17

S
)
i

Dan zmage
Slučajno nosi pričujoča številka našega glasila datum 9. maja, datum, ki je še danes, kljub triinštiridesetletni oddaljenosti, pomemben za ves svet. Dne 9. maja 1945 se je namreč tudi uradno končala druga svetovna vojna in ves svet, zlasti pa še Evropa, slavi ta dan kot dan zmage.
Če se ozremo v zgodovino Evrope, pomeni triinštirideset let nenehnega miru v tem delu sveta nedvomno kar dolgo obdobje brez vojne na celini, kjer bi doslej lahko zgodovinsko leta miru dala kaj skopo številko. Upamo samo lahko, da bo naš kontinent in vse politične in zgodovinske okoliščine zdaj in ta hip kažejo, doživljal še vnaprej mirno obdobje, ki bo samo poglabljalo sodelovanje in gospodarsko integriranost evropskega kontinenta od Atlantika do Urala, pri čemer tudi Jugoslavija s svojo neuvrščeno politiko in socialističnim samoupravnim sistemom predstavlja zagotovo pomemben činitelj miru in stabilizacije, zlasti še na Balkanu, ki je doslej slovel kot evropski sod smodnika.
Toda ob tem, ko preživljamo na naših, evropskih tleh razdobje miru in otoplitve odnosov med vzhodom in zahodom pa vendar divjajo drugod po svetu, po drugih kontinentih hude in krvave vojne, med njimi iraško iranska vojna, ki traja že sedem let in prihaja tako v vojaško zgodovino človeštva že med najdaljše vojne sploh, da ne govorimo o vojnah, diverzijah, revolucijah in kontrarevolucijah v Afriki, na Bližnjem vzhodu, Srednji Ameriki in drugod.
Vsa ta aktivna vojna žarišča po svetu pa predstavljajo nenehno nevarnost za nas vse in zares bo treba še mnogo storiti, da bo mir zavladal po vsem svetu in to naj bo naša želja ob dnevu zmage, ki naj bi bil hkrati tudi dan svetovnega miru.
D.Ž.
Iskra SOZD
XI. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra
Kakšna bo Iskra v prihodnje
Delavski svet SOZD Iskra je na 11. zasedanju med drugim sprejel Poročilo o poslovanju Iskre v minulem letu, nadalje je dal v javno razpravo osnutek Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra, seznanil se je tudi z izločitvijo Biroja za industrijski inženiring iz Iskre ter projektom Teleinformatike, sprejel pa je tudi sklep o podelitvi nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge v SOZD Iskra.
Po že ustaljeni praksi so delegati centralnega Iskrinega samoupravnega organa v uvodu v enajsto zasedanje poslušali poročilo o izvajanju sklepov prejšnje seje. Tudi tokrat so morali ugotoviti, da še vedno ni končano usklajevanje o Samoupravnem sporazumu o spod-
bujanju izvoza v Iskri s tremi delovnimi organizacijami, in sicer Elek-trooptiko, Delto, Merilno elektroniko in Kondenzatorji.
Osrednja tema zasedanja je bilo vsekakor Poročilo o poslovanju Iskre v minulem letu. Delegatom ga je predstavil predsednik PO Sestav-
ljene organizacije Franc šifkovič, pri čemer je dal največji poudarek znanim Iskrinim šestim strateškim ciljem — izvozu, kadrom, naložbam, gospodarjenju z denarjem, razvojno-raziskovalni dejavnosti in celoviti kakovosti.
V zvezi z izvozom je predsednik
Šifkovič dejal, daje lani Iskra naredila korak naprej, zboljšala pa je tudi razmerje med izvozom in uvozom. Od eksterne prodaje je šlo v izvoz skoraj 30% Iskrinih izdelkov.
Iskrina kadrovska politika je bila v letu 1987 usmerjena proti stihijskemu zaposlovanju ob hkrati težnji po zboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Franc' Šifkovič je ob tem poudaril, da imamo v Iskri za elektronsko industrijo nadpo-prečno število tistih, ki nimajo poklica, še vedno pa smo naredili premalo pri prekvalifikacijah ljudi kot tudi prevozu delavcev iz tovarn, kjer imajo trenutno višek zaposlenih, v tiste tiste tovarne, ki se otepajo z naročili.
V Iskri je lani potekalo 15 naložb, letos pa bomo, kot je dejal predsednik, to število skrčili na realen obseg dveh, treh, največ štirih večjih investicij. Mednje je uvrstil naložbe v T elematiko, Avtoelektriko in elektromotorsko proizvodnjo. Dotaknil se je tudi sovlaganj tujcev v Iskro ter pri tem opozoril na neurejeno zakonodajo, ki tuje investitorje odvrača od naložb v Jugoslaviji.
Veliko pozornosti je predsednik Šifkovič namenil tudi gospodarjenju z denarjem v Iskri: povečali smo koeficient obračanja, zmanjšali zaloge, zlasti v Telematiki, povečali odstotek lastnih sredstev za 22%, kar pa je še vedno daleč pod slovenskim poprečjem, kjer je 42%. Draga posojila so ponekod v Iskri pobrala lani od 20 do 30% celotnega prihodka.
O razvojno-raziskovalni dejavnosti je predsednik dejal, da se je delež vlaganj povečal, še vedno pa je ta dejavnost v Iskri premalo tržno učinkovita.
Še najbolj kritičen je bil, ko je govoril o zagotavljanju celovite kakovosti v Iskri, kar pa seveda ne velja za vse Iskrine tovarne. Ob zaključku svojega poročila o poslovanju naše sestavljene organizacije v letu 1987 je predsednik poudaril, da imamo v Iskri še vedno delovne organizacije, ki ne zaslužijo niti za svoje osebne dohodke, o čemer morajo razmisliti vodstva teh kolektivov, »v marsikateri delovni organizaciji pa niso na ravni tudi marketinški delavci in je izgovarjanje na Iskro Commerce neumestno«.
Delegati so Poročilo o Iskrinem lanskem poslovanju soglasno sprejeli ter menili, da smo kljub težavnemu gospodarskemu položaju vendarle dosegli dobre rezultate.
Tudi k naslednji točki dnevnega reda zasedanja delavskega sveta, ki je bila namenjena predstavitvi osnutka Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskro in začetku javne obravnave o tem
Podpis predpogodbe med PTT in Iskro
Pomemben korak na poti
Franc Šifkovič, predsednik poslovodnega odbora Iskre, in Miloš Mitič, predsednik poslovodnega odbora Združenih PTT organizacij Slovenije, sta v petek, 23. aprila, v prostorih Iskre podpisala predpogodbo, vredno preko 300 milijard dinarjev. Prav ta podpis pomeni, da bo tudi slovenska PTT začela stopati na pota digitalizacije in optičnih kablov.
1980. leta podpisani sporazum o skupni skrbi in razvijanju sodobnih tehnologij v telefoniji je v bistvu šele sedaj rodil prve (podpisane) sporazume. T o, da bo Iskra naredila do 1995. leta 180.000 telefonskih digitalnih priključkov za slovensko PTT, kanalsko digitalno opremo in optični kabel s pripadajočo linijsko opremo, pomeni, da bomo Slovenci prvi v Jugoslaviji stopili na pot sodobne teleinformatike. Kaj se bo dogajalo z ostalimi deli države, pa ta trenutek še ni jasno.
300 milijard dinarjev je v bistvu okvirna cena celotnega sistema, pod katero sta se prva dva človeka obeh sistemov včeraj podpisala. Če k temu prištejemo še vso opremo pri porabnikih (poštah, centralah manjšega obega), je ta vrednost krepko večja.
D. P.
nadvse pomembnem dokumentu za Iskro, je imel uvodni nagovor predsednik Franc Šifkovič. Med drugim je poudaril, da z začetkom obravnave tega osnutka sporazuma zaključujemo večletno obdobje načrtovanja tega, kako naj Iskra iz-gleda v prihodnje. »Osnutek je odraz realne ocene, predvideva pa postopnost, saj neke radikalne spremembe ne pridejo v poštev. Rešitve najokrepijo Iskro, temeljna odgovornost pa mora biti, tudi zaradi učinkovitosti, še naprej v delovnih organizacijah,« je poudaril predsednik ter med drugim dodal, da bodo morale nove rešitve Iskrine organiziranosti odgovarjati ve-
čini.
Osnutek je delegatom v nadaljevanju seje predstavil član PO SOZD Iskra Jože Godec, v našem tedniku pa smo ga v celoti natisnili že v slavnostni prvomajski številki. Jože Godec je bil tudi poročevalec o predlogu stališč za izdelavo programov o usklajevanju samoupravnih splošnih aktov v SOZD iskra s spremembami in dopolnitvami Zakona o združenem delu, v nadaljevanju pa so se delegati seznanili z dvema informacijama — o izločitvi Zorinovega Biroja za industrijski inženiring iz Iskre ter o projektu Te-leinformatika. S pravnomočno odločbo Sodišča združenega dela
Slovenije je bila potrjena odločitev, da obstajajo zakoniti razlogi za izločitev TOZD Bil in DO Iskra Zorin in s tem tudi po naših splošnih aktih iz SOZD. Iskra. O projektu Telein-formatika je članom delavskega sveta poročal član PO SOZD Iskra Rado Faleskini. Seveda bomo o tem izredno pomembnem projektu za vso Iskro v prihodnje obširno poročali, zdaj naj zapišemo le to, da bo Teleinformatika v Iskri dala pomembne ekonomske učinke. Projekt je izrazito izvozno usmerjen in bo pomembno prispeval k izboljšanju devizne bilance naše republike. Kot tipičen razvojni projekt bo prispeval k prestrukturiranju slo-
venskega gospodarstva v smeri industrije znanja. Projekt je tudi energetsko, surovinsko in ekološko nezahteven, zato je v celoti v skladu s splošnimi cilji nadaljnjega razvoja Slovenije.
V okviru izredno bogatega dnevnega reda zasedanja so delegati v nadaljevnaju sprejeli sklep o podelitvi nagrad za uspešne diplomske in magistrske naloge SOZD Iskra za leto 1987. Prejeli jih bodo Mitja Borko, Marjan Markelj, Boris Švab, Jana Černe, Mojca Istenič, Marija Kadivec, Andreja Lenart-Mavrič, Lijana Medič in Bojana Gnamuš, Slavko Pušavec in Mitja Pernuš.
Lado Drobež
Sklepi 11. zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra
115)	Na osnovi podane obrazložitve sekretarja DS SOZD Jasta Marcona, razprave in predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS sprejme na znanje informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov 10. zasedanja z dne 9.3.1988 in pri tem ugotavlja, da še vedno poteka sprejemanje, oz. usklajevanje Samoupravnega sporazuma o spodbujanju izvoza v SOZD Iskra v DO Iskra Delta, Elektrooptika, Merilna elektronika in Kondenzatorji in, da so še vedno v usklajevanju zahtevki za povrnitev združenih sredstev iz rezervnega sklada SOZD Iskra.
116)	Na osnovi podane obrazložitve predsednika KPO SOZD Franca Šifkoviča, predloga odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose in predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS sprejme Poročilo o poslovanju v SOZD Iskra za leto 1987 in ugotavlja, da smo na:
—	področju izvoza dosegli načrtovane rezultate predvsem pri konvertibilnem izvozu,
—	področju kadrov zaustavili rast trendov zaposlovanja in v teku leta tudi absolutno zmanjšali število zaposlenih,
—	področju naložb dosegli bistven napredek pri selekciji programov in izboljšali kvaliteto priprave elaboratov,
—	področju gospodarjenja s sredstvi dosegli delne uspehe pri optimiranju zalog, povečanju koeficienta obračanja sredstev in zvečali lasten delež v virih poslovnih sredstev,
—	področju novih proizvodov in razvojno-raziskovalne dejavnosti pospešili obseg vlaganj in pričeli akcijo »novi izdelek«,
—	področju celovite kakovosti kljub prizadevanjem dosegli skromne rezultate, razen pri kvaliteti proizvodov za izvoz.
Na osnovi teh ugotovitev DS poziva delavske svete DO, da redno spremljajo izvajanje sprejetih planskih usmeritev v letu 1988 in izdelajo operativne programe za izvajanje šestih ključnih točk poslovne politike SOZD Iskra kot so opredeljene v sprejetem Letnem programu SOZD Iskra za leto 1988.
117)	Na osnovi podane obrazložitve predsednika KPO SOZD Franca šifkoviča in člana KPO SOZD Jožeta Godca ter razprave in predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS sprejme predlog programa aktivnosti za sprejem Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra z dne 21. 3. 1988.
2.	DS določi osnutek SaS o združevanju v besedilu z dne 21.4. 1988.
3.	DS razpisuje javno obravnavo o osnutku SaS o združevanju z objavo v naslednji številki glasila Iskra, ki se opravi v skladu z določili internih aktov podpisnic, praviloma na zborih delavcev in traja po programu aktivnosti do 20. 6.1988.
Pripombe iz javne obravnave sprejema tajništvo samoupravnih organov SOZD do 30. 6.1988.
4.	DS predlaga, da se oblikuje odbor za pripravo SaS o združevanju s pooblastili, določenimi v programu aktivnosti in poziva delavske svete DO, da imenujejo v odbor po enega člana do 30.5. 1988.
Posredovana stališča DO Avtomatika na osnutek sporazuma z dne 18. 4.1988 bodo štela kot pripombe iz javne obravnave.
118)	Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Jožeta Godca ter predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS sprejme predlog stališč za izdelavo programov uskladitve samoupravnih splošnih aktov v SOZD Iskra s spremembami in dopolnitvami ZZD s tem, da se v zadnjem stavku predzadnjega odstavka II. poglavja doda besedo »ne« in se tako pravilno glasi: To pa se ne nanaša na samoupravne splošne akte, ki se po noveli zakona sprejemajo z referendumom.	i
119)	DŠ sprejme na znanje informacijo o izločitvi TOZD Bil iz DO Iskra ZORIN in iz SOZD Iskra.
120)	DS sprejme na znanje informacijo o projektu Teleinformatika.
121)	Na osnovi podane obrazložitve članice komisije za uspešne diplomske in magistrske naloge Darje Uvodič, predloga komisije in predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS podeli nagrade za uspešne diplomske in magistrske naloge za leto 1987 v skladu s Pravilnikom o nagradah in priznanjih Iskre naslednjim avtorjem:
—	Borko Mitja, diplomiral na VŠOD za nalogo Raziskovanje funkcije preizkuševališča v modelu integriranega uporabljanja kakovosti v SOZD Iskra,
—	Markelj Marjan, magistriral na Fakulteti za elektrotehniko za nalogo Sporazumevanje z grafično postajo za vodenje procesov,
—	Švab Boris, magistriral na Fakulteti za elektrotehniko za nalogo Avtonomna diagnostika mikroračunalniškega sistema,
—	Černe Jana, diplomirala na FNT — kemijska tehnologija za nalogo Termična imobilizacija mulja iz kalilnic,
—	Istenič Mojca, diplomirala na FNT — uporabna matematika za nalogo Normazacija zbirk podatkov,
—	Kadivec Marija, diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko za nalogo Prenos dokumentov med različnimi računalniki,
—	Mavrič-Lenart Andreja, diplomirala na FNT — kemijska teh-
nologija za nalogo Vpliv načina nanašanja na lastnosti kontaktnih prevlek,	j
—	Medič Lijana in Gnamuš Bojana, diplomirali na Filozofski fakulteti oddelek za psihologijo za nalogo Prednakupno iskanje informacij,
—	Pušavec Slavko, diplomiral na Ekonomski fakulteti za nalogo Projekcija prebivalstva Slovenije do leta 2021,
—	Pernuš Mitja, diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko z nalogo Troosni kazalnik pozicije
v višini 120.000 din.
122)	Na osnovi podane obrazložitve predsednika KZS SOZD Avguština Ciuhe ter predloženega gradiva sprejme DS soglasno naslednja sklepa:
1.	DS imenuje v svet DO IKM za mandatno obdobje 1988/89 naslednje delegate:
Janka Drnovška, DO Kibernetika
Marka Kiauto, DO Avtomatika
Egona Sissingerja, DO Videomatika
Petra Merljaka, DSSS SOZD
2.	DS imenuje za delegata v svet Srednje šole Iskre za mandatno obdobje 1988/89 Marjana Korena iz DO Kibernetika.
Namestnik predsednika DS SOZD Milan Osredkar
Pred dnevom Iskre in borca
IS Iskra
Soriška planina ’88
Sorica je bil njegov rojstni kraj in hkrati tudi atelje
Ni važno, ali ima vas Sorica ime po Soriški planini ali pa je res prav obratno, dejstvo je, da je bil v Sorici rojen eden naših največjih slovenskih slikarjev Ivan Grohar. Njemu, njegovi Sorici in bodočemu prizorišču zbora delavcev Iskre za dan Iskre in borca je namenjen naslednji zapis.
»Spodnja Sorica, 99 prebivalcev, 24 hiš, nadmorska višina 816 m. Več gruč hiš na valovitem terasastem svetu v prisojnem bregu jugovzhodnih obronkov Julijskih Alp. Vaško jedro severno od grob-Ijastega griča, na katerem je cerkev ob starih lipah. Značilni kozolci z zidanimi stebri in skrilastimi strehami.
Sorica in druge podratito-vške vasi so zgodovinsko zanimive, ker je v 13. stoletju loški zemljiški gospod, freisi-nški škof, naselil v te kraje Tirolce iz Pustertala. Ti so v dotlej gozdnati pokrajini izbrali primerne prostore ter jih začeli krčiti in obdelovati. Skozi šeststo let so živeli precej osamljeni; vsaka tri leta je šlo odposlanstvo v njihovo prvotno domovino in darovalo cerkvi v Innichnu veliko svečo in denarni znesek kot priprošnjo za varstvo pred gosenicami. Okoliškim goram in zemljiščem so dali nemška imena, ki so v spačeni obliki še vedno v rabi: takšna so tudi stara rodbinska imena, sicer so se vsi prebivalci poslovenili.«
Takole opisuje Krajevni leksikon Slovenije, ki ga je izdala Državna založba Slovenije, Sorico, rojstni kraj velikega slovenskega slikarja — impresionista Ivana Groharja.
Kadarkoli obiščem Sorico, vedno sem navdušen nad njo; navdušen zavoljo prečudovitega pej-saža, ki se kar sam naravnost ponuja umetniškemu oblikovanju, navdušen nad lepoto gozdov in senožeti ter vsega tistega, čemur lahko rečemo pristna, deviška krajina.
Hiša št. 18, zraven zadružnega doma, je za soriške razmere mogočna hiša in v njej je tudi pošta. Skratka, ta imenitna stavba ima vzidano spominsko ploščo, ki priča, da se je v njej pred dobrimi sto leti (1867. leta) rodil Ivan Grohar. Hiša je lepo obnovljena in priča, da tako občina kot Soričani lepo skrbe za čim lepšo podobo hiše, kjer se je rodil nedvomno največji Soričan.
Na vprašanje, kako je kaj z obiski v Sorici, sem zvedel, da skupine šolarjev rade obiskujejo Sorico, hkrati pa obiščejo tudi izvir Sore, ki je vrh vasi.
Ob slovesu so mi svetovali, naj
se še oglasim v župnišču in si ogledam zasebno zbirko bivšega soriškega župnika Gačnika, v kateri je poleg številnih eksponatov slovenskega nabožnega baročnega
in srednjeveškega kiparstva in slikarstva tudi soba, ki je posebej posvečena Groharjevim originalom.
Oglasil sem se še v župnišču pri Mariji Pintar. Radi so mi odprli žup-
Groharjeva rojstna hiša v Sorici
Ivan Grohar — Avtoportret
nijski prostor, da sem si lahko ogledal prebogato zasebno zbirko bivšega soriškega župnika Gačnika. Vse stene v Groharjevi sobi so bile ovešene z njegovimi podobami. Poleg cerkvenih motivov in nekaj portretov me je najbolj pretreslo Groharjevo slikarsko stojalo z barvami in nedokončano sliko na njem.
Ta nedokončana Groharjeva slika je bila v tako čudnem nasprotju z veselimi barvami cerkvenih motivov, zazdela se mi je nejasna in čisto nezemeljska, na njej si samo slutil neko pokrajino ob nekem času, ki ga ni ne v naši zavesti ne v naši prisotnosti. Na tem nedokončanem platnu je bil razlit mir in veličina umetnika in zazdelo se mi je, da slišim ob njem zvoke Schubertove nedokončane simfonije ali pa ugotovitve pesnikov, da prav dejstvo, da ne moreš nečesa končati, naredi človeka velikega.
Iz tega razmišljanja o umetnosti, nedokončanosti in večnosti me je spet v resničnost prebudil glas spremljevalca, ki mi je, ne brez ponosa, govoril, da zbirko v župnišču obiskujejo šolarji in da je neredko, ko stoje pred hišo kar trije avtobusi učencev.
Vesel sem bil teh besed, da Sorica, kakih šestdeset kilometrov proč od Ljubljane, le ni tako osamljena. Grohar in lepota krajine privabljata ljudi semkaj, v ta raj pod Ratitovcem, kjer je morda Grohar preživel najlepša leta svojega življenja in nenehno dobival ideje in pobude za svojo, večno lepo upodobitev slovenske krajine v vsej razkošnosti njenih barv in menjav letnih časov. Odgnal sem temne misli o njegovi tragičnosti, osebni človeški usodi in ko sem zapuščal Sorico, sem se spomnil teh, tako čudovitih in tehtnih Groharjevih besed:
»Mi, slovenski umetniki, smo podobni karavani v Sahari. Grozna suša nas obdaja, d asi je tu vse prej kakor tropično podnebje, čeprav se prikaže tam pa tam kaka zelenica, a izgine vedno prehitro. Potrpljenja treba Slovencu — pa saj je baje to božje mazilo... Bodočnost mora biti lepša, tako se tolažimo... in verjemi, prijatelj, ta lepa nada je večkrat edino, kar nas vzdržuje, da ne obupamo.«
DUŠAN ŽELJEZNOV
Iskra SOZD
Pripravljenost za skupno reševanje težav
Prejšnji petek so se v Iskrini stolpnici zbrali odgovorni kadrovski delavci Iskrinih delovnih organizacij iz ljubljanske in gorenjske regije. Namen posveta: zagotoviti učinkovito koordinacijo zaposlovanja in usmerjanje fluktuacije med tistimi Iskrinimi delovnimi organizacijami iz ljubljanske in gorenjske regije, ki so v svojih načrtih zaposlovanja za letošnje leto napovedale veliko zmanjšanje števila zaposlenih, kot tistimi, ki bodo v letu 1988 dodatpo zaposlovale.
Petkovega srečanja so se udeležili predstavniki iz Telema-tike, Kibernetike, ERO, Elektromotorjev, Zmaja, Avtomatike, Električnih orodij, Mikroelektronike, Elementov, Vi-deomatike, Iskre Commerce, Elektrozvez in Elektrooptike.
Po uvodnih predstavitvah problematike in namena tega srečanja Pa načrtov za zaposlovanje v Iskrinih delovnih organizacijah v letošnjem letu, so udeleženci posveta, ki ga je vodil član Poslovodnega odbora SOZD Iskra Jože Godec, podrobneje predstavili svoje kadrovske namere in načrte v letu 1988. Med drugimi so povedali, da v večini delovnih organizacij ne nameravajo dodatno zaposlovati delavcev brez kvalifikacij, oz. bodo njihovo število celo zmanjšali, skušali pa bodo povečevati število strokovnjakov. Podobno bodo storile tudi v primeru štipendistov, ki naj bi jih v celoti zaposlile, če pa to ne bo mogoče, jih bodo ponudile, ali odstopile drugim v Iskri. Možna rezerva za zaposlovanje delavcev iz Telematike, kjer so problemi glede viškov delovne sile najbolj pereči, bi bila v nadomeščanju fluktuacije nekvalificiranih delavcev. Pri tem Pa so se vsi udeleženci strinjali, da mora pri razreševanju te problematike, zaposlitev pomeniti osnovo socialne varnosti. Na osnovi pos-
p—----------------------------------
redovanih mnenj so prisotni sprejeli naslednje sklepe:
1.	Potrebna je takojšnja vzpostavitev medsebojnega informacijskega sistema (na ravni SOZD) v presežkih in manjkih delavcev. Konkretna dogovarjanja bodo potekala med kadrovskimi delavci zainteresiranih delovnih organizacij.
2.	Pred vsako novo zaposlitvijo delavcev z nižjo izobrazbo (I. do lil. stopnje strokovne izobrazbe) morajo DO ljubljanske in gorenjske regije obvezno preveriti, če obstaja možnost zaposlitve ustreznega delavca iz Iskre Telematike, oz. druge DO.
3.	Delovne organizacije morajo proučiti možnosti in ustvariti pogoje za dokvalifikacijo, ali
Drugi o nas
prekvalifikacijo možnih presežkov delavcev (tako v primeru notranjih razporejanj, kot v primeru napotitve v druge DO).
4.	V primeru fluktuacije strokovnih delavcev morajo kadrovske službe DO, od koder ti delavci odhajajo še v času odpovednega roka teh delavcev obvestiti druge DO Iskre o nameri svojih delavcev in s tem omogočiti morebiten prehod teh delavcev v druge DO Iskre.
5.	Zaostriti je treba odgovornost delavcev, katerim bo ponujena možnost prerazporeditve, dokvalifikacije, prekvalifikacije, ali napotitve v drugo DO in poudariti, da neupravičena zavrnitev predstavlja razlog za prenehanje delovnega razmerja.
6.	Zagotoviti vsestransko korektnost pri prehajanju delavcev iz ene DO Iskre v drugo In predvsem v primeru prezaposlovanja presežkov delavcev Iskre Telematike poudariti, da ti delavci ne odstopajo v nobeni značilnosti od ostalih delavcev Telematike.
7.	Zagotoviti zaposlitev in kvalitetno pripravništvo vsem štipendistom Iskre, če bo to potrebno tudi s preusmerjanjem v druge DO Iskre.
Razreševanje problematike, o kateri so govorili kadrovski delavci na petkovem srečanju, je tudi nadaljevanje uresničevanja nalog, začrtanih v planskih dokumentih zaposlovanja, hkrati pa so tudi s sklepi določili usmeritev delovanja na tem področju, ki izhaja iz Samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki v SOZD Iskra.
Ob koncu srečanja so se udeleženci dogovorili, da bodo tovrstne posvete ponavljali vsake tri mesece, na njih pa se bodo seznanili z nastalimi težavami, ali z že rešenimi problemi, hkrati pa pregledali tudi uresničevanje dogovorov.
Petkovo srečanje je izzvenelo v dokaj veliki medsebojni pripravljenosti za dogovarjanje in skupno reševanje problemov, saj se v položaju, ko se nekatere delovne sredine danes srečujejo z viški delovne sile, že jutri znajdejo tudi druge delovne organizacije.
VŽ
*	Zagrebški Večernji list je objavil informacijo, da je Iskra naj večji slovenski izvoznik. Lani je njen izvoz znašal 290 milijonov dolarjev, kar je približno za šestino več kot leto prej. Skoraj tri četrtine izvoza je Iskra realizirala na konvertibilnem tržišču. Prodaja na zahodnem tržišču seje lani povečala za 15%, kar je bil tudi eden izmed osnovnih ciljev sistema, v katerem je zaposlenih 35.000 delavcev. V Iskri posebej poudarjajo, da so njihovi strateški cilji povečanje konvertibilnega izvoza, odprtost v Jugoslavijo in svet ter usmeritev v tržno ekonomijo in visoko tehnologijo informacijske družbe. Osnovni cilj Iskre je, da do leta 2000 izvozi polovico svoje proizvodnje. Da niso daleč od tega cilja, kaže podatek, da so lani izvozili že 40% svoje Proizvodnje.
*	Koprske Primorske novice pišejo, daje DO Iskra Rotomatika prejela 9. niednarodno priznanje za tehnologijo. To visoko priznanje sta Iskrini de-tevni organizaciji podelili mednarodni ustanovi EDITORIAL OFFICE in TRADE LEADERS CLUB s sedežem v Madridu, ki združujeta delavce kovinsko-predelovalne industrije iz 120 držav sveta. Z njim vzpodbujajo tehnološke raziskave in kakovost izdelkov. Idrijski 950-članski kolektiv si te Pridobil priznanje prav s pomembnimi dosežki na tem področju, saj se je v minulih letih s tehnologijo in kakovostjo svojih izdelkov usidral na svetovjem tržišču in postal največji izvoznik na severnem Primorskem in drugi v SOZD Iskra. Za letos načrtuje blizu 30 milijonov dolarjev deviznega izkupička, ob koncu desetletja pa bodo s prodajo na tujem zaslužili še 10 milijonov dolarjev več. Podobno informacijo so objavili tudi delo, Gospodarski vestnik in nekateri drugi časopisi.
*	Kranjski Glas piše, da je tovarna števcev v DO Iskra Kibernetika tudi tensko poslovno leto zaključila z izgubo. Razlogi za izgubo so strog režim kontrole cen njihovih izdelkov na domačem trgu pa tudi nestvarni tečaj di-jarja, ki jih je lani udaril tudi s tečajnimi razlikami, ki nastajajo pri prodaji na kmdit, obračunski sistem pa jih ne -priznava«. Najbolj pa sojih udarili novembrski interventni ukrepi, ko so močno porasle cene izdelavnemu materialu in surovinam, sami pa so morali cene vrniti na raven 1. oktobra in kljub devalvaciji učinek ukrepov za Iskro Kibernetiko ni bil pozitiven.
*	Delo je objavilo informacijo o tesnejšem sodelovanju med Slovenijo in 'težno Korejo. Vse namreč kaže, da bodo v Ljubljani kmalu odprli južnoko-
rejsko gospodarsko predstavništvo, čez čas pa v Seulu tudi predstavništvo slovenskega gospodarstva. Južnokorejski predstavniki so z Gospodarsko zbornico Slovenije podpisali sporazum o tesnejšem gospodarskem sodelovanju. Slovensko gospodarstvo (Iskra, Gorenje) je posredno sodelovalo z Južno Korejo že doslej. Vrednost menjave je dosegla približno 100 milijonov dolarjev.
•	Gospodarski Vestnik piše, daje Iskra podpisala pogodbo z znano ameriško firmo VVESTINGHOUSE o prenosu tehnologije in o tehnični asistenci za proizvodnjo močnostnih kondenzatorjev, izdelanih v Ali film tehniki za potrebe delovne organizacije Kondenzatorji iz Semiča. Z novim proizvodnim programom bodo v Semiču nadomestili dosedanjo proizvodnjo kondenzatorjev, ki so jih zaradi znanih problemov okrog PCB morali opustiti. Kondenzatorje v Ali film tehniki izdeluje VVestinhouse že nekaj let. Nov im-pregnant, ki ga uporabljajo pri proizvodnji kondenzatorjev, je namreč ekološko povsem nenevaren, ni toksičen, njegova kemijska sestava je povsem drugačna od PCB. Pogodba med Iskro in VVestinghousom je sklenjena za razdobje'ssdmih let, brez odškodnine, razen za izkoriščanje patentov. Delovna organizacija bo imela pravico do uporabe te tehnologije tudi po tem obdobju.
•	Delo je objavilo in komentiralo seznam največjih jugoslovanskih izvoznikov v preteklem letu. Med prvimi so povečini take organizacije, ki prednjačijo v državi tudi po obsegu konvertibilnega izvoza, imajo zelo visoke deleže tega izvoza v celotni prodaji na tujem in, ki imajo po večini tudi močno pozitivno bilanco v konvertibilni menjavi. To pa pomeni, da niso sami porabili vseh konvertibilnih deviz, ki so jih ustvarili. Na seznamu, ki so ga kot vsako leto pripravili v Gospodarski zbornici Jugoslavije in v Inštitutu za zunanjo trgovino, je SOZD Iskra na 4. mestu z 2,16 odstotnim deležem v celotnem jugoslovanskem izvozu, 2,28 odstotnim deležem v konvertibilnem izvozu, s 121 odstotno pokritostjo konvertibilnega uvoza z izvozom in 78,6 odstotnim deležem konvertibilnega izvoza v celotnem izvozu. V Sloveniji je Iskra na prvem mestu z 9 odstotnim deležem v celotnem slovenskem izvozu in 8,5 odstotnim deležem izvoza v slovenskem konvertibilnem izvozu.
Sejem sejmov, največja svetovna sejemska prireditev, Industrijski sejem v Hannovru se je v dneh pred prvomajskimi prazniki poslovil od zadnjih gostov — Skupno si je 17 bolj ali manj specializiranih razstav ogledalo več kot pol milijona obiskovalcev z vsega sveta — Iskra se je letos predstavila na dveh stojnicah — v dvorani 12 na že tradicionalnem Sejmu elektronike in elektrotehnike ter v dvorani 20 na tako imenovanem Partnerlandu, kjer vsako leto razstavlja druga država partnerica Zvezne republike Nemčije — tokrat je bila to Jugoslavija. Prvi dan sejma sta Iskrino stojnico v okviru Partnerlanda obiskala tudi zahodnonemški kancler Helmut Kohl in predsednik ZIS Branko Mikulič.

Iški;
»Dragi gostje. Upamo, da ste se dobro počutili v Hannovru in na sejmu Industrije in sodobne tehnologije. Želimo vam uspešno vrnitev v domovino,« se je od potnikov na posebnem avtobusu, ki vozijo med letališčem in sejmom — sta na povsem nasprotnih straneh mesta — poslavljala hostesa. V nemščini in angleščini. Majhna podrobnost in pazljivost, toda povsem dovolj, da obiskovalcu tudi ta zadnji stik s »Sejmom sejmov« potrdi njegovo velikost, veličino, nekateri pravijo celo — enkratnost.
Triindvajset dvoran in 130.000 kvadratnih metrov odprtih razstavnih površin. S sedemnajstimi sejmi — od največjega, na katerem sodelujejo proizvajalci elektronike in elektrotehnike pa'preko mikrotronike, interma-tike, transparentne opreme, energetike, tehnične optike in laserske tehnike do prikaza čistilnih naprav in postopkov za varstvo okolja ter seveda razstave dobro oblikovanih industrijskih izdelkov. Letošji sejem je bil za jugoslovanske razstavljalce še toliko bolj pomemben, ker se je na tradicionalnem sejmu — »Dežela, partnerica« letos predstavljala naša država.
Organizatorji sejma so dali letos poudarek predvsem avtomatizaciji, energetiki in tehniki v ekologiji. Skupno je na Sejmu sejmov sodelovalo skoraj 2000 proizvajalcev iz 46 držav. Sejem elektronske industrije je podobno kot že nekaj let, in sicer po od-
cepitvi od računalniškega sejma, tako imenovanega CEBIT, zapolnil 5 velikanskih večnadstropnih dvoran s skupno površino 110.000 kvadratnih metrov. Ze podatek, daje razstavljalo kar 1600 firm iz 29 držav, zgovorno dokazuje, da je tudi Sejem elektronike in elektrotehnike največji na svetu. Ob tem je znano tudi to, da se han-noverskega sejma udeležujejo le največji.
ZR Nemčija je letos za deželo partnerico na sejmu v Hannovru izbrala našo državo. Predstavitev Jugoslavije je bila v dvorani 20. Skupno se je predstavilo 67 podjetij, in sicer na več kot 100 razstavnih mestih. Zahodnonemški gostitelji so, kar smo prebrali v sejemskih brošurah, našo razstavo vljudno označili za moderno, reprezentančno in odprto, nedvomno pa je bila to, žal, le vljudnost, kajti to, kar smo videli na »Partnerlandu, z izjemo Iskrinega in morebiti še Gorenjevega nastopa, ni bilo podobno — ničemur. Marsikdo je ta nastop označil za pravo sramoto in še sreča, da sta stojnici Iskre in Gorenja zavzemali osrednji prostor...
Iskraši, ki sodelujemo oz. obiskujemo hannoverski sejem že vrsto let, smo si doslej vedno z veseljem in pričakovanjem ogledali tudi vsakoletno razstavo države — partnerice. Vedno smo bili ugodno presenečeni, tudi takrat, ko se je država partnerica odločila za dosti, dosti manjši razs-
Zahodnonemškega kanclerja Helmuta Kohla sta med drugimi pred Iskrino stojnico na Partnerlandu sprejela predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič in direktor Iskra Electronics Boris Lasič.

tfa sejmu v Hannovru
je za halo 12 primeren. Pogrešam tudi različne displeje in druge izdelke, kot npr. laserje, ki smo jih pred leti že razstavljali in so poživili našo stojnico. Mislim, pa, da je namen hanno-verskega sejma predvsem v tem, da nemškemu in sploh evropskemu tržišču pokažemo našo voljo, našo stalno prisotnost in tudi težnjo po večjem
izvozu, hkrati pa tudi večjem uvozu. Že danes imamo več kot polovico menjave v obliki kooperacijskih poslov, nekaj manj kompenzacijskih poslov, ki seveda zahtevajo obojestranski promet.
Pomen samega Hannovra je zato dosti širši kot institucionalna propaganda, ali še celo samo propaganda

r=r$-7-
Zahodnonemški kancler Helmut Kohl si je z izrednim zanimanjem ogledal tudi delovanje Kibernetikinega robota Roki 200.
tavni prostor, kot pa je bil letošnji jugoslovanski. Poleg samega Industrijskega sejma je tudi Hannover v dneh razstave živel s Partnerlandom, z različnimi priložnostnimi razstavami, prireditvami, in še čim, letos pa je bilo utrip Jugoslavije čutiti morda le v ... trgovinah. In še to samo po govorici.
Za oceno Iskrinega nastopa na obeh razstavah smo zaprosili predsednika Iskrinega poslovodnega odbora Franca šifkoviča, direktorja Iskrinega predstavništva v Sttutgartu Borisa Lasiča, vodjo Iskrine stojnice na »Partnerlandu« Braneta Gruba-na, oblikovalca te stojnice Marka Deua (stojnico Iskre v hali 12 je oblikoval Zvone Zupanek) in Romana Habichta, ki-je vodil Iskrino stojnico na Sejmu elektronike in elektrotehnike.
tave, instrumente, števce, elektromotorje, elemente, itd.
Naša stojnica na Industrijskem sejmu je letos drugače zasnovana kot minula leta, je bolj zračna, pregledna in mislim, da je ideja uspela, saj je funkcionalnost stojnice bistveno boljša, žal pa z izborom izdelkov ne moremo biti zadovoljni: Iskra lahko pokaže dosti več v tem segmentu, ki
»Nastop smo relativno dobro organizirali«
. Predsednik PO SOZD Iskra Franc Sitkovič je na kratko takole ocenil Iskrin nastop:
»Iskra je svoj nastop relativno dobro organizirala, in sicer tako v paviljonu, kjer je nastopila Jugoslavija kot dežela partnerica, kot na tradicionalnem Industrijskem sejmu. Mislim, da je naš razstavni prostor vzbudil precej zanimanja, tudi pri zahodnone-mškem kanclerju Helmutu Kohlu in predsedniku naše vlade Branku Mikoliču, ko sta si ogledala Iskrino stojnico. Seveda pa je drugo vprašanje, kaj bomo v poslovnem smislu iztržili 'z tega nastopa.«
»Sejem v Hannovru je za Iskro
eden najpomembnejših«
Direktor Iskra Electronics v Sttutgartu Boris Lasič je tole dejal:
»Ocena letošnjega sejma v Hannovru je seveda po prvem dnevu bolj vizualna kot vsebinska, čeprav je treba vedeti, da Industrijski sejem ni namenjen sklepanju nekih poslov Pač pa bolj vzdrževanju trgovinskih stikov in negovanju že vzpostavljenih tržnih odnosov. Mislim na obe Iskrini predstavitvi — na »Partnerlandu«, kot tudi na tradicionalni Iskrini stojnici v dvorani 12, kjer predstavljamo elektromehanske in elektronske podses- ■
Uglednemu zahodnonemškemu voditelju je vzbudila pozornost tudi Iskrina kotna brusilka, celoten Iskrin nastop pa je kanclerju Kohlu predstavil direktor Iskrinega predstavništva v Sttutgartu Boris Lasič.
š® ii
, - i
Stojnici Iskre in Gorenja in pa folklorna skupina iz Makedonije so vsaj malo razbili monotonost in praznino predstavitve Jugoslavije na Partnerlandu.
posameznih segmentov Iskrine proizvodnje. Mislim, da bo potrebno prihodnje leto, ko nam poteče sedanja desetletna pogodba o najemu prostora za stojnico v dvorani 12, razmisliti o prihodnosti naših nastopov v Hannovru. Moje globoko prepričanje je, da mora Iskra še naprej sodelovati na sejmih v tem mestu ter na njih prikazovati vso svojo širino proizvodnega programa, na širino nastopa in seveda na dolgoročnost in ambicije biti partner v tujini še z večjim deležem proizvodnje.
O Iskrinem nastopu v hali 20, torej na »Partnerlandu«, pa bi dejal tole: mislim, da smo lahko zadovoljni, in sicer tako konceptualno kot vizualno. Govorim o vseh treh segmentih — od retrospektive izdelkov, za katere smo tu v Hannovru v minulih dveh desetletjih prejemali nagrade za dobro obliko, pa do dolgoročnega sodelovanja z zahodnonemško industrijo.
S celotno jugoslovansko predstavitvijo pa smo lahko manj zadovoljni. Na tako velikem prostoru smo pokazali izredno malo eksponatov, sama stojnica je preveč turistično obarvana, tudi kakovost nastopa verjetno ni primerna za tak sejem kot je hanno-verski. Jugoslavija bi lahko prikazala na »Parnerlandu« bistveno več. Prisotnost predsednika Branka Mikuliča je dala določen poudarek temu partnerstvu z ZR Nemčijo, vendar pa sama stojnica deluje prazno, suhoparno. Izjemi sta le Iskra in še delno Gorenje.«
Osamljeni predstavniki visoke tehnologije iz Jugoslavije
Vodja Iskrine stojnice v okviru jugoslovanske predstavitve Dežela partnerica je bil Brane Gruban iz Iskre Commerce. Takole je ocenil Iskrin ndstop:
(Dalje na 8. strani)
S Iskra na sejmu v Hannovru
(Nadaljevanje s 7. strani)
»Iskrino razstavo na Partnerlandu smo si zamislili v treh razsežnostih. Gre za drugačno predstavitev kot na sami razstavi v dvorani 12. hanno-verskega sejma, kjer predstavljamo bolj program avtomatizacije, elementov, itd. V hali 20, v okviru Partnerlan-da smo si zamislili predstavitev v treh smereh: ena je prikaz Iskrinih uspehov na področju industrijskega oblikovanja, saj je znano, da smo na han-noverskem sejmu Dobre industrijske oblike — Die gute Industrieform — prisotni že nad dve desetletji. V okviru tega neodvisnega sklopa smo predstavili dosežke od najbolj zgodnih nagrad, ki jih je Iskra dobila v Hannovru, pa vse do najnovejših. Na vsak način smo želeli dati poleg neke tehnološke kompetentnosti tudi novo dimenzijo Iskrine oblikovne kakovosti.
V drugem sklopu smo predstavili Iskro kot pomembnega partnerja za-hodnonemški industriji. Tu gre za večletno prisotnost na zahodnone-mškem tržišču, ki se kaže v komplementarnosti programov, številnih kooperacij, med drugim tudi stalni prisotnosti nahannoverskem sejmu, itd. Predstavili smo tradicionalne partnerje, in sicer vse od leta 1966, ko smo podpisali kooperacijsko pogodbo z Braunom. Na tem delu naše razstave smo želeli predstaviti Iskrine možnosti kot partnerja tako v prenosih tehnologije in znanja, v skupnih naložbah in tudi v nastopih na tretjih tržiščih, skra-
I vodja Marko Deu, velike probleme, da so sploh prišli do eksponatov?
»Rekel bi, da je vsako razstavo, ki ima neke institucionalne razsežnosti, ker predstavljamo Iskro kot poslovni sistem in ne njenih posameznih delovnih organizacij, vse težje koncipirati. Precej lažje je organizirati tiste razstave, na katerih se specializirano predstavljamo z določenim programom, ki ga pokriva določena delovna organizacija ali skupek dveh, treh, velik problem pa je, kot sem že rekel, ko želimo predstaviti celotni poslovni sistem. Vsekakor je takšna institucionalna razstava odraz tistega, kar se v Iskri kot v poslovnem sistemu dogaja. Na žalost obstajajo določeni lokalni interesi, ki potem onemogočajo, da bi naredili resnično kakovostno predstavitev Iskre kot poslovnega sistema.
Med pripravami na ta sejem, so se mnogi sklicevali, da nimajo nekih strateških interesov za zahodno nemško tržišče, kar je morda res, tod d naša želja na »Partnerlandu« ni bila v tem, da bi ga izkoristili za predstavitev Iskrine ponudbe. Cilj je bil institucija kot takšna, Iskrina tehnološka sposobnost, biti partner zahodnonemški industriji, Iskrina usmeritev v Evropo.«
In kdo v Iskri ni pokazal interesa za sodelovanje z zahodnonemški-mi partnerji?
»O tem ve naječ Marko Deu. Naj kar on pove.«
»Do razstave v Hannovru je imela najbolj odklonilno stališče vsekakor
Novo Iskrino stojnico na sejmu elektronike in elektrotehnike v hali 12hannoverskega sejma je zasnoval Zvone Zupanek iz Marketinga Iskre Commerce. Všeč je bila vsem.
tka Iskrino kompetentnost, da lahko s svojim programom ustrezno parira nemškim partnerjem in da jih kom-plementira.
V tretjem sklopu se je Iskra predstavila kot poslovni sistem, z njenimi štirimi uveljavljenimi panogami — Aktoriko, Teleinformatiko, Široko potrošnjo in rotacijskimi stroji ter programom Elementov. V tem delu nismo želeli potencirati razstave posameznih produktov — temu je bila bolj namenjena Iskrina razstava v hali 12 — pač pa poslovni sistem Iskre, njegovo fizionomijo, njegovo izvozno usmerjenost in naravnanost, njegovo tehnološko raven. Dali smo torej poudarek poslovni viziji, strategiji, kot pa samim izdelkom.
Moto naše celotne predstavitve je bil »Elektronika za človeka«.
Kako pa vi ocenjujete sam Iskrin nastop na »Partnerlandu«, ko vemo, da so imeli fantje iz sejemske dejavnosti v Marketingu Iskre Commerce, kot nam je povedal njen
Telematika. Centrala Sl 2000, ki jo razstavljamo na Partnerlandu, je le prazna škatla in še to ogrodje mi je uspelo izbrskati povsem zaradi prijateljstva ljudi, ki jih poznam v Kranju. Nezainteresirano se je obnašala Elek-trooptika. V sosednji dvorani »Partner-landa« je ena največjih razstav laserske tehnike na svetu, z nami pa se niti pogovarjati niso hoteli, da bi sodelovali v Hannovru.«
Kako pa vi, Brane Gruban, ocenjujete tak odnos?
»Očitno nismo dojeli dveh razsežnosti letošnjega Hannovra: ena je čisto klasična na tradicionalni razstavi, druga pa je vsakoletna predstavitev druge države — partnerice Zahodni Nemčiji. »Partnerland« že sam po sebi pomeni, da gre za sodelovanje, nekateri v Iskri pa so obe razstavi enačili in se zato izogibali tudi »Par-nerlanda«. Menim, da bi se morali v prihodnje na vseh instuticionalnih predstavitvah Iskre dogovarjati bolj kakovostno o tem, kakšna naj bo
neka predstavitev, zlasti pa poudarjati Iskrine strateške usmeritve. Med njimi je seveda tudi Teleinformatika. Pa še nekaj: v končni fazi predstavljamo tudi tisto, kar Iskro povezuje. Teh sinergij na »Partnerlandu« nismo znali in mogli predstaviti v tolikšni meri prav zaradi nerazumevanja nekaterih v Iskri. Kljub temu pa bi dejal, da je razstava uspela, da smo tudi v tej jugoslovanski ponudbi edini predstavniki visoke tehnologije.«
Takšno precej pozitivno oceno so izrekli tudi številni gostje na naši stojnici, gotovo zahvaljujoč tistim Iskrinim delovnim organizacijam, ki imajo drugačen odnos do institucionalnih predstavljanj. Če smo že omenili tiste, ki so tokrat zatajili, je prav, da pohvalimo tudi tiste, ki so se izkazali. Marko Deu, kaj vi mislite o tem?
lahko rečem, da smo z njo vsi izredno zadovoljni. Stojnica ni sodobna le po izgledu pač pa imamo zdaj tudi dosti več razstavnega prostora, hkrati pa tudi bolj prijetne prostore za poslovne pogovore.
Letos razstavljamo več izdelkov kot minula leta, predstavljamo pa programe Avtomatike z novomeškimi izdelki, merilnimi letvami in releji, Kibernetika s programom števcev, stikal, merilnih instrumentov, mehanizmov, Zmaj razstavlja svoje baterije, seveda ne smem pozabiti na IPK, pri katerem gre za kombinirano predstavitev Avtomatike in Kibernetike, osrednja tema letošnjega Iskrinega nastopa na hannoverskem industrijskem sejmu pa je motorni program. Predstavljamo tudi program Elementov, Kondenzatorjev in Mikroelektronike.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel predsednik ZIS Branko Mikolič takoj po ogledu jugoslovanske predstavitve v okviru sejma Deiela-partnerica, je sodeloval tudi predsednik Iskrinega poslovodnega odbora Franc Šifkovič. Predsedniku jugoslovanske vlade je med drugim poudaril, da si takšnih nastopov, kot jih organizirajo Iskra na hannoverskem sejmu in druga velika jugoslovanska podjetja, resnično lahko privoščijo le veliki sistemi, predvsem pa sistemi, ki imajo v tujini svoja predstavništva, svoja podjetja. »Še nekaj mesecev nazaj je bilo namreč v Jugoslaviji čutiti dosti močne zahteve, da bi morali v tujini skrčiti predstavniško mrežo. Ta pritisk je v zadnjem času nekoliko popustil, vendar je znano, da Iskra prav s pomočjo te mreže v tujini dosega tako dobre izvozne kot tudi uvozne rezultate,« je poudaril predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič.
»Vsekakor. Na prvo mesto bi postavil kar Kibernetiko in njenega robota ter Vegin program. Izredno lepo smo sodelovali tudi z Delto, ki je prispevala računalnike za različne Iskrine programe. Seveda tudi ne smem mimo ERO, ki je že tradicionalno soliden partne,, kot tudi Delte, Elementov in še nekaterih drugih.«
»Nova stojnica nam je odprla nove možnosti«
Vodja Iskrine stojnice v dvorani 12 hannoverskega sejma je bil letos Roman Habicht iz Iskre Commerce. Tudi njega smo zaprosili za oceno Iskrinega nastopa na industrijskem sejmu. Tole je povedal:
»Začel bi z zgodovino Iskrinega predstavljanja na hannoverskem sejmu. Že nekaj let zapored sem opažal, da je bila naša stojnica v primerjavi z drugimi zastarela. To smo ugotavljali vsi — Iskra Commerce, mislim na tržnike, in proizvodne delovne organizacije. Pri tem bi rad poudaril, da je to svetovni sejem in da na njem ne razstavljamo samo izdelkov, ki jih že sicer tržimo v ZR Nemčiji. Marketing je na našo pobudo letos postavil povsem drugačno stojnico in
Na sejmu pogrešam Avtoelektriko z njenim motornim programom, vsaj danes, prvi dan sejma, teh izdelkov še ni v Hannover, čeprav so jih obljubili in menda tudi poslali. Od Telema-tike imamo le nekaj prospektov, kar pa ni nič narobe, saj hannoverski Industrijski sejem ni prostor za predstavljanje izdelkov Telematike.
Kot jugoslovanska firma, in glede na to, da je Jugoslavija letos dežeia partnerica, smo se letos odločili tudi za več spremljevalnih akcij. Med drugim smo šli v oglaševanje v zahod-nonemških revijah, vse programe pa nam je letos uspelo dati tudi v sejemski katalog, in sicer vse produktne skupine, ki jih razstavljamo na obeh stojnicah.
Na podlagi računalniškega izpisa se je na naši stojnici oglasilo že več strank.
Še tole bi rad poudaril: z redizaj-nom stojnice seje odprla možnost, da lahko na tem bistveno večjem razstavnem prostoru predstavimo tudi na primer robote ali pa kakšne druge sisteme.«
Besedilo in foto: Lado Drobež
[I	Iskra Avtoelektrika____
Z dušo in srcem v elektroniki
V novogoriški Iskri Avtoelektriki je ^ed 3700 člani kolektiva kar okrog tisoč mladih, še več pa je takih, ki so rnladi po srcu. Zato se ni čuditi, da je starostno povprečje kolektiva le nekaj nad trideset let, kar daje svojevrsten Pečat in prijeten občutek za delo v Mladem in ustvarjalnem kolektivu, Polnem načrtov in pripravljenosti za rešitve in izpeljavo vsakodnevnih zahtevnih del in nalog.
Namerno smo začeli ta članek s Podatkom o mladih, saj bomo v nadaljevanju predstavili mladega, 21-let-[jega tehnologa elektronike Vojka “lažiča, doma iz Mirna pri Novi Gori-Cl' zaposlenega v tovarni generator-lev in elektronike. Vojko je povsem Pfedan elektroniki in vsemu, kar je v Zvezi z njo, vesten in zagnan pri delu, Ofej pravo nasprotje žal vse prevetemu številu njegovih vrstnikov, ki so jim ljubši zadimljeni lokali in brezdelno posedanje po njih.
Mladega strokovnjaka smo zmotili P P dokončevanju naprave za kontro-10 usmerniških stavkov, povsem do-ma narejene in težko pričakovane v
Proizvodnem procesu na liniji, kjer izdelujejo elektronske podsestavne de-6 za izdelke Avtoelektrike. Najprej nam je povedal, da je končal elektro-ehnično šolo, smer industrijska elek-ronika ter, da se je v Iskri Avtoelek-'nki zaposlil kot pripravnik oktobra '985. leta. Po končanem pripravništ-Vu je oblekel sivozeleno uniformo in Se po končani vojaščini, junija lani, [edno zaposlil v tovarni generatorjev n elektronike. Za Iskro je izvedel že v otroških letih, saj prihaja v ta kolektiv ddi iz njegovega rojstnega kraja veto število delavk in delavcev.
»Kdo te je navdušil za to stroko, za elektroniko,« je bilo naše prvo vprašanje, namenjeno mlademu strokovnjaku.
»Nekako amatersko sem se z njo ukvarjal vse od sedmega razreda osnovne šole, torej je bil vpis na redni študij praktično nadaljevanje moje zagnanosti. Nekoliko pozneje pa me je za elektroniko zares navdušil Bogdan Vuk, ki trenutno dela v elektronskem laboratoriju v tovarni delovnih sredstev.-.
»Šola ti gotovo ni dala vsega znanja, ki ga kljub mladosti že imaš. Kje vse ga pridobivaš, od kod črpaš navdih za tako uspešne delovne poteze.«
»Najprej moram povedati, da v zvezi z znanjem le ni tako, kot je zastavljeno v tem vprašanju. To vedno znova ugotavljam, ko se pogovarjam s strokovnjaki, ki na področju elektronike veljajo veliko več kot jaz. Predvsem mi veliko pomeni pomoč »elektronskih mačkov«, Iskrašev Bogdana Vuka, Žarka Lestana, Igorja Kljuna ter Julijana Fortunata. Res mi razdajajo znanje in pomagajo pri reševanju problemov.«
»Tu na tvoji delovni mizi je vrsta instrumentov, naprav in drugih delovnih pripomočkov. Kaj se pogrešaš, kaj ti še manjka za bodoče delo in še večje dosežke?«
»Instrumentov in drugih pripomočkov ni nikoli dovolj. Predvsem nam sedaj manjka dober razvojni sistem za programe. Doslej sva z Igorjem Kljunom delala na sistemu, ki sem ga prinesel od doma, vendar je delo z njiiri počasno in ne ustreza za zahtevnejše aplikacije. Manjka nam tudi
nekaj terminalov, saj kmalu ne bo šlo več brez prikaza delovanja naprave na zaslonu. Ti terminali so sorazmerno poceni, zato se ne morem zadovoljiti z odgovorom, dani denarja zanje. Predvsem pa nujno potrebujemo PC »sokol«, katerega nabavo je delavski svet že odobril, vendar se spet zatika pri ne vem katerih formalnostih. Tega bi rabili za urejanje dokumentacije.«
»Koliko prostega časa na primer doma porabiš za izpopolnjevanje v tej zahtevni stroki in kako drugače izrabljaš prosti čas?«
»Prostega časa praktično nimam. Ko pridem domov z dela, je treba postaviti to in ono, ko pade mrak pa se posvetim elektroniki. Velika ovira pri tem pa je, da moram delati na že »rahitičnem« commodorju. Zelo rad bi prišel do razvojnega sistema, ven-
dar je tu posredi le en problem — finančna sredstva. Sicer pa poslušam rad glasbo, tudi zaplešem rad, občasno pa sedem tudi za bobne.«
»V Avtoelektriki in pri vas v TOZD deluje tudi mladinska organizacija. Si vključen vanjo, oz. poznaš njeno delo in njene cilje?«
»Da, sem član predsedstva mladine v naši TOZD. Njeno delo mi je poznano, cilji pa so jasno zapisani na oglasni deski pred Kulturnim domom v Novi Gorici. Naj jih ponovim: Tudi mladi bodo lahko pomagali tej družbi, a družba noče pomagati mladim. To-da prej, ali slej bo potrebno poslušati tudi golobradce. Samo da ne bo takrat prepozno.«
Vojko, upajmo da ne in hvala za odgovore!«
Marko Rakušček
Vojko Blažič
Velike zasluge, da poteka proizvodni proces kar najbolj nemoteno imajo v vsaki delovni organizaciji tudi vozniki viličarjev. Ob vsakem trenutku morajo biti na razpolago in dostaviti ob tekoči trak, ali proizvodno linijo potrebne podsestavne dele, oskrbeti morajo stroje s težkimi obdelovalnimi materiali, prestaviti ta, ali oni zaboj, odpeljati končne izdelke v skladišče, jih ob priložnosti naložiti na kamion itd. Tako je tudi v Iskri Avtoelektriki Nova Gorica. Kar 32 voznikov (podatki so le za TOZD v Šempetru) upravlja s prav tolikimi motornimi in baterijskimi viličarji, nam je povedal Mojmir Maraž, vodja transporta v tovarni delovnih sredstev, kamor sodijo »karisti«, kot jih v domačem_žargonu imenujejo. Med temi sta tudi David Bončina in Aleksander Škrlj. Nasmejana in prešerne volje kot na našem posnetku, sta vedno na voljo, doslej sta prepeljala že na stotine ton materialov, oba pa vozita za potrebe tovarne generatorjev in elektronike. Srečno vožnjo vama in vsem ostalim še naprej!
M. R.
Iskra
Iskra Videomatika, p.o., Industrija televizijskih aparatov, videoakustičnih naprav in sistemov.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela, oz. naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
administratorja
Pogoji: poklicna (IV.) ali srednja (V.) izobrazba administrativno upravne smeri, zaželene delovne izkušnje
KV kuharico
Pogoja: IV. stopnja smer kuhar, 1 leto delovnih izkušenj
kuhinjsko pomočnico
Pogoja: II. stopnja strokovne izobrazbe, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, opravljen tečaj iz higienskega minimuma
Dodatne informacije dobite po telefonu: (061) 50-968.
Pisne ponudbe z dokazili pošljite kadrovski službi DO Iskra Videomatika, 61117 Ljubljana, c. Andreja Bitenca 68 v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Iskra SOZD
Spremeniti odnos do dobrin i
V začetku aprila je v Škofji Loki potekal seminar »Osnove razreševanja ekološke problematike v OZS SOZD Iskra«. To prvo, če ga imenujemo nekako ekološko-izobraževalno srečanje, ki se ga je udeležilo 26 Iskrinih delavcev, je skušalo ponuditi širok pregled problemov in težav, ki lahko nastanejo v organizacijah združenega dela in prikazati osnovne pristope reševanja ekoloških problemov na posameznih področjih. Poleg tega pa so se udeleženci seznanili tudi s tekočo politiko, ki jo na področju varstva okolja uvaja republiška uprava.
rešitve in v skladu z možnostmi planirati morebitne potrebne sanacije.
2)	Sodelovati z investicijskimi službami, ki načrtujejo nova vlaganja v revitalizacijo tehnologije. S tem bomo preprečili pojavljanje novih problemov, oz. drugače povedano delati na preventivi.
3)	Naše delovanje po zgornjih dveh točkah ne bo učinkovito, ce
Predavatelji in teme seminarja dr. Zdravko Petkovšek s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je predaval o varstvu zraka, dr. Peter Novak s strojne fakultete je predstavil varčevanje z energijo, dipl. ing. z Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij je govoril o hrupu, dr. Kazimir Tarman iz Beiotehniške fakultete je predaval o ekosistemu, človeku in tehnologiji, dr. Ivan Marušič z Biotehniške fakultete je predstavil krajinske vidike urejenosti okolja, dr. Milan Dular in mag. Janez Sever s Kemijskega inštituta Boris Kidrič sta predavala o varstvu voda, dr. Jože Marsel s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo je govoril o Analitiki v okolju,, glavni republiški vodnogospodarski inšpektor dipl. ing. Miloš Turk je predstavil inšpekcijski nadzor pri varstvu voda, glavni republiški sanitarni inšpektor dr. Meta Macarol — Hiti je predavala o zdravstvenih vidikih ekologije, vodja raziskovalne enote na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič dr. Viktor Grilc je v referatu opozoril na problematiko posebnih odpadkov, dipl. geog. ekon. Anton Peterle z Zavoda SRS za družbeno planiranje je spregovoril o varstvu okolja v sistemu planiranja, pomočnik predsednika Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora mag. Fedor Černe je podal informacijo o stanju razreševanja problematike onesnaževanja okolja, dr. Primož Gspan z Zavoda za varstvo pri delu je predstavil delovno okolje, mag. Svetozar Polič z Inštituta Jožef Stefan je udeležence seznanil z nevarnimi snovmi v okolju in dipl. ing. Marijan Štraus, samostojni svetovalec področja za raziskovalno dejavnost in kvaliteto SOZD Iskra je predstavil vpeljavo sistema za varstvo okolja v SOZD Iskra.
Že zadnja Iskrina problemska konferenca o varstvu okolja je med vrsto sklepov sprejela obveznost za izobraževanje in vzgojo strokovnega kadra ekološkega profila, ki je sestavni del naloge Vpeljava sistema za izvajanje varstva okolja v SOZD Iskra. Izobraževalni program je namenjen Iskrinim delavcem, ki že ali bodo sodelovali v vseh fazah Vpeljave sistema varstva okolja v SOZD Iskra pa tudi ostalim, ki so kakor koli vključeni v varstvo okolja in človeka, kot so razvojniki, tehnologi itd. Teme in vsebina izobraževalnega programa so prilagojene predvsem delavcem nasledpjih strok: varnostnim inženirjem, elektrotehnikom, strojnikom in kemijskim tehnologom. Ta oblika usposabljanja delavcev naj bi postala stalna in se razširila v skrajšani obliki tudi za vodilne kadre in posebej še za razvojnike.
V nadaljevanju prispevka si le na kratko osvetlimo potek in cilje dolgoročne naloge Vpeljava sistema za varstvo okolja v SOZD Iskra, ki je bila tudi ena izmed tem, s katero so se seznanili udeleženci strokovnega seminarja v Škofji Loki.
Pereči ekološki problemi, s katerimi se je SOZD Iskra soočala v preteklem obdobju (PCB Semič, razlitje petroleja v Stegnah, problematika nevarnih snovi in posebnih odpadkov) so v Iskri sprožili pobudo za saniranje ekološkega stanja po DO In TOZD materialne prozivodnje. Ti ekološki spodrsljaji so v upravnih postopkih in javnih občilih doživeli odmeve, ki kvarno vplivajo na image asociacije Iskre. Če odmislimo nekatere neobjektivne interpretacije dogodkov, je začudenje strokovne javnosti razumljivo, saj ob uspehih, ambicijah in nosilstvu nekaterih razvojnih projektov, moramo biti v SR Sloveniji tudi med prvimi, ko je na področju DELAVEC - OKOLJE - UPORABNIK potrebno nekaj storiti in s tem prispevati k naporom družbe, da se stanje izboljša v smislu operacionalizacije družbenega dokumenta: »Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije 1986— 1990«.
Policentrični razvoj Iskre je bil od začetka 60. let naprej tak, da smo našo tehnologijo, oz. proizvodne programe iz industrijskih središč prenašali na takrat nerazvita področja, ki so šele pozneje nekatera postala ekološko sporna zaradi njenih danosti, ali naše tehnologije. To se je dogajalo še v eri povojne
industrijalizacije, ki je povzročila sicer dvig materialnega standarda, a hkrati vse večje obremenjevanje sicer skromnih naravnih danosti in njeno degradacijo, česar nismo ne mi in ne upravni organi predpostavljali. Stanje se je začelo izboljševati šele z vključevanjem ustanovljene skupine SEPO pri Institutu Jožef Stefan, ko je naše investicijske programe ocenjevala tudi z vidika posega v okolje.
Te ugotovitve sta vodila KPO SOZD Iskra in Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela pri DS ŠOZD Iskra, da se celovito pristopi k vpeljavi sistema varstva okolja v naši asociaciji. Akcija seje vgradila in se financira iz združenih sredstev po določilih srednjeročnega plana SOZD Iskra 1986 — 1990. Izvajanje projekta bo trajalo 5 let in je razdeljen na štiri faze. Domicil programa je v področju za raziskovalno dejavnost, kvaliteto in ekologijo SOZD Iskra, samoupravno pa sodi pod odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela pri DS SOZD Iskra.
Ker nimamo dovolj lastnih sil, smo na osnovi Samoupravnega sporazuma, ki ga imamo sklenjenega z Inštitutom Jožef Stefan, pridobili njegovo skupino SEPO, da nam 5-letni program strokovno vodi. Naloga je interdisciplinarna, zato v strokovni skupini po potrebi sodelujejo še: Katedra za krajinsko arhitekturo pri Beotehniški fakulteti, Fakulteta za naravoslovje in tehno-logijo-Kemijski institut Boris Kidrič, Toplarna Ljubljana, Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij Ljubljana, Zavod SRS za varstvo pri delu Ljubljana, Fakulteta za strojništvo, Hidrometeorološki zavod SR Slovenije in Geološki zavod Ljubljana.
Seveda pa ne bo uspeha, če ne bodo po DO in TOZD aktivno sodelovali zadolženi strokovni delavci, da projekt realizirajo in ga v nadaljevanju, ko bo projekt zaključen, kontinuirano inovirajo.
Cilji projekta: »Vpeljava sistema za izvajanje varstva okolja« so generalno naslednji:
—	vpeljati funkcionalen in učinkovit ekološko varstveni sistem po Iskrinih DO in TOZD materialne proizvodnje
—	dolgoročno ugotoviti ustrezno ekološko stanje v vseh DO in TOZD s tem, da se sistem dograjuje in naveže na informacijski sistem
—	v okvirih SOZD in DO zagoto-
viti kvaliteten strokovni kader, ki bo sposoben uporabljati, vzdrževati in razvijati sredstva ekološko-varstve-nega sistema
—	doseči s tem istim kadrom določeno samostojnost pri reševanju problematike varstva okolja
—	ugotovitve uporabiti pri srednjeročnih in dolgoročnih razvojno-planskih dokumentih SOZD, DO in TOZD.
Da te cilje dosežemo, moramo že v času trajanja projekta, torej do leta 1990, delovati na naslednjih toriščih dela:
1) Izvajati po terminskem planu projekta vse aktivnosti, s čemer bomo ugotovili zatečeno stanje in skupaj s skupino SEPO poiskati
se ne bo po DO in TOZD formirala adekvatna ekipa, ki bo znala usklajevati in usmerjati vse akcije poslovnega procesa za izboljšanje stanja na področoju DELAVEC — OKOLJE — UPORABNIK. Niti čas niti finančna sredstva niso toliko pomembna kot kadri, ki bi naloge prevzeli in izpeljali. Če teh kadrov še nimamo, si jih moramo pridobiti s štipendiranjem, ali dodatnim šolanjem. Na tem področju pričakujemo prispevek tudi od poslovodnih delavcev.
Kot smo že v uvodu omenili, se je tridnevnega seminarja v Škofji Loki udeležilo kar 26 delavcev iz posameznih Iskrinih delovnih in temeljnih organizacij. Zanimanje za se-
Seminarja so se udeležili: Mitja Fortič iz Iskre Commerce, Ana
Stupinšek in Anton Rovtar iz Elektromotorjev, Milka Gošič-Zdravkovič, Franc Lorger, Dunja Gregorič in Antonija Kunej iz Elektrozvez, Ernest Sihur in Friderik Veber iz Elementov, Feri Ošlaj iz Kibernetike, Alojz Ramuta iz Kondenzatorjev, Albin No-však iz Mikroelektronike, Zdravko Gubanec iz Servisa, Peter Mihelič, Marija Zupan, Štefan Dežman, Iva Lampič, Tina Ručigaj, Miroslava Stular, Marija Fabjan, Marija Stemberger, Franc Pelko, Janez Ločniškar in Franc Čarman iz Telematike, Peter Frkal iz Videomatike, Rajko Panjtar iz Zmaja in Zvonimir Lukič iz Avtomatike.
redno t človekovega okolja
Sklepi
Udeleženci problemske konference o varstvu okolja ugotavljamo, da je problematika varstva okolja premalo prisotna v naših delovnih procesih, v naših pripravah planskih dokumentov Inv naših odnosih z družbeno političnimi skupnostmi, v katerih delujemo.
Zato dajemo strokovnim službam, samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam v Iskri, pristojnim upravnim organom ter strokovnim institucijam naslednje pobude:
1. Ukrepi v okviru SOZD



1 6 Kadrovske službe v DO na
raževanja v smeri specializacij	,
ekološko problematiko.___ L ..........n ||fl|	skozi
Sj^^s.ilulu Jožef S,etan, KemCm instit^u Bons^r^
jninar Osnove razreševanja ekološke problematike v OZD SOZD iskra je bilo zelo veliko, zato so se organizatorji odločili, da bodo strokovni seminar še večkrat ponovili, naslednje srečanje Iskrinih ekologov pa bo že od 25. do 27. maja v Ljubljani.
Na aprilskem srečanju so sode-iovali znani strokovnjaki iz različnih slovenskih institucij in ustanov tako, da so se udeleženci strokovnega usposabljanja seznanili z vrsto področij varstva okolja, kot so krajinski vidiki urejenosti okolja, varstvo zraka in vode, analitika v okolju, tehnologija in okolje, varstvo okolja v sistemu planiranja, zdravstveni vidiki ekologije pa informacije o stanju razreševanja onesnaževan-la okolja in vpeljava sistema za varstvo okolja v SOZD Iskra.
S strokovne plati posameznih Predavanj in tem bomo poročali iz tajskega srečanja, to pot pa se le aa kratko dotaknimo nekaj uvodnih uesed samostojnega svetovalca na področju za raziskovalno de-
javnost in kvaliteto SOZD Iskra Marijana Štrausa.
»Delo, ki ga vi sedaj uvajate v svojih organizacijah združenega dela, to je inventarizacija zatečenega stanja, je nekaj novega. Tega do sedaj v Iskri nismo počeli, ker smo še do pred kratkim v naših razvojnih dokumentih pisali, da je naša tehnologija ekološko čista m energetsko nezahtevna. Zgoditi se nam je moral nesrečni slučaj v Semiču, da smo začeli kritično gledati na naše programe in zanje uporabljene materiale, energijo, uporabljeno tehnologijo in nato, kaj se godi z našimi izdelki, ki končajo po eksploatacijski dobi na smetišču.
V Sloveniji in Jugoslaviji smo prvi, ki smo si v srednjeročni plan vpisali nalogo operacionalizacijo družbenega dokumenta »Dogovor o temeljih družbenega plana SR Slovenije 1986—1990.« V njem je varstvo okolja vzpostavljeno kot imperativ nadaljnjega gospodarskega razvoja. Posledice hitre indus-
Iskrin izobraževalni center, ki je bil tudi eden od organizatorjev seminarja, je med udeleženci izvedel kratko anketo, v kateri so slušatelji povedali, da so bile teme v izobraževalnem programu dokaj aktualne in smiselne, da so pridobljena znanja uporabna, da so predavatelji dokaj nazorno podajali snov in, da so slušatelji v razpravah poglabljali svoja znanja. Skoraj vsi pa so bili nezadovoljni zaradi tega, ker ni bilo pripravljenega gradiva.
Nekateri so predlagali, da bi morali v naslednjih seminarjih temeljiteje organizirati povezavo med predavatelji in udeleženci v obliki pogovorov, oz. izmenjave mnenj, teme v razpravah pa naj bi izbirali udeleženci. Strokovnjaki, ki so predavali pa tudi drugi bi morali tesneje sodelovati s proizvodnimi obrati in teoretične Izkušnje bolj prenašati na prakso In obratno.
trializacije in urbanizacije v preteklosti in danes zastarelih proizvodno, energetsko in surovinsko zahtevnih proizvodov se v Sloveniji že kažejo v nenehnem slabšanju kakovosti okolja in onesnaženosti naravnih virov, ki je marsikje že doseglo kritično mejo. V Sloveniji čutimo, da nam takšno stanje v nekaterih okoljih že omejuje nadaljnji gospodarski razvoj, škodljive posledice pa se kažejo, tako na zdravju, kot na življenju ljudi. Spremeniti se bc moral družbeni odnos do dobrin in vrednot človekovega okolja, od nakazane politike v srednjeročnem planu Slovenije pa je potrebno preiti k dejanjem. Zato potrebujemo novo strategijo razvoja pa tudi novo kulturo upravljanja in obnašanja. Tukaj stojimo še čisto na začetku poti. Kar smo zanemarjali 45 let našega razvoja, ni mogoče popraviti v enem srednjeročnem obdobju, ker za to nimamo, niti dovolj znanja, niti dovolj denarja.
V Iskri smo se v preteklih obdobjih vedno hvalili, da smo vodilni na mnogih področjih našega delovanja. Ker Iskra v Sloveniji ustvarja nekako pet odstotkov narodnega
dohodka, moramo in smo dolžni zato nekaj narediti in zavestno delovati na naslednjih področjih:
1.	naše sedanje stanje moramo prilagoditi predpisom in zakonodaji
2.	v času trajanja projekta Vpeljava sistema varstva okolja v SOZD Iskra moramo usposobiti kadre s pomočjo dodatnega izobraževanja m štipendiranja, da bo načrtovani sistem čimbolj učinkovit, hkrati pa bo obvladoval:
a)	vsak novorazvit izdelek in nova tehnologija morata biti prilagojena okolju
b)	vse novo načrtovane investicije morajo že pri koncipiranju in v načrtovani idejni rešitvi upoštevati vse predpise o varstvu okolja
c)	potrebno bo navezati stike z lokalnimi upravnimi organi in pomagati družbenopolitičnim skupnostim, kjer se naše OZD nahajajo, pri operacionalizaciji njihovih planov za izboljšanje stanja v okolju
Le v teh aktivnostih vidim možnost, da si pridobimo nazaj omajano zaupanje in dosežemo rehabilitacijo po teh nekaj spodrsljajih, ki smo jih v preteklosti doživeli.«
Pripravila VŽ
Seminarja v Škofji Loki se je udeležil tudi predsednik Iskrinega Odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela Alojz Ramuta, ki nam je ob tej priložnosti povedal:
»Izvedba seminarja pomeni delno realizacijo sklepa problemske konference Ekološki dan Iskre in hkrati izvedbo ene izmed aktivnosti druge faze projekta Vpeljava sistema varstva okolja, katerega sedaj izvajamo po sprejetem terminskem planu projekta.
To je prvi seminar te vrste v Iskri in zato ga lahko imenujemo osnovni, ker je koncipiran tako, da slušateljem nudi enciklopedičen pregled celotne problematike varstva okolja v širši družbi in celotni Iskri. Iz predavanj na seminarju je bilo razvidno, da je področje delovanja interdisciplinarno in, da bo potrebno poleg nadaljevanja splošnih tem organizirati še specifične seminarje po ožjih temah za sodelavce Iskre, ki so v delovnih in temeljnih organizacijah zadolženi za varstvo okolja, grupiranih po tehnologijah. Ko smo na Odboru za varstvo pri delu in humanizacijo dela obravnavali načrt aktivnosti za varstvo okolja za letošnje leto, smo imeli pred seboj le cilj, da naše sodelavce, ki se neposredno ukvarjajo s to problema- -f/ko, ustrezno izobražujemo in usposabljamo. Pokazala pa se je tudi potreba, prav zaradi interdisciplinarnosti tematike po načrtu in izvedbi seminarjev za delavce v razvojnih, tehnoloških, nabavnih, organizacijskih službah itd. Morda ne bi bilo odveč organizirati tudi kratek informacijski povzetek, v obsegu ene do dveh ur za naše poslovodne delavce v obliki okrogle mize, glede zakonodaje, inšpekcijskega nadzora, problematike posebnih odpadkov in varstva okolja v sistemu planiranja,
Na seminarju smo obdelali 16 tem z različnih področij varstva okolja. Predavanja so bila kvalitetna, saj so jih podajali znani strokovnjaki. Organizatorju lahko zamerim le to, da ni priskrbel gradiva in ga izdal v obliki zbornika, še pred pričetkom seminarja. Ker je bil seminar omejen zaradi velikosti seminarske sobe, predlagam, da organizator predhodno priskrbi omenjeno gradivo in šele takrat organizira ponavljalni seminar še za druge slušatelje.
Seminar je imel še drugotni pozitiven učinek in ta je, da smo se srečali delavci Iskre, ki delujemo na enakem področju dela. V prostem času smo se bolj spoznali in med seboj navezali stike, kar je vsekakor dobrodošlo za naše nadaljnje delo. Izkoriščam to priložnost, da tudi jaz pozivam sedanje in bodoče udeležence seminarja, kot je to storil že Marijan Štraus iz SOZD Iskra, da javijo svoje vtise in hotenja za organizacijo prihodnjih seminarjev na Izobraževalni center SOZD Iskra.«
	
^•17., 9. maj 1988	11. stran
Iskra Kibernetika
Uspešno poslovanje Tovarne mehanizmi
Tovarna mehanizmov v Lipnici je v prvem trimesečju uspešno izpolnila proizvodne načrte. Načrt skupne proizvodnje je presegla za dobre tri odstotke. Spodbuden je bil tudi izvoz, ki je za več kot 50% večji kot v lanskem I. trimesečju; konvertibilni izvoz je večji celo za 56%. Letošnji načrt predvideva 1,8 milijona dolarjev izvoza, v prvem trimesečju so izvozili že za 670 tisoč dolarjev izdelkov. Ti rezultati so v ekonomskem pogledu zelo pohvalni, saj bi brez izvoza imeli težave z zaposlitvijo delavcev.
»Nenehna prizadevanja Tovarne mehanizmov za posodabljanje proizvodnega programa so osnova za tako uspešno prodajo na tujem trgu«, je povedal ing. Damijan Hafner, direktor TOZD Mehanizmi. »Z lastnimi razvojnimi strokovnjaki in v sodelovanju z Razvojno-raziskovalno enoto v delovni organzaciji ter z zunanjimi institucijami smo v zadnjih petih letih razvili nekaj povsem elektronskih izdelkov. Skoraj vse klasične izdelke plemenitimo z elektroniko, brez katere si sedanje proizvodnje ne moremo več zamišljati.«
Novi, sodobnejši izdelki bodo v Upniški Iskri delavcem zagotovili socialno varnost, uspešen razvoj in premagovanje težav v letošnjem in prihodnjem letu.
Tovarna mehanizmov sodi med največje svetovne proizvajalce impulznih števcev. Zaradi prodora elektronike proizvodnja števcev telefonskih impulzov že upada, zato v Mehanizmih skrbijo za uspešno razvojnotehnološko dejavnost in namenjajo sredstva za učinkovit razvoj novih izdelkov, ki bodo ustrezali tudi za prodajo na zahtevno tržišče, Letos so v Mehanizmih dobili prvo naročilo iz ZDA za 10.000 impulznih števcev. V nekaj mesecih bodo razvili in začeli izdelovati izpopolnjeno izvedbo števca, ki bo povsem ustrezala zahtevam ameriškega trga.
Za izvoz so še vedno zanimivi časovni števci. Razvili so celotno paleto teh izdelkov, ki so povsem enakovredni izdelkom tujih proizvajalcev.
Pogoj za uspešne izvozne posle je izredna prilagodljivost razvoja in proizvodnje tržnim zahtevam. V Tovarni mehanizmov spodbujajo organizi-
ranost, ki zagotavlja kratek odzivni čas na naročila tujih kupcev in hitro prilagajanje tržnim, tehnološkim in razvojnim spremembam v svetu. Vse pomembne funkcije in kadrovske zmogljivosti morajo biti podrejene temu cilju. Odvečna administracija, ki je v Iskri ni malo, samo duši takšna prizadevanja temeljnih organizacij, širši pristop je potreben le pri večjih projektih skupnega pomena.
Kvarčni urni mehanizem QM
Domači proizvajalci baterijskih ur so morali še do nedavnega vsako leto uvoziti okrog 150.000 kvarčnih urnih mehanizmov. Plod razvojnih prizadevanj Iskre v Lipnici je domač kvarčni urni mehanizem QM. Zlatarna Celje se je že odločila zanj. Tudi ostali proizvajalci se bodo verjetno preusmerili na domače izdelke. S tem bi lahko letno prihranili ca. 600.000 mark.
Ste kdaj želeli popraviti stensko uro, ali celo izdelati novo? Kvarčni urni mehanizem QM s kazalci in navodili za montažo lahko kupite v vseh Iskrinih
Zakaj bi kupovali novo stensko uro — kupite le Iskrin urni mehanizem, ostalo lahko naredite sami
SEZAM lahko uporabljamo kot varnostni sistem, zapisovalnik delovnega časa in kot nadzorni sistem
Iskra
Iskra Videomatika, p. o., Industrija televizijskih aparatov, videoakustičnih naprav in sistemov
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela oz. naloge s polnim delovnim časom za nedoločen čas:
vodja računalniškega centra
Pogoji: visoka izobrazba (VII/1) računalniške, organizacijske, strojne, elektro, ali matematične smeri, znanje programskih jezikov COBOL, FORTRAN, PASCAL in aktivno znanje angleškega jezika, 4 leta delovnih izkušenj
organizatorja projektanta
Pogoji: visoka izobrazba (Vll/1) računalniške, ali organizacijske smeri, aktivno znanje angleškega jezika, 3 — 4 leta delovnih izkušenj
programerja aplikacij
Pogoji: visoka izobrazba (Vll/1) računalniške, organizacijske, elektro, strojne, ali matematične smeri, znanje programskih jezikov COBOL, FORTRAN, PASCAL in aktivno znanje angleškega jezika, 3 — 4 leta delovnih izkušenj Dodatne informacije dobite po telefonu (061) 52-797.
Pisne ponudbe z dokazili pošljite kadrovski službi DO Iskra Videomatika, 61117 Ljubljana, C. Andreja Bitenca 68 v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo pisno obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
trgovinah ter v Merkurjevi prodajalni Elektro-moto v Radovljici. Mehanizem stane le 20 tisočakov. Isk-raši ga bodo verjetno lahko kupili kar v tovarni, kjer bodo zanj odšteli nekaj dinarjev manj. Z malo spretnosti in domiselnosti si lahko izdelate lično številčnico — in ura je gotova. Cena stenskih ur se danes giblje med 55 vin 100 tisočaki, zato prihranek sploh ni majhen. Taka, doma narejena ura je lahko tudi dragoceno darilo za vaše svojce in prijatelje.
Programska ura
Drug zanimiv izdelek, ki bo prav tako nadomestil uvoz, je nova programska ura. Z njo lahko časovno programiramo delovanje električnih porabnikov do moči 3 kW.
Programska ura omogoča sodobno uporabo električnih aparatov. Poglejmo nekaj primerov: lahko krmilite delovanje bojlerjev, termo akumulacijskih peči, polnilnice akumulatorjev, pralnega stroja ipd. Morda ste pozabljivi in pogosto zamudite priljubljeno TV nadaljevanko? Z Iskrino programsko uro boste vnaprej predvideli vključitev televizorja, ali viedorekorderja ob določenem času. Tudi zanimive radijske oddaje si boste lahko posneli na magnetofon in jih poslušali, ko se boste vrnili z dela, ali izleta. Možnosti za uporabo programske ure je še veliko: osvetlitev akvarija, priprava toplih malic, krmiljenje centralnega ogrevanja, ventilatorjev in drugih naprav. Programsko uro lahko uporabimo tudi za večjo varnost stanovanja med dopustom: zvečer, ali ponoči nam za nekaj časa vključi, luči...
Programska ura z dnevnim in tedenskim programom
Za IMP Ljubljana je T ovarna mehanizmov razvi-
' ENEHNO PRILAGAJANJE TRGU
la posebno izvedbo programske ure za krmiljenje peči za centralno ogrevanje in drugih toplotnih naprav. Ta programska ura omogoča dnevno in tedensko programiranje vklopov m izklopov. Vgrajena baterija zagotavlja nemoteno delovanje tudi ob izpadu električnega omrežja.
SEZAM
Za kupce je vse bolj zanimiv tudi sistem SEZAM, ki ga izdeluje Iskra v Lipnici. Na letošnjem sejmu tehnike v Hannovru v ZRN je Iskra Kibernetika Predstavila delovanje izpopolnjenega sistema z novimi aplikacijami. Na sistem SEZAM so priključili video kamero z monitorjem za kontrolo vstopa ter alarm s fotocelico.
Sistem SEZAM lahko uporabljamo kot:
—	varnostni sistem,
—	zapisovalnik delovnega časa,
—	nadzorni sistem (kombinacija varnostnega in zapisovalnega sistema.
Sistem v osnovi sestavljajo: centralna računalniška enota, čitalniki (na centralno enoto jih lahko Priključimo 16), tiskalnik in razpoznavne kartice (do 1.024 kartic na sistem).
Osnovna prednost sistema SEZAM je brezkon-taktno razpoznavanje kartic. Sistem omogoča odpiranje vrat in nadzor posebnih prostorov, ali strojev, zapis prihodov, odhodov, ali prehodov vrat, računalniško obdelavo podatkov, shranjevanje vseh podatkov v pomnilni enoti ter izpis podatkov na tiskalniku za posameznike in skupine. Podatke lahko obdelujemo tudi na dodatnem računalniku (npr. za obračun osebnih dohodkov). Ob izpadu električnega omrežja SEZAM nemoteno deluje dve do tri ure, za daljše prekinitve mora uporabnik zagotoviti akumulator, ali agregat. Podatki niso izgubljeni, saj ostanejo zapisani na disku.
SEZAM omogoča tudi učinkovitejši nadzor nad
gibanjem delavcev, beleži zamujanje, neupravičeno zadrževanje v objektu ipd. V današnjem času, ko je storilnost zelo pomemben dejavnik uspešnega poslovanja, lahko s sistemom SEZAM brez varnostne službe izboljšamo delovno disciplino in odnos ljudi do dela.
Cena sistema SEZAM za ca. 500 zaposlenih je 10 do 12 milijonov dinarjev. Končna cena je seve-
da odvisna od števila čitalnih mest in drugih zahtev uporabnika. Iskra omogoči kupcem tudi usposabljanje za uporabo sistema. Nekaj sistemov je Iskra že prodala domačim kupcem, zaradi sodobne brezkontaktne razpoznave kartic pa je SEZAM zanimiv tudi za izvoz.
Alojz Boc Foto: Ivan Okršlar
Izvolili so nove samoupravne organe
V Iskri Kibernetiki so 21. aprila 1988 izvolili nove delegate delavskih svetov in odborov samoupravne delavske kontrole v DO in TOZD, člane skupne disciplinske komisije in delegate za samoupravne organe v SOZD Iskra in Iskra Banki. — Foto: Ivan Okršlar
Iskra Elementi
Iskra
na Leipziškem sejmu
V marcu je Iskra nastopila na tradicionalnem »Leipziškem sejmu« v Nemški Demokratični Republiki. Na tem razstavnem oknu tehničnih dosežkov, med svetovi različnih političnih teorij o družbeni ureditvi, je nastopilo 9000 razstavljal-cev iz 100 dežel sveta na skupni moto »Za trgovino odprto v svet in tehnični napredek«
Sejem je odprl generalni sekretar ZK in predsednik državnega sveta Erich Honecker ob množici ministrov in gostov.
Poleg največje partnerice NDR, same SSSR, so bili veliki razstavljale! Čehi, Poljaki in Madžari, drugo najpomembnejšo skupino so tvorile firme iz razvitega kapitalizma Finska, Belgija, Zahodna Nemčija, Francija, Anglija, Avstrija in Švica itd. Jugoslavija pa je dobila svoje mesto tam kot jo razvrščajo na kolektivnih razstavah, med Vietnamom, Kitajsko, Severno Korejo, Ciprom in Albanijo, Nikaraguo, Kubo, Irakom in VDR Jemenom.
Iskra je nasprotno nastopala v hali 15, kjer si je pridobila prostor med elito vzhodnonemških VEB kot so ROBOTRON, RFT, Kera-mische VVerke Hermsdorf nad kapitalističnimi velikani Siemensom, Boschem, Tektronixom, Phillipsom in drugimi, kar na dveh stojnicah, z ločeno Iskra Delto s Partnerjem in Triglavom ter sistemsko ponudbo. Večji stand, manj impozanten od tistega iz prejšnjih let, so zasedale z eksponati Iskra Merilna Elektronika Horjul s kopico novosti, DO Elementi z hibridi, potenciometri, upori, filtri, transformatorji in jedri, keramičnimi kondenzatorji, magneti, varistorji in piezo elementi, Avtomatika, Kibernetika, Kondenzatorji in Elektromotorji iz Železnikov. Na sejmu je Iskra poglobila gospodarsko in znanstveno tehnično sodelovanje na številnih področjih. Precejšnje zanimanje je vzbudila demonstracija sistema IPK in tamponski stroj, s tiskanjem pozdravov iz Leipziške-ga sejma ter instrumenti za ekologijo, predvsem cianidni analizator. Zadnjega bi v SEV potrebovali v procesni tehniki ob proizvodnji umetnih vlaken in pri luženju zlata, kjer se je potrebno spopasti z zelo nizkimi koncentracijami strupenih cianidov. Alarm za prisotnosti cianida mora biti hiter, hitrejši kot bi bila možna zastrupitev.
julij in avgust, z drugimi besedami to pomeni, da lahko pričakujemo izpad realizacije vsaj enega trimesečja (cca 1. mio. dolarjev v eno smer!).
Pri merilni elektroniki prav tako ni zagotovljen yu-uvoz (Balkani-ja) v zadostni meri. Za II. polletje tako še nismo prejeli pričakovanih naročil, ker KCZ od ministrstva za E/E in ZT nima potrjenih finančnih sredstev.
s
P
d
s
n
n
P
k
i;
n
tl
O teh problemih je bilo govora ob obisku državne delegacije,	'
pod vodstvom zveznega sekre-	^
tarja za ZT —Nenada KREKIČA,	r
na našem štandu. S strani vseh	t(
predstavnikov delovne grupe	6
E/E je bil poudarjen osnovni problem—zahteva NDR po razmer-	[:
ju menjave vsaj 1:1,5 v njihovo korist, medtem ko je naša zahteva menjava v razmerju 1:1.	c
Tov. Krekič je podprl naše zah- s teve, kot pa smo izvedeli pozneje, f je na razgovorih z NDR partnerju naslednji dan izjavil pripravlje-	-
nost jugoslovanske strani, da se menjava v okviru grupe E/E odvi-ja v razmerju 1:1,5 v korist NDR!? Komentar je odveč.	j(
Brez dvoma so imeli kaj poka-	f
zati avstrijski VOEST Alpine,
AEG Teletunken, Krupp, MAN, Thyssen, Brovvn Boveri in številna druga znana imena. Japoncev je kar mrgolelo.	[
Tako se je Iskra dostojno predstavila v tematiki z naslovom »Integrirna merna — preiskuše-valna in regulacijska tehnika — pot k dvigovanju zmogljivosti«. Le-ta je bila v središču tehničnih rešitev, ki jih je sejem predstavljal s pomočjo računalniške tehnike, mikroelektronike in avtomatizacije v povezavi med proizvajalci in kupci.
Poslovni del sejma (pogodbe/naročila) lahko ocenimo kot nezadosten. Težave v menjavi NDR/SRFJ so kot kaže dosegle svoj vrh. Praktično z nobenim partnerjem ni možen razgovor o izvoznih poslih, v kolikor nimaš predhodno zagotovljeno uvozno pokrivanje. Pri tem pa so prav tako težave, saj interesantnega blaga in takega, ki ga potrebujemo, običajno ne dobimo, ali pa le v manjših količinah.
Na sejmu smo sicer sklenili-. več pogodb manjših vrednosti, ostaja pa dejstvo, da so najslabši izgledi za dva ključna posla — kooperacija na NNT in izvoz merilne elektronike. Pri prvem se že nekaj časa vlečejo problemi prodaje na yu-trgu, kar pomeni, da partnerji zaradi obstoječih zalog nismo v stanju dati naročil za II. polletje in zato obratno ne moremo potrjevati njihovih potreb za III. in IV. trimesečje 88. Žaradi teh težav smo podaljšali dobavne roke iz prvega polletja v mesec
Nagrajenci za sodobni design	r
pa so bili SR4 CNC iz strojnega < kombinata »7 Oktober« Berlin; 16	j
bitni osebni računalnik v modularni izvedbi iz Robotrona Dresden, mikropipeta tip 5000 za merjenje tekočin od HLT-PLAST-OMED iz Poljske, Mitsubishi Elek-ctric C. Japonska za barvni televizor s posebno površinsko končno obdelavo in funkcionalnostjo v estetiki in R. Bosch iz Zah. Nemčije za potisni vrtalnik z izvedenimi podrobnostmi.
Zlate sejemske medalje so prejeli ILKA sistemska rešitev zamrzovalnih naprav za ledene bob in sankaške steze v Calgary-ju, dielektrični spektrometer iz SSSR, naprava za merjenje emisije prahu iz Poljske, sistem za varjenje iz Avstrije, računalniško vodena naprava za izdelavo rotorja pri majhnih motorjih iz Švice itd.
Prav na Leipziškem sejmu smo srečevali številne jugoslovanske OZD, ki jih na najpomembnejših sejmih zahodne Evrope zaman iščemo med razs-tavljalci. Verjetno tam nimajo kaj pokazati.
Vendar se tehnološki zaostanki med vzhodnimi socialističnimi državami in razvitim svetom časovno manjšajo. Jugoslavija premnogokje že močno zaostaja za vzhodnoevropsko in daljnovzhodno ponudbo, pa čeprav iz nje odmislimo Japonsko. Zato tudi naslov v časopisu »Industrij-
ska Nemška Demokratična Republika izvaža prehrambene iz-i delke v agrarno Jugoslavijo« od-r seva le del pogledov drugih na našo stvarnost.
i V središču dogajanj na sejmišču je bil pred nedavnim odprti i	Pavilijon paradnega in vlečnega
konja NDR Kombinata Carl Zeiss 12 Jene, ves v kristalnem steklu in marmorju. Ta Iskrin, prek desetletja dober poslovni partner, z t	nad 55.000 sodelavci, je razstavl-
jal poleg ostalega celo paleto Preciznih mikroskopov in analiz-I nih instrumentov Specord, Su-j mal, UDR 6 in instrumente za fotogrametrijo. Hiter prodor v mikroelektroniko za vrhunske zahteve SEV je povzročil koncentracijo j fazvojnih kadrov na tem velikem Projektu in znova odprljskri mož-! nost razvojno-tehnološkega sodelovanja s KCZ na programih spektrototometrije, klasičnega i Programa iz Jene.
i
Med vrhunske dosežke s po-, dročja elementov iz Hermsdorfa,
: za kar je prejel nagrado sejma, sodi 1 M bitov zmogljiv mikročip dinamičnega spomina DRAM, ki j ie bil 3 leta nazaj hit razvoja na zahodu; za 4 Mbitnega sta združila razvojne sile Siemens in Philips. Prikazani so bili tudi senzorski merilni uporovni lističi in merilna tehtalna doza iz njih, ultrazvočni piezo senzorji itd. Naša Mikroelektronika v Jugoslaviji žal ne more računati z delčkom podobne politične in gospodarske Podpore operativne kakovosti kot ie bila nakazana zgoraj.
:	ERFOLG AUF
j	ILKA EIS
)
/
i
Tudi na klasičnih elementih SEV opažamo hitre premike v kvaliteti. Prav sodelovanje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo na osnovi največjih ugodnosti je tehnološke in kvalitetne možnosti proizvodnje približalo srednji stopnji kvalitete, po kateri je poznana Iskra. Ker pa v SEV cenovnih vprašanj ne rešujejo na zidanju stroškov, ko gre za izvoz na zahod, bodo naše pozicije v ZRN kmalu ogrožene. Tam naš status ni tako trden kot je med samimi Nemci.
Leipziški sejem daje s svojo ponudbo osnove za mnoga razmišljanja. Trdno drži pozicije, ker je takrat tudi obdobje in mesto za razdeljevanje uvoznih kvot po preverjanju razmerij uvoz/izvoz za posamezne VEB. Zato na sejmu podpisujejo vse važnejše pogodbe za tekoče leto ter so tako poslovni partnerji NDR prisiljeni nastopati na sejmu spomladi in jeseni. Zato pač nasvidenje v jeseni, izvoz v NDR je vedno dobrodošel.
Meja med vzhodom in zahodom s številnimi bunkerji, pregradami, strelnimi stolpi, brisanimi medprostori, bodečimi električnimi žicami, dolgimi birokratskimi postopki in carinskimi ogledali, s katerimi pregledujejo dno vozil, se je tokrat zdela kot privid. Pregrade v tehnološkem in gospodarskem sodelovanju vzhod-zahod so se znižale, za nas pa se poslovni prostor zaradi družbe, ki ceni inovativnost le z besedo, znova zmanjšuje.
Vladimir Murko
Iskra
Iskra Invest servis p.o.
Trg revolucije 3 61000 Ljubljana
Delavski svet Iskra Invest servis razpisuje v skladu s 23. in 24. členom statuta in določili družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
1. vodenje vzdrževanja
Pogoji: visoka, ali višja izobrazba strojne, ali elektro smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzdrževanja strojev in naprav, strokovne, poslovne in organizacijske sposobnosti.
2. vodenje inženiringa
Pogoji: visoka, ali višja izobrazba ekonomske, gradbene, ali ustrezne tehnične smeri, zaželen strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj na inženiring področju, strokovne, poslovne in organizacijske sposobnosti.
Pisne prijave'z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejemamo 15 dni po objavi v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov — Iskra Invest servis, organizacijsko in splošno kadrovsko področje, Poljanska 77 a, 61000 Ljubljana.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po sklepanju na DS.
Iskra Commerce_________________________
RAZPIS LETOVANJA
Delavke in delavci iz naše tržne delovne organizacije bodo lahko letos letovali tudi v krajih, kjer je Iskra Commerce kupila garsonjere in apartmaje oz. postavila prikolice.
Žal letos to ne bo možno v Gozdu Mrtuljku, ker je tamkajšnji avtokamp zaprt, tisti, ki raje preživljajo dopust v gorah pa se bodo lahko odločili za Krvavec. Vse druge kapacitete so ob morju, in sicer v avtokampih Solaris, Mareda, Polari, Sirena in Stupice, kjer so avtomobilske prikolice, poleg tega pa je IC nakupila v minulih letih tudi nekaj garsonjer in apartmajev v Maredi in v Miholaščici na otoku
Cresu.
Najprej k cenam:
Dnevna najemnina za prikolice:
Glavna sezona	12.000
Predsezona, posezona	8.000
Upokojenci IC	8.000
Ostali	25.000
Dnevna najemnina za apartmaje:
Glavna sezona	16.000
Predsezona, posezona	10.000
Upokojenci IC	10.000
Ostali	30.000
Vplačila nakazujete na blagajni IC oz. na žiro račun Iskra Commerce, Ljubljana, Žiro račun: 50101-601-18610 SSP — Počitnikovanje.
Plačilo najemnine je treba poravnati:
—	30% od vrednosti najemnine 1 mesec pred določenim terminom,
—	Ostalo 10 dni pred odhodom.
Termini za uporabo so desetdnevni, le tisti, ki se začne 21. julija in traja do 1. avgusta je enajstdneven.
Izmene se začenjajo prvega, enajstega, enaindvajsetega in le avgusta enaintridesetega.
Prijave za letovanje sprejemajo vaši poverjeniki do 15. maja. Prijavnica za uporabo počitniških zmogljivosti bo natisnjena v posebni brošuri, lahko pa se prijavite tudi drugače, vsekakor pa pisno.
Po slovenski transverzali
skoz] Trnovski gozd
m
I m
Izlet, ki ga bo organizirala Planinska sekcija Iskra Kranj v soboto 14. in nedeljo 15. maja 1988, smo vključili v program zaradi velikega zanimanja. Gotovo vas je še veliko, ki vam manjkajo žigi s tega dela poti.
V soboto ob 6. uri nas bo avtobus odpeljal izpred hotela Creina preko Vrhnike, Logatca, Črnega vrha do Predmeje. Od tu je 7 ur hoje, mimo Bavčarjevega zavetišča, Iztokove koče, preko Malih in Velikih Golakov, do planinskega doma Rudar na Vojskem, kjer bomo prenočili.
Drugi dan bomo šli v kočo na Hlevišah. Tam se bomo nekoliko odpočili in se nato spustili v Idrijo, kjer nas bo čakal avtobus. Hoje je 5 ur. V Kranj se bomo vrnili okoli 17. ure.
Ker na Golakih lahko pričakujemo nekaj snega, vsem priporočamo dobro obutev. Hoje je precej, vendar ni preveč naporna.
Izlet vodita Alojz Zelnik in Franc Ješe.
Cena izleta je 6.000,— din.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO do srede 11. maja.	Planinski srečno!
Planinski izleti v mesecu maju
Člane delovnih kolektivov DO Iskre iz Kranja, ljubitelje izletov in planin obveščamo, da PS-DO Iskre iz Kranja organizira v mesecu maju naslednje planinske izlete:
14. in 15. V.: Čaven—Goljaki—Vojsko—Idrija in 28. V.: Ljubelj—Preval—Begunjščica Razpisi za posamezne izlete bodo objavljeni v glasilu Iskra in na oglasnih deskah v DO, iz njih pa bodo razvidni vsi podatki o izletih.
Člane kolektivov DO-lskre obveščamo, da se prav tako lahko udeležijo izletov, ki jih v maju organizira matično PD iz Kranja;
30. IV. do 3. V.: Komna — turno smučanje 8. V.: Blegoš — spominski pohod 21. V.: Matajur
Razpisi za izlete matičnega PD bodo objavljeni v glasilu Glas, informacije pa lahko dobite tudi v pisarni društva, ali po telefonu 22823.
Vabljeni na izlete
Mali oglasi
Prodam kamero tip »Gvartz 5« — 16 mm — še neuporabljeno — novo, z zoom objektivom. Tel.: 064-22-221; int. 32-45. Pozdrave vam pošilja in vam želi še naprej tako uspešno delo pri sestavljanju našega glasila uslužbenec Iskre Kibernetike — TOZD Stikala — EKO — Janez Ciperle.
Soriška planina ‘88
Brako prikolico in šotor »Hvar« za štiri osebe, dobro ohrnajen, prodam. Informacije na tel.: 061-221-140, Perko.
Ugodno prodam odlično ohranjena dva plašča 3,50" x 10" z zračnicami za Brako prikolico. Tel.: 065 31-211 int. 435.
Prodam avto prikolico nosilnosti do 1000 kg — Ažman, Predoslje 31 a, 64000 Kranj. Telefon: Ažman, 22-221 int. 33-61.
Ugodno prodam navijalni stroj Aumann. Tel.: 064-22-221; int. 32-45.
M Zahvala \
Sodelavkam in sodelavcem v montaži števcev — trak E7 se iskreno zahvaljujem za spominska darila in lepe želje ob odhodu v pokoj. Vsem želim veliko delovnih uspehov in osebne sreče.
Angelca Rotar
Turni smuk za Cmirom
Konec tega tedna bo za Iskrine ljubitelje turnega smučanja, lahko bi rekli, vsakoletni osrednji dogodek — tradicionalni turni smuk za Cmirom. Letos bo to že njegova štirinajsta ponovitev, kot je znano pa ga organiziramo v spomin na pokojnega Juleta.
S posebnim avtobusom se bomo v soboto, 14. maja izpred dvorane Tivoli v Ljubljani ob 7. uri zjutraj odpeljali do Kovinarske koče v Krmi. Nato nas bo čakalo 6 ur hoje do Kredarice, kjer bomo prenočili. Naslednje jutro se bomo odsmučali mimo Staničeve koče in nato za Cmirom v dolino Vrat, kjer nas bo nas bo čakal avtobus.
Ne bo odveč, če zapišemo, da je izlet primeren tudi za tiste člane DO Iskra, ki ne smučajo.
Izlet bo vodila Breda Jančar, pri njej pa se tudi prijavite. Njen telefon je 556-141/506.	L
O
P
Ž
iJi
c/1
cr
.j
(3
cv'1	cc		
	a		
CZL	a n —>	CZ v	
, v	C3 D	a	cr
'o	o	u	O-
		c/1	0
O - O	o	O	
IV	o		
o	X-«- <\	P	ui
$
I
9I6V »N 3#sod?p Jnbjrw
aiipjaiui uoiunpojdan
vi
pmMftE t-EPB	‘l
TOV &	M	^
Štirideset Iskrinih planincev je prvomajske praznike v dneh od 22. aprila do 2. maja izkoristilo za vzpon na vrh Toubkal (4165 m) v gorovju Atlas v Maroku. Seveda so si ogledali tudi številne znamenitosti Maroka. O vsem tem nam bo daljšo reportažo napisal eden od udeležencev — Mitja Jesenovec. Objavljati jo bomo pričeli ževkra tkem. Tokra t pa objavljamo razglednico s pozdravi vsem Iskrašem, ki so jo naslovili na naše uredništvo.
s

)
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja urednik1 odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica," Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasik oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.