Celje - skladišče D-Per Leto 7 GlSSila OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE Rogaška Slatina December 1979 Pogled na poslovanje za deset mesecev Uspešnejši, kot zadnja leta Smo tik pred koncem letošnjega poslovnega leta in povsem razumljivo je, da ga ni med nami, ki ga ne bi zanimalo, kako smo poslovali kot delovna organizacija in pa kot posamezni tozdi. Različni rezultati po tozdih Ob devetmesečnem obračunu smo ugotovili, da smo poleg vseh objektivnih težav in subjektivnih slabosti vendarle poslovali ve- liko bolj uspešno, kakor smo poslovali zadnja leta. Finančni učinek je bil zadovoljiv, s tem pa je bil zadovoljiv tudi ostanek čistega nerazporejenega dohodka. Za nekatere tozde pa je poslovni rezultat celo zelo ugoden! Vsem delavcem steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole in njihovim svojcem ter vsem delovnim ljudem širom po Jugoslaviji želimo delovno uspešno, srečno in osebnega zadovoljstva polno novo - 1980. leto! Organi samoupravljanja družbenopolitične organizacije steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter uredništvo časopisa »Steklar« Preberite! Jugoslavija oaza miru 2 Porabo spraviti v okvire ustvarjenega dohodka 3 Čuvamo domovino 3 Nalog je dovolj... 4 Vso pozornost izbiri kandidatov 5 Stabilizacija v očeh sodelavcev 5 Zakaj prisila? 7 Odgovor bralcu Francu 8 Cena je odvisna od vsebine 8 »Naš si, Toni!« 9 Argusoveželje... 9 Oblikovalcu in izvajalcu 10 Zlatko Novak 11 1239 delavcev 11 Ivan Petek 11 Šolska skupnost steklarske šole 12 Predzakonsko svetovanje 13 Ne dovoliti razpada! 13 Pravilno zastaviti naloge 14 Športniki širiti prijateljske vezi 15 Za ceneno smuko 15 Nagradna novoletna križanka 67 16 STEKLAR V oktobru se je naš finančni položaj še popravil, tako da beležimo še boljše rezultate kakor v devetih mesecih. To posebno velja za tri proizvodne tozde in sicer Osnovno izdelavo, Dodelavo in Kristal, delno pa tudi za tozd Delavska restavracija, dočim je položaj tozdov Dekor in Servisne dejavnosti nekoliko drugačen. Tozd Dekor je s tako nizkim ostankom dohodka, da lahko rečemo brez njega, tozd Servisne dejavnosti pa imajo celo izgubo. Poslovanje delovne skupnosti skupnih služb je ostalo nespremenjeno v primerjavi s poslovanjem v devetih mesecih. Zaradi boljšega finančnega rezultata tozdov Osnovna izdelava, Dodelava in Kristal je ugodnejši rezultat tudi za celotno delovno organizacijo, saj izguba v tozdu Servisne dejavnosti bistveno ne vpliva na rezultat celotne delovne organizacije. Do 31. oktobra letos smo zabeležili tele rezultate po fakturirani realizaciji; (v dinarjih!): seženih rezultatov namreč lahko smelo trdimo, da je bil zelo spodbuden v primerjavi z lanskim letom, saj se je povečal za 24,4%, v desetih mesecih pa so doseženi rezultati še bolj spodbudni, saj se je naš izvoz povečal v primerjavi z lanskim letom kar za 26%! Ko ocenjujemo naše rezultate, dosežene do oktobra, je razvidno, da samo v tozdu Servisne dejavnosti niso ustvarili nerazporejenega dela ostanka čistega dohodka, oziroma da so poslovali z manjšo izgubo. In kakor smo že omenili, ne morejo ustanoviti rezervnega sklada ter zagotoviti denarja za regresiranje letnih dopustov in za prispevek krajevni skupnosti. Omeniti je treba tudi to, da so zaloge izredno nizke, saj znašajo samo 200.606 dinarjev. Tozd Dekor je sicer ustvaril 148.496 dinarjev ostanka nerazporejenega čistega dohodka, ki pa ne zadošča za kritje vseh potreb! Največje povečanje ostanka nerazporejenega dela čistega dohodka beležimo v tozdu Osnovna izdelava, ki se je dvignil od 366 526 dinarjev v devetih na 2,932.963 dinarjev v desetih mesecih. Tozda Dodelava in Kristal sta zabeležila ugodne rezultate, res da z nekoliko počasnejšo rastjo od tiste v devetih mesecih. 1. Celotni prihodek 260,604.006 2. Zaloge 31. oktobra 1979 17,201.087 3. Porabljena sredstva 101,839.511 4. Dohodek 158,764.495 5. Čisti dohodek 120,562.863 6. Za osebne dohodke 92,039.251 7. Za družbeno prehrano 2,985.556 8. Za regresiranje letnih dopustov v letu 1980 1,918.562 9. Za stanovanjsko gradnjo 5,291.137 10. Za poslovni sklad 3,789.233 11. Za rezervni sklad 3,130.060 12. Za druge namene (krajevna skupnost, obvez, itn.) 1,102.100 13. Razporejen čisti dohodek 110,255.901 14. Nerazporejen čisti dohodek 9,806.961 Po tozdih pa so bili doseženi rezultati, ki jih kaže tabela 1! DOSEŽENI REZULTATI PO tozdih DO 31. OKTOBRA 1979 Kazalci Tozd Osnovna Izdelava Tozd dodelava Tozd Kristal Tozd Dekor Tozd Servisne dejavnosti Delovna skupnost skupn. služb 1. Celotni prihodek 101,319.168 34,072.635 63,970.363 9,788.640 31,809.778 19,643.420 2. Zaloge 31. okt. 1979 11,316.809 2,477.645 2,105.606 1,100.420 200.606 17,201.087 3. Porabljena sredstva 41,117.694 15,363.972 17,687.944 1,339.212 22,519.386 3,811.297 4. Dohodek 60,201.474 18,708.865 46,282.418 8,449.428 9,290.392 15,832.123 5. Cisti dohodek 43,591.546 13,817.608 34,670.775 6,292.849 6,830.018 14,860.064 6. Osebni dohodki 33,632.070 9,960.516 22,709.697 5,504.610 6,613.837 13,618.519 7. Prehrana delavcev 984.986 362.916 807.396 269.868 154.558 405.830 8. Regr. za let. dop. 800.000 310.000 740.000 - 36.809 31.753 9. Stanovanj, gradnja 1,894.725 567.626 1,267.026 369.874 387.923 803.960 10. Poslovni sklad 1,384.000 530.300 1,869.933 - - - 11. Rezervni sklad 1,505.000 468.000 1,157.080 - - - 12. Za druge namene (KS) 452.800 192.300 457.000 _ 13. Razporejen čisti doh. 40,658.582 12,391.659 28,268.114 6,144.353 7,193.127 14,860.564 14. Nerazp. čisti dohodek 2,932.962 1,425.944 5,662.661 148.496 363.109 - Iz nerazporejenega ostanka čistega dohodka v znesku 9,806.961 dinarjev bo treba odšteti za pokritje izgube v tozdu Servisne dejavnosti 363.109 dinarjev in za njihovo obvezno formiranje rezervnega sklada, regresa za letne dopuste ter plačila prispevka za krajevno skupnost, kar znaša 445.300 dinarjev, ali skupno 808.409. Tozd Dekor je ustvaril ostanek dohodka v znesku 148.496 dinarjev, mora pa ustanoviti, rezervni sklad,‘regres za letne dopuste in prispevek za krajevno skupnost, kar znaša skupaj 395.000 dinarjev. To pomeni, da mu primanjkuje še 247.504 dinarjev. Primanjkljaja obeh tozdov znašata 1,056.000 dinarjev. To pomeni, da se po njegovem pokritju zniža nerazporejeni del čistega dohodka od 9,806.961 na 8,751.000 dinarjev. Ce primerjamo nerazporejeni del ostanka čistega dohodka letos in lani, vidimo, da je ta za 2,170.000 dinarjev višji, kar pomeni 33 odstotno povečanje. To hkrati pomeni, da smo oktobra zelo uspešno poslovali. V oktobru smo dosegli tudi najvišje pro* daje in sicer za 21,381.611 dinarjev, izvoz v oktobru pa je bil 11,015.028 dinarjev, kar narekuje potrebe po še enkratnem poprav- ku objavljenih podatkov v Steklarju. Na straneh Steklarja smo v oktobrski izdaji brali: -Izvoz nespodbuden ...» Na podlagi do- 22. december je dan naše armade, dan naših mladincev, ki varujejo naše meje, dan oficirjev in drugih starešin. Ta dan imajo praznik vsi tisti, ki nesebično čuvajo Jugoslavijo. Tudi borci druge svetovne vojne se radi pridružijo slavljencem. Kako si lahko zamislimo Jugoslavijo brez stražarjev, saj leži na zelo pomembni točki? Marsikateri državi smo »zelo všeč«, ker imamo morje, toda kljub velesilam smo ohranili našo neodvisnost. Nekateri tudi pravijo, da je Jugoslavija oaza miru v Evropi in naokrog, na kar smo lahko ponosni. Težko se mladi fantje odpravijo od doma služit vojaški rok, ko pa se tam spoznajo, postanejo veliki prijatelji neglede na to, ali so Slovenci, Makedonci ali katere druge na- Kar zadeva rezultate v novembru, lahko rečemo, da še nimamo popolnih podatkov v času, ko pišemo ta sestavek. Podatki o pro- rodnosti. Med seboj delijo dobro in slabo kot bratje. Dokler bo v Jugoslaviji bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi, bo naša država še naprej oaza miru. Naša armada je opremljena z najbolj modernim orožjem, ima izkušene vojake in dobre naslednike. Tudi drugi občani so dokaj dobro pripravljeni, saj še ni dolgo tega, kar smo izvedli akcijo NNNP, ki je dobro uspela. V vseh ozirih je Jugoslavija dobro pripravljena in kadar koli bi bilo treba, čeprav smo še mladi, bi jo branili do zadnjega diha! JOŽE PODGORŠEK 7. b. razred osnovne šole »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina Spisa učencev osnovne šole ob dnevu JLA Jugoslavija oaza miru STEKLAR daji pa kažejo zelo ugodno sliko. Ta je toliko boljša, ko vemo, da je bilo v novembru samo 21 delovnih dni. Prodaja je bila 20,183.875 dinarjev, za zunanja tržišča pa smo odpremi-li steklenih izdelkov v vrednosti za 10,862.093 dinarjev. Na podlagi tega lahko opravičeno pričakujemo uspešno finančno poslovanje tudi v novembru. £nako: nam ostane upanje zä dobro poslovanje tudi v decembru, ki je tik pred iztekom, kar bo pomenilo uspešno sklenitev poslovnega leta. Tega bomo vsekakor morali dobro razčleniti. Zadržati bomo morali tisto, kar je bilo dobrega v našem poslovanju, odločno pa odpraviti vse izkazane slabosti subjektivne narave. Ce bomo delali tako, bodo tudi naši poslovni rezultati v prihodnjem letu še boljši, kar si vsi skupaj tudi želimo. To bo hkrati velik prispevek k izboljšanju našega položaja in k splošnim družbenim prizadevanjem za stabilizacijo, ki si jo prav tako vsi želimo! VOJO DJINOVSKI, dipl. inž. Izposojeni intervju Porabo spraviti v okvire ustvarjenega dohodka! Svet zveze sindikatov Jugoslavije izdaja bilten »INFORMATOR« za sredstva obveščanja organizacij združenega dela in komun. V številki, ki je izšla 10. decembra, je bil objavljen pogovor s predsednikom jugoslovanskih sindikatov Mikom Šplljkom. Menimo, da bo pogovor s predsednikom sindikatov zanimal tudi vse bralce »Steklarja«, zato ga objavljamo v celoti! Naloge in vloga sindikatov Katere so naloge in vloga zveze sindikatov oziroma sindikalnih organizacij v uresničevanju sklepov centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije v zvezi z ekonomsko stabilizacijo v prihodnjem letu? »V prvi vrsti se moramo usmeriti na tista dela, naj tako rečem, ki sodijo v področje delovanja sindikatov! Glejte, izhajamo iz ugotovitev, da sta dva osnovna vzroka pripeljala do nekaterih neugodnih gibanj v gospodarstvu. Prvič je to čezmerna poraba na vseh področjih, posebno pa še na področju naložb. Ko to pravim, imam v mislih to, da so ponekod šli v preširoko fronto nepokritih naložb in podvojenih zmogljivosti. Zaradi tega smo zamujali z dograditvijo ne povsem majhnega števila gospodarskih objektov, stanovanj in drugih objektov. Zavlačevanje rokov je Nekdaj smo imeli slabotno skrhana vojskovanja nevajeno vojsko stare Jugoslavije, ki se je že po prvem okupatorjevem vpadu v« našo deželo sramotno predala. Danes pa je jugoslovanska ljudska armada, kakor je rekel tovariš Tito, mogočna vojska z modernim orožjem in zmeraj pripravljena braniti našo domovino. Lahko bi vsakega sovražnika pregnala z naših meja. Razvila se je iz narodnoosvobodilne vojske, ki je zrasla v najtežjih razmerah, a je junaško osvobodila domovino. Naša vojska je razdeljena na tri skupine: kopenska vojska, mornarica in čuvaji našega neba - letalstvo. Vsi ti naši vojaki vsak dan nadzorujejo meje na ^ kopnem, na morju in na nebu. povzročilo podražitev nad predvidevanji, kar pomeni dodatno obremenitev gospodarstva. Drugič, veliko je vprašanj, izzvanih s slabo organizacijo dela, z neodgovornim odnosom do dela v številnih organizacijah. Razvila se je precej razširjena praksa, da se s čim manj dela in naporov pride do čim večjih osebnih dohodkov. Podatki o neupravičenih izostankih z dela najbolj zgovorno pričajo o tem neodgovornem in, jaz bi rekel, nesamoupravnem odnosu do delovnih obveznosti. V preteklem letu je, glejte, zaradi izostankov z dela bilo izgubljenih 84,3 milijonov delovnih dni, kar je za 7,8 milijonov več kakor v letu 1977. Povprečno, torej, je vsak dan izostajalo z dela 269 tisoč delavcev. Sodeč po podatkih iz letošnjega prvega polletja, ko je bilo izgubljenih 50 milijonov delovnih dni, se je stanje letos še poslabšalo! Vsi otroci, predvsem fantje, si želimo postati vojaki naše armade. Toda za to je treba čakati dolgo let in se pridno učiti. Fantje se tam opredelijo za posamezne stroke. Na primer: pehotec je lahko mitraljezec, tankist, v mornarici pa mornar topnik, kapitan. Letalci pa so piloti, kopiloti, izvidniki in mitraljezci. Najvažnejše od vsega je, da skupaj z našo armado čuvamo našo domovino in jo združ-no branimo, kadar bi bilo potrebno. DUBRAVKO JERKPVTČ 7. b. razred osnovat šole »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina Napačno bi, seveda, bilo misliti, da so to vse neopravičeni izostanki! In vendar, veliko jih je, ki sodijo v to skupino. Na podlagi razpoložljivih podatkov smo samo zaradi bolniških izostankov izgubili 73 milijonov delovnih dni, kar pomeni, da je bil vsak zaposleni Jugoslovan povprečno 15 dni v staležu bolnikov. To je zares veliko in niti približno ne prikazuje ustvame slike o zdravstvenem stanju naših občanov. V resnici gre najbolj pogosto za namišljena bolo-vanja, ki se nekaterim očitno še kako izplačajo. Preprosto, za tistih nekaj dni, ko gredo v bolniški stalež, se nekaterim ponudi priložnost takšnega zaslužka, kakor ga dobijo za ves mesec v delovni organizaciji. Nekateri v času »bolovanja« opravljajo povsem privatne posle in podobno. Poglejte naprej, kako pogosto je vsakdanje zapuščanje delovnih mest, posebej zaposlenih v skupnih službah in družbenih dejavnostih! V naših kavarnah in na ulicah je vedno gneča, dopoldne in popoldan! Boj proti nedely in lenuhom je, to sem hotel posebej poudariti, ena izmed važnih nalog zveze sindikatov. V konkretnem primeru, ko gre za neopravičeno izostajanje z dela in sploh za neodgovoren odnos do delovnih obveznosti, se moramo obnašati zdaleč bolj odločno. Nedelo se mora predvsem odraziti pri delitvi osebnih dohodkov posameznikom. Sistem nagrajevanja je treba naravnati tako, da v njem ne bo nobene štartne osnove, ki bo neglede na rezultate dela zagotavljala delavcu zadovoljiv zaslužek. Zajamčeni osebni dohodek mu mora družba izplačati, toda kolektiv je tisti, ki bo odločil, kako dolgo bo slab delavec prejemal ta zajamčeni osebni dohodek. Na vsak način mora biti sistem delitve izpeljan tako, da se nedelo ne bo izplačalo nikomur, najboljši in najbolj zavestni pa morajo biti veliko boljše spodbujeni in nagrajeni kot doslej. Sindikalne organizacije se morajo energično boriti za uokvirjenje investicijske in splošne porabe v ekladu z ustvarjenim dohodkom, ker je to eden izmed prvih pogojev za ekonomsko stabilizacijo, oziroma za zajezitev skokovitega naraščanja cen in inflacije na eni, ter za krepitve gospodarstva in spodbujanje izvoza na drugi strani! Zveza sindikatov se mora tudi v bodoče zanimati za nenehno izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delovnih ljudi, za dvig Čuvamo domovino STEKLAR njihovega standarda, za hitrejšo graditev stanovanj, zdravstvenih in rekreacijskih objektov, gradnjo otroških ustanov in sploh mora bedeti nad otroki in družinami delavcev. Vse to so naloge, ki sodijo v neposredno pristojnost sindikalnih organizacij. Od njihove uresničitve je odvisna ekonomska stabilizacija v našem gospodarstvu«. Kaj pa nedavno pomanjkanje nekaterih živil? Prosim vas, tovariš predsednik, da razložite nedavno pomanjkanje nekaterih živil in njihovo podražitev? »Občasno pomanjkanje blaga nas opozarja, da se moramo - ne samo sindikati, ampak družba v celoti - bolj resno zamisliti nad življenjskimi vprašanji delovnih ljudi in občanov. Veliko pomanjkanje ni nastalo zaradi tega, ker ni mleka, soli, sladkorja, pralnih praškov in podobnega. Vseh teh potrebščin je bilo v skladiščih dovolj. Zatajili so nekateri drugi dejavniki. Na svetlo so prišle tako slabosti v organizaciji trgovske mreže, kakor tudi druge slabosti in spodrsljaji, ponekod pa so pomanjkanje izzvali, da bi .dobili dovoljenje1 za podražitev blaga. Važno je tudi omeniti, da so velike težave na področju preskrbe in da še vedno nismo opustili starega sistema med trgovino in proizvodnjo na eni, niti je dosežena dohodkovna povezava med njimi na drugi strani. Predolgo smo bili tiho in nismo dali javnosti prave, popolnejše, bolj kritične in samokritične informacije o pravem stanju pomanjkanja posameznih vrst blaga. In kaj se je zgodilo? Ta molk je ustvaril prostor za prostovoljna natolcevanja javnosti in posameznikov. Na primer, v razmerah, ko je bilo 90% zadovoljenih potreb Beograjčanov po mleku, pomanjkanje pa je bilo zabeleženo v višini 10% za mleko in druge potrebščine, tisk pa je ustvaril vzdušje, kakor da v Beogradu mleka sploh ni, kar je izzvalo pravi preplah. Podobno je bilo tudi z drugimi živili. Vesti o pomanjkanju so sprožile med prebivalci mesta nakupovalno mrzlico, naj kupujejo več, kakor potrebujejo; skladišča so bila kmalu prazna, nastal je pravi naval tudi na živila, ki jih imamo čez lastno potrebo. Zaradi tega so ostala nekatera mesta brez sladkorja, čeprav ga je bilo v skladiščih vse polno. Pomanjkanju je vsekakor botroval tudi odlok o zamrznitvi cen, ki je bil sprejet to jesen, tako da so nekatere proizvodne panoge prišle v zelo težak položaj. Ko pa se zaplete poslovanje samo enega ,vijaka1, se to mora odraziti na celoten gospodarski .mehanizem“. Pomanjkanje nekaterih delov za tetrapak, glejte, rekli bi navadna drobnarija. Toda to pomanjkanje je povzročilo pomanjkanje mleka. Preprosto zaradi tega, čeprav je bilo mleka dovolj, ga nišo imeli v kaj zapakirati. Iz vsega, kar se je zgodilo, moramo potegniti ustrezne poduke in sprejeti sklepe, kar je, upam, tudi že narejeno«. »Odprta pisma« in še kaj...! V tisku so v zvezi s tem objavljena tudi »odprta pisma« delavcev industrije svojim tovarišem in prijateljem v kmetijskih kombinatih, preskrbovalnih in trgovskih organizacijah, v katerih delavci vprašujejo delavce, ali so eni sklenili, da zadržijo kavo v skladiščih, dokler ne bodo dobili dovoljenje za zvišanje cen oziroma ali so delavci podra- Pred letno sindikalno konferenco v tozdu Dekor Nalog je dovolj... Kot ponavadi smo tudi pred iztekom leta 1979 v tisti fazi, ko bomo na vseh ravneh razčlenili in ocenili preteklo leto na vseh področjih, pri čemer sindikat ni nobena izjema... Majhen delovni kolektiv, kakršen je naš, v Kozjem, pravzaprav že težko ločuje, kdo je kaj - sindikat, zveza komunistov, mladina... Pa ne zato, da ne bi vedeli za pomembnost posamezne organizacije, ampak zato, ker se pri nas lotevamo nalog v širšem sestavu. Dogovarjamo se na sestankih zveze komunistov, pa na sejah delavskega sveta... Organizacija tradicionalnega steklarskega plesa v Kozjem je bila na primer napisana na naslov sindikata, toda mesto dogovora je bil zbor delovnih ljudi, izhodiščno organizacijo pa je imel izvršni odbor osnovne organizacije sindikata. Akcija NNNP je pri nas pomenila to, da smo se v prvi vrsti organizirali tako, kakor je treba. Vse zadolžitve so bile izpolnjene po naših močeh prek odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Akcija »zaključni računi« je potekala na podlagi razumljivih poročil, kot predvideva zakon o združenem delu: kdo jih mora pripraviti in uresriičiti. Iz tako imenovanih področij sindikalnega delovanja »starega kova« je naš sindikat or- ganiziral lep izlet, ki smo ga financirali iz izkupička od steklarskega plesa. Na področju splošnega izobraževanja ni bilo veliko storjenega. Upoštevali smo zastavljeni načrt samo toliko, da imamo nazorno prikazana delitvena razmerja v celotnem prihodku tozda, da razpolagamo z rednimi mesečnimi razlagami rezultatov dela, da imamo redno obveščanje o vseh dogajanjih, kar storimo prek oglasne deske ali v samoupravnih delovnih skupinah. Iz napisanega bi se dalo sklepati, da smo v tozdu Dekor uresničili vse zastavljene oblike dejavnosti, ki jih je začrtal republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Ko bomo na letni programski konferenci sprejemali načrt aktivnosti v prihodnjem letu, ni dvoma o tem, da se bomo opredelili za tele okvirne naloge: 1. V prihodnjem letu bomo dali prednost strokovnemu in splošnemu izobraževanju. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata bo spodbujevalec izobraževalne akcije, v kateri naj bi bilo udeleženih kar največ na- žili mleko in druga živila. Prosim vas, da kot predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije razložite ta »odprta pisma«! »Mislim, da je v teh pismih veliko demagogije. Ko bi vprašali taiste delavce, ali so glasovali za podražitev njihovih izdelkov, sem prepričan, da bi v 99% primerov dobili pritrdilen odgovor. Obnašamo se, pravzaprav na dva načina, kakor da bi imeli dva obraza. Kot proizvajalci iščemo čim višje cene naših izdelkov, kot potrošniki pa godrnjamo nad cenami drugih izdelkov, seveda razen tistih, ki smo jih sami proizvedli! V takšni politiki je veliko kratkovidnosti, in dovolite, da povem, tudi dovolj neodgovornosti! Najbolj pogosto se dogaja, da izostanke z dela, slabo organizacijo dela, nizko produktivnost, neizkoriščene zmogljivosti in vrsto drugih slabosti »krijemo« in »nadomeščamo« z dvigovanjem cen. Zopet se, torej, vrnemo k tistemu osnovnemu, od koder izvirajo največje slabosti in spodrsljaji: k produktivnosti, organizaciji dela, odnosu do delovnih obveznosti in odnosu do socialističnega samoupravljanja! Sindikalne organizacije so obvezne, da prav v tem smislu, kritično in brez olepševanja, organizirajo sestanke delavcev. Na teh zborih je treba delavce posvariti pred takšno kratkovidno politiko, da se slabosti »pokrivajo« z navijanjem cen... Predočiti jim moramo stvarne interese delavskega razreda in naše družbe kot celote! Pospeševati je treba in spodbujati politiko gospodarnega poslovanja. Prepričan sem, da mora dati takšna zavzetost sindikatov zaželene in koristne rezultate. V številnih delovnih organizacijah, kjer so delali tako, so rezultati še kako vidni in ohrabrujoči,« je v pogovoru za »Informator« dejal tovariš Mika Špiljak. ših sodelavcev. Izobraževanje bo potekalo ob delu in to na oddelku Steklarske šole v Kozjem, ki bo organizirana v te namene. 2. Še naprej bomo podpirali dobro zastavljeno obveščanje kot prvi pogoj za samoupravno odločanje delavcev. To obliko bomo izvedli prek samoupravnih delovnih skupin in predvsem na zborih delovnih ljudi vsak mesec. 3. Osnovna organizacija sindikata se bo aktivno vključevala v tokove dohodkovnih odnosov in medsebojnih odnosov med tozdi steklarne. Predvsem na področju medsebojnega sodelovanja in takšnih odnosov, iz katerih bodo delavci vseh tozdov ustvarjali med seboj zdravo tekmovalno vzdušje, ki naj prispeva k uspehom steklarne kot celote. Tekmovalni duh s takšnim ciljem pa mora imeti jasne in enotne pogoje za doseganje rezultatov. 4. Na področju družbenega Standarda bomo morali zastaviti vse sile za odpravo nekaterih ključnih problemov naših sodelavcev v zvezi s stanovanji, z otroškim varstvom in z raznimi oblikami razvedrila. 5. Naša prizadevanja bomo usmerili v izboljšanje delovnih razmer. Na primer: izolacija stropa v brusilnici in nekatere druge izboljšave. Nalog bo veliko! Podrobno bodo opredeljene na občnem zboru. Od uresničitve zastavljenih nalog pa bo odvisen naš uspeh v prihodnjem letu! JOŽE BOŽIČEK STEKLAR Vso pozornost izbiri kandidatov! Pred volitvami v samoupravne organe m sindikat Potekel je dveletni mandat delegatom delavskega sveta in drugih organov samoupravljanja v tozdih, v delovni skupnosti skupnih služb in na ravni delovne organizacije. Zato smo spet pred volitvami novih delegatov v te organe. Na podlagi dosedanjih izkušenj, nabranih v pretekli dveletni mandatni dobi ter na osnovi hotenj, da je odločanje po delegatih dejanski izraz zavestne odločitve okolja, iz katerega delegati izhajajo, se moramo evidentiranja kandidatov lotiti kar se da resno! Bolj kot kdaj koli v preteklosti moramo izbiri delegatov za samoupravne organe nameniti vso skrb, saj mora biti delegat danes, v času vse večje samoupravne demokracije, vpet v vse družbene tokove, poznati mora družbena dogajanja, poslovno politiko, delovne oziroma temeljne organizacije združenega dela in pravilno ocenjevati hotenja in potrebe sodelavcev ter jih prenašati v organe samoupravljanja. V preteklosti evidentiranje kandidatov ni bilo težavno. Biti član delavskega sveta ali kakšnega drugega samoupravnega organa je bila za slehernega delavca posebna čast in obveza hkrati. Danes se srečujemo z drugačnimi težavami, saj prenekateri, drugače dobri in zavestni delavci, nočejo sprejeti kandidature. Zakaj nekateri nočejo sprejeti kandidature? Vzrok za to moramo iskati v premajhni pripravljenosti za prevzem bremena odgovornosti, oziroma v tem, da najbrž niso sposobni ali se pa ne čutijo sposobne, da so neposredna vez s skupino volivcev-sodelav-cev, ki jih je izvolila in jim zaupala prenos mnenja delavcev v samoupravne organe in tako imenovano povratno informacijo iz samoupravnih organov nazaj k sodelavcem. Prav zaradi tega se morajo vključiti v evidentiranje kandidatov vsi najbolj odgovorni dejavniki v steklarni. Od izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata, osnovnih organizacij zveze komunistov do vodstvenih in vodilnih delavcev. Predlagati in izbrati moramo takšne delegate, ki bodo ustrezali vsem pogojem, ne smemo pa zanemariti, da moramo pri njihovem evidentiranju gledati tudi na sestavo. To pomeni, da morajo biti zastopane ženske in mladina. Evidentiranje vseh možnih delegatov za delavske svete tozdov, za delavski svet delovne skupnosti skupnih služb in delavski svet delovne organizacije ter za disciplinsko komisijo mora biti končano do 31. decembra letos, volitve pa naj bi bile prve dni po Novem letu. Kmalu tudi sindikalni občni zbori... Med pripravami na volitve v organe samoupravljanja potekajo tudi priprave na občne zbore osnovnih organizacij zveze sindikatov. Potekel je mandat članom izvršnega odbora, nadzornega odbora in raznim komisijam, ki jih voli osnovna organizacija sindikata. Izvoliti bo treba nove organe, kar znova narekuje resen pristop k evidentiranju možnih članov izvršnih odborov, nadzornega odb< ter delegatov za konferenco osnovnih orj dzacij. Postopek evidentiranja poteka f vko, kakor poteka za organe samoupravi; ja, vendar pa moramo pri evidentiranju j žnih kandidatov za organe v osnovni orG lizaciji sindikata upoštevati merila, katerim v sindikatih pripisujemo poseben pomen. Ta pa so: - kandidatova prizadevnost za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov; - kandidatov ugled in zaupanje, ki ga uživa v svojem okolju - med sodelavci; - kandidatova osebna prizadevnost in praktična dejavnost; - kandidatova idejnopolitična opredeljenost za uveljavljanje revolucionarne smeri zveze komunistov in - kandidatova prizadevnost za utrjevanje bratstva in enotnosti. Posebno pozornost moramo nameniti izbiri predsednika izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov, saj je dobro delo in delavnost osnovne organizacije in izvršnega odbora v mnogočem odvisna od delavnega predsednika. Občni zbori osnovnih organizacij sindikata morajo biti končani do 31. januarja, konstitutivna seja konference osnovnih organizacij sindikata pa mora biti do 28. februarja prihodnje leto. Ne odlašati s pripravami... Časa za vse kandidacijske in volilne priprave je sicer še dovolj, vendar pa bo z ozirom na obseg priprav poročil in kandidacijske liste, ki jih morajo delavci prejeti z vabilom vred vsaj sedem dni pred občnim zborom, veliko dela. Zaradi tega ne smemo odlašati z vsemi pripravami! Ker so tako volitve kakor sindikalni občni zbori važna politična manifestacija, ki je izraz samoupravnih pravic delavcev oziroma samoupravne socialistične demokracije, je naša dolžnost, da se polnoštevilno udeležimo volitev in občnih zborov osnovnih organizacij zveze sindikatov! FRANC VEHOVAR Mnenja Stabilizacija v očeh sodelavcev Stabilizacija je beseda, ki je zadnjih nekaj let nepogrešljiva, ko obravnavamo gospodarska gibanja in položaj v gospodarstvu. Predvsem visoka inflacijska stopnja, ki jo povzročajo preveliko povpraševanje, visok zunanjetrgovinski in plačilni primanjkljaj, nizka produktivnost in neučinkovitost najrazličnejših ukrepov, so močno načeli učinkovitost našega gospodarstva. Vrednost dinarja pada; ogrožen je tudi nadaljnji dvig življenjskega standarda. Hitro naraščanje stroškov in s tem tudi cen onemogočata našemu gospodarstvu uspešnejši izvoz, kar pomeni pomanjkanje deviz za uvažanje prepotrebnih surovin in nadomestnih delov Zato bo prihodnje leto tisto, v katerem bomo vsa družbena prizadevanja usmerili v stabilizacijo ali ustalitev našega gospodarstva. Predsedstvo centralnega komiteja ZKJ poziva vse komuniste in druge delovne ljudi k večji politični aktivnosti, da bi celotni samoupravni organizem začel spodbujati uspešnejše gospodarjenje in stabilizacijo gospodarstva. Marsikaj bi bilo možno izboljšati -stabilizirati tudi v naši delovni organizaciji, kar bi pomenilo majhen prispevek k splošnim družbenim prizadevanjem za stabilizacijo. Poglejmo, kaj o tem menijo nekateri 'delavci nage delovne organizacije! Ivan Siter - poslovodja v tozdu Osnovna izdelava - meni, da bomo morali vso pozornost nameniti racionalnejšemu izkoriščanju surovin in energije. Prav tako bomo morali izboljšati kvaliteto steklene mase in povečati njen izplen. Tudi delovni čas bi lahko še boljše izkoriščali, še izboljšali delovno disciplino ter povečali odgovornost za uresničevanje zadolžitev, ki jih nalaga delo. Predvsem bi morali znižati neopravičene izostanke z dela, pa tudi bolniški stalež je zaskrbljujoče visok. Več pozornosti bomo morali posvetiti tudi reševanju kadrovskih vprašanj; tako nam manjka delavcev pri pečeh, v tozdu Dodelava, pozabiti STEKLAR pa ne smemo tudi na kader z višjo in visoko izobrazbo. Če bomo rešili vsaj nekaj navedenih vprašanj, bi to vsekakor imelo tudi pozitivne finančne učinke, ki bi izvirali iz boljšega dela. Ivan Kamenšek - mojster steklopi-halec na III peči - je v ospredje postavil nezadostno nagrajevanje steklopi-halcev glede na njihove težke delovne pogoje in delovni tempo. To povzroča veliko fluktuacijo, kar ima nedvomno precejšen vpliv na kvaliteto in produktivnost dela. Prevečkrat se vprašujemo le o razultatih dela, pri tem pa pozabljamo na delovne pogoje! Proučiti moramo tudi organizacijo dela in razmišljati o uvedbi mehanizacije. Hitra rast stroškov za surovine po njegovem mnenju še vedno vpliva na slabše rezultate tozda Osnovna izdelava. Hitro naj bi uredili odnose med tozdi, med katerimi ni pravega sodelovanja in čistih računov, za kar so po njegovem mnenju odgovorni nekateri vodilni delavci. Jožica Galun - iz tozda Dodelava -meni, da je bila pri njih včasih že boljša organizacija dela. Moti jo neredno in netočno prihajanje sodelavcev na delo. Zmanjšanje bolniškega staleža bi bilo možno doseči, če bi imeli stalnega zdravnika v obratni ambulanti, ki bi svoje paciente poznal in ločeval bolnega od namišljenega bolnika. Izboljšanje delovnih pogojev, predvsem odprava prepiha, bi tudi pozitivno vplivala na rezultate dela. Pogreša tudi spoštovanje starejših delavcev in delavk, ki jih često obravnavajo strožje kot mlajše delavke, kar je bilo vidno, ko je bilo potrebno delo v podaljšanem delovnem času. Tudi osebni dohodki so v Dodelavi nizki. Rihard Melcer - vodja kislinske po-lirnice - misli, da bi bila nujna uvedba strojnega dela v tozdu Osnovna izdelava, nakar bi te izdelke v brusilnici še brusili in polirali ter prav tako proizvajali kvalitetne izdelke. To pot je izbrala Vodja nabavne službe v delovni skupnosti skupnih služb Ida Sovre tudi steklarna iz Zaječarja, ki na ta način uspešno posluje. Nasplošno meni, da se v proizvodnji dela dobro ter da večje produktivnosti brez večjih sprememb pri opremljenosti z delovnimi sredstvi ne bo moč doseči. Če imamo tozde, naj ti res razpolagajo z dohodkom, ki ga ustvarijo, kar lahko le vzpodbudi boljše gospodarjenje. Z ureditvijo notranjega transporta bi bilo možno znižati tudi lom. Dragica Pešič - brusilka - ugotavlja, da je v brusilnici zaposlenih vse več žena, ki pa še vedno niso v enakopravnem položaju z moškimi sodelavci. Pri sedanji organizaciji dela ženske še vedno nimajo enake perspektive in to je tudi eden izmed vzrokov za veliko fluktuacijo. Drugi vzrok zanjo pa je ta, da se delo v neposredni proizvodnji ne ceni dovolj, kar se odraža v nizkih povprečnih osebnih dohodkih. Zato ni čudno, če je marsikatera dobra brusilka postala povprečna administratorka. Za ureditev razmer na tem področju bo treba dati močnejši poudarek delu v neposredni proizvodnji - kar pomeni izboljšati osebne dohodke. Meni tudi, da normativi med posameznimi vrstami izdelkov še niso najbolje usklajeni, kar tudi vpliva na uspešnost posameznih brigad in s tem tudi delavcev. Čim prej naj bi uredili tudi odnose med tozdi, tako da bi vsak razpolagal s tistim, kar je ustvaril z boljšim, varčnejšim delom. Jurij Bele - iz tozda Servisne dejavnosti - misli, da bi se dalo marsikaj izboljšati z organizacijo dela. Posamezna dela bi morali opraviti do konca, med tem ko se sedaj selimo sem ter tja in ni pravega učinka. Večkrat zamuja tudi nabava materiala, kar prav tako onemogoča uspešnejše delo. Za naš tozd naj bi se material nabavljal bolj sistematično, v skladu s potrebami. Ostali tozdi nas še vedno ne priznavajo kot enakovredne. Mislim pa, da dokler se ne bo enakovredno cenilo Brusilka Dragica Pešič delo vseh temeljnih organizacij, tudi naše, ne bo dobrih odnosov med tozdi. Ljudmila Stiplošek - kuharica v tozdu Delavska restavracija - pravi, da slišimo večkrat na račun naše »menze« očitke, češ da so obroki premajhni, premalo kalorični. Mislim, da le ni tako. V zadnjem času so bile težave pri oskrbi z mesom, pa tudi njegova kvaliteta ni bila takšna, kot bi morala biti. Morda je to res nekoliko vplivalo na slabšo kvaliteto malic. Naš kolektiv je ženski, zato je veliko porodniških dopustov, kar zahteva dodatne napore ostalih. Skupaj nas je z dvema zaposlenima v Kozjem 19. Mislim, da nas je glede na število obrokov prej premalo kot preveč in prav nič ne zaostajamo za produktivnostjo kadrov v ostalih podobnih organizacijah. Osebni dohodki so glede na količino vloženega dela prenizki. Tudi v prihodnje se bomo trudili pripravljati še boljšo hrano, kajti sit in zadovoljen delavec pomeni za nas še dodatno vzpodbudo. Ida Sovre - vodja nabavne službe v delovni skupnosti skupnih služb - meni, da bo treba boljšemu izkoriščanju delovnega časa nameniti več pozornosti. S področja nabave bi bilo nujno sistematičnejše dolgoročno delo v sodelovanju z ostalimi sektorji, za kar pa zaradi preobilice operativno administrativnega dela zmanjkuje časa. Tako se zgodi, da imamo včasih na zalogah prevelike količine materialov, ki jih ne rabimo v takšnih količinah. Skrbneje bi lahko ravnali tudi s pisarniškim materialom. Včasih ima občutek, da se kar utapljamo v preobilici papirja oziroma pismenih materialov, ki vedno ne najdejo svojih bralcev. Mnogo časa se izgubi tudi pri uvažanju posameznih materialov, saj so postopki dolgi in dragi, učinki pa večkrat slabi. Meni tudi, da bi bilo nujno poostriti vprašanje o odgovornosti! Kuharica v tozdu Delavska restavracija Ljudmila Stiplošek STEKLAR Franc Pišler - steklobrusilec v tozdu Dekor - pravi, da si v ožjem smislu zamišlja stabilizacijo z veliko boljšo dobavo gladkega stekla tozdu, kar bo omogočilo nemoten potek dela in organizacijo dela. V zmanjševanju loma, ki nastaja predvsem pri prevozu bru- šenih izdelkov, prav tako vidi prispevek k naši stabilizaciji. Prihranke vidi tudi v boljšem izrabljanju delovnega časa in v zmanjšanju neupravičenih izostankov z dela. Čimprejšnje oblikovanje dohodkovnih odnosov bo tudi prispevek k doseganju boljših delov- nih rezultatov. In, pravi, da se za to moramo ogreti vsi. Odločno, kar se da! Treba pa bi bilo tudi urediti vprašanje v zvezi z brusnimi kamni in diamantnimi ploščami ter sploh s strojnim parkom. ZLATKO NOVAK Kratko vpraSanje in dolg odgovor Zakaj prisila? Delavec, ki se je podpisal z začetnicama D. S., je na moj naslov poslal kratko vprašanje, ki se glasi: »Čemu prisiljevanje delavcev na nadurno delo?« Nadalje razlaga, da je nesramnost prijavljanje delavcev disciplinski komisiji, ki se niso odzvali zahtevi po nadurnem delu. »So ljudje,« nadalje piše, »ki delajo nad 30 let in jim ne morete odpustiti, čeprav veste, da so dali svoje v mladih in srednjih letih... Nak, tovariši iz Dodelave! Nimate prav! Posebno ne ti, Tišma, ki bi moral kot vodja tozda in urednik našega glasila ravnati bolj razsodno.« Ali smo pozabili na obveze? Tvoje pismo, dragi D. S. bi praviloma moralo romati v uredniški koš, ker je nepodpisano. Toda, ker gre za vprašanje o nadurnem delu v Dodelavi dobra dva meseca, se mi zdi umestno odgovoriti na to vprašanje, ki sicer nima nobene zveze s prisilo in nesramnostjo, kakor jo imenuješ ti. Zato, ker se mi zdi napačno molčati o tistih zadevah, o katerih lahko morne vesti spregovorimo javno in odkrito. Najprej moram odgovoriti z nasprotnim vprašanjem: Ali smo pozabili na obveze? Zaradi takšnega vprašanja boš gotovo godrnjal, kakor mogoče še kdo drug. Potrudil se bom odgovoriti, zakaj tudi sam vprašujem! Jurij Bele iz tozda Servisne dejavnosti Dobro znana so prizadevanja družbe za odpravo nadurnega dela. S povsem jasnimi nameni zaposlovanja še nezaposlenih. In resnici na ljubo moram reči, da smo se v tozdu Dodelava krepko vključili v ta družena prizadevanja, saj smo imeli v preteklem letu in v devetih mesecih letos neznatno število nadur, kar je možno preveriti v vseh poročilih. Toda zadeve se včasih zasučejo v nezaže-Ijeni smeri. Da bi to dojeli, je kajpak treba poznati naravo dela v tozdu Dodelava, za katero se sicer zavzemaš. V preteklem letu in letos je odšlo nekaj delavcev iz grobe brusilnice v pokoj ali pa drugam. Kljub razpisanim prostim delom in nalogam nismo uspeli dobiti ustreznega števila novih delavcev. To pogojuje večji obseg dela na število zaposlenih brusilcev. Upoštevaje resnico, da imamo velike težave z dotrajanostjo mini Biboka, se te težave še bolj stopnjujejo. Svoj prispevek k nastalemu ozkemu grlu je dal tudi rezalno brusilni stroj bi bok, ki je naredil manj kosov na efektivno opravljeno delo, kakor v preteklem letu. To je bila dodatna obremenitev zlasti za oddelek grobe brusilnice, saj so morali zbrusiti več kosov, kar potrjuje devetmesečno poročilo o poslovanju. Posledica vsega tega in deloma tudi drugačnega proizvodnega asortimenta je, da se je nabralo veliko več dela v tem oddelku Mojster steklopihalec na III. peči Ivan Ka-menšek M in že smo v položaju, za katerega pravimo, da je ozko grlo proizvodnje, v drugih oddelkih je ozko grlo nastajalo zaradi različnih vzrokov, vendar je bilo v manjši meri. Kaj storiti v takšnem primeru? Obupati in čakati na samohotno rešitev? Se prepustiti neredu in čakati na, kar bo pa bo? Ne, ne tovariš! Močno se zavedamo, da je nepriljubljeno uvajati nadurno delo in da je veliko delavcev bolehnih. Hkrati pa se zavedamo, da smo pred dvema letoma sprejeli samoupravni sporazum o združevanju delavcev v tozdu in delovni organizaciji, nekaj pozneje pa še pravilnik o delovnih razmerjih. Zavedajoč se narave dela v steklarni, smo se zavestno z referendumom odločili za uvajanje nadurnega dela. Zaradi tega, ker bi z ozkim grlom motili proces proizvodnje drugih tozdov in ker bi s tem utrpeli gmotno škodo. Na podlagi določil 28. in 49. člena omenjenih samoupravnih aktov smo dolžni uvesti takšnodelo. Če bi iskali mojo krivico in pri tem poskusili biti bolj objektivni, bi najbrž rekli, da je v tem, ker nisem ukrepal že prej. Mogoče se še komu lahko porodi na primer tudi takšno vprašanje: Ali sprejemamo samoupravne akte zato, da jih bomo lažje izigrali ali pa zato, da Jih bomo spoštovali? Zame je slednje prvotnega pomena! V pri- Vj>dja kislinske polirnice Rihard Melcer STEKLAR meru, o katerem teče beseda, ne gre torej za prisilo posameznikov nad nekaterimi, temveč gre za prisilo večine, ki je sprejela takšno odločitev in mora od takšnih posameznikov, ki jim včasih pripisujemo samovoljo, zahtevati dosledno spoštovanje sprejetega! Umevno je torej, da v takšnih primerih, čeprav težko, pač moramo opraviti še dodatne naloge, ki smo si jih zadali sami. Če so bili kdaj, v kar osebno ne verjamem, čarodeji, danes jih gotovo ni več. Sedanje razmere - upam pa, da bodo ob izidu -Steklarja« -razmere veliko boljše lahko popravijo samo delavci tozda Dodelava ob kakšni pomoči od drugih tozdov. Tega se večina tudi zaveda, ki je pravilno ocenila stanje in se ravnala v skladu z našo notranjo zakonodajo. Žal posamezniki niso mislili tako in so se znašli pred disciplinsko komisijo. Mogoče sem v zmoti, toda pravim, da upravičeno, ker bi v nasprotnem primeru delali izjeme, ki bi bile težko opravičljive. Za izjeme se moramo od- ločiti vsi, posameznikom pa teh pooblastil najbrž ne bi smeli dati. Najsi bodo na takšnih ali drugačnih delovnih mestih! Na koncu tega majčkeno predolgega odgovora še enkrat v mednaslovu zastavljeno vprašanje: Ali smo pozabili na obveze? Vsaj nčkateri in to ne samo v Dodelavi! Pa jih resnično ne bi smeli, saj gredo vštric s pravicami! JOVO TIŠMA Tone Klokočovnik odgovarja Francu Černelču Odgovor bralcu Francu V novembrski>izdaji »Steklarja« smo na 13. strani objavili odmev na pisanje našega sodelavca Toneta Klokočovnika v oktobrskem »Steklarju« pod naslovom »Zakaj nezadovoljstvo«?. Bralec »!Ste-klarja« In naš nekdanji sodelavec Franc Černelč je zaprosil Toneta za odgovor na nekatera vprašanja. Pod naslovom »Odgovor bralcu« Tone piše: »Dragi bralec, preden bi ti odgovoril na zastavljena vprašanja o mojem članku, ki je napisan tako nasplošno, bi ponovil star pregovor: Če mačku stopiš na rep, zacvili! Vesel sem, da rad prebiraš članke v časopisu Steklar. Praviš, da v njem najdeš zanimive sestavke, saj te tako pritegnejo, da jih moraš prebrati do konca. Žal pa, da si med njimi našel tudi takšnega, kakršen je bil moj, saj si v njem najdel samega sebe in se čutiš prizadetega...?! Zastavljaš mi vprašanje, zakaj nisem opisal konkretnih primerov. Veš to, da sem pisal splošno in prikazoval določene primere po ovinkih v upanju, da bo v omenjenem članku našel vsak sebe. Za konkreten primer opisovanja moraš imeti privolitev ose- be, ki jo opisuješ, kajti drugače lahko pride, do sporov, ki si jih najmanj želimo. Med samim pisanjem pa sem tudi omenil konkretne primere iz svoje sredine, saj vsi vemo za neresno delo naših delegatov. Tebi se zdi čudno, čeprav je resnično. Vem, da te je pretreslo, ko sem v članku pisal, da beže delavci iz steklarskega poklica, kar si storil tudi ti, eden zelo dobrih delavcev, saj lahko rečemo, da si bil doma v tem poklicu. Kaj te je vodilo, da si obupal in zbežal drugam? Verjetno nizek osebni dohodek in hezadovoljstvo s stanovanjem? Kakor mnoge druge! Zanimiv bi bil sestavek v Steklarju, ko bi od vas, ki bežite od tega poklica, nekdo opisal, kaj ga je vodilo drugam. To bi bil res konkreten primer, ki bi ga vsi brali z zanimanjem! Na vprašanje o stanovanjih ti moram opisati resnične primere, ki jih sam že dobro poznaš. Čudiš se, zakaj mora delavec čakati dalj časa na stanovanje, ko imajo strokovni delavci le-tega zagotovljenega že vnaprej? V današnjem času, čeprav nam v določenih trenutkih primanjkuje delavcev, nas je še vedno toliko, da zadostuje. Ni še prestraš-ne krize. Kriza pa je predvsem za strokovni kader, ki ga v večini primerov izobražuje družba. Vendar ta kader, oziroma dokajšnje število tako izšolanih strokovnjakov, nima tolikšne zavesti, da bi po končanem študiju vrnil družbi vsaj toliko, kolikor mu je ona nudila. Če ga hočeš dobiti v sredino, kjer ga potrebuješ, mu moraš zagotoviti udobno stanovanje in visok osebni dohodek. In še to v mnogih primerih ne zadostuje.. .! Ker te zanima, kako bomo pri nas rešili vprašanje stanovanj, moram povedati, da smo zadnje čase razdelili 180 milijonov starih dinarjev za zasebno gradnjo stanovanjskih hiš in s tem zadovoljili marsikaterega, saj si bo še z lastnim prispevkom uredil stanovanjsko vprašanje!« Koliko stane glasilo »Steklar«? Cena je odvisna od vsebine Na podlagi 27. člena Pravilnika o urejanju in izdajanju glasila »Steklar«, ki določa, da morajo najmanj enkrat na leto biti objavljeni podatki o virih financiranja In o višini dotacije ter o letni nakladi in še drugi podatki, ki so pomembni za javnost, objavljamo letos že porabljena sredstva za urejanje in Izdajanje »Steklarja«! Letos je bilo - brez upoštevanja te, decembrske izdaje - urejenih in izdanih deset izdaj časopisa -Steklar«. Za to smo odšteli skupaj 439.377,40 dinarjev ali povprečno na eno izdajo po 43.937 dinarjev vsak mesec. Tiskan je bil v nakladi 1800 izvodov, kar pomeni, da nas velja posamezni izvod, ki ga dobite v roke, povprečno po 23,29 dinarja. Od skupnega zneska 439.377,40 dinarjev plača steklarna »Boris Kidrič« 372.045,90 dinarjev, preostalih 67.331,50 dinarjev pa odšteje Steklarska šola Celotni stroški v zvezi z urejanjem in izdajanjem »Steklarja« pa so porazdeljeni takole (v dinarjih!): Ob pogledu na napisane številke se bo najbrž marsikomu nehote zdelo umestno vprašati: »Ali je to poceni ali drago glasilo?« In najbrž bi kaj težko dobil odgovor, če... Če se ne bi najprej poglobil v to, ali ne samo njemu ampak tudi večini delavec »Steklar« nudi tisto, kar želi zvedeti o svoji delovni organizaciji, o svojem tozdu, o svojih sodelavcih in o svoji krajevni in občinski skupnosti! Odgovoriti si moramo na vprašanje: »Ali je glasilo času primerno, zavezujoče, kritično, polemično,;? Torej, ali je glasilo, ki diha s kolektivom?« In če je naše glasilo v preteklih desetih mesecih takšno, potem ne bi mogli reči, da je cena zanj previsoka. Kolikor pa dodimo, da se izogiba pomembnim vprašanjem in da je namenjeno samemu sebi, potem bi bila še dosti nižja cena stran vržen denar. 1. tiskarske storitve ČGP »Delo«, Ljubljana 251.642,65 2. dostava glasila »Steklar« 2.298,20 3. honorarji za: odgovornega urednika, za jezikovno oblikovanje, tehnično in likovno oblikovanje in za tajnico 112.318,55 4. avtorski honorarji za sodelavce - dopisnike 73.118,00 439.377,40 STEKLAR Neskromni bi bili, če bi sodili o tem, v katero skupino sodimo, saj nas drugi dajete bolj pod drobnogled. Tisti, ki so zunaj naše delovne organizacije in Steklarske šole in ki so ocenjevali glasila organizacij združenega Pismo vojaka »Pozdravljeni! Obljuba dela dolg. Tako so včasih rekli, kajne? Zato prejmite lepe pozdrave, od nekdanjega, sedaj že rahlo pozabljenega delavca ljube steklarne. Pozdrave, ki imajo rahel okus po košavi in vonj po vojaškem življenju. Imam se dobro, natančneje rečeno okoliščinam primerno. Ni me zapustilo upanje, da bo nekoč morda še bolje. Kaj hočemo, dnevi hitro tečejo in kmalu bo treba umreti. Vendar na to nočem misliti, čeprav so mi dali v roke stvari, ki niso nič prijetne. Da, res je. Vsak dan imamo opravka s stvarmi, ki jim pravimo tudi orožje. Sicer pa nič novega, kar se tiče življenja v kasarni. Zdrav sem. Edino to je novo, da sem sedaj pravkar na shujševalni kuri. Moral bi biti že prej, vendar nisem opazil svojega trebuščka in okroglih ličk. Sicer sem vojak in če grem v mesto, me nihče ne pogleda s posebnim zanimanjem, tako kot drugih ne. Smo pa mi tukaj nekaj posebnega. Imamo namreč modre uniforme. To pa zato, ker je tu letalstvo. No, mi se ne učimo letati po zraku, ampak po tleh. Bo že. Nekaj čez 400 dni še imam. Torej vas ni treba biti strah, da se bomo kmalu videli. Sicer mi pa ni posebno težko, ker me najbrž nihče ne pogreša. Razen ljube mame, seveda. dela, so poleg nekaterih pripomb o -Steklarju« izrazili tudi laskave pohvale na naš, in njegov račun! Veliko boljšo oceno pa lahko dajo le neposredno delavci steklarne in Steklarske šole! Torej vi, sodelavke in sodelav- Ne vem, kaj bi vam še pisal? Zato bom zaključil. Preostane mi le še to, da vas še , enkrat lepo pozdravim. Raport pa vam bom, predal, ko se vrnem!« Hvala za pismo, Toni. Si eden med redkimi, ki so se oglasili svojim sodelavcem. Upam, da ne boš zameril, toda že kar na začetku te moram okregati. In če bi ti bil starešina, bi ti prisodil še kakšno izmeno »požarstva«. Vem, da ugibaš, zakaj. Če pa vendarle ne bi uganil, naj ti povem, da zaradi tega, ker pišeš, da si naš »nekdanji, sedaj že rahlo pozabljeni delavec«. Tudi za tisto o misli na smrt si si zaslužil graje! Po teh, bi rekel, zasluženih grajah, naj ti naravnost povem: »Naš si, Toni!« Čeprav ste začasno odsotni iz našega okolja, ste naši sodelavci! Zaupana vam je velika naloga, da varujete našo deželo in nam omogočite mirno ustvarjanje materialnih dobrin. Tebi in vsem drugim vojakom je lahko v čast in ponos, da ste vojaki Titove armade, ki je zrasla iz pogumnih mladih ljudi v tistih usodnih časih leta 1941, ko je bila ustanovljena Prva proleterska brigada v vasi Rudo na tromeji Bosne in Hercegovine, Črne gore in Srbije. V čast in ponos vam je, da ste pripadniki armade, ki se je kalila v štiriletnem boju in postala steber miru. Da je postala to, kar je danes, je plačala s krvnim davkom milijonskih žrtev. Skovala je brat- ci! Vaša somoč in sodba lahkg veliko prispevata k še boljši kakovosti časopisa. Če bomo vsebinsko izkoristili vse možnosti našega časopisa, potem nam odšteti dinarji zanj ne bodo merilo! UREDNIŠTVO stvo in enotnost narodov in narodnosti kot' temeljno pridobitev narodnoosvobodilne vojne! Pišeš nam, Toni, da imaš vsak dan v rokah nevarne stvari, ki jih imenuješ orožje. Da, orožje je nevarno v rokah neveščih vojakov, v katerih skupino pa ne sodiš ti in ne naši drugi vojaki, saj se dobro zavedate svojega poslanstva - varovati pridobitve narodnoosvobodilnega boja in našega celotnega razvoja,, kateremu je z ramo ob rami z delovnimi ljudmi Jugoslavije prispevala tudi naša Jugoslovanska ljudska armada. Vemo, da poznaš našo zasnovo splošnega ljudskega odpora, ki pomeni nerazdružljivost armade in vseh drugih delovnih ljudi. Lepo je Toni, ko spoštuješ svojo ljubo mamo. Mama je ena in domovina je ena. Zato je treba obe spoštovati! Ni mi všeč, Toni, ko se te loteva malodušje zaradi tega, ker tebe in tudi druge vojake nekateri ne gledajo s posebnim zanimanjem! Je že tako, da se najdejo tudi takšni. Toda glavo pokonci in se ne oziraj nanje, saj si mogoče naletel na posameznike, ki ne vedo, kako je zrasla naša armada! Želim ti uspešno shujševalno kuro in upam, da bosta tvoj trebušček in okrogli lički pri predaji obljubljenega raporta po vrnitvi tako prikupni dekletom, da se jih boš komaj otresal. Čeprav z majhno zamudo, toda od srca vseh tvojih sodelavcev, ti čestitamo ob prazniku JLA! FRANC KOMERIČKI in da si težko privoščimo skok do ustreznega »štanta«... Zelo rad bi tudi takšen meter, ki bo skrajšal maratonsko progo od tistih nesrečnih nekaj čez 42 kilometrov, saj bi bil zlata vreden in povsem praktično koristen. Če že bomo tekli sporazumevajoči maraton, naj bo vsaj za kanček krajši, saj bodo kondicijsko slabo pripravljeni omagali že preden bodo pritekli na cilj... Bodi naprošen tudi za podrobnejša navodila o natakanju bencina, ki ga uporabljajo avtomobilisti, ker se mi lahko zgodi, kakor se je letos našim ribičem, da bom natočil v kakšno luknjo, mrha pa se ne bo hotela premakniti z mesta. Bodi previden, kajti grozno bo, če boš podtaknil krive papirje... Ne pozabi prinesti ležalnike, sedišča in po možnosti spalne vreče. Veš, te športne pri- Pismo dedku Mrazu Argusove želje... 9 Oprostita, draga bralka in dragi bralec, ker tokrat mojo rubriko nisem imenoval »Argusov sprehod«. Veš, sicer sem že stara podrtija, a mi vendar včasih šinejo v glavo mladostne želje. Ti ničesar ne hraniš kot svojo majhno skrivnost? Bržčas si podobna ali podoben meni, toda poredkoma imaš fnožnost izraziti notranje vrenje. Vidiš, mene tako presneto vznemirja prihod dedka Mraza, da si ne morem kaj, da ne bi kakšno željo nastavil pred njegov koš. Morebiti bo le kaj kanilo v moj mošnjiček? Morebiti se bo spomnil na kakšno lanskoletno obljubo? Kdo ve?! Poskusiti ni greh! In, vidiš, tako je moja rubrika prav zaradi teh nagibov dobila drugo, ne vem, če lepše ime. Veš, nazadnje pa leni tako brezpomembno, kako ti je ime. Ko boste eni drugim voščili »SREČNO ’80«, ne delajte to po vzoru na nekoga, ki je svoje- mu znancu voščil takole: »Želim ti to, kar ti ne želiš meni!« Zdaj pa brž na dan z željami, kajti vsak čaš lahko pride dedek Mraz ter me zateče nepripravljenega in potem... Potem bom »fuč«...! Dedek Mraz, prosim te, prinesi mi zanesljivo zaščito pred, bognasvaruj, nekim strašilom, ki se je zadnje čase rahlo vtihotapilo na naše območje. Imenuje se kontrakolor, kar sicer nima nobene zveze s filmi. Baje mu po domače pravijo, kar nadzorovalec bolnikov. Ker pa sem jaz »bolnik«, me je toliko bolj strah. Hvaležen ti bom za vse večne čase, saj veš, imam teh nadzorovalcev poln »kufer«... Prinesi mi tudi konkretnega v obliki mali-ganov, da ne bom obremenjeval mojega delovodjo s pisanjem listkov za izhod iz steklarne, saj veš, da je naš čas tako dragocen »Naš si, Tonil« Ko se je poslavljal ob odhodu k vojakom, je naš sodelavec Toni Rajher obljubil v kadrovskem oddelku, da se bo oglasil s kakšnim pisemcem. To je tudi storil. Takole nam piše: STEKLAR prave bodo moja najboljša naložba v kegljaški šport, kajti tam jih težko najdemo, športnike namreč, čeprav imajo vse pogoje. Mogoče pa le ne bo zastonj, saj bodo izmislili nek nov slog, v katerem bodo lahko samo šinfali, da nimajo pogojev za vadbo... Ko sem že pri športu, ne bi bilo slabo, če te poprosim še za Sprinterske naprave, ker bolj slabo tečem na šiht. Ni rečeno, da jih bom uporabil ravno za te namene, ker jih lahko koristno uporabim za tek na malico ali pa domov po koncu šihta. Saj veš, da ne bi bilo ••nobel«, če bi zaostal kakšno minutko po pisku sirene... Ker prihajaš iz severnih dežel, se mi dozdeva, da imaš na razpolago tudi kakšne drsalke. Teh bi potreboval več parov, ker posamezniki in posameznice tako nadrsajo, ko jim neposredno okolje priznava samo drsni kurz navzdol... Ne bi tJ täd obremenjeval s papirjem, toda bodi dober, pa nam za drugo leto prinesi kakšne materiale, iz katerih bo lahko naša delegatska baza črpala snov za pogovore s svojimi izvoljenci. Saj smo skromni! Zadostovalo bo že to, če je napisanega kaj več kot dnevni red! Za nameček pa še prinesi kakšen izviren samoupravni akt med tozde. Mogoče ga bodo kdaj tudi pogledali... Zdaj že vem, da boš obupan ob tolikšnih željah...? Zato ne bom nadaljeval z naštevanjem! Najslajša so tista darila, ki se jih ne nadejamo, dragi moj sivobradi. Morda boš prinesel še kaj, kar me bo še bolj razveselilo, pa ti skoraj ne upam niti prišepniti. Za konec čisto na rahlo ti bom prišepnil: Saj ne bomo hudi, če nas razveseliš z receptom za ozdravitev »lenivitisa«■ Ker je nekaterim prepotrebno zdravilo, prinese še metlo za pometanje pred lastnim pragom, ker večkrat uporabljamo ono drugo. Pa še kaj, če bo naneslo... Za tvojo razbremenitev, dragi naš dedek Mraz, pa te prosim, da pustiš daleč daleč stran od nas tiste potrebščine, katerih imamo na zalogi tudi za izvoz, čeprav sem prepričan, da ponekod niso vredne piškavega boba. Ce nisi seznanjen, ti svetujem, če bo le možno, da nam ne prineseš: ••poskusili bomo«, »nekdo«, »nekateri«, »morali bi«, »ne moremo«, »treba bo«, >•trudili se bomo«, v nekaterih sredinah »uravnilovke«, »eni bi se morali organizirati«, ••prizadevali si bomo«, in podobne šare! Saj je seznam teh življenjsko »važnih« potrebščin zajeten, in če boš le utegnil, se razbremeni s še katero! Vsem skupaj zares SREČNO novo leto 1980 želi vaš Argus. Priznanje na Zagrebškem velesejmu Oblikovalcu in izvajalcu Ob dnevu steklarjev, ki ga organizira vsako leto splošno združenje rudnikov in nekovin Jugoslavije na Jesenskem zagrebškem velesejmu, je del programa namenjen tudi oblikovanju stekla. Organizirajo namreč razstavo dobro oblikovanih izdelkov ročne proizvodnje, ki jih pripravijo posamezne steklarne, strokovna žirija pa jih oceni in med njimi izbere najboljše. Najbolj uspešni oblikovalci prejmejo denarne nagrade, delovne organizacije pa prejmejo diplome za uspešno oblikovanje. Letos so razstavile svoje izdelke vse jugoslovanske steklarne ročne proizvodnje stekla, diplomo za najbolje oblikovan izdelek pa so dobili Steklarska šola iz Rogaške Slatine oziroma njen oblikovalec Marjan Prisiček in njen steklarski mojster Jože Vrtič, ki je izdelek naredil, To je že peta diploma v zbirki številnih priznanj, ki jih je do sedaj prejela šola! Marjan Prisiček že dolgo let uspešno dela kot oblikovalec, za kar je prejel številna priznanja, pred kratkim pa ga Jože Vrtič, mojster in pol.. .1 je kolektiv za to nagradil z enomesečnim osebnim dohodkom. Novost v letošnji podelitvi nagrad je bila denarna nagrada izvajalcu izdelka, v našem primeru Jožetu Vrtiču, za kar je dala pobudo šola in za kar menimo, je edino pravilno. Predvsem zato, ker je dobro oblikovan izdelek odvisen tudi od izvajalca in od drugih, ki sodelujejo pri njegovi izdelavi. Pomembnost industrijskega obliko-, vanja steklenih izdelkov v Steklarski šoli še ni dobila tiste veljave, ki ji gre, Izdelek po zamisli Marjana Prisička in izvajalca Jožeta Vrtiča čeprav vlagamo v to precej naporov. Uspešnost ročne proizvodnje bo v bodoče še bolj odvisna od kakovosti oblikovanja steklarskih izdelkov. To potrjujejo nekatere svetovno znane steklarne, ki so temu namenile veliko skrb. Vloženi napori so obrodili sadove, saj so njihovi izdelki zelo iskani, čeprav so trikrat do petkrat dražji od naših! Pojem industrijskega oblikovanja je povezan z vrsto področij - od umetniškega in tehničnega do ekonomskega in sociološkega. To narekuje takšno organizacijo naših služb, da bodo sposobne kakovostno reševati našteta vprašanja; sevč, če si želimo takšen kos kruha, ki nam po naših pojmovanjih tudi pripada! Nagrajenima Marjanu in Jožetu želimo še nadaljnjih uspehov, drugim pa želimo, da bi ju posnemali! LADO TKAVC, dipl. inženir Marjan Prisiček, prejemnik priznanja in nagrade za oblikovanje STEKLAR_______________________ Kadrovske zanimivosti v septembru in oktobru 1239 delavcev Konec oktobra nas je bilo v steklarni »Boris Kidrič« 1239 delavcev Še en visokošoiec v naših vrstah Zlatko Novak Naš sodelavec Zlatko Novak, ki ga mnogi bolj poznate pod imenom Bra-co, je prizadeven sodelavec našega glasila, saj že lep čas zasledujemo njegove prispevke na straneh Steklarja... O njem pa ne pišemo zaradi tega, ampak zato, ker Zlatko vsekakor sodi v kategorijo pridnih študentov. Da je res tako, boste lahko razbrali iz teh nekaj vrstic! Zlatko Novak se je rodil 14. aprila 1954. Po končani osnovni šoli, boljše rečeno, še med sedenjem v osnovnošolskih klopeh, je premišljeval o tem, da bo nekega dne postal kuhar. In res, odpravil se je v Ljubljano, da bi se v gostinski šoli naučil kuharskih veščin. Uspešno šolanje pa ga je spodbudilo, da je nadaljeval študij v hotelski šoli in jo prav tako uspešno končal. Nato je junija 1973 oblekel vojaško suknjo, leto pozneje pa se je vrnil z odsluženja vojaškega roka. Takoj po vrnitvi se je vpisal na Višjo ekonomsko komercialno šolo v Mariboru in pred potekom absolventskega staža se je 18. decembra 1978 zaposlil v steklarni kot pripravnik v plansko-analitski službi. In kar nekako neopazno smo pred kratkim zvedeli, da je Zlatko 9. oktobra diplomiral na VEKŠ. Resnično hvale vredna Zlatkova prizadevnost se je bogato obrestovala saj ni majhna stvar pri petindvajsetih letih diplomirati na visoki šoli in hkrati še opraviti vojaško obveznost! Naše iskrene čestitke diplomantu in želje za uspešno delo v naši delovni organizaciji! JOVO TI S MA Sodelavec našega časopisa Zlatko Novak, ob delu doštudiral Višjo ekonomsko komercialno šolo v Mariboru V septembru in oktobru je prišlo 36 delavcev V septembru in oktobru je prišlo v posamezne tozde 36 delavcev, in sicer: Osnovna izdelava: za odnašalce in stiskalce Verica Bele, Branko Gluhak, Miroslav Horvat, Olga Pavlovič, Željko Rebič, Kristina Riga, Jadranka Slu-kič, Alojzija Štih, Josip Šurbek, Marija Vuglec, Josip Špiljak, Roman Vukma-novič, Anica Pracaič, Danica Stuhne, Tereizija Egartner, Jože Drofenik in Marta Halužan; za krogličarja Cvetko Dimer in Stjepan Jurinjak. Dodelava: za vodjo kartonaže Avgust Stiplošek - s poklicne rehabilitacije, za brusilca v grobi brusilnici Mua-met Krasniči. Dekor Kozje: za kvalificirane steklo-brusilce Benarda Golubovič, Marija Tudjina, Nada Vešligaj, Milena Debelak; za polkvalificirane steklobrusilce Janez Klakočer, Dragan Tutnjevič in Milan Tutnjevič. V delovno skupnost skupnih služb kot pripravnik v komerciali Branimir Gajšek. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva! Odšlo je 38 delavcev V septembru in oktobru je steklarno zapustilo 38 delavcev, in sicer: Osnovna izdelava: mojster steklopi-halec Stanko Gorišek zaradi upokojitve, pomočnik steklopihalec Ivan Kovačič na poklicno rehabilitacijo; krogli čar ji Stjepan Galinec, Slavko Jaga-rinec, Izidor Kuzminski in Mijo Vrbovški zaradi odhoda v JLA; odnašal-ci Ivan Govedič in lesni strugar Anton Invalidsko upokojeni sodelavec Ivan Petek Raj her zaradi odhoda v JLA; odnašal-ci Martin Kamenšek, Jože Pavlovič, Djemal Arifovič, Ali Saiti, Sveta Bo-gdanovski in Daut Mehmeti zaradi samovoljne zapustitve; vezalec modelov Ivan Petek zaradi invalidske upokojitve. Dodelava: brisalke stekla Elizabeta Grosek in Justina Špiljak zaradi upokojitve; brusilec v grobi brusilnici Franc Raj her in Franc Kamnešek zaradi odpovedi. Kristal: steklobrusilci Mirko Cvrtila, zaradi odhoda v JLA in Anton Mikša, Marica Čebular, Franc Prevošek, Božena Radjak ter Tomislav Kočica zaradi odpovedi. Dekor Kozje: steklobrusilci Srečko Kukovič, Benjamin Ljubej, Franc Vo-čina in Anton Zupan zaradi odhoda v JLA; Karel Koželj in Vinko Romih zaradi samovoljne zapustitve; označeval-ke Marija Gregl in Marija Sulc zaradi odpovedi; zavijalka stekla Majda Vouk - umrla. Delovna skupnost skupnih služb: skladiščnik gotovih izdelkov Edo Fen-ko zaradi upokojitve, vodja prodaje na domačem trgu Davorin Šrinjarič zaradi odpovedi in prevzemni kontrolor Marija Gregorič zaradi odpovedi. Upokojen sodelavec Ivan Petek Za Ivana smemo reči, da je mlad upokojenec, saj ima komaj nekaj mesecev čez 32 let... Rodil se je vPoredju v sosednji Hrvat-ski. Kot sin kmečke družine se je zaposlil v naši steklarni 6. decembra 1963, kakor večina mladeničev kot odnašalec. Ker pa je bila v steklarni velika potreba v lesni strugami, je bil začasno premeščen za vezalca modelov. Pri novem delu je bil vesten in opravljal ga je z velikim veseljem. Zaradi teh lastnosti je bil tudi zelo priljubljen med sodelavci. Da je res takšen, dokazuje z lastnimi rokami zgrajen topli dom, čeprav je imel Ivan vseskozi nizek osebni dohodek. Toda, pridnost in varnost sta pokazali, kaj vse se z njima zmore... Sredi velikih delovnih načrtov pa je Ivana zaustavila bolezen. Zdravje ga je zapuščalo bolj in bolj, kar je vodilo invalidsko komisijo do sklepa, da je 29. oktobra letos sklenila, naj se upokoji. Želja nas, Ivanovih neposrednih sodelavcev, in vseh tistih, ki ga poznajo, je, naj bi se mu zdravje ob manjših delovnih naporih popravilo, da bi tako še dolgo užival skromno pokojnino in se veselil počitka v krogu svojih najbližjih! STANKO KROFL STEKLAR Morda še ne veste? Šolska skupnost steklarske šole sijo sestavlja 16 učencev in to štirje iz vsakega razreda Višino nagrade posamezniku določajo po točkovnem sistemu, za kar je izdelan poseben pravilnik. Vrednost točke pa je določena z gospodarskim uspehom v šolskih delavnicah, v katerih se tudi oblikujejo sredstva za nagrajevanje. Ne luko redka letošnja zimska idila... To je skupnost učencev in učiteljev. Ima svoj statut, v katerem so opredeljene organizacijska struktura, naloge šolske skupnosti, sredstva s katerimi razpolaga ter prehodne in končne določbe. Ustanovljena je z namenom, da uvaja učence v samoupravljanje. Učenci sami tvorijo skupnost učencev, ki se deli na razredne skupnosti, na svet delavnic, na posamezne komisije in na domsko skupnost. Na začetni konferenci je izvolila skupnost učencev svoj izvršni odbor in seveda tudi predsednika, ki zastopa učence v svetu šole. Razredna skupnost Osnovna oblika združevanja in samoupravljanja na šoli je razredna skupnost, ki ima svoje predsedstvo. Predsednik razredne skupnosti je tudi član izvršnega odbora šolske skupnosti. Glavna dejavnost šolske skupnosti je usmerjena v kolektivno delo vseh učencev in v doseganje čim boljšega uspeha učencev pri njihovem teoretičnem in praktičnem pouku. Njena naloga pa je tudi, da sproti ureja vsa vprašanja, ki nastajajo v posameznem razredu (izvedba učnih ur, ocenjevanje učencev, obravnava neopravičenih izostankov, odpravljanje konfliktnih odnosov med učenci ter med učitelji in učenci). Svet delavnic Svet delavnic tvorita dve skupini: brusilci kristalnega stekla in steklopi-halci; vključeni pa so tudi učitelji praktičnega pouka in vodja praktičnega pouka. Delo sveta delavnic obsega: reševanje vprašanj, ki se porajajo v delavnicah pri praktičnem pouku, skrb za čim manjši odpadek pri delu ter za kakovost dela, obravnavanje pohval in graj pri praktičnem pouku, ocenjevanje posameznikov pri praktičnem pouku za nagrade ob četrtletnih konferencah in skrb za čistočo v delavnicah. Domska skupnost Vsi gojenci doma tvorijo domsko skupnost. Njen pravilnik, ki je sestavni del statuta šolske skupnosti, določa organizacijo domske skupnosti, sklic in delo predsedstva ter vse ostale zadeve skupnosti. V okviru šolske skupnosti so ustanovljene tudi komisije za zunanješolske dejavnosti, za razne športne panoge, za kulturo, za fotografiranje, za marksizem, za nagrajevanje učencev in komisija za urejanje medsebojnih odnosov in obračunavanje prestopkov. Naloga komisije za nagrajevanje Naloga članov komisije za nagrajevanje je sodelovati pri izračunu nagrad ob redovalnih konferencah. To komi- Pravilnik o nagrajevanju učencev Ta pravilnik opredeljuje smotre nagrajevanja in razčlenjuje skupno število možno število točk. Le-ta se določa po: - uspehu pri teoretičnem pouku: odličen 100 točk, prav dober 80 točk, dober 60 točk, zadosten 30 točk; - uspehu pri praktičnem pouku: odličen 100 točk, prav dober 80 točk, dober 40 točk, zadosten 10 točk; - dodatne točke lahko dajo: razredna skupnost največ 30 točk, učitelj praktičnega pouka največ 30 točk, razrednik največ 20 točk in učiteljski in vzgojiteljski zbor največ 20 točk. Torej je najvišje možno število 300 točk! Število točk pa zmanjšajo morebitne disciplinske kazni in neupravičeni izo- * * . . N\^*v V.' ' ■C:/-'-: "I / . ' < - * - * V > / STEKLAR Stanki s pouka. Razrednikov ukor zmanjša nagrado 40%, ravnateljev ukor zmanjša nagrado za 60%, ukor celotnega učiteljskega zbora zmanjša nagrado za 100%. Ena neupravičena ura zmanjša nagrado za 25%, dve neupravičeni uri zmanjšata nagrado za 50%, tri neupravičene ure zmanjšajo nagrado za 75% in štiri neupravičene ure zmanjšajo nagrado za 100%. Udarniške ali prostovoljne ure Ker so udarniške ali prostovoljne ure na steklarski šoli že stara praksa, se tudi izpolnitev oziroma neizpolnitev le-teh upošteva pri nagradi. Udarniške ure so vsa dela učencev, ki so vezana na,življenje v šoli in domu in za katere učenci ne dobijo posebnega plačila. Sem ne spada delo v šolskih delavnicah. Mesečna obveza je po 10 udarniških ur za domske oziroma po pet ur za ostale učence. Za normalno izplačilo nagrade po prejšnem izračunu je potrebna opravljena obveznost udarniških ur. Če ta obveznost ni opravljena, se nagrada zmanjša, če pa posamezniki presežejo to obveznost, se jim nagrado poveča! Glede na doseženo število točk dobijo učenci tudi javna priznanja; za 120 do 200 točk naziv »dober učenec«, za 200 do 300 točk naziv »vzoren učenec«. Za izplačilo denarne nagrade pa mora učenec zbrati vsaj 70 točk. V posameznem razredu dobi učenec, ki zbere največ j e število točk v šolskem letu, konec šolskega leta knjižno nagrado kot posebno priznanje. V tem šolskem letu so tudi glede nagrajevanja povsem izenačeni vsi učenci, ne glede na to, če opravljajo prakso v Steklarski šoli ali v steklarni »Boris Kidrič«! V komisiji za zunanjo šolsko dejavnost je po eden predstavnik za posamezno interesno dejavnost. Komisija za urejanje medsebojnih odnosov šteje štiri člane in to po enega iz vsakega razreda. Delovanje vseh naštetih organov šolske skupnosti usklajuje izvršni odbor, ki pripravlja predloge in material za šolsko skupnost, uresničuje sklepe šolske skupnosti, pomaga pri uresničevanju delovnega programa šole in doma, voli člane komisij za zunajšolske dejavnosti, pripravlja in razporeja sredstva od srečelova itn. Sredstva šolske skupnosti se formirajo v šolskih delavnicah. Namenjena so za nagrajevanje učencev, za šolske izlete in za delovanje šolske skupnosti. Tako naj učenci spoznajo odvisnost višine nagrade od tega, kar ustvarijo v šolskih delavnicah. Zakonitost dela šolske skupnosti nadzorujejo predavateljski in vzgojiteljski zbor in dokončno še svet šole. MONIKA GOBEC Mlade bo gotovo zanimalo Predzakonsko svetovanje Predzakonsko svetovanje je za osebe, ki so se odločile skleniti zakonsko zvezo, pomembna novost v slovenski družinski zakonodaji. Namen takšnega svetovanja je posredovanje informacij bodočim zakoncem o skupnem življenju ženske in moškega, o značilnostih zakonskega in družinskega življenja kot pomoč k uresničitvi njihovih željd, da si ustvarijo ubrano skupnost, da dosežejo v zškonu osebno srečo in zadovoljstvo ter da svojim otrokom omogočijo srečno otroštvo! S 1. januarjem prihodnje leto začne veljati določilo zakona o zakonski zvezi in družin skih razmerjih, da morata osebi, ki namera vata skleniti zakonsko zvezo, pred njeno sklenitvijo obiskati zakonsko posvetovalni co ter ob prijavi nameravane sklenitve zä konske zveze predložiti matičarju potrdilo da sta obiskala zakonsko posvetovalnico V lanskem letu je naša godba praznovala 35. obletnico svojega bolj ali manj uspešnega delovanja. Sedaj šteje 26 članov Kljub prizadevnosti posameznikov je čutiti upravičeno bojazen, da bi lahko godba razpadla Občani se udeležijo predzakonskega svetovanja praviloma v občini, kjer imata stal no prebivališče Če pa želijo, se ga udeležijo tudi v drugi občini Za občino Šmarje pri Jelšah je zaenkrat narejen program od I januarja do 30 junija prihodnje leto in bo vsako sredo od 8 do 16 oziroma da bi prenehala z delom Iz razprave na sestanku je bilo možno razbrati, da so glavni razlogi za nič kaj rožnato stanje v nezadostni kadrovski zasedenosti, ki se kaže v slabem zanimanju mladih za ure v prostorih strokovne službe občinske skupnosti socialnega skrbstva Šmarje pri Jelšah, številka 4, soba št. 2 ter vsak prvi petek v mesecu ob 15. uri v sejni sobi skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti Šmarje pri Jelšah, številka 4, v drugem nadstropju. Naš kolektiv je poln mladih - samskih delavcev, ki se bodo zagotovo zatekli v te svetovalnice!? In naj jih tja ne žene črka zakona, ampak naj jih tja popelje predvsem prepričanje, da jim bodo strokovnjaki pomagali pri vseh zadevah, ki se porajajo pred sklenitvijo zakonske zveze in po njej. Želimo vam, da bi svetovanje izrabili kar se da in da vam bodo nasveti pomagali k vaši družinski sreči! UREDNIŠTVO delo v godbi, v slabi finančni podlagi, v neorganiziranem vodstvu same godbe in v njeni premajhm povezanosti s širšo družbenopolitično skupnostjo - posebno še s samoupravno interesno skupnostjo za kulturo. Resnica je, da je naša godba na pihala edina na območju naše občine. Že zaradi tega je nujno, da nadaljuje z delom ter tako po svojih močeh prispeva k zadovoljevanju kulturnih potreb delavcev in občanov. Da bi to dosegla, jo moramo organizirati tako, da se bo vključila v združenje kulturnih organi- Godba na pihala v krizi Ne dovoliti razpadal V sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom je bil 4 decembra razširjeni sestanek v steklarni. Na njem so se zbrali predstavniki godbe na pihala in predstavniki steklarne. Razprava je tekla predvsem o nadaljnjem delovanju, organiziranosti in financiranju godbe. STEKLAR zacij, s čimer bi lažje dobivala prepotrebna sredstva za uresničevanje svojega programa dela. V svoje vrste mora pritegniti mlade godbenike. Zaradi tega se narekuje tudi potreba po tesni povezavi godbe z glasbeno šolo. Z druge strani pa mora godba nuditi svojim članom tudi več družabnega življenja in ne samo golih vaj ter nastopov, kar bo popestrilo življenje godbenikov. Nedvomno je, da bomo morali delavci steklarne prispevati za našo godbo več kot doslej. Posebno za sofinanciranje nakupa oblek in glasbil, godbeniki pa morajo to s svojim delom upravičiti! Odveč bi bilo poudarjati, da resnično potrebujemo godbo na pihala, saj je sicer naša kulturna dejavnost na zelo nizki ravni. V nobenem primeru si ne bi mogli privoščiti njenega razpada. Da ne bi prišlo do najhujše poteze v njenem delovanju bo treba rešiti številna neurejena vprašanja. Zato so na omenjenem sestanku imenovali iniciativni odbor. Njegova temeljna naloga je poiskati najboljše oblike organiziranja in strokovnega vodstva godbe, pa tudi vire financiranja! ALOJZ JUHART Bogata tekmovalna sezona strelcev Pravilno zastavili naloge Ko se pogovarjamo o množičnosti športnih panog, nam misel nehote uide k športom z žogo. Maloštevilni so tisti, ki se spomnijo strelcev. Naše širše območje ima v streljanju zelo močno tradicijo. Če se ozremo na preteklost, bomo videli, da so strelci začeli delovati že leta 1948 v strelski družini, ki se je imenovala po našem krajanu, narodnemu heroju Janku Sekirniku. Kakor vsi drugi športniki so se v različnih obdobjih tudi strelci nahajali v težavah, čeprav so imeli vrsto dobrih predsednikov. Na seji strelskega odbora 21. novembra so izrekli priznanje Viliju Pernatu za pravilno zastavljene naloge v strelskem športu. Sadovi tako zastavljenih nalog so že vidni, saj se poleg množičnosti že sedaj pogovarjamo tudi o kakovosti, ki jo izkazujejo strelci na tekmovanjih v organizaciji občinskega strelskega odbora. V prihodnjem letu veliko tekmovanj Za prihodnje leto strelci načrtujemo več srečanj, na katerih bomo izkazali s pridno vadbo pridobljene sposobnosti. Mogoče bo koga zanimalo, kaj vse smo strelci načrtovali od 1. decembra letos. 1. Moštveno občinsko tekmovanje moških in žensk smo izvedli 16. decembra 2. Liga tekmovanje, v katerem sodelujejo strelske družine: Rogatca, Podčetrtka, Šentvida, Lesičnega, Bistrice ob Sotli, Sladke gore, Kozja, Pristave in Rogaške Slatine, se je pričelo 8. decembra, končalo pa bo 26. januarja 1980 3. Naši strelci se bodo udeležili republiškega tekmovanja v Ptuju, ki bo 5. in 6. januarja. 4. Družinsko tekmovanje za zlato puščico se razlikuje od dosedanjih tekmovanj, saj bomo morali izstreliti ne več samo po 20, ampak po 60 nabojev. To bo nedvomno terjalo od strelcev veliko večjo kondicijsko pripravljenost. 5. Občinsko tekmovanje za zlato puščico bo 24. februarja, republiško pa 22. marca. Ta obsežen program zajema širše območje, saj imamo strelske družine v vseh večjih krajih naše občine. Za izvedbo tega programa bodo nastale gotovo težave, saj imamo v občini le dve zaprti strelišči, ki sta primerni za tekmovanje. S to težavo se ubadamo tudi v Rogaški, saj poteka preureditev dvorane pri Križu zelo počasi. Strelci in igralci namiznega tenisa upamo, da bomo novo dvorano dobili v prihodnjem letu. Reševanje teh težav omilu-je popolno razumevanje v Steklarski šoli, v kateri strelci vadimo kar v obratu. Strelišče, ki je bilo začasno na hodniku doma, je odpadlo s pričetkom adaptacije doma. Vztrajnost strelcev daje upravičeno upanje, da bodo premagali vse težave in izpeljali zastavljene naloge v splošno zadovoljstvo. Strelci nadalje upamo, da si bomo našli mesto pod soncem, čeprav je ta šport na videz manj vabljiv od drugih. Z našo športno dejavnostjo nudimo slehernemu občanu vadbo in preverjanje njegovih strelskih sposobnosti, kar je zelo važno tudi z vidika obrambnih pripravljenosti, če bi bilo treba uporabiti orožje proti morebitnemu sovražniku. REMI KOČIČA Kranjskogorska smučišča so že oživela, pri nas v Rogaški Slatini pa še čakamo na sneg.. I 14 STEKLAR Prijateljsko srečanje z železničarji Športniki širijo prijateljske vezi Na pobudo železničarjev na »Rogaški« progi so 24. novembra potekala v Rogaški Slatini športna srečanja delavcev steklarne »Boris Kidrič« in železničarjev ŽTO Celje ter proge od Grobelnega do Rogatca. Srečanje, prvo te vrste, je hkrati pomenilo merjenje športnih moči in tudi motnost za navezovanje prijateljskih stikov. Potekalo je v vedrem vzdušju in nudilo vse možnosti za pogovore o težavah pri delu in medsebojnem sodelovanju. Obenem so udeleženci prispevali svoj delež k proslavi dneva republike ter 60. obletnici ZKJ, SKOJ in sindikatov. Organizacija srečanja je bila zaupana osnovni organizaciji sindikata »Rogaška proga«. Pokrovitelj srečanja je bila ŽTO Celje na čelu z direktorjem Jožetom Rajtmajer-jem. Pokrovitelj je zagotovil finančna sredstva za skromno zakusko ter diplome in pokale za zmagovalne ekipe, steklarna pa je prispevala prehodni pokal. Udeležencem so bile podeljene značke Zdravilišča iz Roga- ške Slatine kot pomoč organizatorjem srečanja. Tekmovanje je potekalo v pravem športnem duhu in to v malem nogometu, kegljanju, šahu, streljanju z zračno puško in v vlečenju vrvi. Uvrstitev v posameznih panogah je bila takšna: mali nogomet - ŽTO Celje, steklarna, »Rogaška proga«; kegljači so se pomerili v borbenih partijah, najboljša pa je bila steklarna s 435 podrtimi keglji pred moštvom ŽTO Celje s 429 podrtimi keglji. Šahisti ŽTO so bili najboljši, drugo mesto pa so zasedli steklarski šahisti. Med moštvi strelcev je bila najboljša steklarna, najboljši posamezniki pa so bili: Leon Dri-mel s 168 krogi, Janez Peš 161 (oba steklarna), Dragiša Vukovič ŽTO Celje 150 itn. V vlečenju vrvi moštvo ŽTO Celje ni imelo resnejšega tekmeca, saj je prepričljivo zmagalo. V skupnem seštevku so bili najboljši športniki ŽTO Celje, druga je bila steklarna, tretje mesto pa so zasedli športniki »Rogaške proge«. Ob skromni slovesnosti, ki je bila v zgornji jedilnici steklarske družbene prehrane, sta spregovorila vodja tozda Servisne dejavnosti Peter Raspotnik in delegat v delavskem svetu železniškega gospodarstva v Ljubljani Vladimir Vekič. Oba sta poudarila koristnost takšnih srečanj in izrazila željo, naj bi ta srečanja postala tradicionalna. Da je srečanje doseglo svoj namen, potrjuje tudi želja športnikov po vnovičnem srečanju, na katerega naj ne bi čakali eno leto. Poudarjeno je bilo, da niso toliko važni tekmovalni dosežki, kolikor so važna prijateljska srečanja. Hkrati to pomeni dobro sodelovanje med steklarno in železnico. Prevladovalo je prepričanje, da si bomo najbolj pomagali z medsebojnim razumevanjem, katerega tudi doslej ni primanjkovalo! MILAN NOVAKOVIČ Bomo letos smučali? Za ceneno smuko Prihajamo v obdobje - seveda, če bodo ustrezne vremenske in snežne razmere - ko bomo premišljevali o zelo priljubljenem zimskem športu - o smučanju. Mrzlica nakupovanja zimske opreme je v polnem razmahu. Drago opremo iščemo po cenenih zimskih sejmih v naših središčih. In če je smučanje eden med najbolj množičnimi zimskimi športi v naši republiki, se lahko upravičeno vprašamo, ali je tudi pri nas, v naši občini? Vsi ljubitelji smučanja že ob prvem snegu vsaj razmišljajo o žičnicah, tistih urejenih žičnicah za izurjene smučarje z določenim znanjem in s primerno telesno pripravljenostjo. Te pa so zelo težko dostopne, saj so povezane z velikimi stroški. Prav zato ni težko uganiti, zakaj gradimo majhne žičnice. Te so cenejše in bolj dostopne našim malčkom. Na teh se lahko pripraviš za težja smučišča in z manj tveganj se lahko odpraviš nanje. Pred nekaj leti še ni bilo takšnega zanima- nja za smučanje, kot je sedaj. In kljub temu je takratni prizadevni predsednik TVD Partizana Vlado Bračun uspel pridobiti krajane za gradnjo žičnice na Prneku. Tako smo krajani Rogaške Slatine deležni tega skromnega in koristnega smučarskega objekta. Sekcija, ki vodi smučarsko dejavnost, se je že lotila tudi stranskih vprašanj, ki zadevajo smučarski šport v Rogaški Slatini. Ta so: - tehnično ureditev in pripravljenost žičnice na prvi sneg, - priprave mladinske in pionirske vrste, - dogovori z učitelji smučanja, - dogovori o dežurstvu ob žičnici, - dogovori z osnovno šolo, da bi bile zimske počitnice ob ugodnih snežnih razmerah, - organizacija suhih vaj pred smučanjem in - zagotovilo ustrezne propagande za smučanje. Iz tako zastavljenih nalog je razvidna širina dela, s katerim se ukvarjajo smučarski delavci, da bi kar se da bolj izkoristili prvo in pravo priložnost za ceneno smuko v neposredni bližini naših domov. S tem pa se ne mislimo zapirati v krajevne meje, ampak odpreti vrata vsem smuka željnim športnikom. Seveda upamo, da nas bo ta zima obdarila z veliko snega, ki bo v veliko veselje tako mladim kakor tudi starejšim smučarjem! REMI KOČIČA Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Jože Božiček, Jože Halužan, Tomi Kočica, Milorad Kračun, Julij Lončarič, Polda Ogrizek in Jovo Tišma. Predsednik uredniškega odbora Polda Ogrizek, predsednik sveta glasila Ivan Siter, glavni in odgovorni urednik Jovo Tišma, tajnica uredniškega odbora Cita Novak. Likovna zasnova in oblikovanje Leon Rebolj. Uredništvo: steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulida talcev 1. Naslov: glasilo delovne organizacije Steklarna »Boris Kidrič« in delovne organizacije Steklarska šola Rogaška Slatina. Telefon (063) 810-020. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Naklada 1800 izvodov. Tisk CGP Delo, Ljubljana. ____________________________STEKLAR________________________________ Nagradna novoletna križanka 67 Med reševalce nagradne novoletne križanke št. 67 bomo z žrebom razdelili za 300 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 140 dinarjev, drugo nagrado 100 dinarjev in tretjo nagrado 60 dinarjev. Pri tem prosimo reševalce, naj izpolnjujejo in oddajo vsak le po eno rešitev! Rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, steklarna »Boris Kidrič«, 63230 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jo oddajte v nabiralnik za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Na pisemsko ovojnico ne pozabite pripisati ZA NAGRADNO NOVOLETNO KRIŽANKO ŠT. 67. Pri žrebanju bomo upoštevali le pravilne rešitve, ki bodo prispele na naslov uredništva ali ki bodo oddane v skrinjico do vključno torka, 15. januarja 1980. Nagrajenci nagradne križanke št 66 so: prvo nagrado 70 dinarjev prejme Karmen Klenovšek, drugo nagrado 50 dinarjev prejme Darinka Joviči in tretjo nagrado 30 dinarjev prejme Ivanka Mikša. Vsem nagrajenkam čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 66: vodoravno - skleda, migrena, Trogir, aviatik, rajon, Kranjec, oven, orač, Rad, Pan, stotina, E, Klokočovnik, Američan, tiara, salonar, razred, Ataman, vratca. POL- ' • ar- m o/sko- v/reu Žlička p-4čAr/t-\cesre POb- SKALA