmorski ćoln je v Atlantskim oceana potopil zopet 4 parnik© Jn 1 jadr-nico, »kupaj 33.000 brtito-ton. Angieško poro5i!o o boi ih v Palestini. 9. novembra. General Al!enby poroča: Konjeniške čete prodirajo se-daj hitro in so vjele nadaijnjih 400 mož ter vplenile 10 topov. Crta gre se-daj od 2 mili (3 km) severno od Ha-mameha (2 angleški milji od obali, 4 milje severo - vzhodno od Askalona) proti jugo - vzhodu do toćke 2 milji severno od A-^k el Manšije ob centralni železnici. kakih 10 mtlj naprej do točke 6 milj severno od Vadi iiesija. Askalon smo zasedli z infanterijo in artiljerijo. Severno od Beersebe niče-sar poročati. Stevilo vplenjenih topov presega že 70, med njim! več 15 cm havbic. Obsežnost bojišča onemogoča preceniti vojni materijal, ki smo ga vplenili. General Allenby ceni krvave izgube sovražnika do sedrj na 10.000 inož, nevštevl! vjete. O podvzetju Nar- wickshire Yeomanry z dne 8. novembra so dospele te - le podrobnosti: General, ki je nnveijeval izvidnemu podvzetju v blizini Huja, je zapazil precej močan sovražni oddelek s topovi, ki je v razđalji kakih 2500 jaidov korakal proti severo - vzhođu. LJkazal je napasti umikajočega se sovražnika. Napad je bil izvršen med silnim ognjem topov in strojnih pušk s kar največjo odločnostjo, vredno tradicij ang!eške konjenice. Na^i so vplenili 12 topov, ko so ubili avstro - ogrske topničarje pri topovih ali pa ji!i vjeli. Vplenili smo tuđi 3 strojne puške in vjeli 100 mož. To je popoborna zlrrnilo odpor sovražnika ter nam omogočilo, da smo v šunku dospeli do Muja. London, 12. novembra. General AI!enby poroča, da pripravljajo Turki za severnim tokom Vadi Sukcraja pozicijo, ki se rszteza proti jugovzhodu ter krije Beit Djibrin in Hebron. An-^leške čete so v smeri na Eltin nekoliko napredovale. Enako tuđi proti des-nemu krilu. Ansllja se boji invazije. Lord French je izjavil na zborc-vanju prostovoljnih motociklistov: Ni tzključeno, da ne bo naše prihodnje pjesenetenje invazija na AngleŠko. I Vsak vojak v^, Četudi tega Časih noće spoznati, da se v vojni zgodi ravno ono, kar se najmanj pričakuje. Od početka vojne sama presenetenja za nas in sovražnike! Mi smo jih doživeli naj-več. Zadnje presenetenje je bilo v se-verni Italiji in prav mogroče je, da doživimo se eno nresenetenie. invazijo. Želim, da razumete, da je to vsekakor mo^oče, mi pa moramo biti pripravljeni. Kaag. 14. novembra. Na Ang-leškem se je izkazala potreba pomnožiti đomaćo p.rmado. Vlada namerava baje zvišatl službeno ptarost za 5 let ter prite^nitl vse me-ŠčaE«::e vire. Melbourne, 13. novembra. Avstralskl mlniptrskl predaptinik Hn^hes je izvajal v govom v Bendisru, da sistem prostovoljcev ne zatfošča več in da je treba obligatnih na borov. Naspraiiroie si vesti iz Rušile. Kođan], 14. novembra. (Kor. urad.) Zadnje vesti, ki so prisrele iz Rusiie čez Nararando, pravilo, da Ljeninše vedno gospoduie v Petro-Rradu in da b o j i za jrlavno mesto š e t r a i a j o. Iz boliševiških listov iz-haia. da se je pretećeno soboto pričel blizu Carske^n Sela ljut boj med četa-mi prejšnje vlade in boljševiki. Boi je bi! krvav. Nad tisoč voinkov ie biio nbitih in ranjenih. Ćete Kcrjenske^a so z m a % a 1 e in boljševiki so se morali umakniti na Petrograd, kjcr 50 jim pri-šM na pomoć" oboročeni delavci. List »Haleva« od ponedeljka javlja, da so Kcnenskesra čete v nedeljo vkorakale v PetrosT^f, kjer se jim je pri-dri>*-;i del srarnizi'e. Prišlo ie do izred-no ljutih pojifićnih bojev, V ponedeljek pa se ie položaj spreme ni I Bolj-Sevi'ke čete, ki so prispele iz Reva^a, so napadle Kofienske^a v hrbtu. Pri tem je rre^lo k boliševikom 6P00 mož z arrncide Kenen5ke^a. Govori se, da je bil Kerjen^rij v jrlavnem ^tanu v Ga-Čini v j e t, da pa se mu ie pozneje posrećilo zopet z b e ž a t i. »Novaja Zizni« javlja, da se nahah K a 1 j e ć i n s svo-jirni ćetami blizu Harkova. Poroča se, ie bil imenovan za diktatorja Rusije. Kornjilov se nahafa v Moskvi, k'er so ^ vr>ili k r v av i boji med vladnimi in boljseviškimi četami. Zavzel da je Krcmlj, kjer so imeli boljševiki svoj Rlavni stan. Posrećilo se mu je boljševike premagati, tako da so pristaši provizorične viade gospodar] i v Moskvi. London, 13. novembra. (Kor. nrad.) Poročilo o porazu Kerjenskega se glasi takole: Včerai ie popolnoma porazila revolucijonarna armada v Ijutem boju Dri Carskem Selu protirevolucijonane čete pod Kerjenskim in Kornilovom. V imenu revolucijonarne vlade ukazujem odpor proti vsem sovražnikom revolucijonarne demokracije ter zahtevam, da se stori vse. da se Kerjenskij aretira. Tuđi prerovec?ujcm podobna pustolov-ska podjetja, ki ogrožaio posrečenje re- volucije in triumf revolucijonarne ar-inade. — M 11 r a v i j e v, vrhovni po-veljnik proti Kornilovu se borečih ćet. Noč 12. novembra bo ostala zapisana v zgodovinL Odločen odgovor je dubil Kerjenskij na njegov poskus, poklati protirevolucijonarne čete proti glavnemu mestu. Kerjenskij se umika in rr.i prehajamo v ofenzivo. Vojaki, po-morščaki in c!c!avci iz Petrograda ve-do, da morajo z orožjem v roki pripomoći volji demokracije do zmage. Sto-rili bodo to. M«jščanstvo je poskusilo armaJo odtujiti revoluciji. Kerjenskij nas je hotel unićiti s silo kozaštva. Oba poskusa sta se ponesrečila. Delavci in vojaki! Velika misel vr-hovnega gospodstva demokracije je združila vse čine v armadi ter ojačila v njih voljo. Vsa dežela bo videla, da gospodstvo sovjeta ni začasno, marveč ncomajno dejstvo in da pomeni premoć delavcev, vojakov in kmetov. Kerjen-skemu se upreti, se pravi upreti se ve-leposestnikom, buržoaziji in Kornilovu. Boriti se proti Kerjenskemu, pcmeni atrditi pravico naroda do miru, svobo-Je, zemlje, kruha in moči. Nobenega povratka k preteklosti ne me biti več. Bojevati se moramo še in se žrtvovati, da odstranimo zapreke, toda pot ie se-daj prosta in zmaga gotova. Revolucijo-narna Rusija in sovjeti imajo pravico biti ponosni na svoj Palkovov oddelek, ki je sta! pred poveljništvom polkovni-ka \Valdna. Spominjamo se vsak čas padlih in slavimo one, ki se bojujejo! Zivela revolucijonarna, demokratična In socijalistična Rusija! V imenu ljudskih komisarjev — T r o c k i j. Dunaf, 14. novembra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poro-čajo, da je bil izdan tale poziv: Ruski veliki glavni stan, 14. novembra, 8. in ?0 minut dopoldne. Vsim! V imenu ta-kojšnje likvidacije krize, uspešnega boja proti anarhiji, strnjenja vseh demokratičnih sil proti naraščanju nevarno-sti z desne in v imenu ohranitve miru in složnosti na fronti podpirajte sploŠ-n: armadni komite pri sestavi enotne vlade, proti protinarodnim socijalistom in boljševikom, toda na podlagi takoj-šnjega sklicanja ustavodajnega zbora, nredloga za sploŠni mir in oddaje zem-ljišČ zemlii^kim komiteiem. — Predsed-nik splošnega armadnega komiteja Perckrestov. — Glavni stan. Berolin, 14. novembra. »Berliner Tageblatt« javlja preko Stockholma: Poročila iz Haparande zatrjujejo, da je Kerjenskega zmaga popolna. V Petrogradu je bil sestavljen triumvirat Kerjenskij - Kaljedin - Kornilov, ki ima vso moč v rokah. Vse čete so baje na strani triumvirata, L j e n i n je are-tiran. Po vesteh iz Basla sta Lfenin ir Trockij zbežala. Vojno sodišče da ju je obsodiio na smrt. Rotterdam, 14. novembra. »Mor-ning Post« poroča: Ruski glavni stan stoji od nedelje v zvezi z novo vlado. Sedem komisarjev petrogradskega de-lavskega sovjeta ie dospelo v glavni stan. Velik del vojske je za novo vlado, ki obeta mir. »Central News« poročajo, da veleposlanik! entente v Petrogradu (*o sedaj nišo sklenili odkloniti nove vlade, nasprotno so stopili s pridržki z nio v stik. V Petrogradu. KodanJ, 13. novembra. (Kor. urađ.) Dne 12. t. m. poročajo, da vlada na petro-gradskita cestah mir. ProdaJRlne eo zopet orilog referentovemu prcdlogn. Frcd-log, da se naj povabijo k sejam tuđi dr. Kramaf, dr. Rašin in Kurilovič", je bil z 10 proti 7 glasovom odklo-n j e n. Proti so glasovali tuđi Poljaki. Predlog, ki pozivlja vlado, da naj takoj razpiše nadomestne volirve, je bil 6prejet z 11 proti 6 glasovom. V proračunskem odseku &e »e vršila živahnn debata o trgovski mornarici in q ladjedelnicah. Oštro se je kritiziralo tuđi plačevanje drživnih pri-•pevkov tovarnam za izdelovanje rotacij-skega papir ja. V finančnem odsekn je po-fročal poslanec dr. Steimvender o davkn na vo;ne đooičVc, VaKor *:a je bila skir-nlla ^osposka zbornica. Skicnieno Je bilo. da naj tvori sk!«p g-sposke zbornice pod-lago Specijalni debati. Odsek za prehrano ]c spre-fel dva prcdlot* mslanca Jarca. Prvi pozivlja vlado, da naj pri rekvizicijah pusti kmetom dovolj 2h.fi tuđi za kmečke de-lavce, dn?ei zahteva uvedbo posebnih eo-»podarV-:ih ođborov prf političnih oMa^tih. VinarsJci odsek fe odo^ril predio^ pododseiea, ki pravi, da je vladna predloga o uvedbi novega davka na vino nesprcjemljiva. Peta Pnf 9 io!^sla siaite Mmt goiift V »vojem ie omenjenem govoru 13. X. m. v poslanski zbornici je poslar.ee Stfl-brny občirrto raspravlja! o delovanju prm-Ike policija. Med drug!m je izvajal: Praški državno • po!icij«ki departement je prava veletovarna političnih ztoćinov. Do let« 1915. je bfl šef te policije nadkomisar Chum, zapriserenl sovrainik čeikega naroda. Za časa njegeve^a delovanja se je vrSI-I« na Ceškem ćela vrsta tenderčnlh poli-tičnih procesjv. ZnačHno za Chumovo de-lovanje je, da je plačeval konfidente In pro-voksterje »od kosa-. Po Izbruhu vojne j« pričela praska državna policija pravo gonjo preti Češkim politikom. V Prag« je bilo vse polno vele-l2dajniikih ruskih manifestov In letakov. o katerih ni r.ikdo vedel od kcd da so. Policija Je v lirtih svarila pred raziirjevanjem teh letakov, trdila, da so bili najdeni na poitnem ravnateljstvu, na pratkih ke!o-dvorih, toda prije I a ni nikoga r. Kdo jih je dai natisniti, se ni moglo dognati. Dognano pa je, da so bile tiskane s startmi Srkaml, kakrine i-rt edlno le praška nemika titkarna Haas«, ki izdaja »nano vsenerr.ško g!asi!o »Bohemia«, v katere redrkcrjl Je bil policijski komisar dr. Oellner vsakdanji gost. Radi preplsavanja teh letakov je bila cefa vrsta ljudi obscje-nlh na smrt. Začetkom leta 1915. Je dob?l urednik Star? od rekega Protlva rovabllo na se-stanek, na !<3:«rem je obljubljal Prstiva Iz-ročiti narodno - socijalnim voditeljem veliko mnefrino dinamita. Ker Je bilo jasno, da jm Protrva ?nic«lj. so ga neznani!! državne-mu pi*avdnJ$tvu Policija ga e zaprla. toda te par dni na to je Pretiva hodil po Pragi — znamenje, da Je b!i navađen agent pro-vokater. Ker je bil predsednfk pra$' pa penzionirali, In irrencvali za načelnika po-Hci;e Nemca dr. Kunza, kl je odstranil tz policijskega ravnateljstva skeraj vse češke uradnlke ter izročil poMtičnl refe-at 29 let atsremu komisarju Ne me u Jankl. znan«mu Iz Moravske Ostravs. kjer je spravil rekaj komaj i??etnth čefik-h m'aden-čev na ve-ŠaFs. Janki s^lch češko re razume. Je zaklet sovrainlk če?kega nadoda, o katerem ae je pred cričarrti Izjavlf, da ga Je treba preganjati in fe bi mora! b;ti zadnji Ceh vrfen v ;2*o. V po!lt;čnih procesih, kl so se vrliif proti čcikim poslancem. se Je oceto-vano Izjavii, da bo fe priiel trenutek, ko bo vldel enega ali drugega vlsetl. Aretlrane Češke inteltgente )e dal Janka e«kortlret1 vklenjere v verige, Vrednl tovariš mu je t»e*ie*r dr. Qetlwert kl se je osobito ' ne-mrmmno obnatal napram konflniranim Fr^ncozinjam in Angležinjam ter čeikim ienam. Kako zna postepatt praška policija, dokazuje siučaj slevenakeca orcfesorja P i v k a. Profesor Pivko, ki j« odlikovan z najviijiml redi. kl je bil kot eden nsjhrab-rejših častnikov predstavljen eeearju In po katerem so ćelo imenovali neko goro. kl jo Je osvoji I s svoj? ml ftetaml, ie pr;iel v iti-IJansko vjetniStvo. Na ovadbo, da je bije zbeža! k sovrainiku, se je pričela perseku-clja proti cetl rodbTn;. Njegova soprog«, mati pet-rlh otrok. Je hčerka mag. ravnatelja Muzika iz črnega Kostelca. Kom"s?r Janka se je pođai k rjej ter izvrši! hliro preiskavo. Naeel ni nič. razven dnevnika gospe Pivkov«, v katerem se rahajajo be-sede »oče d:':tira E!icl (sestri) itevilke*. Komisarju Jankl je bilo to dostf. Aretiral je ravnatelja Muzika, 68 iet starega ugled-nega moža in obe njegovi hčerki ter JIH od-peljal v Prago. Na prostem Je pusttl le mater ge. PIvkove, da ekrbl za 4 m»!e otreke, peto 3 mesece staro dete pa J« vzela ga. Pivkova seboj v ječo. Na potl In na policiji se je obnašal Janka k ubegi materi uorav nečiov^ško. Akeravno je dci;!a svoje dete, jl 24 ur ni da! nlčeaar je«ti, tako da je obu-pana žena telegrafiral« materi, naj priđe po otroka, ker bo slcer v Jeci umri. Mu* i kova rodbina Je sedaj ie 3 tedne zaprta, Vae Intervencije so bile zaman. Na praiki državni policiji se Vedejo •eznarot vseh Jugoslovanov, ki prihajajo v Prago, kot elementov, kl eo za državi ne-varnl. Izvzetl nišo niti Bolgarl. Med tem* registriranimi usumijenci se nahaja tudl aofijaka operna pevka Morfova, ki Je gost narod ne ga gfedali&ča. V mnogih piearnah praškega policfj-■kega ravratsljitva se 6t8ko ipioh ne govori. Sprejemajo se le nemški uradnikl tn ejprejetth je bilo tudl 40 nemiklh gospodi-6tu n kjrtere prlrejsi g. vlasni av«O|lfc Kuns v uradnlh prostor Ih vesele ve6ere m plesom, tz teh vsčerov Ima poslana« 8trl-brnf tudl interesantne fotografija. Policijsko ravnateljstvo Ima svojo aprovtzacijo, toda le za nemške uradnlke. Pod roko se tam prodaja tuđi moka, kilogram a« A K 75 vln. |n to — ironija usods — bai v sobi, napram katerl se nahaja u rad za proganjanje oderuhov. Leta 1t1$, aretlranl narodno socijalni poslanci so po končani prelokav) dobili svoje konfiscirane kovčege s koreopondenco itd. nszaj. Kovčeg entga postane« pa je iz-gtnil brez sledu. Po nsključju se Je potem dognalo, kaj as Jo a kovčegom zgodilo. Znani, avditor dr. Preminger, specijalist za češke politične procese, ga je poslat nm Du-naj ter deklarira! njega vsebino kot urad-ne spise. V resnici pa se v kovčegu nišo nahajsii ntktkl spisi, temveč g. Preminger si je na ta način pod roko apravll na Dunaj — belo moko. 3 pomoć jo državne policije je postal nadzornik vseh bank In hranllnic na £e-skem, dvornl tvetnik Chlupp von Chlonau, znan kot intpirator persekucije proti vživ-nostenskl banki« In drugim čeikim denar-nim zavodom. O kvalifikaciji tega gospoda, ki je bil postavljen za kontroiorja čeških denarnlh zavodov, priča uradna okroJnica iz I. 1833., ki naznanja političnim uradni-kom v evariio, da je bil takratni okrajni glavar Chiupp von Chlonau »we&en Spo-lierur.g von Stemptln und Veruntreuung von Amtsgelaernc degradiran za komisarja. List »CeakS Demokracle^, kl je cbja-vil 4 članke o razmerah v pašatiku vi. svat. Kunza, katere Je morala cenzura vslrd njihove stvarne vseLMne pustiti nekor.fisclra-ne, je bil neposredno po objavi Jenem četr-tem Čianku dne 6. novembra kot drfsvi ne-virer cmscpis u*tav!jen. Poelarec Strtbrn^ je dob»l v roke tem povodom irdino rezer-vatr.o okroinico ravnatelja Kisn-:^, ki v su* rovšh becerJah doiži čs«ki» policijske uradnlke, da eo izdati tajnosti Iz polictjckena ravnateljstva. V zadnjih dneh ee je pojavll v Pragi avdftor Premingcr zrak. da se zopot bliža rova persekjclja. Ni izkljućeno, da bodo zopet začeli zaplr^ti, da bodo zopet postavljali veiala. Daleč pa se s to metodo ne priđe. Kakor »mo že porcisM, je notranjl ml-nister gref Tocgenburg na te hude obtozbe odgovori!: Ako se doMže. da Je Ie cna od post. Stribrnega ravedena stvar resnična. Vam dam častno beeerfo, da pri^rrfett ne bo več uradnik. Ir tega odgovora j» s^'c^att, da bo vlacfi uvećla preiskavo, na katers rezultat smemo biti radovednl. H5? te'IKlđ Bi1}« B3 B^Vn. g. Đunaj, 14. novembra. Naia zemlja je oč;Sčena sovražnlka in befunci hrepc-ć po vrnitvi v ljubljeno do-n-.sčiio. Vr«ttev bo rrogeča v jako rar'iini meri. ćtm manj so n?ši kraji trpeli, toliko prej se vrnejo begurci In v toliko večjem Stevilu. Beg Lici iz Brd, Kcbarida, Kcbari- j škega Kota, z Livka se !?hko vrnejo takoj, ko bo prč*—et otvorjen. Bovec, podkrnske vaši, To!*r>:n. Sv. Lucija, Vu'če. Avče. K*-nal, Des'-fe. Pfavi, 8oikan, Poćgora. Lač-nik. 5t. Andrei Sovcd-\»e. Rubi?-. St. Pe-ter pri Grr'cl. Vrtojba. Si!je, Miren. Rupa itd. t*r osprednje kraika vas! — vsi ti kra-jl so za prečoj čisa te nmpesotmi za sprc-Jem beguncev n^d domajo etreho, ker je — večlnema ni več. Spcročift rrzrfr\ b-gj^cem, da Ee na Dunaju ie veli':o rszs'avija o vrrltvi v c*o-m€č?jof toda previdio in pctrpeSijivo bo treba pripraviti ilvljenjske predeofloje, Najpoprel pcjiejo domov p o I j e «i c 1 c ' ki so potrebni za zimV'Ute. kako ste bežali. kaj ste potrošili, kaj ste p-u-stiii doma. in kaj ste potem rooet dobili. Preračunite vto svojo 5! cdo. Dcbro premisi its, predr.o n»pis».*c,sli kar enkrst napiše-te in zlasti že enkrat komu prrdložtte ff'olo škefe, potem naj ostane dosledno pri tem. Tudt novi odbor bo morda rabil vaše za-plske. Kdor ni debil od mene le korene re-šltve v n»proš*nih zsdevah. Je znakf da nt se rešena od mcrsdajne strani. Ogromna večina pa Je bila ie resena ali lole bo v splošnl odredbi oblasti. Ner*šsne stvari prfdelo vre v novi odbor, kl bo s svojo avf-or ^tativno beeedo drezsl na me-rođajnih mectih. Ta tedsn je bila n. pr. v parlamentu deputacija beguncev Tz K. pri 8t. na Nizje-avstrljskem, kjer 35 rodbin ie dinu zaman caka vzdrievalnl prlsps-vok. To Js nečuvena krivica! Prepričan •em, da bo ta reč reftsna v prav kratkom Času. — Podobne rečl bi se no bilo nlkdar godite, da smo Imefl na Dunaju nam era van I odbor!! b ft!s Irt!! Mw *wp m§t Veliki in mali narodi O problemu malih aarodov je pri-obcil dr. Herben v »Narodnih Listih« zanimiv fianek, čefar glavne misli po-dajemo spričo aktualnosti za naše razni ere v izvlečku. Začetek naroda«9UMga fibaaja šega v prvo polovico 19. stoletja. Dunaj-ski kongres je zopet uravnal stare monarhije, katere je Napoleon ornajal. Diplomati so smatrali »a zgodovinsko potrebo, da se raxdeli Evropa na velike države, li naj vladaio vse evropske narode. Metisrnich, ki je Italija imeno-val samo »geografski pojem«, ni pocnal, da nastopa že novi princip: ■ a rodno s t in da je ćloveška družba dobila no\o funkcijo: razvoj osebnosti, raz-šlrjenje narodnega duha in individualnosti. Javno mnenje se je razvijalo v smeri novih idej. Frcko evropske meje, kakor jo ie ustvaril dunajski kongres Irta 1?15„ so se začeli zanimati evropski naradi za sebe in ne za države, in premišljevall o svojih sosedih. Spiosno zanimanje so budila vpra-^anja o naroeni minulost!. sedanjesti in bocločnosti. Mnogo mnrj so zanimala vpra$anja: KakŠna Iz tvoja država, vc-lika ali rmla, imaš li dobro ustavo, kak^en je tvoj vladar. Rodoljubje in narodna ravest je dobila novi ob«c? — narodi sa upoznavali ?ebc in svoje zna-Ci!ne lastnosti in priccli so ceniti svoj pltir.cn^ki tip. Liubezeh cio naroda je dobila nov temelj, ki Ra preje narodi nišo poznali in cenili. Priceli so praviti, ta narod irna velik zmi?el za svobodo, oni je RiOboko veren. tretji^ zopet je ob-darjen s pesrnilkimi talenti itd. Liudjc so ST"' ^nali, da ne tvorimo naroda samo mi živi, t. j. generacija, ki prav-kar gospodari v domačiji, marveč da je narod kakor človek. ki je že davno ži-vel, živi irt bode ž i v e 1, da je narod duševna družba vseh pokolenj starih, živeCih in bođočih. To je bila v 19. sto-lctiu prva perijoda naraščajoče narodne zavesti. V dni^i po!cvici preter-ic^a stoletia si je živeča generacija stavila nove naloge ter iz preteklcrti in sedznjesti razvila princip samoodločbe. H:-st^rizem iz^ublja na vrednosti, vse misli Ie na to, kaj ima pri ti. Spozna-nje, da ima vsak narod svojega dru-žabnepra duha, je rodi!« nov rrr--- ;n novo zahtevo — državno samostojnost, ker sodijo narodi. La je le na temelju neodvisno«ti moproče izne-jrovati naredno r»o?cbr.ost in lastno kul-n:ro. V tem naziranju je zrastla ne le narodna zaveo nos*, temveč tuđi na-rrJni predsaJki. Narod se hoče razlikovati od drurrra naro-a; hoče imeti svoja čustva, svoje nauke, svoje metode prav tako k?k©r svojega Bo?a, svoja svetica in grobišča, vse. kar rrcdstavlja vzr-r tipjčnih duševnih in telesnih bstnosti, tedaj ehičaje. pf^mi in narodni Vr*]. — Vse t« tvari nekal-:o priroda© pravi Zariim?nje ljnd-•tva se je prcnes^ «d države in vla-dnrjev na narod In njegovo notranje živHenje. Svetovna centralizacija s tem ni trpela, vzsiemnrst med narodi ni bila prcru*ena. Vsak narod je spozna!, da mora imeti peleg svoje posebnost1', s pomolio k^fer* nnrrcduj* in se ubra-n i tnjTi ^kod'jivih vplivov, rudi silo p r i 1 a £ o d c n j a, da izrama najre-uek s snlcsnirnj zahtevami in narređ-kom tujih nrrodor. Tako se je rarširila oblast narodnosti in emancipacija na-rodov. Na dan, ko se je to z jer o -dilc. je padla razlika med v e 1 ik i m i i n m a 1 i m i narodi. Vsi so imeli enakc pravice, enak smisel. enako or;ravic*BOst. Individualno^ je ođločsfa., svet je cenil r^^-bnost. \n m vprsš^val. jH; narod vehk ?.li rnajhen, velika ali mala država. Sicer so pa mn^i veliki n-rodi postali mali. — Prancori so bili do polovice 19. stoletja »la granje nation«, danes nišo več. Pnako države; K;e je ?r»anska. kjer solnce ni za'najalo? Velikost je sploh relativen rojem. KoneČno je pričela sova ia*eja pr«-nikati do notranjosti naroda in nn^l* je v narodu — malena človek a. Za-čeli so raziskovati njegov romen, kdo drži korenine neroda v zemlji? Anflija je drila voli'no pravico mestnim obrtnikom in kmrčklm d^larceni, Amerika priseliencem ii of.Toboienim zamor-cem. Intfres ra wale ljudi kot temeljne-ga narodneri sloja ie označil poTsod d e m o k r a t iz e m. Iz ljcga pohaju so-cialisticna ideja, pri nas soc. demokra-liCna. ki stremi za zboljšanj?m delav-skega položaja. Osemnajsto stoletje je se doba aristokrac:le, v 19. stolftju so se oglasili »brczpravnic. Povsod je po-svečaia inteli^cnca svojo Ijubezen ijud-stvu, svoji koreninU iz katere prihaja sveza sila v mesto, ter se prepričala, da klije narodno zdravje po deželi. da rode mesta le redko narodne veleume; socijalna demokracija pa je šesta vi jal a đelivske programe ta ooianjevala za-hteve hrezpravnih. Narodna misel vodi ▼seloj v demokracijo, k ljudstvu. Duh. ki prihaja Iz vrst neznanih ljudi. Je oni duh, ki oživila mladost in sito naroda. In začcio.se ie govoriti: »Glejte, kakor ima mali čtovek $rof poena* * amrodaom tele**, iako ga imajo tuđi mali narodi med ve-likimi!« Narodni duh, Drepojen z demokra-tizmom, je napravii konec razlikovanju med velikim! in malimi narodi, item velikimi in malimi državami. Narod spoštuje narod iz povsem drugih raz-logov, kakor pa radi njegove mnogo-itevilaosti ali velikosti njegove države. Kakor ceni naša doba danes malega človeka, tako gleda tuđi z nekako večjo ljubeznij* na male narode ter je ćelo našk, 4m i»ajo neke prednosti pred velikimi. Sela z malimi kajžarji imajo pametneje urejeno zemljo kakor veleposestva. V malem narodu lažje pregledamo delt), bolje uredimo razvrstitev dela in lažje spoznamo nadarjenost in zmožnost; sile se ne troši jo, organizacija je lahko dovrSenej-ša kakor pri velikem naredu. Iz narodnostne misli in demokrati :ma črpajo mali narodi up na bodoč-nost. Neruda pravi: »Kvišku glavo, nn-roci, dvigni oči k nebn! OleJ! tuđi .f:ori so male zvezdice, okrog njih se sućejo velike!« Norvežani ia Tiaci iokazujejo pra- I vilnost teli izvajanj. Sf) to mali narod, |, a L^leli so svoje mesto na solneu. Prvi so p:a dosegli, drugi so blizu tam, kjer sveli solnce. Norvežani Stejeio 2,30^.000 prebivalcev in so prišli skupn© s f^vedi sele 18!4. izpod danske nacvlnde. Te-ciai so pričele zeleneti norveške ?:ore. danščina je izginiia iz sol in uradov, zemlja norveška je postala torišče naj-sl:\vi:ejših pssnikov in prijateljev, fbscn in Bjornson sta cbogatela svoj norveški narod in postala svetovna, med-nn.ro dna. Narodni indivieluaTizem je sedai svetovno ajeslo. Države so se unaknile narodom, ki predelujejo mape. Indivi-dualizem je rodil demokracijo in gnal nnrode k notranji reviziii njihove dm-žabne z^radbe ter našel pomen ljudstva. Iz tega nastaia nov s.vetovni red. Univerzalnost in kozmopolitizem pada-ta. Prcie so iskali svetovno občanstvo s humanističnimi študijami in graditi mednarodno kulturo s klasiki. Danes se odstranjuje klasicizem. Narodi čitajo po svoji volji literaturo vseh narodov in literatura malih narodov (Fincev, Norve-žanov) s je osvojila tržišča v Napolju, Moskvi, Berclinu, Londonu, Dunaju in Parizu. Svoj čas je imela Evropa tuđi svojo modo. dvor ne in družabne predpise; individualizam ie porušil vlido te navlake in svet isGe svojo radost v bar-vah, tipih, krojih in raznoliČnosti pest-rih naredov. Svn je postal orkester. v kateren naj vsak narod igra instrument, katerega najbolje obvladirje. Rzzm voine vssti. BRAZILIJA V VOJNI. Iz JM« de Jaaeira: Po kon?«re»«I med a^Blralom Capertcnoia, poveljnfkom ame-iii^«Sm jnžnoatlantskeca brodovja, in admiralom 4e Alencarom, brazilskim »orna-r!5XIm BsiBistrcHi im hV» CpffOT«r5eao to-la: J* brasllskih roj»ik Infiij bo prerselo % začetkom tega me?eea strofo nađ iK-asllsko •balo. RazdfHle s« bodo ▼ tri brodovja: S^verno brođorje 10 vojafk lađij. med nji-ml 2 rušilca in križarka »Teodoro«, srednje bro brazilska vlada zo»et i^redela, da Bta bili v Toriah rta St. Vineent zopet dve brazil-ki )adji od nem?^ih podmorskih čol-nov potopljeni. Pri tem sta izgubila dva brazilska rnoruariSka T«jaka življenje. 4 pa so blM ranjeni. Obe ladji sta »Achry« in Gnahala« na potl v Havre s kavo, u»«»jeM, mesom i* droslMi žirili \z prista-Mlftfa Rio de f=ant©!». Cm b« NemT.*e. če bo z oborozeno silo onemogo-VV'*. nn8o tr^oTino s «retcm, potem je ne-moproče, da bt Nemfija ^e kdaj trgovala z naSo đeielo. Pr vieta v nasprotstvu s principi interna-_••—'nesra _ *kn državo, ki bo in v alcev, Hrv*atovt Sijvencev in C srednji odbor Jb*os!ot. kluba za osvrće. Z Dunaja nam poročajo dne 3. ti jvembra: Ju?roslovanski klub je mel danes ob 4. pcpoldne sejo, v ka-:eri je prišla tuđi v razpravo potreba istanovitve osrednjega begunske^a odbora in c ' v v~ poslancev v ta d^or. Jutri____r ob 6. bo v klubo- prosterih razgovor s r>ovabljenirn! liki cJ " ' " "* -cev. Tako :...-.:o ven - osrednjega odbora, ki bo stal na straži za koristi ia-" ' " ' x" f ^ma, da se ... :ero do- »edaiie zlo in preprečiti mnogntere ' in neprilike za prihodnje čaše. . Je ti:kuj zasteprtk besiinske^a ari v Cellu g. Alojzij Laznik, ki je ":1 cbšimo spomenico o žePah ev. Upam, da ni prisel zaman. ^anstva občin Štandrež, Bilje, * ren, Pcd^ora In Sovodenj poročajo ~- obr.narem - be^uncem, da so ogledali svoje obeine, ki so v stnejsem stanu, raditeza je vr- /a sednj popolnoma nemo^ča. i je treba, da se razmere toliko ostć vijo, da se vračajoči za prvo - V5aj sprsvijo pod streho, kaj ti z na \j pred vrati, v naših občinah V3l , kjer bi se moglo bivati; ako n» * -viia, je r«?Č brez nksn in vrat. rno, ostanite na dosedaniih me- sr ste si za zimo več ali manj Un^mo, da nam tozadevne u! je do zscodnie pomladi vse po- UQ**m Pr^raviJ0» da borno vsaj pod streho, č« ie ne v hiUh. da vmJ v barakah. Skrbeti bo tuđi, da se nena-vadna množina poU^an pokooca. Vod-njaki so okuženi, cestni in drugi Jarld porušeni, straniščne greznice razdeja-ne, iz kojih se nesnaga odteka na ceste in studence. Glede obdelavanja polja naj merodajni faktorji poskrbe. da se to čim preje očisti raznih nevar-niii izstrcikov, da se pripravi potrebno kmetijsku orodje, živina itd. belc po-tem se pozovejo dclazmožne osebe, da se vrnejo v domačo vas. Z gotovostjo se prićakuje, da bo meseca februarja mo^'očavrnitev, da se naša polja ob-delajo. Županstva tuđi poskrbe, da sta-rejši letniki črnovojnikov dobe daljše dopuste v svriio obdelovanja. 2eleti bi bilo, da bi naši državni poslanci na licu mesta si ogledali naSo porušeno Goriško ter vse potrebno ukrenili, da se izvrši čim prej cenitev škode. Pri cenilni komisiji naj bi bili zastopani tuđi občinski zaupniki. Na podlaci takih cenitev naj bi se razdeljevaia državna podpora v s\Tho obnovitve Goriške. Foslance Jugoslovanske^a kluba pa prosimo zdatne pomoći, kajti vse smo žrtvovali domovini na oltar. Z Nabrežlne v Triič in Gradišće ob Soči. V »Osterreich. - ung. Kriegs^ korrespondenz« piše nekdo: V Na-brežini podaje prvi vtisk italijan-skega opustoševanja kolodvor. Več-kra je bil polno zadet. Most cez Timav pri Devi nsk em Sv. Ivanu je zletel ie svoj čas v zrak. Zato je treba potovati preko Krasa. Nabrežina sama ie razmeroma manj trpela. Večja škoda je zadela vas Sesljan. znano morsko kopalBče. O J a m 1 j a h ni nobe-nega sieda več. Samo razvaline, rupe, jame, katere so napravile granate, in razbiti jarki. Desno na visini je bilo Selo, o katerem tuđi ni več nobenega sledu. V T r ž i č u ni skoro nobena hisa nepoškodovana. Največ jih je razbitih aii pa so pogorele. Most čez Kanal je bil razstreljen, krasen drevored popolnoma uničen. Cestni jarki proti Gradišću so polni orožja in raznih oprem. Italijani so si bili tukaj vse prav po domače uredili in zgradili obilo barak in zavetišč. Kraj >SreJi polja« na vznožju Doberdobske planote v blizini Grižecra brda je popolnoma porušen. Del Gradišča, kjer so lepe vile, je približno precej dobro obranjen. Mesto samo pa je razbito. V Tr-žiču štrli navzgor takozvana \Rocca«. V Gradišću pa se dviga nad razvali-nami samo še gradiški grad. Beneški Slovenci so tuđi zapustili svoje kraje in bežali za italijansko vojsko. Pcročila iz vojaskih krogov nemskih pravijo. da je ostalo tam le nekaj revnih stark. — Tuđi Čedad in Videm sta popolnoma prazna. — Iz vsega tega je razvidne, da so Italijani dosti pravočasno poskrbeli za evakuacijo. Poročila pravijo tuđi. da se je nekai Slovencev zopet vrnilo, ker so p*'* he^u zaostali. Umri je v Feldhcfu pri Gradcu g. Fran Pirman. časr.ikar iz Trsta, star 46 !et. Soćeloval je dalje časa pri »Edi-nosti*, potem pri drugih tržaških H-stih. O^tal pa je vedno odločen narodnjak, ki je tuđi svoje otroke slovensko vzgnfi!. Poroka- V Trstu se ie pnročil go-5pod Albert Čok, učitelj, rezervni po-ročnik, z gospodično Klaro Godina iz Skednja. \*se najboljse! V Trstu se je rodilo v letu 1915. 4222 oseb, umrlo pa jih je 4953. Lani pa 5 0 jih *e rodilo 1463 in umrlo 4147. Slnč-ji smrti so torej presegali one roistev za 2711. V đržavne*n muzeju v f>T?e.ui ?>o-sl'jje nadalje ćr. Abrarmč, kakor pred Snva.Tifo in za časa invazije Italiianov, ki so j?a pustili tam na miru. .Muzej ni trpel ftikakc škrde. Kdo vć kaj? Podzomik Katarina, vdova iz Cepovana št. 6, bi rada iz--edela, aVo ie $» -iva ricni natf. Morija STrvarča, ki je bivala v času bcp v Sćuru. Oor. Tribuš-^. pa *? v«i?d starosti ni^o mosr!i vzeti s reboj. — Ana .Mrak, doma iz Čenovana 44, polzvednj? no wojf hčeri Mariji in sestri Jožefi Hojak, ki sta se i^s^ibili v Cerknem ob času beza. — Poizvedbe naj po§i!j*aja na sleđcei naslov: Ivan Benedič::% nadučitelj v Škocijanu pri Mokrcno^u. Dnevne vestL — Vojna nifikoTanja. Z vrjarkim zaslužnim križem 3. razreda z vojno dekoracijo in meci ie odlikovan rezervni nadporočnik Teodor Trobec, havb. p. 6. Rezervneinu poroeniku Hen-riku Der?ancu, havb. p. 3., j> bilo ponovno i7T€^2no cesarsko pohvalno priznanje z podelitvijo mečev. — Odfiliovanfa za civilne zasluge. Delavca v tova mi žvcplene kinine v Celju Josip Skočir in Blaž Kosič sta odlikovana z vojnim križem za civilne zasluge 4. razreda. — VII. avsrrf!s?:o volro posojHo. Pri Lf!ib!!st!«ki kreditni banki v LJnb-Hani kot oflcijelnem subskripcijskem mestu so dosedaj podpisali VII. avstrij-sko vojno posojilo 1 med dru*imi sle-deči zg. in zavodi: Robert Kollmann, c kr. dvorni založni, Ljubljana. 50.000 K; Franjo Zagar, vcleindustriialec. Marko-vec. .30.000 K: Franc Dolenc. Ljubljana. 10000 K: Stcfan Klun, Ljubljana, 8000 kron: Mestna hranilnica v Kamniku 75.000 K; Posojilnica v Radovljici, ia se, 50.000 K, za svoje stranke 2000 K; F. Vik, Ljubljana, 3000 K. — Nadaljne prijave sprejema in dr«ic rade volje vsa i pojasnila Ljubljanska kreditna banka v Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. Uubliana in Celju. — NotI srednJeSotekl ravutefl. Cesar je Imenoval za ravnatelja H. državne gimnazije v Ljubljani dosedanje-ga ravnatelja idrijske realke drla Sta-niilava Bcvlta, za ravnatelja državne gimnazije v Novem mestu prof. Josipa W e s t r a, za ravnatelja državne realke v Ljubljani prof. Karla Ćora. Naučni minUter je imenoval za ravnatelja mošktja in ženskega učiteljlšča v Ljubljani prof Antona D o k 1 e r j a. — Naslov tn značaj vlšjega iinaiič-oega svetnika je podelil cesar finančne-mu svetniku v Kovem mestu Ivanu Lončarju. — Zvišanje železniških tarifov. S 1. januarjem 1918 bodo zopet znatno zvi^ani železniški tarifi za tovorno blago. Zvišanje se bo izvršilo na dva načina: prvič tako, da bodo skoraj vse vrste blaga pomaknjene v visje tarifne razrede, dru?ić pa bo plačevati od vsa-ke običajne pošiliatve posebno doUado 30 v, za brzovozno blago 50 v in za pošiliatve v celih vagonih 16 v za 100 kg. — »Slovenska Matica.« Poverje-ništvo v Žalcu v Savinjski dolini in posebni ožji odbor, ki se je osnoval po inicijativi poverjeništva, sta se dozdaj najvzorneje zavzeia za vSIovensko Matico*. Nabrala in poslala sta ji 2500 K, dasi nabiranje po lastnih izjavah Se ni zaključeno. Žclcti je, ci a bi vsa matična poverjeništva resnićno oživela in ^to-rila za Matico povsod toiiko, kolikor je pri najboljsi volji mogoče. — V koncertu »Glssbene Muticc« v nedeljo, dne 18. novembra, nastopi prvič Dred slovenskim Unblianskim koncerlnim občinsivom iimrtnica, virtuorlnja na kla-virju, domačinka gdč. D e 1 i c a Bu-č a r iz Budimpešte. Ona ie rodom Lji:b-ljančanka \z znane slovenske rodbine, nećakinja nekdanjesa izvrstnega slovenskec:a operne::a tenori sta Bučarja, ki je bil v začetku svoje karijere steber slovenske opere pod Gerbićem, pozneje pa je bi! ar.gažovan v raznili mestnih in dvornih gledalif^čih na Nemškem, bil ]e tuđi neka] sezon član dunajske dvor ne opere, sedaj pa je čislan član tenorist in režiser dvorne opere v VV'eiinaru. Odč. Delica je dovršila konservatorij v Bcriinn. Koncertovala ie že mnejo v samostojnihf posebno komornih koncertih na Ncmškem in povsodi le dosegla veliko priznanja in hvale. Svirala bo v Matičinem koncertu lepe in hvaležne klavirske skladbe, VVcber - Tau?si^ov »Po^iv na pTes^, Lisztovo »harpino etndo« in Chopinov »Nocturno« v Cis - molu ter istega skladatelja efektno etudo »Vihar«. — rJichhausov v^ćer v L^nbJ^ani. V ponedeljek, dne 19. novembra bo in:el v deželnem gledališču prvovrstni klavirski vinuoz Viljem Bark'iaus svoj ljubljanski koncert. Ima grandiozno tehniko; to je uprav tehnika neorr.ejcriih močnosti. Naj-drznejše kombinacije igra i^raje z matematičko natančrostjo. Skale, pasaže, terce, 5^k«te. o!;fa^*e, krornatikc, ^keki — vse to je zanj igrača. Poles te tehnike ima vsak ton sok in moć. je kovinast, akordi so masivni, oktave polne in lepe. Tuđi pedal ob-vlada mojstrskn. Predprodaja vfitopnic pri blagajni deželnega gledal'šča od 3. popol-dne naprej v«ak dan. — Jahresberichi za Icto 19!.6/17 je izdala c. kr. I državna stfrmazija v Ljubljani. AH s« Jaiiresbericliti za vlado" ali za dijake m njih starše? Napram vladi r»ai ravnatelji jahajn -srmanskesa k^^ja. Če se lim rie zđi to poriževalno za nas narod, prizadeta javnost pa mora proti takemu pnstopanjii odlc^no p-otestimti. Zavod je Štel koncera leta 507 dijakov slovenske, 6 c'ija'rv hrvatske in 2 dija\a ČQ$l:e narodnosti in — enc?i Netrica. Iz Ljubl=a:ie JL- povećalo c:'" '-i 1S5, ^i.:?r iz Krnn?-s:«»t pri^ei, kar naj b!affovolljo vz^ti na 7np.r» delile jutri v pete!c, dne 16. novembra, pri dežel-nen mestr za krnila. Oddajaie se bodo ludi prihednjo s r e d o, kolikor bo ostalo zalome. — Ljubljanski kavarnarjM opezarjajo posetnlke kavaro"n, da nimajo več ne sahR-rina, ne rlađkorja. Vsakdo naj vzame torej v kasarno slađkor s seboj. — Zdravstveno staro mestne občiae ljubljanska. V času od 4. do 10. novembra se je ir.diJo 10 otrok. umrlo pa ie 43 oseb, med njimi 18 domačinov. Za legar^em Je umri 1 tujec, za jetiko 4 domaćini in trije tujci in vsled mrtvouda 1 oseba. Obcleli so: za škrlatico l domaćin, za tifuzom 2 domaćina, 1 tujec in 16 \Tojakov. za grižo 21 voiakov in za trahomo 1 tuiec. Iz Most nam pišejo: Moste so naj-bolj zanemariena občina v ljubljanski okolici. Za danes crnenjr.mo samo ero kričečo zarikrnost župana in celega občinskega odbora, kateri se ne 2s?re na* opetovane prošnje in urgence, da bi pustil osnažiti par pcžiralnikov ter s tem reSIl občane pred povodnijo. V Dru$t\*eni ulici stoji nel:r-j hTš cb vsakem d-?eviu popolnoma v vodi. 2c od sredine cesto do vhoda stoji nad 2 metra širo?;o jezero, katero je treba prebalansirati čer: brvi, ki si jih morajo stranke same polagati in potem se mora č^z dvorišne ?e do čienlca vodo prebresri. Te kričeče razmere, ki rrajaio pa že več let nišo samo za stranke skrajho neuri-retne, temnč napravljaio tuđi veliko vlažnost po stanovaniih, kar tuđi iz sanitar-ne?:a stć»!išča ni priporcčljivo. Za vse to se pa re bn'^a piti de?e!ni odbr.r, nri ka-teremu se je tuđi že ?lcde tega priložilo, niti c. kr. državna policija, katce bi bila t'iđi dcl/nost. da vsaj iz sanitarnesra stali šča skrbi za red. Nafe potrpežljivosti je pa tildi ze 'rorec. ker sno tc^a r»aševanja žo do £rla si»i. V n zna;o RosDodie objfn-s'ce doklade predoisovati. zahtevamo tuđi r?:;, da fc zavedajo svojih dužnosti na-pram občnMnm. Na c kr. cesarja Franca Jožefa glrrv nazlji v Kr.^nju se pri'ne §ol?ko leto 1917 18 s sveto nn^o in >Veni sanci e* v poneieljefe. 19. t. m. ob ormi uri v Rožni-vecslvi c^rV:vi. Po p]u5>i božji bođo spre-jftnne slru^nje ^a one c?ence nrves^a raz-r^ft, lii se nišo bili priglasill že meseca Junija. Vojnr krtž za civilne zas!uge IV. razreda ;> Tjo^e'il cr?-3T đclaveema ▼ kemlčni tov.'rni v Celju Josipa Skočirja in Blažu Kosiču. Umri je v Mariboru Tno?tojeni nadzor-nfk južne feleznice Ivan Kamđek, 68 let star. Odbor slov. podpornega in Izobražs-va'nega društva * Domovina« v Gradcu se naji^-rpneje zahvaljuje vsem članom, ?la-cic?m in postom, ki so b© tako Stevilno r">Io?ili predstave »AHInar in njegova hči«, katror tuđi t.h mno«ra preplačila v prld na§im ^rlcpelim vojakom. Kino Ideal. Velfki kulturni film »Bodi luč!« se bo rrećvajal samo še do petka. To znamenito đelo žanje vsaki dan r^đe-ljeno pobvplo in vzbtsja najve^je zanimanje. Pretprodaja vstop^Jc vsak f.an od 11. do 12. dopolđne. V «o!>ofo nastopi zopet 3T>loSno priljubljena nmetnica Mla JI a y t igroknzu Ljubezen Hete Raymoncf«. Okradena granata. Nezr.ani zHkovci po dar.es ponoči vlomi-i v granato, VA stojf pred ljubljansko plavno pošto kot zbiralni-ca 2a vojno ^lrrbstv^ne namene. Poziv Gospa Marija Seidl, stamijoča v Rožni dolini štev. 183, opozarja dotičnega Selezni^arja, kateri ji jo dobro znan. cTa jc» rao^oče v nag'osti v r>.oči ođ 13. na 14. ocl-nesel pakpt vreden 100 K. Prosi se, da tra. odda na gori naređeni naslov, ker drugače se bo moralo sodnijsfco pestopati. f Sveza repa na rume!!© izkaznlce A in rdsče izkazniee A. Strasike z ru-rnenimi izkaznicami A in rdečimi iz-kaznicami A prejmejo svezo repo v soboto, Une 17. novembra dopoldne pri MtihleisTi i na Dunair^i ce^ii. Dolazi je ta - le red: od 6. do 9. dopcidne vse stranke z rumenimi izkaznicami A, od fl. do JO, yso stranke z rdfičMi iz- kaznicami A. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreće! f Repa na rdeče Izkazniee brez A. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A, prejmejo repo v petek, dne 16. novembra na Dunajski cesti pri Muhleisnu. Določen je ta - le red: od 8. do 9. do-poldne št. 1—160, od 9. do 10. št 161 do 320, od 10. do 11. št. 321—480; po-poldne od 2. do 3. št. 481—640, od 3. do 4. št. 641—500, od 4. do 5. št. 801 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg. Kilogram stane 10 vin. Pripravite vreće! -j- Napoved ostanka moke. Trgovci, ki še nlso napovedaii ostanka moke, naj se takoj zgiase v mestni posveto-valnici, ker se jirn bo sicer prodaja ino-ke ustavila. UTM StUfift * Otvoritev zagrebške medicinske fakultete se bo izvršila, kakor je spo-rocil v hrvatskem saboru sekciiski načelnik za prosveto, še v letosnjem učnem letu. * Noblova ustanova za leti 1916 In 1917 za fiziko in kemijo se ne t>o razdelila. * Kremcno zažgclt begunci. Iz Lucrana poročajo, da je italijnnskih begnncev že skoro dva milijona. V Kremoni so naskofiili kolodvor in b pomočjo vojakor poklali več oficirjer, nato pa mesto zažgali. * Drag r;*:šlč. Te dn: je prodal Mato Treta iz Cugovca na Hrvatskem prašiča za 2S0O kron. V mirnih casiii se je mcglo kupiti za ta zoesek že skoro precejsnie kinetijstvo. * Ogpski koresponden5ni urad so pre-vzeli budimpeštanski dnevaiki. V to svrbo je biia ustanovljena rkcijska družba, ki bo s kapitalom pol milijona financirala to dopisno pođjetje. Seveda ostane korespon-denčnemu oradu tuđi še nadalje oficijozni značaj. Za glavne ga urednika urađa t>o imenovan sekcijski svetnik dr. Nemeth. * Tragična smrt ogrskega poslanca Hesediisa. Budimpeštanski poslanec Ivan flesedtis, starec 87 let, je padel na ulici tako nesrečno, da mu je prihajaioči tramvaj zdrobil glavo. Hegediis je ostal mrtev na mestu. Pokojnik je bit med najboli znanim! poslanci in si je stekel mnogo zaslug na zdravstvenem polju. * Ukradena gledališta blagajna. Po-noči od 10. na 11. november so vdrll tatovi v pišamo mariborske^a nemšicega gleda-Iišča, odkoder so odnesli težko železno kaseto. Morali so biti jairo razočarani, kaiti gledališka blagajna je bila, kakor se zatrjuje, popolnoma prazna. * Prisilno rekviriranje Žita na Ogr-skem. Ker se, osrski veliki nosestniki bra-nijo izročiti vladi žito za občo prehrane. je odredila ogrska vlada, da se na} Izvede rekviriranie, ako potreba, tuđi z brahijalno silo. Določen je rok, do katerecra se ima izročiti žito in določene so kazni za vsa-kega, kdor se ne bo ravnal po tej določbi. * Kontrola poštnlh paketov v Zagrebu. Ker se iz Hrvatske vtihotapl v poTtnih paketih mnogo živil, je zagrebSka policija odredila kontrolo poštnih zavojev. To kontrolo izvršujeio člani »sradjariskesa zbora^, ki na posameznih poštah odpiraio pakete- Pri nas ie podobna kontrola pošt-nih pošiljatev nezakonita in nedopr.stna. * Jetlka t AvstrJ|I. »Tuberkulosen Fursorgcblatt« prinaša zaniinivo statistiko o naraščanm jetike od 1895. leta dalje. Da leta 1905. je bolezen rasla, de leta 1913. pa je padla. Letos je v prvi polovici umrlo toliko ljudi za jetiko, kolikor v vseh prej cznačenih mirnih letih skupno. To Je nai-boliši znak za grozovite posledice voj-rega časa. * Nobelora nagrada. Švedska akademija je odločila, da se nagrada za književnost podeli pisateljema Gjelerupu in Pontooidama. Prvi je napisal nnd 40 ro-manov. drar-i in raznih lirskih đeJ. Od leta 1SS5. žfvi s:.:lno v Drazdanih. Dru^i je tuđi jako plodovit pisatelj. ki je obdeloval naj-več življenje siromakov. Živi v Kopen-ha.Tnn. * Cerkven! zvon so ukradli. V noči dne 9. novembra so ukradi i dosedaj neznani zlikovci v neki vaši pri Arnovžu cer\"veni zvon. ki je bi! prej^nH dan snet Iz zvonika v svrho oddaje za kovinsko zbirko. Zvon tehta 299 kg. Navzlic najpaz-nsj-T-mn iz^Iedcvanju ne mnre orožništvo dognati, kam je zvon izginil. Pomnevajo. da so ra odpeljali občinarji ter ga najbrž zakopali. * Poročnflr JW!ča nstrel>en. Pod planino Kraljevac na H^va^kem je bil ustre-l"en saperski porrčnik JV\iča. Dognalo se ie, da je zahteval od dveh vojakov Iskaznico. Ker pa se ništa mo^la dovolino i^knzati, je velel obema, naj mu sledita. Pri tem je eden izmed obeh vojakov ustrc-lil pcročrnrri iz puške v srce. Cez rekaj dni so prijoli oba vojaka, ki sta dezfirterja. in ju odoelirJi v vojn^Ve zapore v Osjeku. Pi?ata se Lučan in Pecko. * Oberđankov iruzej v Vlđmu. Pred leti že je b'l napravljen v laškem Vidmu takozvani »Oherdankov muzej. v katerem so bili soravlieni razni spemini. med nji-mi tuđi kos vrvi, na kateri je bil obešen 0>*»rda?!k, M je, kaVor znano, svoj Čas \r-vr.rn ater«*3t na pokojnesa cesarja Franca Torefa I. V ta muzej v Vidmu so hnćiU Ttalitaii tndi Iz Avstnje ob raznih prilikah in tat" so ~^r>i?aval! itidi svoja iinena. Mcm5!c! listi np.svetulejo, naj bi se t? imena natančneie pregledala. Gospod Josip Zidar ie daroval, kakor oMčaino, mesečno vojačko nastanitveno pristojbino v doTirođelne r?.mene. D?.ri!o. Povodom smrti svojega irtna pohlonil je m*°:. rc-rnatelj v pokolu Ivnn ŠeSok 20 K za vdove iij Firote pftđlih Ljnb-Ijar.r^nov. Aprovf?ačnemo rakl-du za prehrano ubožeih slojev Ijubljar&kih poklonil je ne-imerovan tr&ovec, kakor vsakomesečno of>0 K ter neimenovrna trgovka znes^k 100 Irron. DsriSo. O. ces. svetnik Eduarđ 'Dolenc, grajščak ▼ Orehku pri Postojnf, je nainesto venca na grob umr'o gospe Albine Dekleva, sopro^e c. kr. poštarja v Pre-stranku - Slavina, daroval d-želueinti društvu za TdoTe in sirote ro padlih vojakili zneaek SO K. UstsŠMLl* tok iiriMimliii itrtmm Stian 4 »SLOVENSKI NAROP% dne 15. novembra j*i7, " 2tJTsTev. SS*™"**01 utenec poštenih star*«y in s primcrno Šolsko izobrazbo v trgovino m**anega bla/?s Ajidr. Szožeij, 3cboTa pri Brellcata, Sp. SlaJ. lili!l?riiowiiTo bT i kuhinjo s* W*e »a oženienca brea otrok Po.iadbe pod ,.£. J. 9S63" na uprav. »Stov. Naroda«. 3898 |y Kupi to dobro ehrasfeno m --:©lo?n© kolo. : is 2 Bavedto cer.*, rotori-'?*a s »• ! ... „ ;n moči „Motor 980 330,4-' na I Hpravništvo »Slovenskima Naroda«. 2806 | ^eblo¥ano sobo i z 1 ali 2 rosteljama in ti^no fporabo ku- ! hinje s^i i&£e, Ponidbe naj se na^lovijo pod ' ,;F. B. 3872* na uprav »Sfov. Naroda«. Za ( preskrbo stanovanja se nudi 50 K nagrade. I 1872 I BILARD I dobro ohtanjen z opremo, M prftfa. Ivmn Murfco, mesar v Itrtkem. Praine stekUnk« •d ki.1c vode, vinske in od konjaka, phbi. i 20 <>-300G komadov, •• tafret o*4a. Naslov pove upravn. »S!ov. Naroda«. UčenecH kflaite slit •€ screjna. Prednost ima tutf, kateri s^ je *t rrkcl'k« Časa učil ^IT^ : Ivan Mes&5edec3 ko*a£ v Crlmi:!. Kupini vecia posesivo t dob rimi travniki in gozdovi na ju?ncm tajerskem (najrajc v SavinsH dolin ) in prosim ponudbe s podrobnim opisom. 3?61 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. BUKOM SfilD fa todeftovanje dnr9 kskor tuii gotova drva se ku^ji po vlsoicl coni, na Knnjckejn ne daleč od 3eitrr.i§ke postaje — Vsarna sa tud! w»?ja ft^Sva v fia*3nt v »koilcl Ljuljane. — Ponuđbe. tjub?i«?i3 Poiinl presls2 ~t. 13t. 3-^ SI II ^% JI ^1^ iwdlđf sa iasol s^rol^e pod I III S ngcdn^ pogaft pH Sr—\wM apn-ft:^ wf "^^ & a FcmadsiIU saj se pre^tta^ijo OToboke žalosti potrt*, sporočamo svojim prijate'»em in znancem, da je dne 10. novembra 1917 ob 5. uri zjutraj po dolgi, mukapolni sladlcomi boleznl mirno v Gospodu zaspala naša predoera, ljubljena mati, tašča in s*ara ma:i, gcspa soproga s« Hw. poštnouradne^a ravnaieSJa v p. Pogreb se je vrtil dne 12. L m. ob 4. popoldan na Sentpetrsko pokopaližče. Vsem ki so izkazalt svo?e sočhjtjc bodisi tekom Colezni bodisi ob smrti in pogrebu, izrekamo najtoplejšo zahvalo. V Gradca, 4nc 12. novembra 1917. S8S0 Rođbhia Dolžan - đr. DefrsBoe^ofelJeva, v mfcSani stroki, 2e «M) leto v uči>if 2e'i nešto pr«meniti. — Dooiai fia uprav. »Slov Nar.« pod „Ituiera »367«*. 3367 Hila % vrtom ! v libnlo* ma S«!MlskaBi m proda. Pojasnila daje k«t«l Arko !st«tajH« f^P Proda f e ▼cfašćlne $r*m$9 ti5a slsžbe. Na«lov se ine ▼ uprav »Sio». Nar.« Pridna io poštena prodajslka mesare in manufakturne stroke, ište 6tul£*ftt v m«5tu ali pa kie na de2eii in »icer najraj« s hrano v hiši. Poizve se v trgovfal Žfberf, rrc^tp^ova ulica. *373 i "■"* ^ ~ ■----------------------------------------------——— ! M*ra str >chK brei ofroli ^-f^ itt« i STANOlf^^JS z eno ah dvema sot>ama m kahinjo ( Ponu"*be r.a ir ravn »Slov. Naroda« pod ».stanovaa'o 3325". 385S proti dobremu plačilu ipri|ei6 AKjCOR S7SI9IER, Ljubljana, Jeranava nlica 11. delijo st&nouonje, 5-3 soD bjanko xa taU^i aii sa februar, j Ponućbt pod »Etilen Dijtmntk« ' na Dpr.-»vn. »Slov. Nar.« 3831 Konlm dofcro so9^£ene, aaatne la iđ?^va olupks od hrušek in jaboSk po 2 S, prcša?jRQ (katere ?e zamorejo tudt v slabern viemena na podih i. t. d. sušiti) pa f%9 SC v Jsg. Cen-ene ponudbe z navedbo m-v .* n » m v-io-ci, se rrosi na tvrđlio Fran Kos, Llabloko nr^o^ene^n srca naznanjamo vmem sorodnikom, prijateljem in znancem prebridko vest, da je na^a iskreno ljubljena, nepozahna soproga, nenadoine^tljiva in najboljša mamica^ bragoiodna gospa trgovka in hsina posestnica včeraj, dne 14, t. m. ob pol 12. uri dopoldne, po kratki in mučni bolezni, previđena s toiaziii sv. vere9 udana v voljo božjo^ blaženo v Gospo lu zaspala. Pogreb nepozabno nam pokojnice bo v petrk, dne 16. t, m, ob 3. uri popolđne iz hiše žalosti. Stari trg št 12 v lastno grolmico na pokopa I isče k Sv. Križu. Sv. maše za dušo pokojne «e bodo darovale ▼ župni cerkvi sr. Jakoba in drugih cerkvah, Nepozabno nam in nenadorncstljivo pripor enuio v molitev in b!ag spomin, V Ljubljani, dne 15. novembra 1917. Lovro Blaznik, trgovec in mefičan, toprog. A« Leo Blaznikt Pavla Riglar, Ernaf Ela ■" Ivan &i£lzrf župnik v Ameriki, »in. Mlllka BlailiilCa c kr nađP^oČnik v mskem ujitništvu. zet. hčerc. 3881