231. itnllta. V Ljubljani, v soboto 9. oktobra 1920. LIH. leto V fsha|a ▼sak dan popoldne, icvsetatl nedeljo lo prasstlke. Inse ratl: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 mtm višine 1 K, od 30 mtm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 m/m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 ml m K 3-—. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2'—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Uprvnisrvo „Slov. Naroda" in „Narodna Tiarama" Knaflova ulica št. 5, pritlično. — Telelon AL 304. Tel|a v „Slotenskl Narod v Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 180-— polletno ...... 3 mesečno..... 1 Ljubljani ja po posti t V Inozemstvo: celoletno • K 24 J-— polletno.......„ 120-— 3 mesečno M 60'— .......20 — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai poSljeio v prvič naročnino vedno SH^T P° nakaznici. Na samo nismcna naročili brez ooslaive denaria se ne moremo ozirati. 90 — 15- UrednUtvo .,Slov- Naroda11 Knailova ulica it 5, L nadstrop|e* Telelon stev. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno Irankovane. Rokopisov ne vra^a. Posamezna Številka velia 1 krono. Poštnina plačana v gotovini. flntanta zahteva nemoten plebiscit Pariz, 8, oktobra. Medzavezniški svet je naročil plebiscitni komi-ji v Celovru, da mora strogo paziti na to, da se plebiscit v coni A izvrši v redu in v določenem roku. Pod nobenim pogojem se rok za glasovanje ne sme podaljšati. V slučaju, da bi prišlo do nemirov, bo naročil medzavezniški svet naši vladi, da nemudoma vojaško zasede cono A do nekdanje demarkacijske črte. 0 usodi Celovca pa bo posebna komisija sklepala, eventualno se postavi razsodišče. Dva nova razglasa plebiscitne komisije. Iz Celovca poročajo: Plebiscitna komisija je izdala še dva razglasa. V prvem odreja komisija, da smejo na ozemlju, ki se nahaja pod njenim nadzorstvom, nositi orožje samo javni orožniki ter da imajo orožniki pravico, zapleniti orožje vsem drugim osebam. Osebe, K! nosijo orožje, bodo strogo kaznovane. V drugi proklamaciji poudarja plebiscitna komisija vnovič, da je glasovanje svobodno, neodvisno in tajno. Nadalje priporoča zopet red in mir. Naposled odreja, da smejo v soboto in nedeljo priti v glasovalno cono A samo take osebe, ki imajo glasovalio pravico. Na mejah bodo postavljeni medzavezniški častniki, katerim bo moral vsakdo pokazati glasovalno izkaznico, ali pa posebno legitimacijo, katero izda generalni sekretarijat plebiscitne komisije. Na glasovaHscih so prepovedani govori in godbe. Glasovalci ne smejo priti h glasovanju v izprevodih. Izid glasovanja se ob-tekom prvih dni prihodnjega tedna. KosvicI Svobode dan! Brez strahu, z zavestjo zmage stopate pred svet! Z vrhov planin, iz nižav in dolin gre Vaša pot svobodi naproti! Zapeljivcev na tisoče Vas bo skušal še v zadnjem hipu pregovarjati, da ne glasujete, da se vrnete v svoje domove. Z grožnjami Vas bodo skušali strahovati. Z obljubami Vas bodo hoteli pridobiti. Proč z zapel jivci. Možato hodite svojo pot! Zavedajte se, da ne bo ostala niti ena krivica, storjena Vam, nekaznovana, da ne bo ostala niti najmanjša škoda, ki bi jo Vam hoteli prizadejati Vaši sovražniki, nepoplačana! Ponosni, stopite na volišče. S prezirom zavrnite one, ki Vas hočejo zapeljati na nepravo pot. Vaša dolžnost je, da glasujete ta dan, kakor Vam veleva srce, Vaša dolžnost je. da daste čast bese/li. ki jo Vas je učila Vaša mati, Vaša dolžnost je, da se ne strašite napora, ne groženj, da se ne daste zapeljati ne zadržati. Vaša dolžnost je. da postavite temelj sreči svojega doma in sreči svojih otrok. Materi, ki Vam je pela pesmi ob Vaši zibelki, očetu, ki Vas je vodil v življenje, zemlji, ki Vas je redila, kjer počivajo Vaši dedje, domu svojemu, ki je videl Vašo srečo in Vašo žalost, svobodi svoji in svojih otrok in sreči domovine, ki se ozira na Vas z zavestjo, da v Vaših vrstah ni izdajice, ste dolžni, da napnete vse sile, ne samo da bo zmaga naša, marveč da bo ta zmaga tudi sijajna! Sto in stokrat ste slišali, kaj Vas čaka pod Avstrijo. Poglejte svoje brate, ki so imeli nesrečo, da so bili odtrgani od svobodne Jugoslavije. Sami ste v sto in sto primerih imeli priliko prepričati se o njih nesreči! Zemlja ne rodi za kmeta, delavec ne dela za sebe in za svoje! Poljske pridelke jim jemljejo in ne vprašajo.ob čem boš živel.Davki naraščajo v neznosno, vrednost denarja pada od dne do dne. Šole zapirajo, deco gonijo v ponemčevalni-ce, niti moliti jim ne puste več v maternem jeziku. Delavec obupava pri svojem sramotnem plačilu. Ali hočete tudi Vi občutiti vso to nesrečo? Odločili ste se. Ne dokazujemo Vam več, da ste sami sebi sovražniki, če glasujete za Avstrijo. Nismo Vam obetali nikdar zlatih gradov, nismo Vam obljubljali ničesar, kar bi ne mogli izpolniti. Prepričali ste se sami. da je laž, kar trosijo naši nasprotniki o nas med svet. Zato Vaša odločitev ni bila težka. In sedaj, ko stopate na volišče, zavedajte se, da Vas spremlja v duhu vsa Jugoslavija, da biiejo za Vas milijoni jugoslovenskih src že-Ieč Vam sijajne zmage! Kvišku srca! lIi? !fm Eaha pod BniiriioT (Iz beljaške okolice.) Kdor se hoče prepričati, kako se kmetom v Avstriji dobro godi, se lahko sam prepriča, če pogleda v beljaško okolico, posebno na Brnci, kjer gospodarilo mogočni, Avstriji naklonjeni Italijani. Kaj vse počenjajo ti kulturni analfabeti iz Sicilije, o tem hočem samo nekaj omeniti. Nekoč pride ženska iz Beljaka kupovat živil v našo občino. Ko pride v mraku do Ziljskega mostu, jo napadejo ItaPjani; ker se jim pa ni hotela podati, ji neki Italijan prereže vrat. Reva je po večuniih bolečinah umrla. Italijani so prestreiili nekemu mutastemu siromaku dvakrat prsi. Revež je pa vendar po dolgi bolezni zopet okreval. Sadje je skoraj popolnoma izginilo. Pa ne samo to, celo drevesa so poškodovana od bajonetov, strelov in kamenja. V hišah, kjer prebivalo Italijani, je oprava poškodovana, šipe razbite itd. Krompir na polju pa kopljejo kar pri belem dnevu. Prebivalstvo (Slovenci in Nemčurji) ^e pritožujejo na vse strani, toda vse brezuspešno. \ko pridejo tožit k nemškemu orožništvu, jim ti pravijo: »Mi smo brez moči, Italijan komandira!« Če gredo tožit k italijanskemu poveljstvu v Beljak, jim tam rečejo, naj povedo, koliko škode imajo, ker se jim bo pozneje že vse povrnilo. To obljubljanje traja že črez eno leto, odškodnine pa le ni od nikoder. Ko je prišel nekoč vsJed ljudske pritožbe o škodi italijanski major cenit poškodbe, je izjavil kratko, da sploh ni bilo nobene škode. Če se postavijo kmetje za svoje imetje, ter jim očitajo, da kradejo, jim ItaRiani nastavijo revolverje na prsi in jim pretijo, da jim bodo hiše požgali, predno odidejo. Razburjeno in obupano prebivalstvo je poslalo mešano deputacijo Slovencev in Nemcev na okrajno glavarstvo v Beljak; a tam jih še sprejeti niso hoteli. Ostalo je še edi- no upanje, antantna komisija v Celovcu, h kateri se je napotila omenjena deputacija. Prišla je seveda samo v Celovec, kajti pred antantno komisijo je nemški orožniki niso pustili. Obrnili so se na nemško zastopstvo plebiscitne komisije, tudi tu jih niso hoteli poslušati. To je bilo deputaciji že preveč. Začeli so groz;ti, šeie nato se je usmilil neki doktor nemške delegacije. Temu so našteli vsa italijanska grozodejstva, ter velikansko škodo, ki jo trpe kmetje na polju in hišah, ter zahtevali, da se Italijani odstranijo. To so povdarjali še posebno zastopniki Nemčurjev. Nemški delegat je sicer obžaloval, da se gode take stvari, obljubil, da bo posredoval pri italijanskemu generalu v Beljaku, da se ljudem škoda povrne, ter rekel, da bodo Italijani tam samo do plebiscita. Pristavil je pa še, naj bodo ljudje veseli, da imajo Italijane, katerim lahko dra;:co prodajajo svoje pridelke. Kajti, ko bi ne bilo Italijanov, bi Jugoslovani že davno zasedli te kraje. Radi prodaje naših pridelkov Italijanom moramo pripomniti, da bi ljudje radi prodali, ko bi le kaj imeli. Kajti, kar so imeli, so jim Italijani že itak vse pokradli, na drugi strani pa imajo na hrbtu dnevne rekvizicije. Pred kratkim je dobila občina Bek-štanj poziv, da odda 16.000 kg žita. Vsa živina je pod kontrolo. Plačevati smo morali takozvani »Brotsteuer«. Radi lepšega in da bi bilo manj razburjenja, so obrnili tega na »Grund-steuer«. Tudi sadje čaka rekvizicij. Sole so popolnoma nemške. Ker imajo Slovenci v občini veliko večino, so Nemci opustili celo občinske volitve do plebiscita. Ko ljudstvo zahteva slovenskih, ali vsaj utrakvi-sticnib šol, se jim odgovori, da v Av-striji ne bodo tiskali več slovanskih učnih knjig. V kratkem dobimo tudi nemške katekizme. Tako se godi Slovencem v »svobodni avstrijski republiki« pod zaščito bajonetov kulturne Italije. Kmet iz bekštanjske občine. Odločilen dan za Korošce in za vso Jugoslavijo je na praga. Zarja zmage se nam že blišči na obzorju. To zarjo pa skušnjo potemniti naši stari sovrož- r.iki in kakor poroča brzojav, pripravljajo vsemogoče, samo da preprečijo našo zrnato. Bil smo revni na zmagah, za to smo trikrat krivi, 5e izpustimo le eno zmago. Zato rat na delo za zmago, zato vsi na Koroško! Naj pripravljajo Nemci karkoli, vsi njih naklepi so izjalovijo, 6e uvidijo na usodepolni dan pred seboj odločno maso naših ljudi, ki se ne boji ne nasilja, ničesar, ki se boji samo enega, da. da snago iz rok. Ta manifestacija pa je nujno potrebna in zato vsi na Koroško ! Ne velja noben izgovor in nobena oprav ičba. Noj nikdo ne reče, tudi brea mene bo opravljeno. Resnica pripušča samo en stavek: Ker tudi Tebe ni bilo, je bila zmaga zaigrana. Zato vsi na Koroško! Naša bodočnost nam nalaga isto dolžnost. Mi ne branimo 10. oktobra samo Koroške, mi branimo s Koroško tudi Gorenjsko, mi branimo s tem vso Jugoslavijo, vso našo bodočnost. Smo nevredni svol>ode in sreče, če ne znamo brar.iti njenih predpogojev. Zato vsi na Koroško! Vsak pa nai gre tja, kjer je najbolj nevarno, kjer je najbolj potrebna moralna pomoč. \ Bttko drugačno ravnanje pomeni trošenje sil in manjšanje sijaja zmase. Vprašanje neprijetnosti ^ ali ugodnosti ne igra nobene vloge. Boj so izvojnje samo tedaj, kadar so vsa mesta zasedena in neugodna bolj ko vsaka druga Zato v*i na Koroško in sicer na najbolj izpostavljene točke! Koroško pa ne označuje samo fundament n;iše bodoče sreče, Koroško pomeni tudi odkup za našo v dostem čisto podarjeno svobodo. Ker na Koroškem izvojujemo zmago s svojimi silar mi, na Koroškem dokažemo našo zmožnost za svobodo. Kdor se sramuje hlapčevstva, kdor je mož, da ne sprejema' darov, če si jih more sam priboriti, ta gre na Koroško, ta izpolni eno mesto. Usodepolni dan Je pred durmi vsi na delo za njegov sijaj, vsi na Koroško t. PdMHtae oesfL =s Politični klub JDSP ima danes zvečer ob S. uri sestanek v tajništvu JDS v Narodnem domu. Udeležite ee ga vsi zanesljivo! — Sestanek odbornikov političnih organizacij JDS se vrši jutri v petek popoldne ob 6. na določenem mestu, kakor naznanjeno v vabilih. Važnost razgovora zahteva polnošteviine udeležbe. — Priprave za volitve. Zagreb, 7. oktobra. > Jutarnji list< poroča iz Beograda: Vse stranke se mrzlično pripravljajo na volilno kampanjo. Danes se je bavil glavni odbor demokratske zajednice s sestavljanjem kandidatnih listin. Sklenilo se je, da bo g. Ljuba Davidović kandidiral v vranjskem ckroju, poleg tega pa še v Bosni in v Banatu, g. Draskovič pa v rudniSkeml okraju, poleg tega pa še v Bosni in v Sremu. = Za izvenstrankarski blok V Vojvodini. Osijek, 7. oktobra, V suho-tiski >Slobodni Štampi« propagira pro- * . =30 Nadčlovek m VseHovek. Napisal Mentor, Verujem, da mora vse novo, ki hoče obstati, izrasti samo iz tepa, kar je obstajalo, ne s prevratom, ampak z razvojem in pomlajenjem sedanjega in preteklega obstoja. Verujem, da odpadejo v pomlajenju le zastarela ogrinjala, a da mora ži-vahneje, višje in dalje gnati staro jedro.« Izjemno stališče zavzema med Nemci N i e t s c h e, vzorec filozofskega moralista in nih;lista. Pozitivna je v njem samo velika kulturno-reformatorična tendenca, velika potencialna energija, ki grozi nevoljna, da ni našla ventila, s hero-stratskim uničenjem. Prototip centrifugalnega, fragmentarnega modernega človeka je Nietzschejev nadčlovek, ki se je ogrnil s plaščem starega preroka, da tem suge-stivneje fascinira mlade, revolucionarne, neizkušene duhove. Nietzschejev nadčlovek govori v istem st;lu, se izraža po isti metodi kakor stari verski ustanovitelji (Mojzes, O-atuštra. Buda, Mohamed). Le style c* est V bornrne. Enaki tipi se izražajo enako, epigonstvo in pia-gijatorstvo mu more očitati le ignorant. Iz istega večnega vira črpajo vsi veliki reformatorji, torej tudi Nietzsche in drugi, visoko nad njim stoječi kulturni prvoboritelji. Iz Francije se širi modernizem in Bergsonov intuicionizem je le moderniziran Descartesov dua-lizem. Isti dualizem je zapisal na svoj filozofski prapor Anglež James Martineau in oba brata N e w-m a n, starejši, John Henry, je znan kot vod'telj »traktarianizmn :. Amerikanski psiholog in radikalen empirist W. James pfše o religiji (Volja k veri): »Če vzamem religiozno hipotezo tako, kakor se istinito predstavlja konkretnim ljudem, če pomislim, na vse možnosti, ki jih i praktično i teoretično vsebuje, potem se mi zdi zapoved, da moramo naložit? molčanje svojemu srcu, instinktu in pogumu — a med tem več ali manj tako ravnati, kakor da religija nebi odgovarjala resnici — in čakati do sodnega dne ali tako dolgo, dokler ne nagrabi naš razum v sotmdnem delu s čutili dovolj dokazov, ta zapoved, pravim, se ml zdi najčudnej- ši malik, kar jih je bilo doslej sfabri-ciranih v votlini filozofa.« Vseh narodov se je polastilo nekako elementarno mistično razpoloženje in prav silovito opozarja kratkovidne mislece materiabzma, da zavzema misticizem prvo mesto med dušnimi velesilami, da je mističnem ljudske duše dano dejstvo, s kojim ima računati i teoretična i praktična filosofija. Jedro vražever-nosti in magije se ima znanstveno izlušč'ti in praktično uporabiti kakor drugi zakoni fizike in psihologije. Ali se fizičar in psiholo^ sramujeta, posluževati se zakonov, ki so se le polagoma izluščili iz oblakov vražne ljudske fizike in psihologije? Vsa dejstva so dana, neodvisno od človeškega razuma in niso produkt razuma, kakor nam hoče sugerirati Hegelova dialektična metoda. O racionalnem in iracionalnem izvoru dejstev ne razsoja kritični razum. Vis major dejstev se razumu brutalno vsiljuje, kritični razum nima druge naloge, nego da se ponižno uda, z danimi dejstvi računa in jih sistematično registrira, da se j »m na zadnje prav po domače akomo-dira. Tako realno in objektivno dej- stvo je tudi mistično razpoloženje ljudske psihe, čeprav se mu z nevoljo in zaničevanjem upira združeni racionalizem matcrialistov in idealistov. Doslej vodilni filozofi niso računali s tem dejstvom, ker se v časih le inteligenci pridržane volilne pravice quantite ne^ligeable ljudske mase sploh ni mogla praktično udej-stvovat'. Marsičemu se je moral že navaditi filozofski intelekt, ki je pravzaprav le funkcionalna vsota reč ali manj zavednih navad, — ena navada več ali manj, in mistična navada gotovo ne bo zadnja! S sprejemom misticizma v zakoniti psihološki register izvrši racionalizem velekulturno delo, ker tako onemogoči vse sebične manipulacije z misticizmom brez nadzorstva. Če izkoriščajo temne sile misticizem v protikulturne namene, ali bi bilo sramotno, če ga vpreže racionalizem v kulturni jarem? Dvojni jezik govori človečka duša, logični in mistični: in vsa umetnost kulturnega organizatorja obstaja v prevajanju logičnih pojmov in prirodoslovnih dejstev v mistični jez:k simbolov, kajti ljudstvo nrovori najraje in razume najbolje mističm jezik. Isti misticizem prodira v naj- višje, najinteligentnejše kroge člo-> veške družbe, okultizem nastopa v novi znanstveni obliki, najresnejšf znanstveniki se bavijo s parapsiho* logi jo in fenomeni spiritizma, po celem svetu je razplela svojo organizacijo teozofska družba (Blavat-sky, Besant, Olcott, Steiner), v posebnih društvih se širi po Evropi tudi budizem. In vsak čitajoči inteli-gent ve dandanes, da je bil Ana n-d a Budov ljubljenec kakor Janez Kristov, da je bil D e v a d a t a Budov Juda Iškarijot. Mistični in verski problemi so postali zopet aktualni in moderni. V odločilno krizo je stopilo tudi vprašanje etike. Dandanes soglašajo vsi merodajni filozofi, da je etika avtonomna filozofska disciplina, predmet posebne znanstvene in praktične organizacije. Organizacijo avtonomne etike pripravljajo različna »Društva za etično kulturo«. Samostojno organizirana etika pa nikakor ne odvezuje drugih kulturnih organizacij (vera, šola, umetnost) dolžnosti, da je ne bi podpirale v zm'slu sozvočneja akorda po specifičnih metodah lastnega delokroga. (Dalje prihodnjič.) 2. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 9. oktobra k3l. Štev. Shod za Koroško u Beogradu. fesofr K. Kumanuđi formiranje I zven -strankarskega bloka za Vojvodino, kakor so je že formiral v Dalmaciji. Ta irvenstrankarski blok naj nastopi proti strankarskim kandidatom in naj postavi svojo listo pri volitvah. Za to listo naj so imenujejo sledeči kandidati: dr. Joto Cvijić, dr. Ante Trumbić, dr. J. Smodi a k a. Jovan Jovanmvić, Milan Marjanović. dr. Boža Mar kovic, Milan Grol, Ginnio itd. = »Tribuna za jedinstvo naše kraljevine. Beograd, 7. oktobra. Današnja »Tribuna« prinaša karakterističen "uvodnik o našem edinstvu in pravi med drugim: Zahtevati moramo, da bodo imeli prebivalci naše kraljevino, bodisi v Sloveniji. Stari Srbiji, Hrvatski, Šnmadiji, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, ali kjerkoli ne samo iste dolžnosti, marveč tudi iste pravice. Kakršnokoli cepljenje y avtonomne okraje ali kake večje prednosti posameznih pokrajin bi samo ojačile separatistični duh poedincev, obenem pa bi služilo tako početje našim suna-njim sovražnikom, ki bi skušali rešiti na vse mogoče načine naš notranji in zunanji mir. Ako nismo zadovoljni z našimi starimi srbskimi zakoni in z našo notranjo uredbo, potem je edina pot, ki si jo moremo izbrati ta, da v prvih sejah novega našega parlamenta naše zakone in našo notranje razmere moderniziramo v duhu časa ter se prilagodimo zahtevam, ki jih zahteva od nas naša skupna domovina. Srbi, Hrvati in Slovenci se morajo pri volitvah zavedati, da gre v prvi vrsti za jedinstvo naše kraljevine, v kateri smo vsi pred bogom in zakoni enaki. To se mora vedno naglašati: Beograd Srbom, Zagreb Hrvatom in Ljubljana Slovencem! == Delo državnega odbora. Beograd, 7- oktobra. Državni odbor je pričel danes z določitvijo predsednikov volilnih komisij in določitvijo krajev, kjer bodo poslovale te volilne komisije in sicer za Hrvatsko in Slavonijo. Slovenijo^ Dalmacijo in Bosno in Hercegovino. Državni odbor bo končal to svoje delo v soboto. = Povratek ministra za agrarno reformo v Beograd. Beograd, 7. oktob-bra. Danes se je vrnil iz Splita v Beograd minister za agrarno reformo dr. Henrik Krizman ter zopet prevzel posle svojega resorta, z= Minister prehrane o naših razmerah. Zagreb, 7. oktobra. Dopisnik >Riječi SHS< je imel te dni razgovor z ministrom prehrane g. Risto Jojićem, ki je izjavil, da imajo odredbe, ki jih je izdala vlada proti veriženju z živili, sicer velik pomen, da pa se s tem ne bo odpravila draginja, ker ta od dne do dne narašča po celi Evropi. Organizirati bo treba razne zadruge, kakor obstoje že v Sloveniji, treba pa jim bo s strani vlade posvetiti večjo pazno.st tako glede kontrole kakor tudi izdatnejše vladne podpore. — Na vprašanje, kaj je z onimi 150 vagoni blaga iz Amerike, ki smo jih nakupili za časa ministrovanja dr. Korošca in od katerega j« mnogo pokvarjenega, je odgovoril minister: Blago je bilo kupljeno in prevzeto v juliju 1919 v Solunu in se je takoj plačalo tri in pol milijone frankov, kasneje se je plačal še en obrok v znesku enega milijona frankov, ostanek 2 do 2 in pol milijona frankov pa še sedaj ni plačan. Komisija, ki je blago prevzela, je izjavila, da je blago dobro. Ker pa ameriška firma, ki je blago prodala, ni uredila vse potrebno z grško vlado glede carine, je ležalo blago nad tri mesece v Solunu in je šlo zacarinjenje zelo počasi izpod rok. Prišla je k temu še poplava v Solunu, blago se je zmočilo, nato slabo posušilo, kar je provzročilo znatno škodo. Ko se je končno prepeljalo blago v Beograd, ga je tu pregledala zopet druga komisija, ki je ugotovila, da glavna škoda no izvira ravno od pokvarjenega blaga, marveč iz tega, ker je bilo pri jjja-gn mnogo popolnoma nepotrebnih predmetov. Iz teh vzrokov se je tudi nadaljno plačevanje obrokov ameriški firmi ustavilo. Največja krivda pri tej škodi zadene pač komisijo v Solunu, ki ni vestno vršila svoje naloge. Preiskava se je poverila posebni komisiji, ki bo te dni končala svoje delo ter izrekla svojo sodbo, o kateri se bo izdalo na to natančnejše poročilo. =rProfo sorska skupščina. % Beograd, 6. oktobra. V poslopju II. beogradske gimnazije je bilo otvorjeno letno zborovanje nastavljencev in nastavljenk na srednjih 4k>lah in učiteljiščih, katerega se je udeležilo okrog 600 profesorjev. Zborovanje je otvoril Jasa Pro-danović. ki je v svojem govoru nagla-šal, da je treba delovati na to, da se morajo profesorji čimprej zjediniti, da se bodo mogli potegovati ža skupne interese. Zborovanja se je udeležil tudi minister za prosveto Pribičević. Med ostalimi govorniki je govoril tudi Sve-tislav Marko vid, predsednik profesorskega društva V Sarajevu, prof. Man-džer iz Splita in Stanislav Bevk iz Ljubljane. V imenu hrvatskih profe-orjev je govoril prof. Serdar iz Zagreba, kot zastopnik disideniov. Nato so se vršile volitve novega odbora profesorskega društva. Predloženi sta bili dve kandidatni listi, ena republikan-sko-koraunistična in druga radikalno-demokratska. Zmagala je druga lista. Za predsednika je bil izvoljen prof. Stefanović, za podpredsednika pa prof. Živanovid. ±= Novo novinarsko udruženje V Sobotiei. Osijek, 7. oktobra. Subotiškl »Neven* poroča, da se osnuje v kratkem v Subotici novo novinarsko udruženje, v katerega bodo imeli pristop tudi novinarji madžarskih listov. — Bolgarski komiti širijo komuni-ptlfeMt propagando. Beograd, 7. oktobra. »Pravda« poroča iz Velesa, da je v zadnjem času prekoračilo mejo večje število neoboroženih bolgarskih komita-šev, ki širijo med ljudstvo komunistične brošure in letake, zatrjujoč, da bo pripadla Macedonija, Če bodo volili Ma-cedonci komuniste, Bolgarski, ker je to baje na programu komunistov. = Bolgarska propaganda. Iz S k opija Javljajo: Bolgarska propaganda se je znova pričela širiti po vse! Makedoniji. Propagando širijo ne samo bolgarski agenti, ki so prišli preko meje, ampak rudi sami občinski funkcijonarji v komunističnih občinah. Ti so v zvezi z bolgarskimi komi-taši, ki so že večkrat vpadli na naše ozemlje. Trudijo se, da bi preprečili delovanje našega orožništva, ki Je pričelo energično zasledovati komltaše. == Itanjanl o koncu boljševizma. Časopisje prinaša obširna poročila o uspehih študijskega potovanja italijanskih socialistov v Rusiji, ki so šli proučevat ruske razmere. Poročila trdijo, da je poizkus položiti gospodarsko upravljanje v roke delavstvu, usodepoln. Socialna enakost, ki Je predpisa- KREDITT POTREBNIM DRŽAVAM SREDNJE IN VZHODNE EVROPE. Haag, 6. oktobra, (DKU.) Drugi zbornici je bil predložen zakonski načrt o dovoljenju predujmov potrebnim državam Srednje in Vzhodne Evrope. Finančni minister se pooblasti, da dovoli Poljski, Češkoslovaški, Jugoslaviji in Madžarski, dalje baltskim državam, Armeniji in Georgiji izplačilo predujmov v skupnem znesku 12 % milijona goldinarjev, s katerim denarjem bodo omenjene države plačevale dobave iz Nizozemske in njenih kolonij. Krediti bodo imeli mednaroden značaj in se bodo dovoljevali proti obligacijam v denarju one države, ki sprejme kredit. NOVE ŽELEZNICE. — d Beograd, 6. oktobra. (ZNU) Ministru za promet je bil predložen načrt za zgradbo železniških prog v dolžini 950 km. Te proge se bodo gradMe, v kolikor bo na razpolago kredit, v teku 50 let VOLITVE V ITALIJI. Trst, G. oktobra. Občinske volitve v Italiji se vršijo s splošno indiferent-nostjo. V severni Italiji zmagujejo socijalisti in klerikalci, v južni Italiji pa liberalci in demokrati. Udeležba pri volitvah je minimalna, kar je v škodo socijalistov. Klerikalci se v volilnem boju s socijalisti ne držijo načel strankinega vodstva, V velikih mestih se bodo vršile volitve pozneje. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da so zmagali socijalisti v Feltru, Cascinu, Arezzu in Oomu. ITALIJANI SPLETKARIJO NADALJE. — d Split, 7. oktobra (ZNU) Iz okupiranega ozemlja prihajajo vesti o italijanski nacijonalistični agitaciji in pripravljanju odpora z vojaškimi odredbami. Nacionalističen prvak je imel te dni konferenco na Korčuli, v Blatu in Visu, na katerih je trdil, da Dalmacija mora pripasti Italiji. Dekel je: Ako diplomati popustijo v korist Jugoslavije, se bo uprlo prebivalstvo in vojaštvo in kralj se bo moral pokorita volji naroda. Značilno je, da se je teh konferenc udeležilo mnogo italijanskih častnikov in celo en general. LAŠKI DELAVCI. — d Bern, 6. oktobra. (DKU) Kakor javlja »Corriere della sera«, so delavci zasedli državne železne rudnike na otoku Elbi ter zahtevali od vlade, da jim da te rudnike v zakup. — d Milan, 6. oktobra. (DKU) Delavci so včeraj zasedli predilnico Mačehi. Policija je dovolila delavcem pol ure časa, da jo izpraznijo ter je predilnico obkolila. Se pred pretekom pol ure so delavci zapustili tvornico. SPLOŠNA STAVKA V ANCONL Ancona. 6. oktobra. Ob priliki junijskih izgredov aretirani socijalisti so začeli lakotno stavko. Iz solidarnosti do njih so vsi delavski razredi proglasili splošno stavko. TRŽAŠKI SOCIJALISTI O RUSIJI. Trst, 7. oktobra. (Štefani.) V dopoldanski seji socialističnih poslancev so — d Berlin, 7. oktobra (Dun. kor. ur.) I »Deutsche AUgemeine Zeitung« Javlja iz Lugana: Po vesteh iz Milana, je sprejel ju-goslovenski ministrski predsednik dr. ves-nič Italijanskega opravnika m mu naznanil, da Sprejme beograjska vlada direktna pogajanja glede Jadranskega vprašanja, ki Jih je oficijelno ponudila Italija. Načela pogajanj je beograjska vlada že določila In naznanila italijanski vladi, ki mora seda! s svoje strani določiti kraj in čas sestanka. Za zastopnika jugoslovenske vlade bosta najbrže imenovana dr. Vesnič in dr. Trum-bič. — d Rim. 7. oktobra. (Štefani) »Tribuna« piše: I talijansko-jugoslo venska pogaja-hla v Pallanzl niso bila pretrgana, ampak so bila samo prekinjena vsled krize v NHrl-jevera kabinetu. Novi Ofoimijev kaMeet si Je moral zagotovit! za vzpostavitev pogajanj zaupanje zbornice In senata. Ko se !o to zgodilo, ?e kabinet naznanil beograjski vladi, dn politični odnosafl zopet dopuščajo vzpostavitev pogajanj. _, — d Pariz, 7. oktobra. (Brezžično) »Tribuna* Javlja, da jogosTovenskn vlada ne bi primala aneksijo Reke po Italiji ali pa Italijanskega protektorata nad mesto«. — d Rim. 6. oktobra. (Štefan!) J«fO-slovenska vtenS Je Izjavila, da !e nr'nrnv-Uena sprejeti kako mesto Gornje Italije za kraj sestanki £ JtaliUnskbai Mecetl w na v komunističnem programu, le samo Izenačenje položaja vseh slojev v veliki bedi Sedanja ruska vlada bo kmalu padla. = Nemški socijalni demokrati rs Češkem. Po skoro dvajseturnih, večkrat prekinjenih pogajanjih med zastopniki zmernih socijalnih demokratov ter socijalnih demokratov liberško - moskovske smeri, so se ob 22. določile v Karlovih Varih smernice za skupno delovanje celokupne nemške socijalne demokracije na Ceho - Slovaškem. Glede diktature proletarijata so se sporazumeli v to, da se more ustanoviti diktatura proletarijata Sele takrat, ako bi se pojavile nasilnosti od nasprotne strani Vendar pa so zmerni soct-cljalnl demokratje odklonili pristop k tretji mternaciionalL To vprašanje le ostalo do nadaljnjega odprto Nadalje so sklenili, da bi se vstopilo v koalicijsko vlado le tedaj, ako bi to zahteval celokupni proletarijat. Kongres proletarcev so pooblastili, nai izdela smernice za delavske svete. Obe stranki bosta skupno delovali. Glasovanje se je odgodilo na jutri. -*- razpravljali o položaju v Rusiji in sprejeli dnevni red, v katerem socialistična parlamentarična skupina predlaga, naj se v parlamentu zagovarja svoboden razvoj komunistične Rusije V popoldanski seji so se posvetovali o vprašanju tovarniške kontrole. Urad skupine je bil pooblaščen, da v sporazumu z vodstvom stranke poveri s proučevanjem te?a vprašanja poseben odsek. SOCIJALIZACIJA RUDARSTVA V NEMČIJI. — d Berolin, 6. oktobra. (DKU) Kongres obratnih svetov je z vsemi proti 3 glasovom sklenil, zahtevati socijalizacijo ne le premogovnikov, ampak vsega rudarstva. FINANČNA KONFERENCA. — d Pariz, 7. oktobra. (VVolff) Kakor javlja »Matin« Iz Bruslja, bodo dela finančne konference v soboto dovršena. GROF KAROLY NAJDEN. — d Praga, 6. oktobra (DKU) »Češke Slovo« doznava, da se nahaja grof Karolv pri voditelju socijalistuv levice, dr. Šme.ralu POLJSKO-RUSKA POGAJANJA. — PREMIRJE PODPISANO. — 'a* Pariz, 7. oktobra. (Brezžično) »Marin« doznava, da bi bila ftusija voljna izpremeniti del svojih čet v delavske oddelke, ako bi se Poljska obvezoJa, da razoroži del svojih čet. — d Pariz, 7. oktobra. (Havas) Zastopniki sovjetske Rnsije In poljske vlade so podpisali dne 5. oktobra v Rigj premirje. Po tem dogovoru se morajo sovražnost« med obema državama končati najkasneje jutri. —d Varšava, 6. oktobra. Čičerin je predlagal poljskemu zunanjemu ministru Sapiehi. naj bi se sešla v Rigi. Minister Sapi eha odpotuje danes v Rigo, zgolj v informacijske svrhe, ne bo se pa pridružil poljski delegaciji kot njen član. Verjetno je, da se bodo konference s Čičerinom kmalu pričele. Pred svojim odhodom v Rigo se bo minister Sapieha posvetoval v glavnem stanu s predsednikom Pilsudskim. —d Varšava. 5. oktobra. >Robot-nik« in >Journal de Polognec 6ta prejela iz Rige optimistične vesti, po katerih se bo premirje kmalu sklenilo. Kakor javlja >Robotnik«. je Joffe umaknil svoje nesprejemljive predloge glede Vzhodne Galicije. Bele Rusije in Ukrajine. Načelne težkoče so odstranjene. Politična in gospodarska komisija sta začeli svoje delo. —d Varšava, 6. oktobra. Narodna delavska stranka je dne 3. oktobra sprejela resolucijo, kjer zahteva mir, skorajšnjo določitev vzhodnih mej na podlagi svobodne odločitve narodov in reorganizacijo in demokracijo diplomacije. Z RUSKIH BOJIŠČ. — d Moskva, 7. oktobra. (Brezžično) Frontno poročilo od 6. oktobra: Ruske Čete so se pri Molodečnem po načrtu umaknile v nove postojanke. 1 svrho ureditve Še nerešenih vprašanj. Sodijo, da se bodo razgovor! vršili v dragi polovici meseca oktobra. — d Zagreb, 7. oktobra. (ZNU) »Jutranji List« poroča Iz Beograda, da le na včerajšnji seji ministrskega odbora za zunanje stvari dr. Trumbić podal ekspozč o zunanji politiki. Odbor je razen tega eks-pozeja proučil rudi memorandum delegata Radoviča Potem Je odbor sestavil nacrt, kl določa, kako se bo rešilo Jadransko vprašanje in ki vsebuje instrukcije za naše delegate. Ko bodo delegati določeni, bodo v dveh, treh dneh odpotovali v Italijo, kjer se bodo v malen kraju San Paoln pri Rmra nadaljevala pogajanja. Naša In Italijanska vlada sta ukrenili potrebno, da Se zascotovl direktni brzojavni promet med Rimom !n Beogradom. Del politlkar-Jev veruje, da bo to pot došlo do sporazuma, ker se v italijanskih oficijelnih krogih opaža pomirljivost — d Zagreb, 7. ktobra. (ZNU) »Novosti« Javljajo Iz Beograda, da le dr. Trumbić včeraj konferiral z ministrskim predsednikom o detafliranem programa glede faistrnkcft našim delegatom za podajanja z Italijo. Nafl delegati bi Imeli odpotovati iz Beograda w soboto dne t. oktobra. Pogajanja spma W ae Imela začeti dne !3- oktobra. Vendar pa ta rok nikakor nI dellnl-ttrea* — d Beograd, 7. oktobra. (ZNU) Včeraj je bila v velik] dvorani II. gimnazije konferenca o Koroški Konferenco Je otvorila predsednica Zveza zensk.li udruženi ga. HristiČeva s kratkim rozdruvnim govorom. Sestanka so se udeležili rudi minister dr. K u k o v e c, podpredsednika parlamenta Ribar in Rib nikar ter več narodnih poslanbev in odličnih osebnosti. Prvi je govoril prof. S t o J a n o v 11, ki Je v svojem gevoru poudarjal važnost, ki jo Ima plebiscitno ozemlje za našo državo Za nJim je govoril goi>r. R1 b n 1 -kar, ki je pojasnjeval zgodovinski pomen sedanjega p'eb:scita. V svojem govoru je poudarjal, da so nam zavezniki neprilični, pa tudi Amerika, ker je njen delegat poročnik Miles padel v nemške roKe in so &a — d Dunaj, 7. oktobra. (Dun. kor ur.) »Neue Frele Presse« javlja, da je včeraj odpotovalo z Dunaja v glasovalne ozem!]e na Koroško 48 antantnfh častnikov med zavezniške komisije, !n sicer po 16 francoskih, Italijanskih In angleških. — d Ljubljana, 7 oktobra. Iz Celovca poročajo: Danes Je plabiscitna komisija imela svojo zadnjo sejo pred 10. oktobrom, Predsednik komisije Je oliclelno naznanil, da Je poslaniška konferenca v Parizu odklonila avstrijski predlog, da bi cono A zasedle med zavezniške al) nevtralne čete In da Je sk'enila, da se mora plebiscit na vsak način izvesti v roku, ki je določen v mirovni pogodbi. Vsled tega se bo glasovanje v coni A nepreklicno vršilo dne 10. oktobra, v coni B pa dne 31. oktobra. Poslaniška konferenca je v svrho kontrole meje v p!eb*s-cUnem ozemlju A In v svrho kontrole glasovanja v posameznih občinah dalje sklenila, poslati v glasovalno ozemlje potrebno število antantnlh častnikov. — Prihodnja seja plebiscitne komisije bo v ponedeljek po glasovanju, to Je dne 11. t. m. Izfd plebiscita se razglas* tekom prihodnjega tedna, najbrže v sredo, s posebno proklamacijo. Beoerad. 7. oktobra. fPressbiro.) Dunajski listi od 2. tm. so prinesli vesti, da je avstrijsko poslaništvo v Beo-sradu ukrenilo nrijateliske korake pri jugoslovanski vladi radi dozdevnega zbiranja vojske v bližini meje, kar povzroča med prebivalci plebiscitnega ozemlja skrbi. Listi trdijo nadalje, da se je od jugoslovanske strani predlagalo, naj se brez plebiscita reši koroško vprašanje na ta način, da bi ozemlje severno od Drave pripadlo Avstriji, ojek nas ozemlja med Pravo in Karavankami pa kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter da je Avstrija odbila ta predlog, ker je gotova uspeha. Pooblaščeni smo izjaviti da je avstrijski opravnik res ukrenil korake, o katerih se govori zgoraj in sicer 4. oktobra, Dobil je oderovor, da je posredovanje glede vprašanja >oskrbi prebivalstva v plebiscitni coni« čin, ki se mora od-dvojiti od vprašanja o dozdevnem zbiranju naše vojske v bližini avstrijske meje. Koraki radi prvega vprašanja v Beogradu so bili storjeni na nepristojnem mestu, ker spada plebiscitno vprašanje v območje mirovne konference in mednarodne ustanove, kakor je plebiscitna komisija. Za ta del ne more nositi odgovornosti kraljevska vlada, med tem, ko na drugi strani ne more kraljevska vlada priznati vladi avstrijske republike nobenega prava posredovanja v tem pogledu za prebivalstvo v plebiscitni coni, ker spada po saintger-mainski mirovni pogodbi pod varstvo mirovne konference, čije organ je plebiscitna komisija, in ne dunajska vlada. Glede vprašanja zbiranja naših čet v bližini avstrijske meje se je zahtevalo od opravnika poslov avstrijske vlade, naj navede potrebne konkretne podatke, kar pa ni mogel storiti, vsled česar je postal njegov korak brezpomemben. Kar se tiče trditve o nekakih predlogih z naše strani o razdelitvi plebiscitne cone, je popolnoma izmišljena ter pogreša vsake podlage. Ta vest ima namen, ohrabriti avstrijske glasovalce v plebiscitni coni. na drugi strani pa že v naprej odvaliti odgovornost na nas za primer, da bi Nemci onemogočili plebiscit, o čemer pišejo vsi avstrijski listi in odkrito govore Nemci v plebiscitni coni sami. Najboljši dokaz, kako je ta vest tendencijozna, leži v nelogičnosti trditve same. Zakaj, ako so slovenski volilci in agitatorji toliko aktivni in jaki, da bodo vplivali na plebiscit v zmislu svoje države, — in to bi potrjeval korak Avstrije, ki zahteva nekako čete nevtralnih sil ali medza-vezniške čete za to cono, o čemer so loročali tudi isti listi, ali bi potem Jugoslavija predlagala razdelitev Koroške brez plebiscita, pri čemer bi dobila samo ozek pas ozemlja? — Malo prezgodaj pometa po >Kamtner Landsmannschaftu« velik koroški Nemec mule jugoslovanske vojake. Ako bi imeli Nemci metlo, porab-no za 10. oktober^ ta bi nekaj veljala, tako pa je pometač smešna figura in ne zmagovalec. Metla pa se pripravlja, velika metla, ki bo spravila iz cone A nemško nesnago in nemško prevzetnost. Nemški pometač bo na plebiscitni dan tako majhen, da ga končno še videti ne bo, narasti a pa bo jugoslovanska moč in jugoslovanska metla bo pela svojo pesem. — Jočejo in objemajo se po svojih shodih nemčorji, potem pa sestavijo dopis za svoje liste, poln navdušenja za >Heimatland<. Ako je kje skritih za zaklenjenimi vrati 10 nem čurje v, je tO Se velikanski shod in zmaga gotova. Oce Lut^]tounigs govori Jim Kamtner \\indiech< kar po dvo uri skupaj in vse je tako ginljivo, da padajo nemčur- Nemci pridobili zase. Nato je bila odposlana delegacija v Pariz, ki je dosegU j-le-biscit. Omenjal je ofenzivo na Celovec, njegovo zavzetje in njegovo lzurazn*enje. Obširno je govoril o etnografskih razmerah v pasu Amo plebiscitni komisiji, ki gre na roko Avstrijcem. Po irforma:ijah iz Ljubljane je naša zmaga grtova vendar pa je položaj na Koroškem te.'ak. Opisuje podrobno teror, kl ga vrše Avstrijci, in konča, da bomo zmagali tudi v pasu B, ako bomo Imeli v pasu A uspeh. S konference Je bila odposlana brzojavka deželni vladi v Ljubljani, ki pravi, da je integralna osvoboditev In zedlnlenje zatiranega naroda edino Jamstvo za mir in napredek človeštva. jem po licih velike solze. Nato pa beremo v >LandsmannschaftucT da bodo igrali Nemci na dan 10. oktobra solo a pagat ultirao, ker da so Slovenci že vse zaigrali. Nemški pagateVjni bodo trobili solo na plebiscitni dan. To bo sodni dan in nemški napuh bo kaznovani Vse polno slovenskib priimkov Je med nemško koroško inteligenco. če odpremo kak celovški list, pa čitamo imena: Lešnik, 8kubec, Sumi, Križek, Rabič, Pavlic itd., sami potujčencl, ki služijo nemški stvari in besnijo proti Slovencem. Slovenski živelj rabijo Nemci vsestransko in v glavno oporo je bil doslej nemštvu na Koroškem na vseh poljih. Nemški živelj je sploh manj vreden, ni nadarjen in ni sposoben za napredovanje. Slovenci eo poživljali nemštvo in po večini so bili doslej politični in kulturni nemški borite-lji na Koroškem slovenske krvi. Dosti je tega! Slovenska kri slovenskemu narodu! Ne bo se več raznarodoval koroški Slovenec in ne bo več rohnel proti Slovenstvu. V Jugoslaviji se bo lepo razvijal koroški Slovenec pa kot Slovenec in ne kot narodni odpadnik. Nemštvo bo bridko pogrešalo slovenske pridnosti in inteligentnosti. To vemo In nmejemo, zakaj hočejo e tako silo prikleniti k 6ebi Slovence! Pa Jih ne bodo priklenili. Skoro bo bila Slovencem ura oprostitve. O usodi Celovca pišejo dan na dan celovški listi. Sedaj je stopil na plan inspektor Wlattnigg (Vlatnik, Blatnik), v katerem ni prav nič nemške krvi, pa piše o usodi in bodočnosti Celovca. Pravi, da cona A potrebuje Celovec in ne Celovec cone A, da bo Celovec že izhajal tudi brez cone A, ta pa bo gledala, kje bo oddajala svoje pridelke. Modrijan Blatnik se tako krega z geogrn-fičnim položajem Celovca. Cona A bo že lahko oddajala svoje pridelke, kamor bo hotela, ali Celovec jih ne bo mogel dobivati tako naravno lahko od nikoder drugodi kakor iz cone A. Celov-čani bodo Blatniku malo hvaležni za U:ka izvajanja, še manj pa z opisovanjem bodočnosti, kakoršne Celovec ne bo nikoli imel. Blatnik namreč obeta Celovcu bodočnost Merana in Boznall To se pravi Korošce za norca imeti. Mi pa želimo Celovcu vse najbolje in mukažemopotza res lepo bodočnost in naraven razvite k. Izreče naj se k coni A za Jugoslavijo, pa ima zasigurano svojo bo-« do č n o s t — Baron HeHdorff obsojen na 50.000 kron. Ko so otvoriM demarkacijsko črto na Koroškem, se je vrnil v svojo graščino v Vobrah tudi znani pan-german baron Helldorff. V njegovem gradu je nameščena naša žandarmerija. Pred gradom je stalo takrat več orožnikov, med njimi tudi Fran Gril ki je prišel, da kot uradna oseba orožnikom izroči neko Blužbeno sporočilo. Baron Helldorff se je takoj lotil Frana Grila, ki ga je poznal kot dobrega Slovenca, ga jel psovati ter ga končno s silo po»* tisnil izpred gradu, kričaje: »Marsch hinaus!« Proti baronu Helldorffu je vložil Fran Gril po svojem zastopniku odvetniku dr. Franu Kandarotu v Veli-kovcu tožbo radi žaljenja čas\i in vmešavanja v uradno poslovanje. Obravnava se je vršila pred okrajnim sodiščem v Velikovcu. Barona Helldorffa Je zastopal znani vsenemški zagrizenec dr. Knapitsch iz Celovca, ki ga pa sodnik ni pripustil k obravnavi kot pravnega zastopnika, ker avstrijski advokati niso upravičenj zastopati strank pred ju-goslovenskimi sodišči, knapitsch je na to barona zastopal ne kot zagovornik, marveč kot navadni pooblaščenec Po dovršeni razpravi je sodišče obsodilo nemškega rjarona na 50.000 kron a;lobe, oziraje se na to, da je baron Helldorff bogataš - milijonar, za katerega bi ne bila nobena kazen, ako bi se ga obsodilo samo na globo par sto kron. Baron Helldorff se je proti obsodbi seveda pritožil, češ da je previsoka. Ce bo njegova pritožba kaj zalegla, pa je veliko vprašanje, ker morajo sodišča pri odmeri kazni popolnoma pravilno vpofete-vatl premoženjske razmere obtoženoa* V nemških lietih je seveda velik krik in vik zaradi te obsodbe. Nemški Usti kriče: »Pomislite, 50.000 jugosloven-skih kron je toliko kakor 150.000 avstrijskih kron, kdaj se je še slišalo, da bi bil kdo radi žaljenja časti In vmešavanja v uradno poslovanje obsojen na tako o£rrohmo svoto!f Teflra pa ne povedo, da je Helldorff milijonar in da so njegova posestva na Koroškem vredna milijarde, a za milijarderja je dane* 50000 K toliko, kakor ako sodišče da-pes obsodi običajnega človeka na 200» ali 300 K. kar se dandanes pripeti navadnim zemljanom vsak dao< Gl&icioi s Koroškega. 431 štev. .SLOVENSKI NAKOU-, Ouc 9. oktobra iw*u. 3. stran. — Da ne deluje rtebtscftn! sodni dorr ? Celovca, tema se ne moremo dosti načuditi listu »Freie Stimroenc. Saj je ta sodnija ustanovljena vendar za to, da bo presojala prestopke bi pregreške proti plebiscitnim predpisom, pa ni nič slišati o njenem delovanju. »Štimce« bi rade spravile nedolžne Slovence pred sodnijo, d. bi nemčurji potem kričali, da so Slovend nemiren in nevaren element, Nemci pa miroljubni gospodje. Ali ako bi ta sodnija začela poslovati, bi Imela dosti opravila z nemškimi pregreški proti plebiscitnim predpisom, z nemškimi napadi in surovostjo. Toliko bi imela posla ta sodnija, da bi ne prišli zlepa do plebiscitnega dne. Zato pa naj Nemci lepo Boga zahvalijo, da ne deluje ta sodnija, ker morala bi le Nemce pokazati svetu v luči razbojništva In na-sfstva, ko segajo po tuji lastnini. Cona A je slovenska in kateri Nemec se noče sprijazniti s to mislijo, naj odlazi med Nemce, ker le tam le mesto zanj. Mislimo pa, da se bo tistih par domaČih potujčencev že sprijaznilo z novo dobo, samo s hujskači proč, pa bo mir! — V nevarno vojno se lahko zaplete Avstrffa. Madžari se pripravljajo na vojno. Pod orožjem imajo 120.000 mni in vse munlcijske tovarne delajo noč in dan. Madžarski poglavar Hortv hoče naoasti Slovaško in Jo spraviti k madžarski državi. Tam Ima ljudi, ki za drag denar povzročajo nemire, upa, da mu bo komunistično rovarenje omogočilo pohod na Slovaško. Za tak pohod pa potrebuje prijateljsko vlado na Dunaju, kajti rabil bi avstrijske železnice in avstrijsko mdustrijo za opremo armade Ako bi avstrijska vlada tako pomagala Madžarom, bi smatrali Cehi to za sovražno dejanje in tako bi se utegnila Avstrija zaplesti v nevarno vojno, ki bi jo stala mnogo denarja in morda tudi mnogo zemlje. Že sedaj požre avstrijski militarizem v Avstriji na leto nad dve milijardi. Hortv je dobil v tajnem dogovoru s Francijo v OOddilo ooblastilo, da zasede Dunaj, ako bi tam Izbruhnili boljSe-viškl nemiri. Komunisti na Dunaju zahtevajo orožja in tisti dan, ko bi se polastili skladišč orožja, bi začel Horty korakati proti Dunaju. Vidite, koroški S!o venci! NI nevarnosti, da boste »ajmutal!« v Makedonijo, ampak nevarnost Je. da bi »ajnrn-kali« proti divjim Madžarom! — Borovlje. Naši nemškutarji so v zadnjih dneh popolnoma poparjeni. Razvpiti T.učovnik in njegovi somišljeniki na Žihnoljah že vozijo svoje pohištvo v Celovec, ker so se prepričali, da je zmasa v A coni Jugoslovanom zasigurana. V obupnem položaju so segli nemškutarji v Božu v zadnjem trenotku po najostudnejših in najobup-neiMh sredstvih: Tako so v Medhorov-rici stavili na glavo našega rojaka, odvetnika dr. Ravnika, ki že 14 dni^ drl nje v svoii domovinski občini, 100.000 K. S takimi stavami hočejo preplašiti naše ljudstvo in njegove voditelje. Pošteno so se vreza!i. Naše ljudstvo se ja z ozirom na tako postopanie še z večjim zaupanjem oklenilo ožjih rojakov, ki mu kažejo pravo pot srečo in blaeroptanja v Jugoslavijo. Kako boste v nedeljo glasovali Korošci? Nobeden Slovenec, nobena Slovenka, ki ima glasovalno pravico, ne *me v nedeljo ostati dom*! — Vsi brez izjeme na volišče! — Nobeden ne sme pozabiti doma glasovalne legitimacije. Pazite na legit;macijo, da ie Vam kdo ne izmakne! Od nikogar si ne dajte izvabiti Iegit?maci?e! Ko stopite na volišče, oddajte legitimaciio glasovalni komisiji, ki bo poiskala vaše ime v glasovalnih imenikih, ter ngotovila Vašo identiteto. Na to izroči glasovalna komisija dotičniku kuverto in dve glasovnici - belo in zeleno. Na beli glasovnici je tiskano: „Jugoslavija" („Jagoslavien") na zelenih pa: „Osterreich" („Avstrila"). S kuverto in obema glasovni-cama stopi v volilno celico, deni belo glasovnico celo in popolnoma nepoškodovano v kuverto, raztrgaj zeleno elasovnico na dva deh in utakni ta dva raztrgana kosca papirja tudi v kuverto. Na to zalepi kuverto, stopi iz glasovalne celice in izroči to kuverto predsedniku občinske glasovalne komisije. Na glasovnico ne smeš ničesar napisati ali pripisati. Eno pa si predvsem zapomni: Bela glasovnica mora ostati cela, zeleno glasovnico pa moraš raztrgati na dva dela. _____ Diseone pesti. V Ljubtiani. 8. — Pristašem JDS v Ljubljani. Pozivamo Vas, da takoj pregledate volilne imenike, ki so razpoloženi. Ugotovite, če je vsak naš pristaš vpisan v volilni imenik in če je pravilno vpisan. V volilni imenik spada vsak moški, ki je bil dne 25. septembra 21 let star in ki biva že pol leta v občini. Nasprotnike, ki nimajo teh pogojev, izreklamirajte. Opozarjamo, da so volilni imeniki zelo nepopolni, da so izpuščene cele hiše, celi deli ulic, zato naj vsakdo pogleda, če je vpisan. Volilni imeniki so na razpolago v tajništvu JDS, Narodni dom, L nadstropje, in sicer vsak dan do ponedeljka od 9.—13. in od 15. do 18. ure ter v posameznih okrajih pri političnih društvih JDS. Z rekla-macijami hitite, ker v ponedeljek konča za Ljubljano reklamacijska doba. — Vprašanje volilne pravice ruje-rodcev. Vsi oni, ki imajo po mirovni logodbi pravico opcije za svoje narii)-r.alne države, nimajo v zmislu člena 9. zakona o volitvah v ustavotvorno skupščino volilne pravice. Pravico do opcije imajo Nemci, Madžari, Italijani in Romuni. Za presojo narodnosti in potemtakem tudi za presojo vprašanja, kdo je Slovan v zmislu navedenega člena 9. in kot tak upravičen voliti, ne more biti p-tč merodajno ljudsko štetje leta 1910, ker se je vršilo pod pritiskom. — Prosta vožnja na Koroško! Na državni in južni železnici imajo vsi oni ki se peljejo do 10. fm. na Koroško k plebiscitnemu glasovaniu, prosto vožnjo tudli za povratek do 17. tm. Izkazati se morajo pri žMezniSki blagajni z glasovalno izkaznieo ali s potrdilom občine, kjer imajo glasovalno pravico. — Beogradsko ženstvo za Koroško. Dne 6. trn. so Imela beogradska ženska društva skupno zborovanje, na katerem se je govorilo o koroškem plebiscitu in o nalogah, ki čakajo naš narod na Koroškem. Zborovanje je bilo izborno obiskano ter je poslalo županji ge. dr. Tavčarjevi to-Ie brzojavko: Beograd, 7. oktobra 1920. Beo-gradjanke i Beogradjani, uvek na budnoj straži svojih visokih nacijonalnih ideala, sa nestrpljenjem očekuju dan, kada će i naš narod u Koroškoj unrkos uzaludnim naporima i svakovrsnim mahinaeijama njegovog vekovnog i sad pohjedjenog ugnjatača slobodno i odlučno putem plebiscita pristupi« svojoj slobodnoj i ujedinjenoj jueroslovenskoj braći. U ime sviju ženskih društava beogradskih predjsednica saveza Danica Hristićev a. b — Otvoritev predavanj na veterinarski akademiji v Lvovu. Poljski generalni konzulat v Zagrebu objavlja glede pričetka predavanj na veterinarski akademiji v Lvovu v Šolskem letu J oktobra 1920. 1920/21 nastopne podatke, prejete od rektorata omenjene akademije z dne 5. t. m.: 1. Predpisi preteklega leta, ki se tičejo jugoslovenskih akademikov, so še vedno v veljavi. 2. Rok vpisovanja in pričetek predavanj na akademiji do-sedaj še ni določen, kar je odvisno od tega, kdaj bodo poljski akademiki oproščeni vojaške službe, kar se ne bo zgodilo pred prvo polovico novembra, a morebiti še kasneje. Za vsak primer bo prihodnje šolsko leto popolno, četudi bi se moralo podaljšati preko velikih poletnih počitnic. 3. Prvi državni izpit se polaga tekom petega semestra, v nekaterih predmetih kakor v botaniki, zcologiii in fiziki, enciklopediji ter poljedeljstvu pa tudi prej, t. j. neposredno po končanem predavanju iz dotičnoga predmeta. Drugi in tretji državni izpit, položena na drugih akademijah, se morata uvaževati samo tedaj, ako stoje te akademije na isti višini kakor lvovska. — Nemci napadajo. Včeraj, v četrtek, so nemški tolovaji iz Celovca napadli v bližini Vetrinja avtomobil, s katerim sta se vozila vetrinjski nad-poštar g. Marušič in g. Maršner. Hoteli so avtomobil ustaviti z očitnim name* r.om da napadejo nadpo«tarja in njegovega spremljevalca. Streljali so z revolverji proti avtomobilu, na srečo pa niso zadeli nikogar. Avtomobil si je mogel napraviti prosto pot samo s tem, da je hitro vozil in da so z avtomoMla začeli rudi streljati na napadalce. Skrajni čas je, da bo konec tem nemškim tolovni«tvom. — Poziv častnikom. Komanda dravske divizijske oblasti pozivlje vse rezervne sprejete častnike, vse rezervne Se ne sprejete častnike, vse aktivne ne sprelete častnike in vse penzijonlrane častnike, da se priglase pnkovskfm okružnim komandam, na katerih ozemliu žive. Kdor le Ml stalno premeščen z ozemlja ene pukovske okružne komande na ozem'je druge, se mora prijaviti obema komandama. Prijave se lahko Izvrše ustmeno na dotični komandi ali pismeno z natančno navedbo kraja, ulice in številke bivališča. — Podružnica Kmeti»*ke družbe v Novem mestu, ki voli za družbeni občni zbor 22 delegatov, je imela včeraj svoj občni zbor, pri katerem so dobili kandidati Samostojne kmetijske stranke 493 glasov in nasprotniki pa 95. — Ne hodite v inozemstvo za delom. Zunanje ministrstvo naznanja kompetentnim oblastim nastopno: Naš generalni konzul v Marseillu javlja ministrstvu za zunanie zadeve, da prihaja v Marseille veliko število nagih državljanov i«kat dela. Razmere na Francoskem pa so skrajno neugodne za naše delavce. Večina potroši svoje prihranke in ker ne najde dela. se obrne na naše konzulate in na poslaništva za pomoč in za repa triacijo. Ker pa konzulati in poslaništva nimajo kredita v ta namen, morajo odbiti prosilce, ki potem v svoje gmotni bedi protestirajo in delajo škandale. Ministrstvo za notranja dela m»ni, naj bi vae policijske oblasti, ki izdajajo potne liste za Francosko in sploh za inozemstvo, odsvetovale in odvračale delavce od tega, da bi si šli iskat dela v inozemstvo, ker dobe tam delo samo oni, ki opravljajo najtežje posle. Ker se pa v naši državi občutno uveljavlja pomanjkanje delavskih moči. bi bilo potrebno znižati število potnih listov za take osebe ca najmanjše število. — Shod hišnik posestnikov v Kranju. Preteklo nedeljo se je vršil v čitalnični dvorani v Kranju prav dobro obiskan shod hišnih posestnikov, na katerem se je soglasno sklenilo ustanoviti društvo hišnih posestnikov za Kranj in okolico Zborovanje je vodil g. I. Rebolj in so nastopili razni govorniki, med njimi g. dekan Koblar, ki so vsi slikali razmere in olmpen poso-žaj hišnih posestnikov. Zvezo društev hišnih posestnikov za Slovenijo je zastopal nje predsednik g. Ivan Frelih iz Ljubljane, ki je v obširnem govoru opisoval vse stanovanj=ke naredbe kakor tudi erkon v varstvo najemnikov in njega zle posledice za vse stanove. Prinoročal je tesno organizacijo hišnih posestnikov v celi državi, kakor tudi stik z drugimi produktivnimi stanovi. Resolucije, sprejete na zadnjem ljubljanskem shodu hišnih posestnikov, so se enoglasno odobrile. Noto so se sprejela društvena pravila in se je volil pripravljalni odbor. — Nadzorovanje tujcev v Ljubljani. Ni dovolj, da se opaža v zadnjem času več kot preveč tujcev v našem mestu, ki izsesavajo z verižništvom naše ljudstvo, ni dovolj, da slišiš govoriti skoro več nemško kot prej, nesramnost prve vrste pa je, če se ti individui na javnih prostorih, kot gledališče, kino, še norčujejo v glasnih debatah iz naših razmer. Šo več! V svoji nesramnosti so čutijo celo užaljene, če jih opozoriš malo na takozvani itakte. Kdor se hoče o tem sam prepričati, naj gre samo enkrat v naš blaženi kino >TdeaU, slišiš tam lahko sam, kako blagodejno vpliva žlobodranje dunajskih pilhar-jev. Tudi tiste znane dunajske dame imajo ti gospođici s seboj, ki imajo res tako velikomestni nastop, da je človeku skoraj sitno, spuščati ee z nijmi v govorico. Skrajni čas je res, da 6e naredi tem elementom že enkrat konec, ker je po mojem mnenju bolje >drzi ga c kot >lovi ga«. — Civilne službe za doslužene podčastnike. Minister za vojno in mornarico je glede noskušnje prakse podčastnikov, ki služijo nenrestano 12 let v vojski in ki imajo pravico do civilne službe, odredil nastopno: 1. Vsi podčastniki bivše avstro-ogrske vojske, ki so se 1. avgusta 1919 prijavili pri jedinicah ali drugih vojaških organizacijah, se smatrajo kot sprejeti v našo vojsko. Za vse te podčastnike velja zakon o ustrojstvu vojske kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. V členu 24. zakona o ustrojstvu vojske je določeno, kako civilno službo morejo dobiti podčastniki, ki služijo neprestano 12 let v vojski. Za vsakega podčastnika, ki želi dobiti civilno službo, odobri vojno ministrstvo na prošnjo šestmesečno prakso, a po končani praksi mu izda potrdilo. Za vsak primer odobritve prakse, izposlu-je vojno ministrstvo predhodno dodelitev prakse od onega ministrstva, v Čigar področie snada dotična služba, v k.a- j tero hoče podčastnik vstopiti. 2. Po čl. j 24. zakona o ustrojstvu vojske podčastniki ne smejo prakticirati brez dovoljenja vojnesra ministrstva. V tem pri- j moru mu tudi ne izda ministerstvo potr- j dila o končani praksi. Ministrstvo odo- J bri prakso samo za one stroke, ki so določene v členu 24. zakona o ustrojstvu vojske. — Odpovor na pismo g. Ermcnca. t Prejeli smo: Izvolite priobčiti sledeče vrste- Z ozirom na pismo g. Ermenea 483, 52 nd. av. West Allis. Wisc. U. 8^ zine živil za Avstrijo, ki se morajo naipref odpremiti. — Makole. Pogreb pokojnega narodnega mecena gospoda dr. Josipa G e o r-g a, odvetnika v Šmarju pri Jelšah, Je bil, kakor vse njegovo življenje skromen, toda dostojen. Ob 3. popoldne so se zbrali domači občani pred njegovo rojstno hišo. Častno stražo so mu napravili domači ogniegasci Po duhovnih opravilih so mu zapeli pevci ganljivo: Vigred se povrne in nato se je razvil sprevod na župno poko-pališče.Pogreba se je udeležila Inteligenca: okrajni glavar iz Celja dr O. Žužek, predstojnik sodišča v Šmarju, uradniško osob-Je postaje Poijčane na čelu gosp. postaje-načelnik, učfteljstvo iz Šmarja, Studenic in Makol in drugi. »Družba sv. Cirila In Metoda«, katera je položila blagopokojnl-ku na grob venec, je bila zastopana po vladnem svetniku gosp. Andr. Senekoviču in po tajniku gosp. Fr. Skulju. Po cerkvenih ob-edih In petju je imel poslovrni govor gosp. prvomestnik Andrej Senekovič, Proslavljal je vrline pokojnikove, zlasti je poudarjal njegovo iskreno domovinsko ljubezen, vsled katere je naklonil vse sveje premoženje prosvetni »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Govornik ie obrazloži v poljudni besedi pomen družbenega delovania za naš narod, zlasti za one pokrajine, kjer je naša m'adina omrežena po tujcih. V ginlji-vih besedah Je pokazal udeležencem, kako ne*no čuteče srce je bilo v o-sih blagopo-kninikov'h S tem, da Je volM svoje premoženj »Družbi«, je pokazal gorko ljubezen do mladine, katero hoče s pomočjo Ciril Metodove družbe rešiti pred grabežljivimi tujci Rla^onoko!ni!covi duši sveti ve?na luč, njegovemu truolu pa bodi miren počitek v domači zemljici, ki jo je ljubil nad vse. — Pozor na volilne imenike! Iz Maribora poročajo, da so tamošnji volilni imeniki jako pomanjkljivo sestavljeni. V imenike ni vpisanih z!a=ti mnogo železničarjev, ki že od časa prevrata bivajo v Mariboru. Tudi sicer so volilni imeniki jako pomanjkljivi. Tako je od 5^0 občfh mariborskega okraja popravljenih komaj 270 volilnih ime- j nikov. — Dr. Korošec kupnje graščine. Kakor se v poučenih krogih trdi, se I pogaja minister dr. Korošec radi nakupa graščine grofa Schonborna pri Slivnici. Doslej se še ni moglo dognati, ali kupuje g. dr. Korošec graščino zase ali fungira le kot posredovalec za kake * klerikalne mogotce. — Nezadovoljnost v mariborskih železničarskih krogih. Iz Maribora poročajo: V tukajšnjih krogih slovenskih železniških uradnikov vlada v zad- ' njem času precejšnje nezadovoljstvo. ! Povod temu nezadovoljstvu je postopa-1 nje obratnega ravnateljstva, ki je do ! skrajnosti popustljivo napram špeku-I lacijam generalnega ravnateljstva na Dunaju, ki premešča ali pa odpušča slovensko misleče uradništvo ter namešča ali nemške uradnike ali pa daje vodilna mesta takim osebam, ki niso za našo državo ničesar storili. Posebno : hudo kri so povzročili sledeči slučaji: j reaktiviranje Praschnikarja, imenovanje že enkrat odšlo vi j enega Ogrinca za ravnatelja strojnega oddelka v Ljubljani in pa dejstvo, da je v Mariboru nastavljenih in se sprejema še vedno ve-I liko število ženskih pisarniških moči, j Nemk, med tem, ko nad 300 slovenskih prosilk ne dobi službe. — Žene nemških železničarjev v Mariboru in plebiscit. Iz Maribora poročajo, da se žene mariborskih nemških železničarjev v zadnjem času iHTj pridno vozijo na Koroško, baje po >gobe<, V resnici pa agitirat za Nemško Avstrijo. Iz Koroške prinašajo v Maribor potem mesto gob nemške propagandne spise, ki sramote in blatijo našo državo na vse načine, posebno pa Srbe in generala Maistra. Te propagandne spise širijo potem po mestu. Dobro bi bilo, če bi se takim ljudem gledalo s stra- priobčeno v vašem listu, čast mi je iz- !, ni naših oblasti malo bolje na prste javiti, da nisem sodeloval pri dijaški ' akciji, ki je imela pred mojim dohodom v Ameriko namen nabirati denar za dijake - emigrante med Amerikanci. Besede, katere mi polaga g. Ermenc v pravem nsevdo-amerikan<*kem tonu v usta, nisem izustil. Na sploh sem morebiti omenil neke dijaške podpore. Iz poslovanja kasneje osnovanoga >fonda slovenske emigrflcije«, pri katerem tudi nisem bil direktno udeležen, pa vem kake težave so bile s prispevki iz Amerike. Pošiljal se je denar potom bank. katerim je amerikanska vlada prepovedala delovanje, ker so bile v nemških rokah. Mnogokrat ni bil ozn%-ren odpošiljalec niti banka, ki pošilja. Kar se pa tiče korespondence, je pa treba omeniti, da so bili mnogi Slovenci prav sl^bo zapisani radi njihovega čmo-žolteca mišljenja pri ameriški vladi — ne mislim pri tem na g. Er-menca — in vsled tega so bila pisma zasežena in niso bila nikdar sprejeta od onega, kateremu so bila namenjena. Z odličnim spoštovanjem — dr. Bogumil Vošo**ik. — Zeleznlfkf promet z Avstrijo. Kon- . terenca, ki se je vršila v Mariboru zaradi * sluzb« delavca i pospešitve železniškega prometa, |e dne 5. oWl R^hma 1 r oktobra končala svoje delo ter Je postavna posebno komisijo, kateri Je eoverfa nalo-CO, da Izdela podroben poslovni načrt za nadaljnje poslovanje pri za carin j en Ju m prometu sploh. V tej komisiji so zastopniki ministrstva saobraćala, generalne carinarnice In obratnega ravnateljstva Južne železnice Velika carinarnica v Teznl, ki se v kratkem Izroči svojemu namenu, bo olajšala carinarsko delo, uvedejo pa se tudi mnoge druge prometne in carinske clij-Save. izkazala pa se Je potreba, da se za nekaj časa ustavi blagovni promet z Av-strlio, ker je vsled zastalanja vagonov na carinskih -008181811 zmanjkalo prevoznih sredstev. V Mariboru leže velikanske mno- Za Gosposvetski Zvon so darovali: inž. Kukovec, Maribor, 200 K; F. S. Gomilšek, župnik, Sv. Benedikt v Slov. Goricah. 186 kot zbirko, visoko in srednješolci pri predstavi v Žužemberku 650 K, uradniki, oficirji in meš'ani v Strumnici, Makedonija, 4000 K. Najlepša zahvala, živeli posnemovalci! — Otvoritev telefonske centrale pri poštnem uradu Kokra. Pri poštnem in brzojavnem uradu Kokra se je otvorila 24. septembra t. 1. telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. — Mestna zastavljalnica ima tomo-sečno dražbo februarja 1920 zastavljenih predmetov 14. oktobra popoldne. — Mariborska kronika. V Studencih pri Mariboru so pričeli tamošnji komunisti z zasledovanjem našega sokolskoga naraščaja. Pred sokolskim domom čakajo na otroke, jih sramote ter jih zasledujejo s sramotilnimi nemškimi popevkamL Ker oblasti niso ničesar ukrenile v zaščito otrok, bo treba seči po samopomoči. — Oskrbnik škofovih posestev v Betnavi je spodil štirimi otroci. Rodbina \e prosjačila po mestu sa streho in končno po zaslugi prof. Pirca dobila začasno stanovanje v barakah. — Plebiscitne znamke so pokupili takoj prve dni v Mariboru tujci iz Avstrije. Cene tem znamkam so poskočile na tri- do štirikratno vrednost. — V Krškem je umrl SO. septembra v bolnišnici na griži Matija V o d o -pivec, narednik in vodja orožniške postaje v Krški vasi. Pogreba, ki se je vršil 2. oktobra, so se udeležile vse orožniške postaje okrajnega glavarstva Krško in Brežic in obilo drugega i občinstva. N. v m. p ! (Vsem udeležencem izjavi tem potom prisrčno zahvalo prizadeta nevesta in sorodniki.) Kultura. Repertoir Narodnega gledališča. Drama: blagor, A. Petek, 8. oktobra: Anfisa, E-Sobota, 9 oktobra: PvgmaHon. 1 . Nedelja, 10. oktobra: Hasanaglnic , izven. Ponedeljek, 11. oktobra: Za nar dov blagor. D. Opera: Petek, 8. oktobra: Glumači, Kraljica lutk: D. Sobota, 9. oktobra: Od bajke d> bajke, A. Nedelja, 10 oktobra-. Trubadur, izv. Ponedeljek, 1L. cktobra: Zaprto. W:>im vesti in prireditve. — Osebe, ki se zanimajo za f rance- sko-9lovensko organizacijo naj se sigurno javijo v ponedeljek, 11. oktobr ob 6. uri zvečer v Narodnem domu, pisarna Franco - Slovčne. — Veselica osrednje zveze javnih nameščencev v Ljubljani, ki je bila do ločena za soboto, 9. t. m. se zaradi koroškega plebiscita preloži. — Veselica Osrednje zveze javnil nameščencev in vpokojencev se preloži zaradi plebiscita ni Koroškem ne prihodnjo soboto dne 16. tm. Vzporetl c.vnne nespremenjen, vstopnice ostanejo v veljavi. — Prodnklivna zadruga čevljarjev za Slovenijo naznanja svojim članom prodajo usnja, v ponedeljek dne 11. oktobra ob 3. popoldne, Hrenova ulica 4. Sestanek upravnega odbora v nedeljo dne 10. oktobra ob 9. dopoldne v prodaja lniških prostorih. k — rrrn^tvo državne varnostne straže ter detektivov, policijskih uradnikov in pisarniških pomožnih moči za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je priredilo dne 2. oktobra t. 1 v veliki dvorani Uniona prvo društveno prireditev, katera je nadvse prKnkovanje krasno uspela. Udeležili so se prireditve pred-stavitelji vseh najvišjih državnih \n vojaških oblastnij, mestnega magistrata ter polnostevilni Častniški zbor, profesorji itd. ter mnogobrojno občinstvo. — društvo se tem potom iskreno zahvaljuje vsem obiskovalcem prireditve, k.iteri eo» z njih navzočnostjo pripomogli k popolnemu uspehu, kakor tudi vsem darovateljem, kateri so z darovi in prispevki prinomogli k ustanovitvi podpornega sklada za onemogle varnostne organe ter njihovih vdov in sirot. Zdrausfuo. — Hdrav«»tveno stanje mestne občine ljubijanskeT V Času od 26. septembra do 2. oktobra se je rodilo v Ljubljani 19 otrok, umrlo pa je 14 domačinov in 10 tujcev. Za grižo so umrli 3 domačini in 1 tujec za jetiko 2 tujca, vsled nezgode 2 osebi in za pljučnico 1 osoba. Oboleli so za tifuzom 1 oseba, za grižo 3 tujci. 2 vojaka in 7 domačinov.■ Gospodarske tiesfL — g Za svobodni promet in transit.; Svet zveze narorov je poslal članom' zveze narodov in Zedinjenim državam' vabilo k udeležbi pri prvem zborovanju splošne konference o svobodi prometa in transita, ki se bo vršilo 20. januarja 1921 v Barceloni. — g Kaj se sme izvažati v Avstrijo? Glasom pogodbe z Avstrijo se sme izvažati: konopec 200 vagonov, češnjev in višnjev les v palieab 5 vagonov, slama za metle, metle 20 vagonov, obeljena vrba 8 vag., zajčje in kunčeve kože 10 vag., tanin 300 vag., kalcinmacetat 100 vag., aceton, formaldehid, metilov alkohol, pirit, karbid, žveplena kislina, solna kislina in, razne druge kemikalije, cinkova nločevina 8 vag., kovaški žeblji 180 vas., železna žica 6 vag., stavben les 500 vag., drva 3000 vag., oglje 1500 vag., vosek 3 vag., barvil ni les 10 vag., opij In zdravilna zelišča za o milijone dinarjev, cement 1000 vag. in drugo blago v manjših množinah. —g Državna posredovalnica za delo. Dela iščejo: pisarniške moči, trgovski sotrudniki, sotrudnice, stavbeni in strojni ključavničarji, peki, mesarji, mizarji, vrtnarji, strojniki, navad, ključavničarji, krojači, Šivilje, natakar-* ji, natakarice, služkinje, vajenci, va- jenke itd. - V delo se sprejmejo: hlapci, poljski delavci, dekle, gozdni delavci, zidarji, delavci, sobni slikarji, pleskarji, mizarji, tesarji,'zidarji, tehtničarji, železo -struga rji, kovači, pisarniške moči, knjigovodkinje, konto-ristinje, služkinje, kuharice, sobarice, vajenci, vajenke itd. —g Pridelek sladkorja na Češkem. Letošnji pridelek sladkorja se ceni na 650.000 ton rafiniranega sladkorja. Od te količine je 350.000 ton določenih za izvoz. Za Jugoslavijo je namenjenih 15.000 vagonov. — g Pesa za tovarno sladkorja v Ćupriji pri Beogradu. Srbsko - češka tovarna sladkorja v Čuprijl Je z velikim trudom in ogromnimi žrtvami nasejala letos v starih mejah Srbije 1000 hektarjev pese in od tega pričakuje pridelka okoli 1?50 vagona*, — g Rafinerija petrolsia na Reki so trudi, da bi dobila dovoljenje z\ izvoz petroleja v Dalmacijo, Bosno in Hercegovino Rafinerija Je tudi poprej |>fttki hrvala te kraje s petrolejem, sedaj pa obljubuje, da ga bo pošl'Jala za polovico cenejšo od ostaHh rafinerij v Jagoslavlll. Uprava rafinerije v svoji objavi povdarja, da ie ona naše domače podjetje. —g Argentinski kredit Avstriji. Reparaeijska komisija je sklenila, da se ne bo vmešavala v zadevo petmili-jonskega kredita, ki ga je dobila Avstrija v argentinski republiki in da tudi ne bo kontrolirala uporabo tega posojila* ^f. stran. * Upi*- ,di.uvtr7Sf\r na.wct*, dne ^. ornonra r*rco. 231. š'tev. nalnoi9e)ia poročita. ZAD&JA SEJA MEDNARODNE PLEI5IS- CITNE KOMISIJE. f Celovec, 8. oktobra. Danes dopoldne ob 11. le imela mednarodna plebiscitna ko-misija v Celovcu svojo zadnjo sejo pred glasovanjem v coni A, da odloči ali se bo glasovanje v tej coni izvršilo al I ue. Dose-daj se ni dogodilo prav nič kar bi moglo provzrocitl odgoditev glasovanja- Gotovo je torej, da so podan] vsi predpogoji za izvedbo plebiscita v glasovalni coni A in da bo plebiscitna komisija odredila, du se glasovanje vrši nepreklicno 10. t. m. S tem so pa odbite tudi vse nemške intrige, ki so bile vprlzorjene v zadnjem časa. Celovec, 8. oktobra. Po današnji zad-nii soji mednarodne plebiscitne komisije se je preselila jugoslovenska plebiscitna delegacija iz Celovca v Borovtje. .RAZPOLOŽENJE PRI NAS IN PRI NEMCIH. ■ Celovec, 8. oktobra. Razpoloženje v nemških krogib je vspričo dejstva, da je zmaga za Jugoslavijo v coni A zagotovljena, obupno. Do včeraj so se upali, da ae plebiscit končno vendarle odgodi ali pa Vsaj da zasedejo medzavezniške, t j. italijanske čete plebiscitno cono A. Ta up jim 3e splaval po vodi, zato vlada na vseh koncih silna depresija. Koroški »Heimats-dienst« ima permanentne seje ter se posvetnih kaj je spričo tega dejstva napraviti. Poslužiti se hočejo nasilnih sredstev, tia bi našim onemogočili udeležbo p H glasovanja. V to svrho je prispelo včeraj v glasovalno cono A okrog 4000 oboroženih .banditov Iz vse Avstrije, da s terorjem in nasiljem poskusijo onemogočiti našim ljudem udeležbo pri glasovanju. Danes je ve- čina teh banditov že razpostavljena no coni A. Toda tudi z naše strani je storjeno vse, da se Nemcem ln Nemčurjein ta nakana ne posreči. Med Slovenci narašča pogum In vse zre z zaupanjem v bodočnost. Vsak se zaveda, da je zmaga gotova in noben Slovenec se ne bo dal strahovati nemškim tolovajem. V Istem razmerju kakor narašča našim zavest, pa unada pogum Nemcem in Nemčurjem. Oni računajo že z gotovo zmago jugoslovenske misli ter so se udali v svojo usodo. Boje se pa najbolj prihoda naših čet, katere pričakujejo neposredno po izvršenem plebiscitu najkasneje v ponedeljek. NEMCI MOBILIZIRAJO. Beljak, 8. oktobra Nemci v beljaškem okraju so proglasili splošno mobilizacijo vseh rezervnih častnikov, ki morajo oditi v vojaško službo. MEDZAVEZNIŠK1 C VSTNIKI. Boro vije, 8. oktobra. SnočI je dospelo v Borovlje 5 medzavezniških Častnikov, da stoje ob strani našim varnostnim crganoin v slučaju, da bi se kalil pri glasovanju mir. NEMCI SO SE UDALI V USODO. — d Dunaj, 7. oktobra. Današnji večerni dunajski listi so izpremenili svojo taktiko. DoČim so včeraj pisali za Nemce obupno, govorili, da se Nemci vsled dozdevnega terorja glasovanja vzdrže, zahtevali odgoditev glasovanja in zasedbo glasovalnega ozemlja po nevtralnih ali medzvezniških četah in danes reproducirali vest pariškega »Journala« o odgoditvi, pišejo danes vsled prihoda 150 ententnih častnikov zopet samozavestno in nazna- njajo nemško zmago, gotovo vsled migljaja od zgoraj, — d Dunaj, 7. oktobra. (Dun. kor ur.) Med vožnjo medzavezniških častnikov, ki so se v torek v svrho vzdrževanja reda ob glasovanju v coni A na Koroškem odpeljali z Dunaja proti Celovcu, da bi biii na razpolago plebiscitni komisiji, se je pripetil obžalovanja vreden dogodek. Opit angleški vojak je med vožnjo streljal iz va-gonskega oknja z revolverjem in zadel avstrijskega volkswehrovca, ki se je peljal v vlaku vozečem se v nasprotni smeri. Angleški opravnik Je danes v državnem uradu za zunanje posle Izrazil svoje obžalovanje zaradi tega dogodka. Angleškega vojaka so zaprli. Sodilo ga bo vojaško sodišče. — d Dunaj, 7. oktobra. »Abendblatt« ugotavlja sigurnost nemške zmage s 60 do 65 odst, podobno »Neue Freie Presse«. To stališče so zavzeli listi vsled tega, da zakrijejo obupno finančno stanje republike vsled rapidnega padanja avstrijske krone in Pomanjkanja kredita. Vsled slabega kurza pretijo na Dunaju Izbruhniti nemiri. Radi splošnega pomanjkanja se pojavljajo bolezni. Draginja strahovito raste. Zanimivo je, da tudi krščansko-socialni listi napadajo ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča in koroškega generalnega vikarja vsled njunega odločnega nastopa za Jugoslavijo Alerodajni politični krogi so izgubili zadnjo trohico upanja na zmago in Izjavljajo, da je škoda pisanja in denarja. POGAJANJA Z ITALIJO. Rim, 7. oktobra. »Tribuna« piše pol-uradno: Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo se bodo pričela najkasneje v drugi polovici meseca oktobra. Ne verjamemo, da bi se vršil sestanek jugoslovenskih in Italijanskih zastopnikov v Curihu, pač pa mislimo, da se bodo nadaljevala pogajanja v kakem mestu Gornje Ltalije. ITALIJANSKE INTRIGE RADI ALBANIJE. Rim, 7. oktobra. Poslanec Falbos ie vložil na zunanjega ministra interpelacijo, v kateri zahteva pojasnilo na vprašanje, ako so se vsled odpovedi Italije na Albanijo in Valono spremenile obveznosti zaveznikov glede razdelitve Albanije, priznane v londonskem paktu in še posebno, ako se strinjajo zavezniki z novim italijanskim stališčem glede priznanja albanskih mej na podlagi londonske pogodbe iz 1. 1913. TAKE JONESCU O MALI ANTANTI. Pariz, 7. oktobra. Romunski ministrski predsednik Take Jonescu se je izjavil v razgovoru z urednikom >Petit Parisienac o mali antanti sledeče: če je imela italijanska vlada proti ustanovitvi male antante pomisleke so ti pomisleki izvirali v prvi vrsti iz tega, ker je še več vpraJanj med Italijo in Jugoslavijo spornih. Za časa mojega bivanja v Rimu sem dobil vtis. da se mi je posrečilo razpršiti te predsodke. Naloga diplomacije bo, da sedaj blagodejno vpliva na obe državi, da se v najkrajšem času odstranijo zadnja nesporazumi j en j a med Italijo in Jugoslavijo. STAVKA ČASOPISNIH NAS TAV-LJENCEV V BEROLiINU. Berolin, 7. oktobra. Administrativni uradniki berolinskih časopisov so pred par dnevi pričeli stavkati. Stavci so danes proglasili simpatiisko stavko, lastniki tiskam pa so stavku joče odpustili iz službe. Danea so v Berolinu izšli samo sociialnodemokratski listi. NOVA STAVKA ZDRAVNIKOV BOIi- NIŠKIH BLAGAJN V AVSTRIJI. Dunaj, 7. oktobra. Ker se posamezne bolniške blagajne niso držale dogovora, sklenjenega med bolniškimi blagajnami in zdravniki, je naslovila zdravniško udruženje na zvezo bolniških blagajn kratkodoben ultimatum, v katerem grozi, da bodo pričeli zdravniki bolniških blagajn znova stavkati, če se ne ugodi njihovim zahtevam do sobote popoldne. Po tej stavki bi bilo prizadetih več stotisoč članov bolniških blagajn. STAVKE V CEHOSLOVAŠKL Praga, 7. oktobra. Danes so pričeli stavkati nastavijenci čeških zavarovalnih družb. Jutri se vrši zborovanje organizacij bančnih uradnikov na katerem se bo sklepalo o tem, ali se bančni uradniki priključijo tej stavki ali ne. — >Venkovc poroča, da je izbruhnila v okrajih Kralub in Melnik generalna stavka poljedelskih delavcev. Vsled t -ga se sladkorna pesa ni 5o spravila na varno, kar pomen j a za državo velikansko izgubo. Poizvedbe. — Našla se je ročna usnjata taška na ce?ti od Litije preko Stične. Lastnik jo dobi nazaj pri Karlu Nahtigarju v Žužemberku. Glavni urednik: Rasto Pnstoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar V o d e b. Zavarovanja vseh vrst rpjevzema na Jesenicah za Asscurazi-•oni Generali zastopnik Ferdinard Paar Elektromeliaoik in stroinik išče mesta svoje stroke. Specialist za akumulatorje. Naslov pove oprav. Slov. Naroda. 7631 Spitiu se mlzarsV! nomečnik in Iva vajenca. flndlovit, mizarstvo, Kolezljska ul. 13, Trnovo. 7636 Gospodična le roeMovano sobo za takoi. Ponudbe pod .Meblovana soba 7628* na unravn štvo Slovenskega Naroda. 7628 lem očno mesto sina, 14 let starega v boljšo hlSo. Ponudbe na Anton Lazar, Varaždin. Hrvatska 7611 Haproda.16 vagonov bukovega oglja