Leto LVin. iM 13).
o Dumam,« sonoto zo. junija 19ZS.
cena om no
lihafa vsak dan popoldne, isvsasal nadeli« In pravnike. — Inaeratti do 30 pctit ä 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inseraü petit vrsta 4 D; noüce, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. «— inseratnl davek posebej. — „Slowenen! Narod*1 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Upravnlstvo: BnaDova nllea itev. 5, pritličje. — Telefon stev. 304. Uredništvo: Enailova ulica iL 5V I. na da tropfe. — Telefon fttev. 34.
■V      Poštnina plačana v gotovini.
Nauk iz poplav
Iz Poljanske doline prihajajo poročila o strašnih poplavah, ki jih je povzročilo včerajšnje neurje. Poročila in njih podrobnosti prinašamo na drugem mestu. Zdi se, kakor da nas v Sloveniji vsaj enkrat na leto mora obiskati večja vremenska katastrofa in da moramo vsako leto redno oddati primerno žrtev, da zadovoljimo nepojmljivi vremenski in prirodni sliki. Razloge za te vremenske nezgode ni težko najti. Smo blizu južnega obnebja. težki oblaki radi preskočijo na naše hribovito ozemlje, ki se vfje v doline kakor v lijakih. Malo več vode po teh lijakih, pa poplavijo vse. kar jim pride nasproti.
Če se torej vremenske nezgode skoraj vsako leto pri nas redno ponavljajo, je na mestu vprašanje, kaj dela naša politika? Saj mora politika v prvi vrsti skrbeti za ljudski blagor in za blagostanje našega ljudstva ter ga čuvati pred nevarnostmi tako sociialnega, kakor tudi prirodnega značaja.
Mi smo že dolgo vrsto let zahtevali, da se pri nas uvede redno samoupravno življenje, ker si brez samouprave ne moremo zamisliti rednega gospodarskega in socijalnega napredovanja naših pokrajin. V državni centrali gre za večja, vsedržavna in občenarod-na vprašanja, naša lokalna pa spadajo pred samounravna telesa, pred oblastne skupščine. Zaman smo dokazovali potrebo tega samoupravnega delovanja, prilike in razmere v beogradski skupščini so redno sklicanje oblastnih samoupravnih zborov redno odmikale v ne-doglednost. Ne smemo zamolčati, da so pri tem bili slovenski klerikalci, torej poslanci SLS. ki se z drugo črko izdaja za «ljudsko». bili tist\. ki so nasprotovali oblastnim samoupravam ter v Beogradu izdali g-eslo. <ia odklanjajo vsako sodelovanje na državni upravi, dokler se ne izpolniio niihove minišinske zahteve, to je zahteve po klerikalni avtonomiji ?n po cerkveni strahovladi v Sloveniji.
Človeka zagrabi v srce. ko Čita o prirodnih katastrofah, ko vidi ubogega slovenskega oratarja. kako plaka za ženo in otroki, kako gleda za poplavljenimi domovi, med tem ko se -ljudskih zastopniki šopirijo v beogradski skupščini ter rohnijo za --svobodo^ tiska, proti «zlorabam» vlade, proti «neznos-nim razmeram na polju nar. zdravstva*, proti ^korupcijskim Škandalom* itd. Ko bi naš narod vsaj vedel, kako temeljito ga varajo ti predstavniki slovenskega «naroda» in kako ie ves njihov «Ijudski» evangelij prazna beseda in sleparska laž. da si ž njim omogočijo udobno poslansko življenje, med tem ko mora doma naš narod prenašati težke nezgode in gospodarske nadloge, lahko rečemo v prvi vrsti, ker nimamo intenzivnega samoupravnega življenja, proti kateremu se je v prvi vrsti postavila SLS; Ta stranka pravkar bije krvavi bo i za «slovenski jezik*, kakor da bi to vprašan ie bila glavna skrb slovenskega kmeta, ne pa gospodarske težko-če sedanjega časa. Tstotako se ta stranka ponuja našemu ljudstvu s svoio borbo za «rvero». dasi vsak trezen Človek ve. da ni države, kjer bi bila vera tako dobro shranjena, kakor je v naši državi. Dočim se ljudski poslanci imenitno zabavalo v narodni skupščinL kakor je razvidno iz obširnih poročil v Ljubljanskem ^Slovencu* in se perejo pred očitki klerikal i rma. to je očitkov, da se no nemarnem izdajajo za branilce vere, ko vera ni v nobeni nevarnosti, trpi naše liudsrvo pod udarci vremenskih katastrof in ni mkogar, ki bi se zavzel za to b'udstvo in mu skušal pomagati v tej nesreči, k^r pn klerikalni krivdi še vedno nimamo oblastnih skupščin, ki bi bile v pni vrsti poklicane pomagati v teh slučaim.
Morda na nobenem drugem primeru ni tako razvidna pogubnost klerikalne politike, ki ie tako Širokoustna in brezdelna obenem, kakor povodom elementa T-nih nesreč. Tu se vidi. kako daleč seea pamet klerikalne politike in kaj dela in -ljudski* predstavniki SLS. ki so v bistvu proti edino pametni institu-ciü. ki bi nam lahko prinesla marsikatero olajšavo v gospodarskem in soci-jalnem našem življenju, — proti samoupravi v oblastnih skupščinah!
— PRETRGANE TELEFONSKE ZVE* ZE. Včerajšnji i nočni in dolgo trajajoči na* Hvi so poškodovaii na več mestih telefonske naprave in pretrgali proge. Zato ni bilo mo* goče dobiti direktne telefonske zveze z Beo* gradom, ker je bila proga pokvarjena. Tudi zveza Zagreb mi daiao ftmkdJcuinim.
I Amundsen se le vrnil na Spitzberse
Prva poročila« — Vrnitev potrj zdravi. — Prvo Amundsenovo p
— Pariz, 19. junija. (Izv.) Pariški listi so okoli 23. prejeli deloma brezžično, deloma pozneje po kablju prvo poročilo o srečni vrnitvi Amundsena s severnega tečaja. Poročilo je danes vzbudilo splošno radost. Iz Newyorka so javili: Danes 18. ob 15. popoldne (po avropskem času ob 21.) so prejele >>Newyork Times« brezžično brzojavko iz Kingsbaya na Spitzbergih, da se je Roald Amundsen zjutraj ob 1. uri vrnil zdrav na Spitzberge. Vsa ekspedicija je nepoškodovana prispela. Ameriške brezžične brzojavke so skušale priti v zvezo z brezžično postajo v Kingsbay u in zono na ladji Fram. Zveze včeraj ni bilo mogoče dobiti.
— Newyork. 18. junija. (Reuter) Amundsen se je povm*l na Spitzberge.
— Dunaj. 19. junija. (Izv.) Današnja Neue Freie Presse objavlja opis Arnundse-novega poleta na severni tečaj. Opis je Neue Freie Presse prejela z ladje »rTeim-dak- s Sprtzbergov. Poročilo se glasi:
Dne 22. maju ob 17. popoldne smo zapustili z dvema zrakoplovoma Kingsbay. Obremenitev zrakoplovov je znašala okoli 3 tone. Na poti smo preizkušali na Amsterdamskih otokih trpežnost obeh zrakoplovov. Preizkušnja je bila popolnoma zadovoljiva. Zato smo nadaljevali polet. Pri Južnem rtu smo zašli v meglo, ki smo jo skušali pre-leteti in smo se zato dvignili 3.900 čevljev viseko. S pomočjo selčnega kompasa smo skušali v priliodnjili dveh urah določiti smer poleta. Leteli smo neprestano nad meglo. Šele ob 20. zvečer smo preleteli megleni teren. Ostali del poleta je bil povolfen in ves čas izbor en razgled. Zapazili smo končno, da smo smer poletu vzeli premočno proti vzhodu in to gotovo radi vladajočega severozapadnega vetra. Mi nismo mogli natančno določiti, v koliko smo se odstranili od glavne smeri k tečaju. Krenili smo zato bolj proti zapadu in ob 1. url zjutuaj 22. maja smo ugotovili, da smo že porabili polovico bencinske zaloge. Sklenili smo. da poskusimo z zrakoplovoma kje pristati, da končno ugotovimo točko, kje se nahajtrmo in da se pripravimo za nadaljnji polet. Neha-jali smo se ravno nad velikansko vodno strujo med ledenimi gorami. Najpreje smo opazovali kraj, na katerem bi pristali. Ugotovili smo, da niti ena vodna struja ni primerna zato, da bi se zrakoplovi spustili. Bojazen, ki smo jo imeli pred poletom glede nevarnosti od strani ledu, ni bila ^utemeljena. Zrakoplov št. 27. se je spustil v vodni tok, a so ga obkrožile ledene mase. da se ni mogel več osvoboditi. Poskus pripraviti zrakoplov zopet za polet se ni posrečil. Drugi zrakoplov št. 24. je v vodni struji, ki je zmrznila, obtičal.
ena« — Amundsen in tovariši oročilo o poletu na severni tečaj.
IV tem položaju smo pričeli z opazovanji, ki so pokazala, da se nahajamo na točki 87* 44' severne širine in 10* 20' zapadne dolžine. Preleteli smo v 8 urah razdaljo tisoč km. Povprečna hitrost je znašala 150 km na uro. Okoli 200 km je bilo izgube radi megle. Začeli smo meriti tudi globino morja. Tu znaša 3700 m. Napravili smo na tem mestu različnna opazovanja glede de klin a-cije magnetne igle, kot tudi glede meteoroloških razmer. Na poletu smo premotrili nad 100.000 kvadratnih metrov površine. Nas pogled se segal do 33° 30' in smo lahko ugotovili, da se na evropskem delu severnega tečaja ne nahaja nobena zemlja.
Z ozirom na ugotovljeno globino vodne strujc smo smatrali za izključeno, da bi obstojala severno od nas kaka dežela. Na evropski strani Severnega morja se nahajajo le vode.
Opis Amundsenovega povratka
— Berlin, 19. junija. (K.) O poletu Amundsenovem na severni tečaj in njega povratku javljajo današnji berlinski listi, da sta bila oba zrakoplova radi nizkih močnih, vetrov v zapadni smeri primorana dne 22. maja ob 1. zjutraj ugotoviti, da sta porabila že polovico bencina in sta bila tako prisilje* na spremeniti smer, končno pa se spustiti v vodni tok, kjer sta bila oba od ledenih mas obkolena. Preiskovalec Amundsen je ugoto* vil, da se nahaja na točki 88° 44* severne Ši* rine in 10° 20* zapadne dolžine. Z vso ener* gijo so se vrstili 25. maja in naslednje dni poskusi za novi start. Z največjimi napori se je končno posrečilo enemu stroju k star* tu, čeprav je bil zrakoplov znatno p oš k o* dovan. Zrakoplov se je moral nato zopet spustiti v vodni tok.
Dne 18. junija se je posrečilo ekspedi* ciji z zelo zmanjšano zalogo na novo star« tatL Celokupna obremenitev se je skrčila na najpotrebnejše. Vse zaloge in pri prave so se pometale z zrakoplovov. Ohranile so se Ie zaloge bencina. Ekspedicija ie kljub veli* kanski megli dosegla ob 21. zvečer severni rt na Spitzbergih. Tu je ekspedicija prišla v stike z neko mimo plujočo norveško ladjo. Močan vihar je ekspedicijo zagnal na za* pa dno stran Franklinovega zaliva, v katerem je ekspedicija našla zavetje. Ker vihar m ponehal, so člani ekspedicije z Norvežani odpluli proti Kingsbayu, da bi dobili nove zaloge bencina. Ekspedicija je prispela ob 1. ponoči v Kingsbay.
Ves Čas poleta ekspedicija ni opazila ni* kakega sledu o kaki zemlji.
Evropski arktični del je po dosedanjih opazovanjih obdan z vodami in ledom.
Povotienlskn liofnstrofa v Žirih in Poljanski dolini
Po vodenj odnesla 12 mostov. —Jez električne centrale na Fužinah do polovice porušen. — Voda odnesla 12 lesenih mostov« — V Rovtah pri Žireh in v okolici velikanska škoda« — Voda odnesla mnogo živine in prašičev.— Dolina Ločnice ni prizadeta.
— Logatec. 19. junija. (Izv.) Danes pri-fialalo semkaj iz Žirov in ostalih vasi žalostna poročila o strahoviti povodenjski katastrofi, ki je zadela občino 2iri in ostalo
Poljansko dolino tja do Škofje Loke. Katastrofa je posledica velikanskega naliva, ki je bil najhujši snoči okoli 20.
Včeraj popoldne je ves dan lilo. Dobri poznavalci vremenskih razmer so slutili, da pride do katastrofe v kakem kraju. Z bojaznijo so opazovali neprestano silovito padanje dežja. Knoči okoli 20. se je odtrgal nad Rovtami oblak. Bila je grozota. S hribov so drveli hudourniki in potoki so z največjo elementarno naglico naTaščah ter začeli poplavljati Zirovsko dolino. Prebivalstvo je bik) prestrašeno in je skušalo rešiti, kar se je dalo rešiti. Vode so nosile seboj ogromne množine lesa, drv, valile so se velike mase blaga in kamna. Vsa dolina je bila mahoma spremenjena v opustošeno ravan. Vsa polja so bila naenkrat zasuta. Vode so odnesle gospodarska poslopja in svinjake. Trpele so ogromno škodo vse vasi okoli Žirov. Zelo so prizadete Rovte in Ra-čevo. Račevski potok je bil mahoma spremeni en v pravi hudournik. Povodenj je odnesla marsikateremu posestniku več praši-Cev in živine. K sreči m b(k> človeških' žrtev.
Dalje poročajo, da fe Polj ari šica v svojem divjem elementu podrla polovico jeza lansko leto na novo zgrajene centrale pri Fužinah. Odnesla je tudi več lesenih mo-ALaieriiaJoa fikoda i* —ncaoeattž—.
Okrajno glavarstvo v Logatcu je danes zjutraj prejelo kratka poročila o veliki katastrofi ter o tem obvestilo velikega župana ljubljanske oblasti. Dopoldne je odpotovala posebna komisija s sreskim poglavarjem na Čelu v prizadete kraje.
— Škofja Loka. 19. junija. (Izv.) Vse prebivalstvo v Poljanski dolini ;n sploh v okolišu tja do Kranja je razžaloščeno radi povodenjske katastrofe, ki je snoči zadela Poljansko dolino oziroma vse vasi od izvira Poljanšice nad. Zirmi do Škofje Loke. Prihajajo poročila, ki slikajo grozote prirodnega eementa :*n obseg katastrofe. Okoli 22. ponoči je bila radi nenavadno silnega naliva spremenjena Poljanska v veletok. ki je razširil svoje struge po vsej dolini ter odnašal s seboj, kar ni bilo trdno pribito. V gornjem delu Poljanšice je povodenj odnesla velikanske za ekspert pripravljene množine rezanega lesa in hlodov. Vsi mostovi, 12 po Številu, so porušeni. Ostala sta samo dva betonska mostova, eden pri Gorenji vasi, drugi pri 2*reh. Voda je odnesla tudi v gradbi se nahajajoč most pri Pušta-lu. Poškodovana sta tudi mostova pri Suhi in Gostečah.
Povodom lanske katastrofe hudo prizadeta dolina Ločnice je sedaj ostala neprizadeta in nepoškodovana.
Iz Poljanske doline prihajajo tudi poročila o povzročeni škodi. Pri Fužinah je voda odnesla polovico jezu nove električne centrale. Cesta, ki vodi \z Trebil proti So-vodnil ie u I km razdrta in onruifram. Za-
garju in mlinarju Gladku na FužinaK je voda odnesla žago. Porušen te tudi jez mlina pri Gorenji vasi, ki je bil na novo postavljen lansko leto.
V nekaterih hiša v Poljanski dolini tako v Poljanah stoji voda pol metra visoko. Ker je betonski most pri Gorenji vas: ohranjen, je promet med Škofjo Loko in Žirmi omogočen. Telefonska zveza z Gorenj o vasjo je pokvarjena.
Sreski poglavar v Kranju g. 2 n i d e r-čič je bil o katastrofi takoj obveščen. Ta je o tem obvestil velikega župana dr. B a 1-tiča v Ljubljani ter prosil za nujno pomoč.
— Ljubljana. 19. junija. Veliki župan dr. Baltič je danes prejel od sreskiti poglavarjev, pod katerih kompetenco spadajo vs!ed povodnji prizadeti kraji, kratka uradna poročila. Tajništvo demokratske stranke je tudi prejelo dopoldne že kratko brzojavno poročilo iz Žirov s prošnjo, da prične akcijo na korist prizadetih krajev. O veliki katastrofi je bil obveščen brzojavno tudi minister za šume in rudnike dr. Ž er-j a v.
Danes popoldne se je odpeljala na lice mesta komisija z velikim županom dr. V. BaltiČem na čelu, da pregleda v glavnih obrisih povzročeno Škodo in da takoj uvede akcijo za pomoč po povodnji težko prizadetim krajem.
Nove dvanajstine znašajo 3900 milijonov dinarjev
— Beograd, 19. juri. (Izv.) Na včerajšnji ministrski seji je finančni minister dr. Stoiadinovič" . predložil načrt dvanaistn. Po tem načrtu znašal nove dvanajstine približno 3900 milijonov dinarjev, torej bodo celo manjše od starih. Finančni minister je zavrnil vesti, da bo v novih dvanajstinah zahteval nove kredite, ker za take kredite v novih dvanaistinah ni mesta. S Steden jem v poedinih resortih se mu je posrečilo črtati marsikatero postavko izdatkov. Vse ostale zakonske določbe ostanejo neizpremenjene m nove se ne Tv>rTo dodale. V novih dvanajstinah se otvarja kredit 12 miiijon*rrv za d^1- — novem tunelu pod Ivan-planiriQ v Bosni. Tunel bo za nekaj deset metrov nižn kot sedanji. S tem olaišajo promet na progi Sarajevo-Mostar-Gruž, ker bodo vlaki lahko daljši.
MISIJA NOTRANJEGA MINISTRA V ZAGREBU
— agreb, 19. junija. (Izv.) Danes zjutraj z brzovlakom je prispel v Zagreb notranji minister Boža Baksfmo-vič. ki spremlja svojo soprogo in dete na letovišče v Crkvenico. Dopoldne je notranji minister posetil zagrebške upravne urade ter posetil državnega podtajnika Večeslava Wilderja. pri katerem je ostal na obedu.
Beogradski politični krogri pripisu-jeio4 velik pomen potovanju notranjega ministra v Zagreb, češ da je v zvezi s procesom Stiepana Radija. Tudi zagrebški politični krogi so mnenfa. da se namerava notranji minister Boža Mak-simovič na svojem povratku iz Crkve-niče ustaviti v Zagrebu ter se posvetovati z menodainimi faktorji o Droce-su proti Stjepanu Radicu in vodstvu HRSS.
KONFERENECA O VPRAŠANJU DELAVSKEGA ZAVAROVANJA
— Sarafevo. 19. jun. (Izv.) V ponedeljek 22. junija se tu otvori velika konferenca vseh institucij za delavsko zavarovanje. Konference se udeleži do 50 strokovnjakov. Na dnevnem redu bodo vprašanja zavarovanja delavcev za slučaj starosti in smrti ter drugi tekoči posli.
Šahovski mojster Teichman umrl
Berlin, 17. junija, s. Včeraj je umrl šahov* Ski mojster Teichman, ki je leta 1911. v ša* hovski tekmi v Karlovih Varih premagal Rubinsteina, Maršala, Aljehina in Tartako* wer j a ter druge.
Izseljevanje muslimanov iz Jugoslavije
Angora, 18. junija, p. Angorska vlada je dovolila muslimanskim pripadnikom drugih držav svobodno preselitev in nastanitev v Turčiji, da se pomnoži prebivalstvo. Kakor je sporočeno, je v Jugoslaviji 55.000 musli* manov zaključilo poslužiti se te prilike.
Mednarodni profesorski kongres v Beogradu
Beograd, 17. junija, p. Profesorsko dru* Štvo  dela velike  priprave   za mednarodni kongres profesorjev, ki je -določen za 27. \ avgusta v Beogradu
Eksplozija municije v Metkoviču
Metkovič, IS. junija, r. Danes dopoldne ob S.30 je eksplodiral na kolodvoru vagon, v katerem je bilo 215 bomb. določenih za Split. Vojaka, ki je stražil voz, je razneslo na drobne kosce. K sreči je stal vagon B* stranskem tiru, sicer bi nastala velika ka« tastrofa in bi bilo razneslo vse kolodvorsko poslopje. Bombe so neprestano eksplodiralo celo uro. Orožniki so takoj postavili kor* don okrog gorečega vagona in preprečili, da se ne bi ljudstvo približalo nevarnemu kraju. Jutri pride v Metkovič posebna ko« misija, da preišče vzrok nesreče.
Silno naraščanje brezposelnosti v Angliji
London, 18. junija, z. Brezposelnost % Angliji vsled slabega položaja, v katerem se nahaja angleška industrija, vedno bol] narašča. Prejšnji teden se je število brer« poselnih zvišalo za 60.000, ta teden pa za nadaljnih 44.000. Skupno število brezposeln nih znaša sedaj 1,290.000. To število je za 264.000 večje kakor v istem razdobju lan« skega leta. Delavci nameravajo prirediti prihodnjo nedeljo v 30 krajih velike mani* festacije proti brezposelnosti.
Italijanski generalni konzul v Splitu
Rtm, 18. junija, a. Za novega generalne ga konzula, v Splita jo imenovan marchese Godolini, ki je bil danes sprejet od mini« sirskega predsednika v daljši avdijenet.
AntialEoholni kongres mladine
Novi Sad, 17. "junija, n. Dne 3., 4. fn 5. jm lija se v Novem Sadu vrši ajilzajkoholaf kongres za. srednješolsko mladino. Priprave so v polnem teko.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
2TTNI TRG
Pšenica Morrftoba 3, fco Postojna, tr*^ blago 440; pšenica Hard Winter, foo Po* stojtna trs.: bla«o 440; pšenica Ro8af6, fco Postojna trs.: blago 430; fižol ribničar, oris:., fco Ljubljana: denar 36C; fižol prepehčar* fco Ljubljana: denar 260; ječmen orlg. srbska, 60 kg, fco Ljubljana: blago 325; koru-za. slavonska, par. Ljubljana: blago 224.
LESNI TRG
Hrastove voz ovne deščice I. in IT. vrste, 43 mm—2 65, 54 mm — 2.85, fco meja: denar 1300; bukove parjene deske 27—100 rrrm, o<i 2.50, I. in II. vrsta, fco meja: denar 1080; late 25/50, 4 m, monte, fco nakladna postaja, 1 vagon: denar 500, blago 500. za* Jdjnček 500.
Efektf: 7% investicijsko posojilo ii leta 1921 63, 2Vi% državne rente za ratnu štetu 213, Ljubljanska kreditna 25Q—255, Centralna banka 5.5—S, Hrvatska eskompt-na banka 103^—104. Kreditna banka Zagret 105—107, Hipotekama banka 56—56.50. Ju-gobanka 100—101, Prašted:ona 800—S05, Slaveska banka 70—71, Eksploaiacija 31.50 —32.50, Drava d. d. Osijek 150. Šečerana Osijek 500—525. Niha g 39—40, Gut m an 355 —360, Slaveks 150, Slavoniia 3^—40, Trboveljska 350, Vevče 100.
Zagrebška borza.
Dne 19. kini;a. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 11.13—11.23. Prag* 169.90—172.30, Par iz 272.50—277.50, New. york 57.20—58, ondon 279.55—282.55, Trst 215—218, Berlin 13.745—13.895. Dunaj O.OS06 —0.0818. Valute: dolar 56.45—57.25, lir* 213.50—216.50.
2%% drž. renta za vojno škodo, denay 203, 7% invest. pos. iz I. 1921, denar 61.50 blago 62.50: Celjska posojilnica d. d., denar 200, blago 205; Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 265; Merkantilna banka, denar 100, blago 105: Prva hrvatska štedi-onica, denar 800, blago 806: Slavenska bar.-ka, denar 70: Kred. zavod, denar 175, blago 185; Strojne tovarne in livarne, blago 135; Trboveljska prem. družba, denar 335. blago 345; Združene papirnice, denar 100. blago 111; Stavbena družba, d. d. Lj., denai 265, blago 2S0; 4X% zast. 1. kr. dež. bke. denar 20; 4V£% kom. zad. dež. bke, de nar 20.
Inozemske borze«
— Curih, 19. junija. Borza: Beograd £.95, Praga 15.25, Pariz 24.20. London 25.025, Newyork 515, Milan 19, Dunv 0.0072625.
— Trst, 19. junija. Predborza: Beograd 47.75—48.15, Pariz 128.20—128.80, London 132.25—133.75, Newyork 27.135—27.375, Curih 528—531, Praga 80.25—80.75, Dunaj a0380-^aQ388,
Stran 2.
fcNSM   NA g O D« dna 20. Ittrlfla lg*D.
stev. 15?
Oeterinonki konsues v Ljubljani
(Nadaf>evaiiie>
: *2
■ w Včeraj dopoktne m popoldne se je nadaljeval veterinarski kongres, o čigar dopoldanski orvoritvi smo včeraj po ročaji. Čim so biJe končane pozdrav-ne formalnosti, je kongres takoj prešel »a cteevni red. Prerisedrik g. Vrvic je podal obšrtno poročilo osrednjega upravnega odbora, iz katerega Je razvidno, da šteje Udruženje 371 fclanov. Na novo jih je pristopilo 20, v* preteklem JetB pa so nmrK 4. Omeniti :«e tudi strokovno glasilo ndruženja »Veterinarski glasnik«, katerega se tiska 1250 izvodov. Izhaja v Beogradu. Po poročilu blagajnika Koste Vrbiča je g. Edmund rZrygelman v imenu revizorjev poročal, da so blagajna in knfge v redu ter je predlagal, da se odboru izreče absoiutora Predlog je bil sprejet, r«a kasr je bü dopoldanski dei zasedanja kongresa zaJcTfcčen.
Popoldne se je zborovanje, ki je pričelo ob pol lo., nadaljevalo. Najpreje so se prečrtale razne pozdravite m oprostilne brzojavke, za tem pa je sledila voIite\' 24 kandidatov za veterinarski svet. Predlagam so bft med drugim; kot virilist dr. Tanko Ra->ar, kot odborniki pa prof. Evgen Po« daobskv. Ignacr? Š 1 a j p a h , Anror: Dosar? M a r k o v i č, Josip Koch, dr. Fran O m e r z a. dr. .losip S t e g u itd. Vbfitve novega odbora so se vršile tajno z !fetki. Skrutini je brl končan Šele ob 18. Izvoljen je bH z absolutno večino tela odbor: Predsednik Dušan M ar kovic, I. podpredsednik Kosta Vrbic, II. podpredsednik Dra«orin Pozaic, ter odborniki: To-ma Č u p i 0 . Cirilo Petrovič, dr. Kosta K o n d :' J . Stanko A r k o. Milan M f t r o -vič, Dragotm Bonns, Ivan A n d o! i č, dr. Anton V u k o v ? č , Marko P a v I o v i č. Simon Ž i b e r t, Evgen Podaubsky , Peter Pavlete, Josip Koch, Anton Korošec. Milan C ve tka vič ga Ljudevit Petri če vič. V nadzorstven! svet so hit? Szvoljeni: dr. Rajar, Terzič it« Ed-Trtmd Ecgelmann. Med tem ko so se vršile volitve je odbor razpravlja! o važnih m aktualnih vprašanjih, predvsem pa o veterinarski terminologiji. VeČina govornikov je izjavila, da je sedanja terrrrmologfja veterinarjev zelo poinar.jkijira, da pa se la-
hko črpa števftoe krasne- izraze \z naroda. Predvsem pa je naloga veterinarskih fakultet, da zbirajo besede v svrho fzpopohrr-tve veterinarske terminologije. Sprejet ie brl tudi tozadevni predlog z apelom na vse člane, da pomagajo pri zbiranju besednega z?klada za veterinarstvo. Nato se je pretresalo vprašanje glede zakonskega načrta o veterinarski komori. Glede predlaganega načrta, ki je v ostalem stičen zakonom v Češkoslovaški in Nemčiji, se je vnela žrvan-na debata in polemika te je večina govornikov zahtevala, da se ta načrt, k! ft pomanjkljiv popravi. Razprava o tem še nI končana ter se danes nadaljuje.
Snoči je btl v restavraciji »Zvezde* prirejen banket, na katerem so bili poleg StevMnUi udeležencev zastopniki raznih oblasti med drughn veliki žtrpan dr. B alfi č, divizijonar general S t o j a n o v i č kot zastopnik mestne občine gerent dr. Puc. Vrsto napitnie je otvoril veliki župan dr. B a 1 ti č , ki je nazdravil kralju m naši državi. Nato je govoril predsednik Mar« kovic, za njim general Stojanovic, v imenu mestne občine ljubljanske gerent dr. Dinko Puc, g. Šlajpah kot predsednik ljirbliauske sekcije, nato še enkrat predsednik M a r k o v i č . dalje šef oddelka za kmetijstvo, svetnik g. Sarcifi, v imenu Trgovske in obrtne zbornice dr. Ples in dekan zagr. veterinarske fakultete, prof. Pad aubsky.
Za zabavo ie skrbel izvrsten orkester Šent.iakobčanov, pevsk oktet =Ljubljanskega Zvona? pod vodstvom g. Zoika Prelov-ca pa je zapel najprvo >Iz bratskog zagrg« ljaja«, nato -Oj Doberdob« rer razne druge narodne pesm. Animirana zabava je trajala pozno v jutro, na kar so se udeleženci razšli.
Dane^ dopoldne se je veterinarski kongres nadaljeval. Vse dopoldne se je razpravljalo o pravilniku za medsebojno pomoč za slučaj smrti. Debata ie bila zelo živahna, vanjo so posegli razni govorniki ni je traiaia več ur. Popoldne se razprava nadaljuje, obenem pa se bo razpravljalo tudi včeraj prekinjeno vprašanje glede zakonskega načrta o veterinarski komor!.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani*
opera. Začetek ob pol 8. ur? zvečer.
19. junija, petek: Glumačf. Cavafteria rusti-v   casia.   Gostovanje   Marija Šimenca. v Predstava na čast  udeležencev: veterinarskega kongresa. Izve«.
20. junija, sobota: Bagdadski brivec. Red E, 71. junija, nedelja: Zaprto.
22. ram*ja. poodeljek; Hoffmanaove pripovedke. Red T.
•
Opera riofrmannove pripovedke. (Poslovilni večer Mugona Zatheyja.) Ottenbach je v svojem zadnjem delu, v - rioffmannovih pripovedkah* pokazal, da je vse svoje velike glasbene darove v svojm ostalih operetah nelepo žrtvoval časovnemu instinktu rroje dobe. Ne moremo tajit!, da ie v %LepT Heteii,^ v ^Orieiu« itd. dovolj duhovitosti In parodističnega talenta; toda izrahljal ?c Orfenbacli vse to na način, kt je obmetaval Jepoto t blatom laskajoč isizkim, nelepim žerMm mase. Tem jasnejše je zato v svoji komično-iantastični operi, v Hof im an novi h pripovedkah; viden prepad med njegovimi oaorzkrmi operetami in tem delom, tem ži-vq^e čutimo, da bi lahko ustvaril dela, ki rJR imela, posvečena visokim ciljem umetno-so. trajne in velike vrednosti. G. Zathev si je izbral za svoje slovo ^Horrmannove pripovedke« z namenom, da pokaže se enkrat vse dobre iastnosti svojega glasu in svoje 5gre. Vloga Lindorta. Coppeliusa. Dapper-tutta, zlasti pa Mirakla so težke In je treba za nje pevca najkrepkejših izrazov. V vseh vlogah je bil g. Zathev izboren. tako pr pevskem, kakor igralskem oziru. Žal. da r»? g. Zathev prevzel tudi režije te svoje t>peTe sam v .^vojc roke. Da pa nam je bil s. Zatbey ves čas svojega sodelovanja na
a^aši operi drag in mil je dokazala včeni-snja predstava. Navzlic neznanskemu dežm je opero posetilo dojcajsfljc števHo Zaiheye-vih prijateljev, ki so ga po dražestni beneški sliki odlikovali z ueštetimj cvetličnimi darovi. Tudi g. Balatka je ob tej priliki prejel svoj častno zasluženi venec. G. Zathev se vrača v svojo domovino. Pustil je pil nas, rekel bi, najlepši del svojih umetniških uspehov. Želimo mu iskreno, da v domači zemljr vnovič razcvete in da svojim rojakom vse to, kar je nam žrtvoval, se enkrat, če mogoče, še v višji umetniški meri. Istočasno z g. Zatheyem pa se je menda poslavljala vČera:. tudi sd.č. Rozumova. Izmed vseh treh: Olympijc, Giuliettc in Antonije jc bila posledni?. glasovno najglobokejše občutena. Antonija je za Rozumovo isto, kot Mirni, ali ^Carska nevesta« itd. Zelo nam je bo žal, ako v resnici gre. rf off mann (g, Bano-vec) kaže čimdaijc, tem več lepega pevskega razvoja. Želimo mu prav iskreno svobodnejše igre, ki mu n:ora biti s petjem enakovredna skrb. Olympia (Frrsekova) ie bila igralski boljša, kot marsikatera druga
Olympia, pevski pa je bila nekam ohlapno-medla. Gdč. Tha!er;e\a (Giulletta) ie imela pred vsem zelo krasen hi dragocen šal. Nikolaj (Stil igro jeva), sicer nekoliko nerodna, ie včeraj vidno ugajala. Zupanov Crcspel je bil naraven in glasovno zelo čeden. Josipa Rusa tri vloge so kolikor toliko zadovoljile. Trna čeden pevski materija!, toda menda bez vsake šole. Tudi nikdo izmed ostalih ni občutno zaostajal. Moški zbor v prvi m zadnji sliki bi bi! morda lahko sigurnejši-Oprema je bila dostojna, zlasti v 3. sliki, k! je bila zunanje najlepša. G. Balatka ;e z orkestrom storil vse, kar se spričo njega nepopolnosti da storit«. Občutna ^e bila malokrvnost zlasti v barkaroli, kjer imajo tehtno besedo čeli. V splošnem jc bila predstava boljše vrste. Bližamo se z izgubo nasTh dosedanjih moči operi, ki spada v provin-
cfftfo-g mesta, fe menda L^riMšama res ni drugega vredna. »Shotinja vodom ktrva^ pravijo Hrvatje. Pri nas te ne manjka in zato se nam vsaj suše ni bati. —č.
— Gdč. Darinka Debelakov«, hčerka pok. g. postnega višjega direktorja dr. Debelaka, je absohiraia pravkar igralsko šok> Novega donajskega fonservatOTija in je nastopila v »BurgtKeaftrt« pri končni produkciji gojencev. Igrali so dela Firide, Pe-höfja, Sudermanna in Homunkula. >Wiener allg. Ztg.- povdarja lopi talent in oder-sko zrelost nasropivšili to imenoma r a vaj a poleg .J drugih dam tuen" gdč. Debelakovo, o kateri j^orrünja, da ima že augažman na Theater m der Josefstadt, katero gledališče vodi dan^s Reinhardt ŽeJeri bi pa bilo, da se nam ta domaČi talent ne izgubi med tujce inda se potrudi naše Narodno gledališče pridob-ti gdč. Debelakovo za Članico. Spominjamo se. da je že pred odhodom na Dunaj prav častno pri nas igrala gospo El-vestadovo v >Heddi Gablern.
AMUNDSEN neposredno pred poletom na severni tečaj. (Glej 1. stran!)
Sport
— SK Primorje, kolesarska sekcija, pr-redi v nedeljo 21 t. m. na svojem igrišču (Dunajska cesta) velike medklubske kolesarske in motociklistične dirke s sledečim sporedom: t. čatni krog; 2. novinci; 3. ju-niorji; 4. dirka združena s peštekom; 5. gl. dirka; 6. dirka ciljev; 7. dirka pomožnih motorjev; S. dirka v parih: 9. handicap; 10. tolažimo. Prijave sprejema načelnik kolesarske sekcije g. Ft. Brumat do vklj. 19. t. rn. na vrtu restavracije Zvezda od 20. do 22. 1252/n
— SK Primorje, kolesarska sekcija. Danes zvečer ob 20. obligatni sestanek vseh članov kolesarske sekcije v restavraciji Zvezda. 1253/n
— Tekme za pokal LNP. V nedeljo 21. t. m. se odigra na igrišču Ilirije Semifinale podsavezaih pokalnih tekem. Protivnika sta si Hermes in Lask; prvi Je zmaga! v II. kolu nad Primorjem, drugi nad Ilirijo. Zmagovalec v semifinalu sc kvalificira za finalno tekmo z zmagovalcem iz mariborskega okrožja. Pričetek tekme ob 17.30. Predtekmo igrata Jadran m Slovan.
— Včerajšnje tekme na Dunaju. Amateur! - Slovan 4:1. Admira - Sirrrrnering 1:1, Sportklub (Brno) Sportklub (Dunai) 5:2.
Sokol
— Sokoiko društvo v Štepanj vasi vpr> zori v nedeljo 21. t. m. v društveni telovadnici naraščajske predstave. Na sporedu so .spevoigre, dekiamaciie in rgra dvodejanka r-Lažnjiva iMlena«. Začerek ob 19. \249h\
— Sokol I. poziva vse one brate in sestre, k? nameravajo z našemi tekmovalci v Beograd, da se takoj iavijo v društven! pisarni, kjer zvedo tudi glede skupne prehrane in prenočišč. Zdravo! Odbor. 124i*n
— Sokolsko društvo v Vel. Laščah priredi v nedeljo dne 21. junija javno telovadbo. Spored: dopoldne ob 10. skušnja prostih vaj, popoldne ob 3. javna telovadba Sodeluje godba dravske divizijske oblasti pod osebnim vodstvom g. kalepnika dr. Centi a. Vožnja po železnici s saveznimi izkaznicami polovična. Po telovadbi prosta za-
bava:. K obiini udeležbi vljudno vabimo. Odbor 1185/n
— Sokolsko društvo v VeL Laščah opozarja posestnike k sokolski veselici dne 21 t. m. na prozi Ljubijana-Vel Lašče, da Je direkcija državnih železnic izjemoma blagovolila dovoWti uporabo vlaka, kateri bo odhajal iz Vel. Lašč ob 2238 v smeri proti Ljubljani. 1245/n
— Sokolsko društvo v Mengšu priredi v nedeljo 21. junija na vria g. A. Kanca
svoi javni nastop, združen z vrtno veselice srečok>vom in plesom. Vstopnina 5 Din. Začetek ob 16. 1243/t — Sokolsko društvo v Kočevju na it sporoča, da >e udeležencem sokolskeg,j >rleta, ki se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. \ Kočevju, zvečer na razpolago poseben vlak: ki odpelje iz Kočevja ob 20.43 In vozi dc Ljubljane. K obilni udeležbi vabi Sokol. — Zdravo!
Vsem posestnikom iz Slovenije
V zadnji številki vMojega doma« smo stvarno in s številkami dokazali, kako visoko obremenitev smo dobil! hisn: posestniki v novih zadnjih dvanajstinah. V Ljubljani znaša državni davek z državnimi pri-bitki okroglo 60^ prejete najemnine, v nekaterih občinah v Sloveniji pa z vsemi do-kladami vred nad 100^ najemnine, tako da bodo morali hišni posestniki Še nekaj iz svojega doplačati zato, ker oddajajo v svoji hiši stanovanje v najem. Te razmere niso za posestnike ^amo obupne in neznosne, temveč
krivične,
nezdrave ter morajo dovesti največje in najvestnejse davkoplačevalce v propast in demoralizacijo. Ta trrekoniema davčna obremenitev pa je tembolj krivična in ne-vplačljiva, ker so hišni posestniki kakor tudi dragi davkoplačevalci v drugih pokrajinah naše države mnogo nižje obre-n.enjem, kar upravičeno vzbuja nevoljo in Škoduje prepotrebnemu bratskemu sporazumu nase mlade države.
Mesto olajšav so zadnje proračunske dvanajstlne prinesle novo nepričakovano fD previsoko obremenitev.
Dvanajstine za nadalme mesece pridejo v prihodnjih dneh v Narodni skupščmi v sklepanje in ker nikakor ne moremo do* pustiti, da bi se z davkoplačevalci v Sloveniji postopalo na podlagi dvanajstin, ki se predlagajo in odglasuje-o
brez pravega razumevanja
za nase potrebe in plačiiazmoznostj naloženih davčnih bremen, zato sklicuje Pokrajinska zveza, društev hišnih posestnikov v
sporazumu z drugimi pridobitnimi orgaiv zac«fami v Sloveniji
VELIK PROTESTNI SHOD
v nedeUo 21. junija t. 1. ob 10. uri dop. \ veliki dvorani hotela sTJnion« v Ljubljani
z dnevnim redom:
1. Protest proti v zadnjih dvanajstir.ah sklenjenih davčnih bremenih.
2. Protest proti 3Cr?o državnemu pribi'-ku na hišno - najemninski davek in prev> soki obremenitvi hišne posesti.
3. Zahteva ik> takojšnji pravični davčni reformi in 'cdnakomemi razdelitvi davč. nih bremen.
5. Položaj in stališče posestnikov, in« ccstrijalcev, trgovcev in obrtnikov kot da\-koplačevalcev.
Pridite na ta protestni shod lusai In zernlfišk! posestniki, kakor tudi industrijal ci, trgovci :n obrtniki iz vseh mest in kra* jev Slovenije.
Vsak večji kraj mora biti na shodu za step an po velikem  številu davkoplačevalcev. V vsakem kraju naj se lakoj ustanove odbori, ki prevzamejo agitacijo za častno udeležbo iz doticnesa kraja.
Agitirajte pri vseh davkoplačevalcih da bo udeležba ogromna, ker le z močniir nastopom in odločno voljo bomo pokazal* svojo moč iu dosegli uspeh. Na tisoče il tisoče nas je, ki krivično irpimo, a nismr: več voljni obupno stanje nadalje prenašati da bi dajali državi več, nego dobimo na do hodkih.
Nobenega izgovora,  nobenega oprav čila, temveč vsi na shod.
Odbor.
Julijska krajina
— Za povzdigo sadjerei9 na Goriškem.
Goriški odbor za pospeševanje sadiereje se je mudil v V:dn.ru pri predsedniku kr. komisije za furlansko pokrajino, kateremu je izročil svoj program, ki vsebuje akcijo za pervzdigo sadjereje. V to svrho treba izdatne denarne podpore. Povzdiga sadiereje, katera je eden glavnih' virov za kmetijske dohodke, je nujno potrebna.
— Požar. Na Cerkljanskem je pogorela hiša in gospodarsko poslopje kmetovalca Josipa MavrHa. Škode je 10.000 lir. Gasili so ognjegasci Iz Cerfcna s pomočjo imanč-ne straže in orožnikov; sodelovali so seveda pri gašenju tudi vsi domačini.
— Avtomobilska nesreča. V Rožni dolini pri Gorici blizu židovskega pokopališča sta trčila skupa: avtomobil g. A. Buz-zija iz Gorice in neki tovorni avtomobil, prihajajoč s strani Ajševice. Težko !c ranjen g. Buzzi. ki je bil vržen :z avtosubfla. Gospica de Rocco je dobila lahke poškodbe.
— Gorica veliko industrijsko in trgovsko sredPsče. Znani tržaški novinar g. Mario Nordio je posetil Gorico ki priobčuje svoje vtiske v -Piccolu Mnenja je, da bo Gorica po prestanrh svojih težavah veliko industrijsko in trgovsko središče. V Brtmer-jevi rovarni v bližnji Podgori bo zaposlenih 5000 delavcev. Trgovina z lesom vsled bližine Jugosldvrje iu domačih gozdov napreduje. V Gorico prihajajo zopet v kirp-čijskih zadevah prebivalci iz Soške doline, z Vipavske strani, sploh z vzhodnega dela pokrajine, tako, kakor nekdaj. Govordo se je dolgo časa o konkurenci Vidma, sedaj ti glasovi molče. Vrnil se je normalni prejšnji promet (o katerem pa se je dolgo sodilo, da ga ne bo, Ker je politična oblast delila Slovence na vse strani in jih navezovala tudi na Čedad in Videm). Novinar misli, da se izvrše zahtevane železniške črte. Nutno treba popraviti ceste. Gorica .nora biti tuli
središče za šole. Iz članka ^e vidi potrabü, da se vrnejo v Gorico razmere, kakor ji pritičejo po njenem položaju, k! pomeni sre dišče za goriške Slovence. Pred vojno ie živela Gorica v glavnem od Slovencev, ln tako mora biti v sedanjih časih, ako hoče mesto živeti in napredovati. Mario Nordio je opravičeno pohvalil Goričane, da sa mnogo sami storili za zboljšanje razmer in hvale vredno omenja tudi pridnost okoli-čanskih slovenskih kmetov, da zopet cvete kmetijstvo. Gotovo je, da je Gorica preživela težko krizo iu pogumno odbila vi-demske namene, ki so jo hoteli ponižati med trge :n vasi. Italijanski gospodje v Gorici naj ob tej priliki ne pozabijo, da sc Slovenci glavna opora za razvoj goriške trgovine trt obrti in da treba zaradi lega z njjmi ravnati pošteno in dobro. Na Slovencih samih pa je tudi, da se v polni meii uveljavijo v goriškem mestu.
— Občinske volitve so se vršile v ne* deljo v Cepovanu in v Sv. Križu pri Ajdov, šcini. Izvoljeni so v obeh krajih domačini po sporazumnih listah.
— Roparski napad na Solkanski cesti
$teian Suligoj in Ignacij Božič sta bila po polnoči 17. t. m. napadena na Solkanski cesti, ko sta se vračala domov. Zagnal se je proti njima s palico neki neznan človek, ki je zahteval denar. Ker sta se pričela braniti, je ropar j zagrabil Božiča m mu iztrgal listnico z 250 lirami. Potem je mahal s palico okoli sebe in kmalu nato zbežal proti mestu. Sedaj ga išček) orožniki.
OBLEKE
kupite najugodneje pri
- JOS. ROJINA -
Ljubljana
1J0L
OSKAR H.
77
^ßo%pad c ar siv a
Roman zadnjega avstrijsEcga cesarja.
»Potem pa odkrito nastopite pred vsem sve-totn. Izjavite, da Vam je nemogoče vojno nadaljevati in sprejmite vsak mir. ki ga vam ponudijo. — Mirovna ponudba bt> vsebovala vsekako težke pogoje, vendar pa bo nudila možnost, da se zasigura nadaljnj obstoj države. Nemčija bo vam sledila in sklenila bo mir, v katerem se odpove vsem svojim prvotnim zahtevam. In to ne bo najhujše.^
*V tem slučaju bi Stm leta zaman prelivali po-«3ke krvi!*
aVoIkenstdn ie obmolknil. Spoznal je, rda bi bila odveč vsaka nadalina beseda. Kaj bi pomagalo dajat? nasvete, kt tih nihče ne uvažuie?!
t;   Cesar le globoko y^dihnil.
Jutrr nočeva o tej stvari natančneje govoriti Danes sem prerzmučen, rja bi mogel vašim izvajanjem slediti s potrebno pozornostjo. Ker Vas rmam Bedaj, hvala Bogu, v svoji bfizim. bom ime? česti> pftfÜco z variti govorit!.«
.Wolkensteia ie čutil, dat ie cesar v svoji notranjosti ž c odklonil njegove nasvete. AK ni»> ti nasveti cesarja prepričali, aH pa je podlegel drugim moČAejšim vpHvom, to ni bito bistveno napram dejstvu, da so bili njegovi predlogi ?npet odklonjeni. Ali se na? šejtadatoe irttdi brez-vsakega uspe-
ha, ali naj prosi, da ga cesar docela odpusti iz svoje službe? Nekaj časa je kolebal. nato pa se je odloči!, da ostaue. Semtertfa bo morda vendarle lahki> na cesarja vplival, ko se le ta enkrat prepriča, kako utemeljena so bila njegova svarila. Sicer pa ie tudi njegovo življenje ostalo brez vsake vsebine. — Vladarja spraviti na pravo pot, Pa ie bila vse hvale vredna naloga. Če tudi morda ne bo mogel izvesti te naloge, vendar pa je že sam poskus vreden, da se ga napravi, Če tudi se ponesreči. Poslovil se je globokim poklonom. Pri srcu mu je bilo težje, kakor je to kazal njegov sicer miren obraz. Dvoma družba, zlasti najbhžnia cesarjeva okolica, ni bila posebno zadovoljna z Wolkensteinom. Sovražili so ga, spletkarili so proti njemu in skušali proti njemu naščuvati celo cesarico. OpustiK so borbo proti ujemu šele, ko so spoznali, da ie to pot cesar z neomajno doslednostjo na Wolkensteinovi strani Padec princa Hohenlohe, neimenovanje grofa Hu-nyadija za najvišjega dvornega, maršala, so smatrali za Wolkeristeüiovo delo. Polagoma so ga tako *pr> Štovali, kakor s*> ga sprva sovražih. Uvaževali so njegovo nedostopnost m ga smatrali za bolj vplivnega, kakor jc bil v rtesnid
Med tem so sc odigravati ^gdOtrVirafi Öogoäki z velikansko brzino, kakor udarec za udarcem. Ne* srečna junijska ofenziva na Pijavf, za katero so se uporabile vse razpoložljive vojaške čete se je izjalovila in končala z katastrofalnim porazom. Cesar, ki je imel vrhovno poveljstvo, se ie vrnil na Dunaj, v srce zadet od te nesreče. Njegov ugled pri armadi ie bti za redno uničen. Vsafco zauranie v rjiaaovev
vladarske sposobnosti je izginilo. Javnost je zahtevala kazen za grozne krvne žrtve, ki jih ?e zadnjikrat v zgodovini pretrpela avstro-ogrska armada. Bil je tu začetek konca. Armada ni bila več porab-na za večje akcije. Maršal fiötzendorf je bil odpuščen, ker so njegovi strategiji pripis3vali poraz, za katerega pa je nosil glavno krivdo prenagljeno sestavljen operacijski načrt generalnega štaba. Istočasno so jeli v Franciij napadati oddelki ameriških tankov. Temu novemu strašnemu orožju niso imele nemške armade postaviti nasproti ničesar enakovrednega. Nemci so se morali umakniti iz takozva-ne Siegfriedove črte. Umik je upihnii zadnjo iskro nade v zmago. Bilo je samo vprašanje Časa. kdaj nastopi splošen polom. Brezdelno je zdel cesar dneve in dneve v krogu svoje rodbine. Ni vedel več nobenega izhoda in izgubil vsako zaupanje v svr>ie ministre in generale. Sprememba v osebi ministrskega predsednika je jasno kazala vladarjevo negotovost in razdvojenost. Zaman jc skušal Woiken-stefn, da bi odfociino vplival nanj. Cesar ga je v srcu mrztf. ker so se uresničile vse njegove zle slutnje, ker so se izpolnila njegova prerokovanja. Morda ie bil vmes rudi čut kesanja, da se ni ravnal po grofovih nasvetih, Wolkenstein ni okleval. Zavedajoč se, da niegova služba vendar le še lahko cesarju koristi, ie vztrajal na svojem mestu. Cesto je tudi opazil, da je bila njegova prisotnost draga in ljuba cesarju, ki ga je javno sicer vedno odlikoval, izogibal pa se ž njim vsakega intimnega razgovora. Sicer pa je bilo itak prekasno za vsak poskus rešiti državo razpada. Usoda je brla na pot«.
V septembru Je srbska armada pod poveljstvom rj»5ft3toa3sle4nac* Aleksandra prebila botaarsko
fronto in jo prisilila, da se je jela umikati. Bolgarski ministrski predsednik dr, Malinov je takoj sklenil premirje, in izročil usodo Bolgarije antantini mi. losti. Ogrska je sledila vzgledu, proklamirala ločitev od Avstrije in odpoklicala svoje čete z italijanske fronte. Nato <o prekoračili Srbi, Italijani in Ro muni meje, ki jih nj nihče več branil. Sledil ie udarec za udarcem. Dne 18. oktobra 1918. je cesar izdal znani svoj manifest, ki je pomenjal državno-pravni razkroj monarhije. Cesar s svojo rodbino in s svojimi najožjimi pristaši se je napotil na Ogrsko in se nastanil na gradu Qödollö. Še se ie nadejal, da ostane njemu in njegovi rodbini krona Sv. Štefana. Toda bila je to kraljevska zmota, kakot mu je nekoč prorokovai grof Wolkenstein. Zvestoba Aladžarov kralju se je izkazala kot fraza. Parlament je proglasil kot bodočo obliko države republiko. Republikanske narodne garde so zasedle Godöllö. Jedva se je posrečilo, da so z avtomobili spravili na varno cesarjevo deco. V Nemčiji je izbruhnila revolucija* cesar Viljem je pobegnil na Ho-landsko. Socijalni demokratje so Povsodi zahtevali republikansko ustavo, na Bavarskem in na Madžarskem so si prilastili vso oblast komunisti in so vzpostavili gospodstvo rdečega terorja. Na Dunaju je bilo v prvih dneh meseca novembra razpoloženje deljeno. Prokiamacija republike, ki so jo izsilili socijalni demokratje, ni našla v velikem delu prebivalstva radostnega odmeva. Monarbistična ideja je bila še pregloboko vkoreninjena v ljudski zavesti Zato je ljudstvo še z nezaupanjem zrlo na politične umetnosti začasne vlade. Grof Wolkenstein je hite: v Schonbrunn in prodrl do cesarja. Z globoko rc-signacno sa ie cesar sznreiei
stev 137.
Ki   £<One        junija  x jZO.
cvtran o
Dnevne vesti.
F Ljubljani, dne 19. /tf/z//<z /525.
— Previdno molče naši klerikalci o očitku, da so pred vojno aktivno pod= Mrali germanizacijo v naših pokrajinah n da so z največjim cinizmom zago=> ,arj*li bivšega predsednika deželnega sodišča ljubljanskega Elsnerja, ko je uganjal slovenski jezik iz naših sodišč. Previdno tiho so tudi o aferi Elsners Kavčič, v kateri so klerikalni poslanci nastopili proti imenovanju dr. Jakoba Kavčiča za predsednika deželnega uodišoa ljubljanskega, dasi je bil ta ^rnerno klerikalnega mišljenja, vendar pa odločno naroden mož, ter izposlo^ <ali imenovanje zagrizenega nemškega riacijonalca Elsnerja. Takisto molče o imenovanjih, drugih nemških uradnikov na Kranjskem, ki so bila izvršena pod klerikalnim vplivom samo za to, da bi ne prišli na ta mesta slovenski napredno misleči uradniki. In vsi ti nemški uradniki, ki jih še danes lahko imenoma naštejemo, so sistematično iztrebi Hali slovenski jezik iz uradov in ger* Tianizirali, kolikor t>e je le dalo. Tudi -•opolnoma nepotrebno nemško gimna? :j]o so v tistih časih izposlovali kleri* Kalni voditelji ter v svojem brezdomo-\ instvu zasmehovali vso slovensko na=» rodno javnost, ki sc je kot en mož dvig* nila proti temu klerikalnemu zločinu na slovenski narodni stvari. Takšni so bili klerikalci pod Avstrijo, ko je nam groa zHo potuj čev an je na vseh koncih in krajih. Danes se isti ljudje postavljajo za branitelje slovenskega jezika, o katerem pravijo, da jc ogrožen, dasi jc absoluten gospodar v vseh področjih v Sloveniji, v vseh uradih in šolah! Ali ni to ironija, ali ni to nesramnost? Klerikalci, ti grobok«:ni slovenskega jezika nod Avstrijo, hočejo biti sedaj v s*o* hodni Jugoslaviji borci za pravice slo= venskega jezika! Kako pa se bore za pravice slovenskega jezika v — cerkvi? To je ranimivo poglavje, o katerem bo tudi še treba snrcgovorfti!
— Športna razstava na letošnjem vele-sejma. Pripravi; atn: odbor za prireditev športne razstave, katerega člani so naše ■ -iiodličneiše športne osebnosti, ie pričel s
nebnimi predpripravami. — Raztavo se namerava kompletirati poleg razstavnih predmetov posamnih klubov z vsakovrstnimi športnimi potrebščinami tvrdk. Ker ie ra to odkazanesa prostora le malo, se pori vse športne tvrdke, da nemudoma sto-vjo v stfk s seimsko upravo, katera je na -aznolago z detajlrrimi uiioTm arijami. — Vorlsti. katere nudi športna razstava sode-lafoSm tvrdkam, ni potreba posebej pov-larfafi.
— Ne v Belgijo! Belgijski konzulat v Ljrifttj i -'-navija: V zadnjem Času se rrrrro-že slučaji, da tukajšnji delavci iščejo v Bel-5,ji zaslužka. Večinoma prodajo svoje domove, si dajo izstaviti potni list v Belgijo
- pridejo po vizum na tukajšnji konzulat. Po odredbi belgijskega ministrstva za zun. dela pa konzulati ne smejo izdajati vlza, dokler to predhodno ne odobri ministrstvo samo Vsak kompetent mora napraviti prošnjo, v dveh eksemplarjih po iorrnularju, k: se ga dobi na konzulatu, in priložiti proš-Tiji overovljeno potrdilo delodajalca, da mu le v Belgiji služba že zasfgnraoa.
Stranke, hi sc nameravajo napotiti v Belgijo, naj se najprej obrnejo na belgijski konzulat v Ljubljani, kjer dobe o delovnih razmerah v Belgiji točne informacije.
— Izlet v Gornji Grad. Umetnostno -zgodovinsko društvo priredi za omejeno ^evrlo članov v nedeljo dne 28. t. m. izlet v Novo Srno, Gornji grad iu k sv. Frančiška pod vodstvom msgr. V. Steske. Sestanek pri ugodnem vremenu ob 5.30 pred že-leznisknn prelazom na Dunajsk icesti. Pridevek za prevoz 30 din za osebo. Obvezne prijave sprejema tajnik ob delavnikih od lL do 12. najkasneje do 25. t. m. v seminarju za umetnostno zgodovino, univerza.
— Z Vrhnik.e Še enkrat opozarjamo na občni zbor naše kr. arg. SDS in na zanimivo predavanje o novih zakonih: o kmet. in obrni. kredrt-h ter o zakonu za izenačenje davkov. Predava g. dr. Rape iz Ljubljane. Vrši se v soboto 30. t. m. ob pol 20. ~r: aMolovi V nedeljo 20. t. m. se vrši iste r.-edavanje v Podlipi po maši. Predavanje v Berkah Je preloženo radi zaposlenosti g. dr. iRapeta.
— Prosto mesto železniškega poslovdje raz£isano.    Direkcija  državnih  železnic v
"an: razpisuje mesto železniškega po-• *-;«   za postajo Turiška vas ua progi Velenje-Dravogjad-Meža.   Prednost imajo železarski vpokojenci. ki so še zmožni za iäk>. Pogoje za sprejem navaja razglas v Uradnem listu za ljubljansko in mariborsko .    Prošnje,  opremljene  s potrebnimi •r bgami, je predložiti prometnemu odele-nfn gornie direkcije najkasneje do 10. ju-fife t. !.
— rlHjašk? Dom   v Kočevju prosi *vta-
<, k; reflektirajo na Internat, da svoje --<■■" c čimpreje prijavijo, ker ie število mest omejeno na petdeset, zlastr za višje razrede. Kompletna oskrbnina je znašala Ie-*os po Din 625, 675 n 750, kot je učenec ^ :z okraja, affi iz Jugoslaviie ali inoze-:.-.e..
Iz
Rogaške Slatine nam poročajo:
m j. m. io okrasili sicer že t^ko od vsakega občudova.:io veliko dvorano »Zdravniškega doma* z VavpotiCevo sliko, ki tavlja našega kralja v pogovoru z dr. Tavčarjem, Proti če m ter don Buličem. 93-*o je  Slovenski Narod • že opisal. Zelo lern vsak gost hiti v dvorano, da si jo ogleda, Mojster Vavpotič si je s tem deiom dobri sloves. — Glavni pri-. ostaja za glavno sezono, kar se ai lete za letom, tako tudi sedaj, ko se Iravifišče polni, dočim predsezona ni bila "rečena tako,   kakor se je pričakovalo, :   obisk seveda ni bH slab. Prav bi bilo. - bj uživalo svežo pomlad v maju in za-wb Ttrraja večje število £OS*crv>
—Utfrnženje geomerrov, sefcctia Lfnn-ljana. Odbor sklicuje protetni izredni občal zbor dne 28. iumja 1925 ob 10. dopoldne v zbornično dvorano univerze v Ljubljani. —■ Dne\-ni red: Napredovanje geodetov. Udeležba obvezna. Odbor. 1250/n
— Mestna Orjnna VIČ-Glince naznanja svojim članicam, da se vrši v soboto dne 20. t. m. ob 20. uri sestanek ženske sekcije v gostilni »Slamič* na Viču, Udeležba strogo obvezna! 1246/n
— Požar v Bukovicl. V Bukovici ie nastal 16 Jt m. zvečer na posestvu Viktorja Kebra požar, ki ie napravil na poslopju in na zalogi lesa škode nad 30.000 lir. Požar je povzročila strela.
— Mrtvega so naši! V Podlanišču na Cerkljanskem 37-letnega domačina Ivana Derlinka. Po zdravniškem izvesti u je Derli-nek najbrže padel nesrečno na kamenje A se ubil.
— Strela udarila. V noči od srede na četrtek ie treščilo v bližini Stare Loke v sredi polja stoječi kozole Franceta Porcnt^. Kozolec, obložen z deteljo, je deloma zgorel. Škoda je precej velika.
— Nalivi v Ljubljani in okolici. Včeraj popoldne in ponoči je neprestano lilo, kakor iz -škafa-, da se izrazimo v ljubljanskem žargonu. Nalivi v splošnem niso povzročili znatne škode. Na poljih v okolici so nalivi napravili škodo le žitu in pšemci. Obširni, 2.000 m2 obsegajoč travnik pod Tivolijem, kjer je etabliran veliki cirkus Kludsky, je Hi popolnonra poplavljen. Zamostii se je namreč jarek, po katerem teče voda iz gozda od hotela Tivoli, pri mostiču, ki vodi iz parka proti Šiški. Lesen! mostič je podjetjt c'rkusa radi prevažanja težkih vozov podprlo na ta način, da je pod mcst;č nametalo rame hlode in deske Tako je bil prosti tok vode oviraE ter je voda odtekala čez travnik ki ga je spremenila v močvirje Rad? velikanskega nalrva je snoči tudi odpadla predstava v cirkusu.
— Smrtna kosa. Danes je po dolgi bolezni umrl i. Edvard Bohinec, mestni učitelj v pokoju. Dosegel je starost 56 let. Pokojnik je bil nadarjen vzgojitelj mladine, zaveden učitelj, značajen mož, ki Je vžival v vseh krogih, zlasti pa med svojimi stanovskimi tovariši ugled in spoštovanje. Pogreb bo v nedeljo 21. t. m. ob 15. z Rimske ceste 20. Blag mu spomin1 — V Kostanjevici .te nenadoma preminul g. Janko Kerin, posestnik in obe. odbornik. Pokojnik je bi! v svojem rodnem kraju ugledna oseba, k! je vžival v vseh krogih splošno spoštovanje. Bil je zlasti vešč vinogradnik, čegar vina so slovela daleč naokoli. Pogreb bo danes v petek ob IS. Pokojniku bodi ohra-aien blag spomin!
— V Zagrebu je veeraj po kratki, težki bolezni umrla gospa Natalija Skaberne, rojena pi. Stepski-Doliwa, soproga g. dr. Franja Skaberneta, generalnega tajnika ^Siavenske banke,^ bivšega seta prosvetne uprave za Slovenijo v Ljubljani. Pokojnica je bila iz ugledne poljske plemiške rodbine. Bila je visoko naobražena dama, ki se ie odlikovala po izrednih vrlinah srca in duha. Ko js prišla s svojim soprogom po prevratu v Ljubljano, se ie z vso ljubeznijo posvetila učenju slovenskega iezfka, ki ga je v razmeroma kratkem času popolnoma obvladovala. V vseh krog;h, ki so jo poznali, ie vživala pokojna gospa uedeljene iskrene simpatije. Pogreb bo v soboto 20. t. m. ob 15. v Zagrebu iz mrtvašnice na Miroguju. Bodi blagi pokojnici ohranjen prijazen spomin, njeni cenjeni rodbini nale iskreno sožalje!
— Pijanec ubil svojo ženo. V Starem Račaju se je primeril te dni žalosten dogodek. Moz-pijanec je v vinjenem stanju ubil svojo ženo. Po krvavem zločinu in čim se je nekoliko streznil, se je obesil.
— Blaznež zadavil svojo ženo. V Po-poven je poljedelec Živan Bošnjak v napadu blaznosti zadavil svojo ženo in napadel nato otroke, ki so mu pa k sreči utekli. Bošnjaka so odvedli v blazinico.
— Na Dovjem bo v nedeljo, dne 21. junija ob 11. uri dopoidne slavnostna otvoritev vodovoda, ki ga je zgradila srenja (vas) Dovje po načrtih in pod stavbnim vodstvom urada za agrarne operacije v Ljubljani. Vodovod izroči agrarni komisar gospod dr. Spilier-Muys vodovodnemu odboru srenje v upravo. Obenem se vrši proslava 35. letnice obstoja prostovoljnega gasilnega društva na Dovjem in odlikovanje 3 še živečih ustanoviteljev gasilnega društva. Popoldne gasima vaja in velika ljudska veselica na prostem. Ker imajo udeleženci polovično železniško vožnjo, priporočamo nedeljskim izletnikom, da pobite v obilnem šlevilu v našo divno gornjo Savsko dolino.
— Obsežni smrekovi gozdov? med Verdom In Logatcem so letos, kakor sc nam poroča, v nevarnosti, da jih uniči ta-kozvaiia prehodna gosenica (lat. hombyx monacha, neem. die Norme). — Smreke so vse preprezene z belo pajcviuo. Mati te zelo škodljive gosenice je bela, črno pisana \ ešča z rožnatim truplom, ki zaieže brezbrojno jajc med razpokano skorjo smrek in borov, nadalje pod mah in lišaje na deblu. Gosenice so kosmate rdečkaste ali zelenkasto sive barve. Gosenice se izležejo koncem aprila ali v začetku maja in začno tako i zreti mladike od vrha navzdol. V začetku julija se zabubijo. Zatiranje tega Škodljivca je zelo težko. — Najboljše sredstvo je, ako se debla koncem marca aH v začetku aprila namažejo v visokosti 5 do 7 m od tal z ozkim krogom tera ali karbolineja.
— Najnovejše bluze, otroške fn dam-ske oMeke priporoča Krištofič-Bučar.
— Prijet požigalec. Včeraj Je bil prijet neki Anton Mežnarič, ki je osumljen požiga pri posestniku ^Aleksandru* v Tomačevem, o čemer je ^Siov. Narod« včeraj obširno poročal. Mežnariča so dopoldne zaslišali.
— Hrastniški pralni prašek tako brzo pere. da gospodinja hvali ga čez vse me-
Iz Ljubljane.
\z trgovske in obrtne zbornice.
V današnji seji je predsedstvo Trgovske in obrtne zbornice ugodilo prošnji prvega zborničnega tajnika drla V. M urnik a za upokojitev ter mu je tem povodom izreklo svojo iskreno zahvalo za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo v prid slovenski trgovski industriji in obrti. Za prvega zborničnega tajnika in šefa uradov Trgovske obrtne zbornice ie imenovan zb^rnič.ii tajnik dr. Fran Windischer.
— Proslava 50-letnlce na II. mestni osnovni šoli v Ljubljani Opozarjamo ponovno na naše slavne v dneh 20. in 21. t. m. Obenem vabimo Še posebej k tej slavnosti vse učiteljstvo, ki jc svoj čas službovalo na našem zavodu. V slučaju slabega vremena odpade v soboto zvečer bakljada, nedeljska popoldanska slavnost pa se vrši v slučaju dežja v šolskih prostorih na CojzovI cesti.
— Neurje. Včeraj popoldne je divjala nad Ljubljano in okolico silna nevihta, ki je povzročila precej škode. Nekatera polja so preplavi jena, v nekaterih krajih pa je bilo neurje uprav katastrofalno, o čemer poročamo na drugem mestu. Med nevihto je vse popoldne jn še pozno v noč treskalo in grmelo, kakor da bi bil sodni dan. Na več krajih ;ie udarila strela. V Jeranovi ulici $t. 15 je okoli pol 20. treščilo v hišo posestnika Frana Kurenta. Strela je poškodovala del enega hišnega vogala in vžgala pod hišo stoječi leseni voz. K sreči so domačini ogenj takoj opazili in pogasili. Na Poljanski cesti te tik pred Marijaniščem okoli pol 19. treščilo v električni drog. Zračni pritisk je bil tako silen, da je vrgel ob tla tri mimoidoče pasante. K ^rečl so ostali vsi nepoškodovani.
— Zaroka- V Ljubljani se Je dne 16. junija zaročil g. Släva Kiapälek. uradnik Češke industrijalne in gospodarske banke ter tajnik Československe Obce v Ljubljani, z gospodično Bedo Cihekiovo iz Prage.
— Akademija »Preporodovega* socljal-no političnega seminarja |fe preložena vsled ovir na soboto 20. junija 1925.
— Akademski agrarni klub »Njiva* priredi v petek 19. junija ob 20. uri v dvorani Kmetijske družbe predavanje univ. prof. dr. Vebra: Psihološki in normativni temelji družabnega reda. Vabljeno vse občinstvo.
— Vremenska napoved. Vremenske opazovalnice napovedujejo za soboto: menjajoče se večinoma ob'acno vreme, neznatna sprememba temperature, ponekod malo dežja. — Te dni je bilo večinoma po vsi Evropi oblačno, jasno je bila samo v Brnu, Odesi in v Bordeauxu. V Hamburgu je deževalo. Najvišjo temperaturo so imel' v Firenzi 32°. najnižjo pa v Haparandi 14°.
— Šolska predstava v cirkusu Ktndsky. Kakor čujemo, bo v ponedeljek ob 16. popoldne predstava za mladhro vseh šol s poučnim predavanjem v raaneži. Vstopnina znaša 10 Din.
— iMenažerija cirkusa Kludskega. Ob strani velikega šotora, kjer sc vrše zvečer predstave, ste postavljeni dve veliki mam'-ži, v katerih ima cirkus Kludsky prav ler»o izbiro divjih živali. Opazovanje divjih zveri je prav zan:mivo in poučno V kletkah žive sicer v nesvobodi levi in kraljevski tigri. Dva leva samca sta posebno impozantra
V nesebni kletki ie tudi 10 miadičev-levov Splošno pozornost vzbujajo severni medvedje. Velika kletka, kjer so nastanjene opice, je bila vedno obkrožena zlasti od mladih gledalcev. Poleg mnoaoštevimih konj vzbujajo zanimanje številni velblodi, k! se v ograjenem prostoru svobodno kregajo. Obiskovalci so velblode krmili s kruhom in senom. Tudi sloni so predmet pozornosti. Nastanjeni so v posebnem soir.ru. Z rilci mahajo semintja, brskajo po zenlji in hlastno jemljejo od ljudi kruh in seno. Posebni prijatelji pa so sladkorju.
— Pogreša se leta 1864. rojena Terezija Molitore, stanujoča v vojaškem sk1a-dišču v Vodmatu. Odšla je 14. t. m. z doma in se do sedaj še ni vrnila. Na starki so bili zadnje čase opažati znaki duševne depresije, bila je potrta in zamišljena. Zato ni izključeno, da je izvršila samomor
Opozorilo! Dne 4. julija 1925. ob 9. uri se bodo prodajale v porotni dvorani deželnega sodišča v Ljubljani razne stare puške (primerne za lovske čuvaje) in samokresi in sicer samo zdražiteljem, ki *o v posesti crožnega usta.
Iz Maribora.
— n Občni zbor pokrajčrske zveze vi-nrgradmkov za Slovenijo se vrši v soboto* dne 27. junija t. 1. ob II. uri v Narodnem domu v Mariboru.
— Na drž. deški meščanski sol: v Mariboru je vpisovanje v 1. razred v nedeljo dne 28. in v ponedeljek dne 29. junija t, 1. od 8. do 12. ure. Učenci se morajo izkazati z zadnjim šolskim izpričevalo, krstnim listo min izpričevalom o cepljenju. Ravnatelj.
— Državna dvorazredna trgovska šoja v Mariboru Vpisovanje za šolsko leto 1925-26 se vrši do 1. julija vsak dan med 11. in 12. uro na Zrinjskega trgu 1-1-28. V J. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili četrti razred srednje ali meščanske šole. Vnanji učenci in učenke se prijavijo lahko tudi pismenim potom. V ta namen naj pošljejo ravnateljstvu sole najkasneje do 5. julija zadnje šolsko izpričevalo In kr-sntf (rojstni) list. Vstop v drug iletnik je možen samo po dovršenem prvem letniku dvorazredue trgovske šole.
—m Strela j« v nedeljo treščila v hišo posestnöxa Pulka v Vodah pri ztetalaK. Poslopje se je takoj vnelo in je pogorelo do tal. Le z največjim naporom je uspelo rešiti nekaj pohištva in drugih" predmetov. Skoda je zelo velika.
—m Smrtna nsreča v Dravogradu. V Kozjem vrhu pri Dravogradu je posestnik Blazonik na povratku domov padel tako ne* srečno, da je obležal rrrrtev na licu mesta,
— Uspeh mariljorskc policije. Mari-feeteka ooltoSa §m* zada* fes ««tt&vftfe»
srečo. V pret. tednu ie prijela več težkih zločincev. Te dni pa je posvetila policija posebno pažnjo tudi razpravam pri poroti. Tako je bilo v sredo prijetih v raz-pravui dvorani več oseb, med drugim! dve ženski in en moški, osumljeni raznih delik-tov. Še večjo smolo pa je imel mesarski pomočnik Anton Muhič. ki je bil svoječasno obsojen na sest dni zapora. Kazni pa ni nastopil in so ga oblasti že dolgo iskale. Pri razpravi pa ga je med poslušalci spoznal sodnik, poklical je jetniškega paznika, ki je presenečenega Tončka odpeljal v zapor. Napravil je precej kisel obraz in njegova hoja je bila precej negotova.
Opozarjate se, da eden par nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor štirje pari drugih. Kupite eden par in prepričajte se. —  Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejeno J
Iz Celja.
—c Višji tečajni izpiti na celjski realni gimnaziji v Celju so se vršili v sredo dne 17. junja pod predsedstvom min. odposlanca, rektorja ljubljanske univerze dr. Karla rimterlechnerja. K izpitom je bilo pripušče-nih 15 maturantov, od teh se eden vsled obolelosti ni mogel poodvreči izpitom, eden je bil reprobiran za celo leto, štirje pa so bili glasom predpisov ustmene mature kot odlicnjaki oproščeni. Izpke so položili s pozitivnim uspeho msledeči kandidati: Baeb-ler Aleksej, Belie Marian, Berglez Vladimir, Božič Vlasta, Černej Božidar, Fischer Alfred, Juhart Josip. Koser Albert, Lesjaič Drago, Lesjak Ivan, Mikuš Radivoj, Pod-pečan Ivan, Veh ovc Hugo«.
—c Abiturijentska slavnost se vrši v ponedeljek 22. t. m. ob 20. v Narodnem domu.
Sodišče
V Ljubljani, 19. junija 1925. Eden, ki pravi tudi sodnikom prijatelji.
Anton Novak, delavec v Vevčah, je bii nedavno pred okramim sodiščem obsojen na 3 dm znDora zaradi tatvine. Obtoženec žaga po hišah drva. Ker je pri tem zlomil Jordanovim žago, je obljubil povrnitev ško<-de. in res se je nekega dne našla v Jorda-novi drvarnici dobra žaga, ki jo je nekdo porinil skozi late. Novodošla žaga pa je manjkala Omanovim iz drvarnice. Obtoženec to tatinsko transakcijo odločno taji in se sklicuje na »nekega dobrega prijatelja, ki ga pa prav nič ne pozna.« Predsednik: vPotemtakem pa ni vaš prijatelj, ako ga sploh ne poznate!- Obtoženec: >Jaz pravim prijatelj vsakemu dobremu človeku, tako ttdi vamT gospodje sodniki.« Predsednik: Hvala za pf&aznost!« — To najnovejše > prijateljstvo- je obtožencu (po njegovem mnenju) toliko pomagalo, da je bil prt vzklic ni razpravi oproščen. Predsednik mu je oprostitev sporočil z opazko, da je skoraj gotovo res izvršil tatvino, lc dokazov za to ni dovolj. Oproščeni: ->Kdo Pa mi bo povrnil škodo in dobro ime?s Sodnik: ^Bo^' oče!«
Menda bi rad še pohvalo od sodišča.
J. R. uradnik na Jesenicah, bivš: častnik, se je priženil v ugledno trško rodbino gostilničarja T. R. je v pijanosti že večkrat surovo nastopal proti svoji ženi. Posebno surov in nasilen je bil v noči 31. sušca t. 1., ko sta s priiate'jem noprej popila 4 litre dalmatinskega vina. Zaradi neke malenkosti je pahnil ženo po tleh ter zmetal za njo skledo, krožnik, žlico, nož in vilice ter jo telesno poškodoval. Ker mu je okraj, sodišče v Radovljici izreklo strog ukor, i>e jc proti temu pritožil. Njegov priziv je bil zavrnjen.
rMorsui! porota
«DENAR ALI KRI
V noči oj 1. na 2. aprila 1924. je bil iz-\ ršen pri posesfnici Frančiški Herič v Gač-ntku roparski napad. V spanju je posestni-ca nenadoma dobila več udarcev po slavi
in ko se je zbudila je stal pred njo neznan n.oški ter kričal: »Denar aH kri!-'. Prestra-šena posestnica je vstala in odšla ua podstrešje, kjer je imela v skrinji nekaj prihrankov. Dala je napadalcu 250 Din. Ropar je nato vzel še kos mesa in svileno ruto ter v temni noči izginil. Napada je bil takoj osumljen Šteta;: Falež, pomožni delavec iz Slovenske Bistrice, ki se je kot vojaški de-zerter od 1919. dalje klatil po Jugoslaviji in Avstriji. Kritične dni se je pojavil v Gačru-ku, kjer je iskal pri kmetih dela. Zvečer je prišel k Heričevi in jo pr^n Zi jed. Hc-ričeva, ki je bila sama doma, jc Imela pred tujcem strah in ga je s kosom kruha odpravila. Po izvršenem zločinu je falež pobegnil v Avstrijo, v maju 1925 se je vrni' v Jugoslavijo, misleč, da je njegov zločin že pozabljen. Prijeli so ga že na meji i-izročili sodišču. Obtoženec je pri razpravi odločno tajil, da bi izvršil napad in je trdil, da je bil takrat v Avstriji, kar pa je v nasprotju z izpovedbam prič. Porotniki >o z S glasov? potrdili vprašanje ropa, na kar je sodišče Faleza obsodilo na S let težke ječe. Obtoženec jc sodbo mirno sprejel.
VLOM V DOLNJI LENDAVI
Leta 1923 jc bilo v Dolnji Lendavi izvršenih več drznili vlomov Dne 17. aprila so neznani storilci vlomili v tnanufakturno trgovino Blau-Barta ter odnesli za 27.000 dinarjev blaga. Meseca novembra sta bila izvršena vloma pri posestniku Podobniku in pri urarju Mayerju. Temu je bilo odneseno za 25.000 Din zlatnine. Kmalu za tem je bilo izvršenih Še več vlomov v stanovanja. Navzlic vestnemu poizvedovanju oblasti vlomilcev niso mogle izslediti. Pretekn' mesec pa so bile naše oblasti obveščene, da je bil v Budafoku na Madžarskem prijet brivski pomočmk Josip Vratar, k! je bi-osumljen raznih dejanj Pri njem so našli različne predmete, ki so izvirali od tatvin. Nato je bila pri njegovih sorodnikih' v Dol. Lendavi izvršena hišna preiskava, pri kateri se je našlo razno ukradeno blago. Vče~ raj se je Vratar zagovarjal pred porotnik; m je priznal vsa dejanja. Porotniki so potrdili vprašanje glede krivde obtoženca, n« kar je bil ta z ozirom na neomadeževauo preteklost obsojen samo na dve in pol leta ječe.
TATINSKI HLAPEC
Mariborska porota ima že tri dni opravit? s samimi tatovi in vlomilci. Včeraj popoldne se je zagovarjal pred porotniki Jurtt Petrovič iz Gorice pri Sveti Trojici, ki je bil že radi tatvin večkrat predkaznovan. Vobče ga slikajo kot nevarnega potepuha, ki se preživlja samo s ta+vraami hi drugimi lopovščinami- Imel je posebno taktiko. Šel je k posestnikom in se ponujal za hlapca. Že po 10 aH 20 dnefi pa je zapustil službo in običajno odnesel, kar sermi je pač zdelo primernega. Tako je nekega dne peljal hčerko posestnika Rečnika iz Razvanja pri Mariboru na zapravljivčku na marfbor-< ski kolodvor. Z vozom pa se ni vrnil, teittf več se je s svojim tatinskim tovarišem Ga; brovcem odpeljal na Hrvatsko, kjer je konja z vozom in opremo vred prodal nelče-mu kmetu pri Sisku. Na račun je dobil 500 Din. Izplačilo ostale svote pa so preprečil! orožniki. Oba tatova sta med tem tudi drugje izvršila več tatvin. Petrovič je pri raa( pravi nekaj tatvin priznal, za ostale pa skušal zvrniti krivdo na Gabrovea. ^notmV ki so potrdili vprašanje glede krivde obto-; ženčeve m je bil Petrovič obsojen na dve leti težke ječe.
I
• Postrežnlce v švicarskih brzovlakjb.
Železniško generalno ravnateljstvo v^ Svic? je sklentlo uvesti za poskusnjo na nekateri!? brzovlakrh službo postrežnic. Imele bodo nalogo, da bodo v vlakih I. in II. razreda in. ako bo čas dopuščal tudi v ostalüi vozovih skrbele le za čistost po vseh prostorih ter da bodo na pomoč boJehnim potnikom, kakor tudi družmam in materam, ki potujejo svojo deco. Postrežnice bodo imele posebno službeno obleko in naročni napis >po-strežnicd .
KAJ JE TREBA SPREMENITI
V nekem gledališču v ruhrskem ozemlju so igrali Bernard Shawovo -Sveto Ivano . Po nekaj dneh pa so uvideli, da je obisk zelo slab in ugotovili so tudi temu vzrok. Zastor je namreč po zadnjem dejanju padel ravno pet minut po odhodu zad« njega predmestnega električnega voza, tako da 5>o morali v predmestjih stanujoči ljudje peš domov. Kaj storiti? Vsekakor skrajšati en prizor... spremeniti...- -Kaj naj se spremeni?* so brzo javili Shawo. >Voznf red električne železnice^, je bil brzojavni odgovor Shawa.
1880
I
Dr. Franfo Skaberne, generalni tajnik „Slavenske banke", javlja v svojem imenu, kakor tudi v imenu svojih sinov Broneka, Leona in Luoeka, nadalje v imenu svojih svakov Lfudevlfa viteza Si^pskegä-Doüwe in dr. RSkarda viteza Stepskefia-Dol>W9 in svakinje Olpe pl. Sleiske Ooli^e ter ostale rodbine prežalostno vest, da je nepozabna in predraga soproga, mati in sestra,
gospa
po kratki fn težki bolezni danes ob pol 7. uri izdihnila svojo plemenito dušo.
Pogreb nepozabne pokojniee bo v soboto, dne 20. junija ob 15. iz mrtvašnice na Mirogoju.
Zadušnica bo v ponedeljek, 22. junija ob 8. v župni cerkvi sv. Marka.
Mir njenemu pepelu!
V ZAGREBU,   dne 18. junija 1925.
D.+/.C
«*tran
iS L O V r! N S K T   NAROD« dru       junija 1925»
srrv. \6t
Gospodarstvo
—■£ Perutnlnarstvo. Sestavi! A. Sliv-nik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani »Kmetovalec« pi£e sledeče: To je naslov novi knjigi, ki obsejra 174 strani in stane Din 44. v platno vezana pa Din 5fi. Knjigo je natisnila tiskarna .T. Krajce nasl. Novomesro in jo lepo opremila s številnimi podobami, ki jih je priznano dobro in skrb-«o narisa! ravnatelj Drasotin Humek. Pe-mtninarstvo je pri nas se vedno zelo zanemarjena panoga gospodarstva. Ob malem trudu bi lahko donašalo več dobička. Toda nevednost in maiobrižnost vladata v tej stroki, ki sta krivi, da je naše perutninar-stvo takorekoč še v povojih. Ne zanimamo se za perutnino toliko, kakor bi zaslužila. In vendar prinašajo kure. gojene v malem in velikem obsegu, razumnemu peruminar-;u primerno plačilo. Pisatelj se je sam ba-vf! s perurninarstvom in nam lahko v um-Iffvi besedi opisuje, na kaj vse je gledati, da se ta važna gospodarska stroka povzpne do večje rentabilnosti tudi po naših krajih. Obširneje so obdelane različne kurje oasme. Knjiga bo služIla potrebam raznih rejcev perutnine, meščanu kakor tudi kmetovalcu. Važno pa je poglavje o kurjih bo-feznfh, ki obsega vnanje bolezni, notranje bolezni, nezgode, nesenja in razvade. Knjiga ye sestavljena po raznih virih in z veliko marljivostjo. Priporočarro jo ^sem Ijublte-Tjem in re^rem naše oerutnine, da si jo nabavite.
—g V. Linbijanski velesejem. Letošnja prrreditev (29. S. do 8L *>.) Ljubljanskih ve-lesejmov, ki so kot dobro organizirani pri-poznani tudi v inozemstvu, vzbuja v celi državi veliko zanimanje Prijave naših in-'dustrijcev. obrtnikov in trgovcev k udeležbi se zaključujejo, zamudniki !malo čas Še do 1. julija. Pripravlja se že vse, da se opozori tujce na prireditev m započeia se je obširna Teklama in propaganda za pridobitev kupcev. Nameravani so skupni poseti fpose bni vlaVi) iz Sarajeva. Skopi j a, Vel Bečkereka, Vovega Kada. številen obisk se pračakuje iz Zagreba, BeogTada in južnih' krajev naše države. Po teh informacijah se skiepa. da pride v jeseni 50—60.000 tujcev v Ljubljano. Ljubljanski velesejem bo letos najskrbneje organiziran. aT naša največja gospodarska manifestacija naj kar najstjai-nejše uspe in zato nal se vsak privredmk nemudoma prijavi za udeležbo. Desettisoči se bodo divili njegovim predmetom, Tih izbirali in naročal.
—2 Izvoz avstrijskih kos. Industrija avstrijskih kos. ki ima svoj delež zlasti na Zgornienn Avstrijskem in Štajerskem, izvaža zopet svoje izdelke tudi v Rusijo v vedno večjem obsegu. Lani je znišal izvoz skupno dc. kos napram 29.0*8 de
prejšnjega leta. Iz omenjenega izvoza je šlo v Rusijo 8269 dc. avstrijskih kos. Za Rusijo kupuje največ Češkoslovaška, lani 3790 dc. Eksport se pričenja razširiti tudi na severne in zapadne dežele.
—g Žitni nasacii na Madžarskem. Poljedelski minister je izdelal načrt, po katerem se uporabi za žitne nasade okoli 100.000 ha doslej nerodovitnih tal v madžarski nižini. Gre pri tem za razna osuševalna dela in zgradbo 1200 km dolgega kanalskega omrežja. Stroškov bo 4.8 milijonov zlatih kron.
—z Poslabšan položaj na tržišča z nemškim železom. 2e proti koncu maja se je pričenjal slabšati položaj na tržišču z nemškim železom. Posebno je pripomogla k temu okolnost, da so se stroški za zgradbe zadnje Čase nenavadno zvišali, ker so mezde v vseh delavskih strokah vedno večje. Tako je bila cela vrsta nameravanih zgradb vsled visokosti stroškov in vsled položaja na denarnem trgu znatno reducirana ali pa sploh opuščena. Denarni trg nap*avlja industriji z Železom in vsem nji bližnjim krogom za bodoče največje skrbi. Železo zastaja po tvornicah, kar se vidi pri naročilih, k! so vedno redkejša, pa se zato takoj izvršujejo. Cena pada. Sedaj se misli na zunanjo trgovino s pomočk> ekspertnih bonifikacij. Toda bati se je, da ukrenejo prizadete tuje dežele, k! same proizvajajo železo, takoj protiodredbe.
g Vprašanje novih carinskih tarifov. Nekatere tuje države baje pritiskajo na našo vlado, da ne odredi novih splošnih carinskih tarifov dotlej, dokler ne bodo sklenjene trgovinske pogodbe s temi državami.
g Češkoslovaški kapital v Jugoslaviji.
Po poročilih čeških listov se čsl. kaplta! čedalje bolj zanima za naša podjetja. S posredovanjem neke zagrebške banke se udeležuje tudi eksploatacije boksita. Neka druga jugoslovenska banka je posredovala za večji angažma čsl. kapitala v neki naši tvor-nici porcelana in stekla. Zanimanje češko-slov. finančnih krogov za naša podjetja obeta še druge angažmane zlasti v veletrgovini.
To in ono
Darvinova teorija pred sodiščem
V malem mestu Dayto&n v ameriški državi Tennese se bo vršila v kratkem razprava, h kateri pride na risoče in tisoče radovednih ljudi iz vseh krajev Amerike.
Bivši državni tajnik Wiliam Jenings Brvan je zatožil profesorja Johna Skope, da je prekršil zakon s svojimi izvajanji glede Darvinove teorije. Zato je slednji pozvan pred sodišče. Skope je bH profesor na srednji šoli in je pri svojem poučevanju hvalil in priporočal Darvinovo teorijo o evoluciji plemen in o izvoru človeka iz opice. Pred časom je to tezo lahko zastopal brez strahu, toda pred par mesec! so zakonodajci v tej državi sprejeli zakon, ki določa med drugim, d\ so Darvinove teorije brezmisel-ne in kdor bi iih propagiral, zapade kazni. Bryan bo pri razpravi vzdrževal obtožbo, obtoženega Skopeja pa bo zastopal znani odvetnik Clärence Darrov. ki je branil v čigaškem procesu mlada milijonarja Löba m Lepolda.
V Daytonu delajo velike priprave za sprejem radovednežev, ki prihite k razpravi. Mesto je majhno in ima komaj 2000 prebivalcev. Zato gradijo barake, pripravljajo vozove in postavljen je tudi rad;otelefoni-čen aparat, da bo mogoče slediti poteku razprave po vsej Ameriki Mesto hoče napraviti dobro kupčijo z razpravo, pri kateri bo prof. Skope prav gotovo obsojen. Darvinova teoriia pa s tem ne bo še »zpodbita.
Ali se živali smejejo
Dr. Maks Wallerstein je izdal brošuro, v kateri trdi. da se tudi živali smejejo In ne samo človek. Dolgo časa se je mislilo, da ima dar smeha samo človek in da je smeh v zvezi s človeškim razumom, torei z višMm razvojem duha. Schopenhauer imenuje smeh poseben fenomen, ki je izključena last človeške narave kakor razum. Drugi opazovalci pa so nasprotnega mnenja. Neki angleški učenjak pravi, da izražajo psi svoje nežne občutke na način, ki je sličen smejanju. Turgenjev pravi v spominih nekega lovca: Znano je, da imajo psi možnost smejati se in sicer se lahko smejejo orav prijazno. V »Ani Karenini« prinese psica Laska svojemu gospodarju ustreljenega ptiča »sko-
ro smeje.* Tudi ljudstvo misli, da se psi lahko smejejo. Tako pripoveduje Egmont de Boncourt. da njegova gospodin;a zatrjuje, da pozna psa. ki se smeje kakor Človek. Darvin ugotavlja, da izraža;o različne vrste opic svoja vesela ali nežna čustva na način, ki se ga lahko označi za smeh. Tudi čuvaji zoologičmh vrtov so enakega nazi-ranja. Wallerstein pravi dalje, da nima smeh, tudi ako bi bi! izključno človeška last, s človeškim razumom nfkake neposredne zveze. Ljudje se smejejo ze takrat, ko ne more biti govora o kakem duševnem delovanju. Smejejo se pa tudi potem, ako je njihov duh omračen. Darvin je opazoval na svofili otrocih, kdaj se otrok prvikrat zasmeje. Dva sta se zasmejala prvikrat v starosti 45 dni, en otrok celo po 25 dneh. Znano je, da se duševno bolni čestokrat smejejo prav od srca in cela vrsta jih je, katere lomi smeh neprestano. Človek se smeje tudi, ako se ga požsečka, v tem slučaju nima smeh gotovo nič onraviti s človeškim razumom, marveč je le posledica vplivanja na telo. Razni zoolog] trde po vrsti, da ni nobenega dvoma, da se psi lahko smejejo, samo tega se ne vidi prav očitno, ker na obrazu psa ni smehovih mišic.
Boji z ogromnimi ribami
V poletnem času So Čestokrat strašile po časopisju vesti o morskih kačah. Morda zaide tudi letos kaka taka vest v javnost. Ljudje, ki dobro poznajo morje in njegove prebivalce, trde, tako med njimi zlast! Anglež Mitchel Hedges. da v resnici žive po raznih morjih ogromne ribe in da živ; tudi morska kača. Omenjen! Ar.glež je junak, ki je po večumib bojih premaga^ tako ogromne ribe, kakor se to ni pred njim posrečilo nobenemu drugemu On je vlekel s svojim motornim čolnom ribe z strašnim zobovjem žagi podobnim cel dan, dokler niso opevale in iih je petem usmrtil z eksplozivnimi snovmi. Ljudje se navadno smejeio. ako čitajo povesti o velikih ribah. Na vprašanje, ali je prepričan o eksistenci rib, ki so večje, kakor si jih predstavlja navadno naša domišljija, odgovarja, da v globinah oceana resnično žive taki ogromni stvori. Pri preiskovancu Karibiškega in Pacifičnega oceana je našel Škorpijona do 9 eol dolžine, črve do 10 eol dolge s Številnimi nogami, strašne pajke in bolhe. Viel je več somov, dolgih 30 čevliev.
o grom r e ribe z zobovjem Žage težke nad 50 centov, kar spričuje, da žive v oceanu še ostanki iz sekundarne dobe. On misli, da se dobi v morju tudi še kakega dinozaura-sa. V Pacifjčnem oceanu žive morske kr?-ve mnogo večje kot domeve. videl jih je čestokrat, kako se pasejo v 6—10 čevljev globoki vodi v morski travi in le včasih dvignejo svoje glave na površje, da se oddahnejo. Videl je ogromnega soma ob Panamskem kanalu, ki je bil dolg 98 čevliev in težak IDO ton. Vjeti so bili tudi morskJ sloni ogromnega osbega. Zanimivo pripoveduje, kako je viel z vrvjo soma, ki je bil dolg 17 čevljev in je meril v obsegu 7 čevljev težak Je bil 1*50 funtov. Opazoval je boj med somom in ribo z ogromnim ostrim zobovjem. Slednjo ie napadel som in ji strgal na strani velik kos mesa. Nato ie hotel s plenom zbežati, toda bilo ie prepozno. Strašno orodie zobovja kot žaga ostrega, ranjene ogromne ribe se je zadrlc v soma fn ga je prerezalo skoro na po1 Som je izginil mrtev v vodL *   * ★
* Zmerjanje o pravem Času. Pesnik
Ariost je delal verze že v zgodnn* mladost Imel oa je hudega očeta, kateremu poeria nI nič ugatala, zato je svoiega sina opeto-vano zmerjal. Tudi ko je že precej odraste! in ko je začel pisati že gledališke stvari, je bil oče opetovano jezen nanj in pogosto-ma ga je nahrulil in zmerjal. Včasih ie sin ugovarjal, se branfl in miril očeta, včasih pa je molčal in lepo mirno poslušal Nekoč je bil oče silno razjarjen in z grdimi besedami je obdiJoval svojega sina Ariosta. Ta pa je stal mirno in z naivečjo paznostjo posluša!. Njegov pri tem prizoru navzoč? brat je bil ves začuden in ga je potem, ko te odšel, vprašal, zakaj ga je tako zvesto poslušal. Ariost je odgovoril: f-To je bila zame (zborna prilika. Pišem ravno neko komedijo in sem baš pri prizoru, ko oče svn;e-ga sina temeljito kara. Ko je začel moj oče zabavljat'*, mi je padla v glavo misel, da mi bo dal on najboljši vzorec za moje delo. Zato sem si natanko zapomni! niugove besede, njegov glas in njegovo ravnarje in hitim, da takoj napišem prizor, ki se mi go tevo popolnoma posreči.«
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLFMSEK.
Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Kal Vam še vedno nI znano ? ?
da se najceneje in najbolje oblači v detajlni trgovini KONFEKCIJSKE TOVARNE FRAN DERENDA* Cla
na Erjavčevi 2 nasproti dramskega gledališča? — Ravnokar dožli modni platneni suknjiči se dobe Že od Din 60 naprej. Bogata zaloga vsakovrstnih oblek za gospode, dečke in fante po konkurenčnih cenah!
—  —  HITITE, DA NE ZAMUDITE!   —   — 1873
Damske obleke iÄ vSSJt
Din 80*— do 170-—. BLUZE: ceflr, opal, etatnin Din 50* — do 150*—. Predpasniki in otroške oblekce ter razno manu-fakturno blago nudi po jako nizkih cenah tvrdka:
P. in J. Goričar* Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si ixlo±boI ~VQJ
123-L
t
I
V globoki žalosti naznanjam v svojem in Imenu sorodstva vsem prijateljem fn znancem, da je moj
ljubt; dobri mož, brat, svak in stric
Janko Kerin
posestnik in občinski odbornik
danes nenadoma preminil.
Pogreb bo v petek, dne 19. t. m. ob šestih popoldne Iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
KOSTANJEVICA, 18. jnirija 1925.
137i Marija Kerin«
Ii. BRONClC S Er. UMI
pleskarfa in ličarja
Ljubljana, Karel Kotnikcva u"r*
(baraka za Ledino) se priporočata cenj. ebčinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna.
Triletna garancija.    121 L
!
Drnttst
!
iE
Prlvoz 3 ne ordlnlra od
20. t. m. do 5. folija t. L
1?59
počete biti zadovoljili?
z Vašo obleko ? — Obrnite se na modni salon 1632
Stevo Gomboc,
LJubljana, Aleksandrovi c. 9-II.
Izdelovanje oblek po meri In najnovejšem kroiu. — 0 solidnem delu In nizkih cenah se sami prepričajte!
Mali cn!ss>, ki s!«J3HJo v posredovalne in socialne   namena občinstva,
vsaka beseda 50 nap. Kaj manj II znesek Din 5.
Zenttve, dnoisov^nle ter oqlasi ttroqo triov* skeqa značaja, vsaka beseda Din 1"—.
Najmanjši znesek Ulm tO
J    Službe I
Mjesns agente i
zastopnike
za sva nvjesta Hrvatske Dalmacije ] Slavonije — fražimn.   —   Kuzmi - čsi, Zaereb.   Kukavice va 30
1817
Skladiščnik 7
starejša in dobra moč izurjen - v mešani stroki želi preraeniti službo. — Ponudbe pod «Dobra moč.T812» na upravo tSIov. Naroda».
Elektrotehnični
obrnfovodja
z večletno nrakso išče službo. — Pcn-dbe pod <rPosebna moč'1838» na upravo "Slov. N^aroda».
Kolar.
vojaščine prost, z dobri* mi spričeval'*, išče sluz* bo —Ponudbe pod «Ko* lar/1840» na upravo «SL Naroda*.
Modistka
f^možna) išče službo. — Pisati pod Modistka'1863 na upTavo <^Slov. Nar.».
Absolvent
dvorazredne trgovske šole išče službo v pisarni: v mestu ali na deželi. — Ponudbe pod -rDobra moč/1862» na upravo «SI. Naroda^ .
Razprodam
po nizki ceni slikarsko orodje, šablone in razne barve za slikanje sob in druge v to stroko spada* ioče stvari. — Poizve se na "Vodnikovem trgu (b<i* raka). 184$
Vdovec,
50 let star. z S0.0OO Din gotovine. želi poročiti gospodično ali vdovo brez otrok primerne starosti. — Ponudbe pod <rVdovec 1856» na upra* vo «$krv. Naroda^-
K-~?na soba
z dverpn .Tili eno posteljo, v vili, posebni vhod ta* koj iz stopnic, umivalnik-na vodovod, električna luč. pogled na kraser vrt — se takoj odda. — Anton Maver, Ahaclje* va cesta 5 1874
Stanovanja
11 _ lini. 11
I    £okaIi 1
Suho skladišče
v bližini Sv. Jakoba trga ali v Trnovem vzamem ta s koi v najem. — Viktor £ober. špecerijska trgovina.  Sv.  Jakoba  trg 4.
1868
I    Prodam {
Makulatumi papir
po Din 5.— kg naprodaj v upravi «S1- Nar.». 1798
Stenografija
in  strojepiska (izurjena) See   službo;   najraje   v j Ljubljani. — Ponudbe naj upravo «Slov. Naor.» pod j «Stenografin ja/1826».
Otroška zibelka
skoro nova, so proda. — Naslov pove uprava «S1. Naroda*. 1867
25,000 Din
-posodim brezobrestno dotičn^mu, kateri mi nre* skrbi stanoxTanie 1—2 sob s   knbinio. -— Ponudbe! pod «Din 25 000 1797» naj »jpravo «Slow  Naroda*, j
Prazno sobo
s predsobo in posebnim vhodom v mestu išče za« konski par brez otrok. — Ponudbe pod «Prazna; ?nba 1K47t> na upravo «51 Naroda>>,
Samotar
išče blago dušo. ki bi ho* tela   deliti   samoto   kot < priiateliica.  —  Ponudbe j pod  »Zvestoba '1829* na upravo <rSlo^. Naroda».
Trg.
5. ursdnik
zmožen vsakršnega pNars niskega dela. z dol gol et* no prakso — išče stalno mesto pri boljšem pod* jetju. — Pismene ponudb Ke pod «SnIidcn/18ol» tip upravo «*Slov. Neroda».
Šivalni stroj
«Singer», skoro nov, se ceno proda. — Ponudbe pod «Singer/1864» na upr «Slov. Naroda*.
Jedilne opravo
dobro ohranjeno, iz tr» dega lesa — prodam. — Ponudbe pod «rjedilnica 1860*> na upravo «Slov. Naroda*.
Mlad gospod,
fin. diskreten in značajen * želi znanja z mlado intej ligentno damo od 18 do'. 20 let. Turistovke dobro*} došle. — Ponudbe pod j * Počitnice/l858» na upr. i «Slov. Naroda«.
Trg. oomočnik
želi znanja v svrho že» nitve s premožno gospo* dično. ki bi mu pomaga? la do samostojne eksi* stence. Tainost zajamčen na — Pismene ponudbe s polnim naslovom pod «2eoitcv/1857» na upra* vo «-51ov, Narodav
PrazR3 soba
v centrumu mesta — se išče za pisarno. — Po* nudbe pod Pisarna '1865 na  upravo  <*Slov. Nar.*».
Sostanovalec i
se sprejme na stanovanje | v sredini mesta. — Na* I slov pove uprava <r$iov. Naroda», 1872 J
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo išče* zakonski par Najemni* ne plačam do 700 Din mesečno. — Ponudbe na upravo «SIov. Nar.-^ pod «Stanovanje/1845».
Prazna soba
za pisarno, oziroma dve ali manjši lokal, ali j manjše skladišče s pisar* no v sredini mesta za takojšnjo vporabo — se 'šče — Ponudb* pod rjnektrikp/1870» oa upravo »Slov. Na.rc.da».
Vila v mestu
"i proda za Din 300.000. iVipcu na razpolago dve stanovanji. — Le resni ponudniki naj pišejo na upra*. «v-Slov. Naroda^ pod «Yila. 1842».
Malo hišico
v mestu ali predmestju kupim. Cena do 40.000 dira rje v — Pismene no=a nudbe poc! <rEnodru?ir<« ska/1794» na upravo «Sk Naroda
S
Našla se je
na Vodnikovem trgu zla* ta dxrnska zapestnica. — Izgubiteli na i se oglasi v upravi <»Slov. Nar.»>. 1869
Na dobro
^orrsačo hrano
se sprejme več gospo* dov   ali   go«nodičen. —
Poizve je: Emor.ska cc» stn št 4. pritJičic, desno.
1566
Gospe! Vrhunec elegance je, ako nosite
ki jih dobite pri vseh prvorazrednih tvrdkah. Prodaja samo trgovcem: ZAGREB, JELAČIČEV TRG 20/111. TELEFON 6—99.
I247-n
187
Naš dobri mož in oče, gospod
Edvard Bohinec
mestni uttletj v
nas je po dolgem trpljenju v 56. letn starosti za večno zapustil.
Pogreb bo iz hiše žalosti, Rimska cesta 20, v nedelje, 21. t. m. ob treh popoldne na pokopališče k
Sv. Križu.
Ljubljana, 19. junija 1925.
Žalujoči ostali.
NfllBOUSj mm\ BlBGOVl
spacftjaial predmstl brez konkurence
blago za gosoode in dame, saiam&eao   sz  čiste volne
čvrste kvalitete in najmodernejših vzorcev razpošilja po ;2ko nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot stiogo solidno svetovno znano tvorniško skladišče sukua
SIEGEL • IMHOF, BRNO,
PalacNeho tfida 12.
Vzorci gratis las franko. Isto tudi privatno
f*astnina  in tisk »Narodne tiskarne c
^811