PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ~ Geslo: Za vlro in narod — ta pravico in resnico_od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZE DIN JENIH DRŽAVAH. ______• XOfficial Organ of four Slovenian Organization*) STEV. (NO.) 100 CHICAGO, ILL., SOBOTA, 22. MAJA — SATURDAY, MAY 22, 1943 LETNIK (VOL.) LIL, V •• V •• CHURCHILLOV GOVOR NAREDILMOCAN UTIS Washingtonski sestanek in Churchillov govor povzročata splošno nervoznost v Italiji. — Moskva je zadovoljna z Churchillovo izjavo. — Nemcem zmanjkuje gradiva, s katerim naj bi poživeli moralo svojih zaveznikov. London, Anglija. — Nad Italijo se te dni neprestano pojavljajo angleški in ameriški letalci. Ljudstvo je prestrašeno in zbegano in le ob vedno čuječem nadziranju je mogoče -oblastem držati italijansko ljudstvo še skupaj. Ako bi bila možnost, kar za enkrat radi stroge gestapovske takti-«• ke še ni, da bi kdo smel reči Je besedo za upor proti vladi, I bi mu mase sledile na veliko. Razmere so zrele za revolucijo, le to drži ljudi doli, ker so | strogo nadzirani od nemške tajne policije. Mussolini se je odločil, da bo vstrajal do kon- i ca s svojimi zavezniki Nemci. Ali bo ljudstvo tudi, je drugo vprašanje. Ruski listi v Moskvi k tirajo 6 Churchltlovem g ru in pišejo, da izjava, da bodo zavezniki skušali dvigniti .z ruskih ram težko breme, ki ga morajo sedaj prenašati sami na vzhodu, je na mestu in da upajo, da bo ta obljuba tudi izpolnjena. V okupiranih deželah je Churchillov govor naredil vsestransko mogočen utis. Celo prevzetni Japonci so postali ob resni Churchillov! besedi poparjeni. Pač razumejo, da z i angleškim levom se ni za šali-j ti. V Italiji sami je radi wash- ] 5ng I ^ • " Mary Kovacic. ROMANJE K MARIJI POMAGAJ Chicago, 111. V pondeljek 24 maja bomo obhajali spomin Marije Pomočnice Kristjan ov. Jako primerno je, da se bo ob tem času, to je v nedeljo 23 maja, otvorila letošnja romarska sezona pri Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah v Lemontu. Ravnotako je tudi primerno, da bo prvo romanje priredilo čikaško žensko društvo št. 78 KSKJ, ki tudi nosi pomenljivo ime društvo Marije Pomagaj. V stari domovini smo radi romali in to ne samo v bližnje, temveč tudi v oddaljene * romarske cerkve. Horda ga ni rojaka in rojakinje v Ameriki, ki ne bi bil vsaj enkrat po-romal na Brezje ali pa na kako drugo slavno božjo pot. Kakor vemo, se je veliko tega romanja vršilo vsled zaobljub. Morda lahko rečemo, da so se rojaki bolj pogosto hodili zahvaljevat za prejete dobrote, kakor pa prosit novih. . Ne vemo, kaj nam prinese prihodnost, vemp pa, da imamo veliko vzroka dajati za-rhvalo Bogu, za vse, kar nam je naklonil do sedaj. Članice društva Marije Pomagaj bodo poromale k svetišču Marije, Kraljice in Pomočnice Slovencev, da se v imenu cele šer»t-štefanske naselbine zahvalijo Bogu, ki nam je do zdaj varoval in ohranil naše sinove na bojni fronti in na morju, obenem ga pa tudi prosijo, da bi jih na priprošnjo Matere Božje milostno obvaroval vsega hudega tudi za naprej, če je tako njegova sveta volja. Glede prevoznih sredstev za enkrat ni takih ugodnosti, kakor smo jih bili vajeni prej, vendar pa tudi ni nobenih ne-prilik. Tisti od Sv. Štefana, ki ne boste šli z avtomobili, vzemite cestno železnico na Cermak Rd. do Pulaski Rd., to je do 4000 West. Prej se je Pu-|akkj|\Road imenovala Crawford Ave. Od križišča Cermak Rd. in Pulaski Rd. odide bus proti Lemontu vsako uro in sicer 20 minut čez vsako uro. Ako boste na tem križišču zadnji čas 20 minut čez devet, boste prav lahko prišli še k romarski maši v Lemontu, ki se bo začela v samostanski cerkvici ob 11 uri. Takoj po sv .maši bo tudi blagoslov, tako da ne bo popoldne tam nobenih javnih pobožnosti, to pa zato, da tisti ki tako želijo lahko pridejo pravočasno nazaj k Sv. Štefanu na prireditev Ženske zveze. Kakor omenjeno, je letos malo težje iti na romanje vsled manj ugodnega prevoza. Glede živil in postrežbe je pa še težje. Vendar naše vrle članice društva Marije Pomagaj, ^ neutrudljivo predsednico Mrs. Caroline Pichman na čelu, ne poznajo besed "te-?žayrfO)*, pretežko", ali "nemogoče" in bodo kljub vsem težavam gotovo priredile vsestransko lepo romanje, vreden začetek romarske sezone. Da t>i le imele ugodno vreme! Vsi rojaki in rojakinje iz katere koli naselbine, ki vam je količkaj mogoče priti, ste prisrčno vabljeni. Poročevalec. -O- - RAZNE NOVICE IZ LA SALLE DOGODKI La Salle, 111. . Prišla je Velika noč, zdaj pa je zopet za nami. V cerkvi Sv. .Roka smo jo praznovali prav veselo z lepo procesijo. Naši mladi šolarji so tako veličastno lepo nastopili v procesiji, da že davno ne tako, cerkveni pevski zbor je pa v ravno istem duhu prepeval slovenske velikonočne pesmi. Nadalje bodi čast Mr. Joseph Pilitiču, Miss Rose Urbanch in Mr. Joe Bazniku, ki so se potrudili in lepo okrasili božji grob in vse tri oltarje za ve liki praznik. Na tvetno nedeljo so obiskali naselbino Mr. John Kramar-šič, jolietski zastopnik Am. Slovenca, Mr. Joe Gršič in Mr. Pri marinih je dohro Chicago, 111. — Iz San Diego, Calif., je preteklo soboto prišel za par dni na dopust Al-_ bert "Dutch" Keržičnik, ki služi tam pri marinih od 17. "marca tega leta. Njegov oče, Mr. Frank Keržičnik, 1902 W. 22nd Place, znani razvaževa-lec premoga v šentštefanski naselbini, pravi, da se Albert lepo pohvali z življenjem pri marinih in tudi ne izgleda, da bi mu tam česa manjkalo. Novice iz Willarda Willard, Wis. — Pod zdravniško oskrbo se nahaja Mrs. A. Sumrak (Marshfield, Wis.). Vsi ji želimo ljubega zdravja. Iz Missouri je prišel na 10-dnevni dopust Sgt. Robert De-bevc. S svojim stanom je prav zadovoljen. Robert, vsi smo se te zveselili, ker si bil vedno priden, in kakor se vidi, si tudi v sedanji službi, drugače bi ne bil povišan v sarženta. Prav tako, Robert! — L. P. Adamičevo delo na radio Chicago, 111. — V petek 21. maja ob devetih dopoldne je Isabel Manning- Hewson, katero običajno posluša čez milijonov ljudi dnevno, odda-j jala radijsko dramatizacijo J Louis Adamičeve črtice "Meet - ™ x , . a Hero", ki je bila objavljena; in Mrs. J. E. Grsic z družino. pred nekaj tedni v magazinu Obiskali so^ Toneta na hribu. ! This Week in opisuje junaštvo Slovenca Milorada Stosi- Za prijazni obisk jim bodi hvala. Shod vseh Slovencev in Slovenk 25. aprila v Slov. narodnem domu je bil dobro obiskan. Slišali smo lepe govore, vmes pa nam je pevski zbor prepeval prav lepe slovenske^" pesmi. Zboru in vsem govornikom prav lepa hvala. Dne 15. maja je umrla pionirka, slovenska « mati Mrs. Joe Kuss, previdena s sv. zakramenti. Ob smrti je bila stara 76 let. Zapušča moža in tri odrasle hčere. Naj v miru počiva. Pogreb se je vršil 18. maja na pokopališče Sv. Vin-cenca. Na domovih leži več rojakov bolnih. Obiskujte naše bolnike in jim dajajte tolažila! Nova tovarna gori na hribu, ki je prav moderno zgrajena za svoje namene, bo pričela enkrat v tem letu obratovati, kar bo velika pomoč za La Salle. Dne 6. junija bo slavilo pionirsko društvo Sv. Družine, št. 5 KSKJ, 50-letnico svojega obstoja. Dandanes ni mogoče ^kakega večjega slavja prirejati, pač pa so sklenili, da bodo 3. junija pri prvi sv. maši !vsi pristopili k sv. obhajilu, dne 6. junija pa se bo brala sv., maša za vse mrtve in žive člane in članice tega društva, zato ste vsi lepo povabljeni. Vsem članom in članicam naše častitke. Bog jih živi! V nedeljo 9. maja so slovenska dekleta Marijine družbe (Dalje na 3. strani) ča v starem kraju. Ta radio-oddaja se vrši v sistemu NBC. V Chicagi jo dobimo na postaji WENR. i Domača proslava Cleveland, O. — Spoštovana pionirja Mr. in Mrs. Feliks Novinc, 19211 Kewanee Ave., sta te dni praznovala 53 letnico srečnega zakonskega življenja. Mr. Novinc je tudi ravnokar obhajal svoj 75. rojstni dan. Doma je iz Velikega Lipovca, fara Ajdovec pri Žužemberku, njegova žena Marija, rojena Drenšek, je pa doma iz Budganje vasi pri Žužemberku. Poročila sta se 12. maja 1890 v cerkvi Sv. Petra na 17. cesti in Superior v Cle-velandu. — Bog naj ju živi! Lieutenant Rudolph Kastelic Cleveland, O. — Pred kratkim je graduiral iz letalske šole v Deming, New Mexico, Rudy Kastelic, sin Mr. in Mrs. Anton Kastelic iz 15921 Holmes Ave. Obenem z diplomo je dobil tudi čin poročnika. Zdaj bo poslan v šolo za navigatorja v Carlsbad, N. M., kjer bo dva meseca. Razen Rudyja sta še dva Kastelčeva fanta pri vojakih. Vsi trije so varčni in pošiljajo domov prihranke, tako da je oče kupil že za okrog $2,-000 vojnih bondov zanje. Pac vzgledni sinovi! -o "Amer. Slovenec" je vez, k# druži ameriške Slovence od obale do obale. TARZAN (712) IGRANJE S SMRTJO (Mateopolilan Nmptptr S«rr!c») Napisal: Edgar Rice Burroughs TARZAN DSD A STRANGE THING. HE BROKE TWIGS AND THREW THEM AT THE UON, DELIBERATELY INFURIATING THE BEAST □uu^tSTVllKad rESSr SywSc»tt'*DiJ Tarzan je napravil nekaj čudnega. Lomil je dračje in ga metal v leva; nalašč je hotel razkačiti zverino! THE CARNIVORE. BESIDE ITSELF WITH ANGER, CAME CLOSE ftf ANO SPRANG FUTILELY AT THE APE-MAN .» Mesojed, popolnoma iz sebe od jeze, je prišel blizu in se je z vso silo pognal proti Tarzanu, četudi zastonj. Pobesneli lev je napadel od blizu, medtem ko je glad priganjal druge, da so se strnili na svojem prežanju* FRENZIED LION CHARGED AT CLOSE-QUARTERS, WHILE OTHERS CON- ____ HUNGRILY " THEIR QUARRY.' Tarzan, ki je čakal na ta naskok, je -— v pravem trenutku — kakor blisk švignil z drevesa! hk PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS 1 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. ■ v yv, 1 ^^USffitv-SviW hPri-iilj-li* bi -l-ij-IhT__' irtgirauje oci in pnaptsujs ocaii i 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST j 1801 So. Ashland Avenne J TcL Canal 0523 J \ Uradne ure: vsak dan od P < i liatraj do 8:30 rvečer. 302 E. 72nd Street, New York, N. Y. REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK ž* AU STE NAROČILI fe novo, važno, veliko in velezanimivo knjigo KO SMO SU V MORJE " Sobota, 22. maja 1943 * AMERlKANSKl SLOVENEC Stran 3 ! DR. H. M. LANCASTER Dentist Telefon Canal 3817, CHICAGO, ILL. I IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2» strani) » , pripravile slovenskim materam veličastno slavje. Vsa dekleta so pristopile k sv. obhajilu, po sv. masi pa so bile vse matere povabljene v dvorano, kjer so jih dekleta lepo pozdravile in obdarovale z lepimi cvetlicami. Tudi naš Župnik Father Kassovic so po o-pravljeni sv. masi imeli lep govor materam na čast, potem pa so dekleta prkorakale k Marijinemu oltarju, položile lep venec na glavo kipa Majniške Kraljice in molile. Za tem so sledile pete litanije. Miss Albina Brgach je pa zapela sama krasno pesem Ave Maria. Prav lepo smo zaključili mate-din dan. V nedeljo 23. maja bo pa velik dan za šolarje prvoobha-janee. Prav lepo jih bo pristopite k mizi Gospodovi- in prejelo prvikrat Gospoda v svoja nedolžna srca. Father Kassovic so otroke lepo pripravili za ta veliki dan. Starši in vsi drugi ste vabljeni v cer-v kev v nedeljo 23 maja za ta nad vse pomembni dogodek. Poročevalec. -o- SEJA LOKALNEGA ODBORA JPO-SS Chicago, 111. Prihodnja seja lokalnega odbora Slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora se bo vršila v torek, 25. maja 1943, v Tomažinovi dvorani, 1902 W. Cermak Rd. Pričetek točho ob 8. uri zvečer. Ker bo to zadnja seja pred našo dobrodelno veselico dne 30. maja je zelo važno, fla se vdeleži vsak zastopnik in vsaka zastopnica. Prosim, bodite točni, kajti dobro se moramo pripraviti, ker kakor Izgleda, bo udeležba ogromna. Vabljen je tudi vsak posameznik, . ki je pripravljen pomagati na prireditvi. Rodoljubni pozdrav, Joka Gottlieb, tajnik, Poročajte takoj o vseh do-A. S.", Id se dogode il 2159 West Cermak Rd. (osel Leavitt St.) DR. BENES 0 EVROPSKIH FEDERACIJAH "Lahko je izdelati načrt za federacijo v pol ure, toda važno je, kako bo delovala." To so besede čehoslovaškega predsednika, Eduard Beneša, v katerih je na kratko izrazil svoje prepričanje, da bo mogoče ustvarjati federacije evropskih držav šele takrat, ko bo Hitler premagan, in v skladu z voljo vseh zedinjenih narodov. To je načelo, katero bo dr. Beneš zagovarjal v svojih uradnih razgovorih v teku svojega uradnega obiska v Washingto-nu. Dr. Beneš bije zdaj že drugič v svojem življenju boj za osvoboditev svoje domovine izpod nemškega jarma. Svojo prvo bitko je dobil v letu 1913, ko je bila ustanovljena Čehoslovaška Republika; svojo zmago je zopet izgubil, ker ostala Evropa ni uspela zgraditi močne skupne fronte proti nemškemu napadalcu. Tudi to pot zaupa v zmago, toda obenem je tudi globoko prepričan, da morajo zedinjeni narodi zares ostati "celota", ako hočejo ohraniti svojo zmago. Dr. Beneš je orisal svoje misli včeraj na konferenci časnikarjev, naglašajoč svoje besede z gestami, ko da predava enemu onih razredov, katere je pred štirimi leti podučeval na čikaški univerzi. Na vprašanja je odgovarjal z veliko skrbjo in na dolgo, z vso resnostjo. Dr. Beneš govori dobro angleški, akoravno s precejšnjim srednjeevropskim akcentom in z veliko natančnostjo izbira svoje besede. Razložil je, da govori le za • samega sebe in svojo deželo; prepričan je, da je možno i. ustvariti federacijo sirom vse Evrope — v vzhodni, z&padni, severni, južni in srednji Evropi. Toda potrebno je, je povdarjal, da osvobojeni narodi sami odločajo o tem, kako bodo izgrajene. Čehoslovaška vlada v izgnanstvu in poljska vlada v izgnanstvu sta sklenili pogodbo za tesno sodelovanje po vojni. Podobno pogodbo imati obe vladi s slično grško-jugoslovansko zvezo. Nekateri politični opazovalci so mislili, da bodo ti sporazumi služili kot temeljni kamen za zgraditev močne srednje-evropske organizacije. V teku teh zadnjih mesecev pa se je stališče Čehoslovakov napram ideji federacij občutno ohladilo. Pojavili so se znaki, da se Sovjetska Unija boji teh grupacij, ki bi mogle biti naperjene proti njej, kakor je bil po zadnji vojni "Cordon Sani- taire", ki je bil sestavljen iz malih držav. V nasprotstvu z drugimi državami te skupine, je Čehoslovaška svojo zunanjo politiko vedno vodila na temeljih sodelovanja s svojimi "slovanskimi brati" na Ruskem. Stališče dr. Beneša, ki je tu prišlo do iferaza, odgovarja želji Čehoslovakov, da sodelujejo s Sovjeti. Ponovno je povedal, da ima namen potovati v Moskvo, ko se povrne s svojega obiska v Zedinjenih državah; zanikal pa je, da je njegov namen — kar so trdila nekatera poročila — preseliti del svoje vlade v rusko prestolnico, oziroma da ima namen igrati vlogo posredovalca v sedanjem sporu med Sovjetsko Unijo in poljsko vlado v izgnanstvu. Dejal je, da bo treba izdelati federacije takrat, kadar osvobojena Evropa imela možnost, da na demokratičen način izrazi svoje čustvovanje. Poraz Nemčije, ki je največja proti-demokratična sila, bo dajal ideji demokracije ogromen razmah širom vse Evrope, je zagotavljal časnikarjem. In takrat, ko bo Evropa zopet vsaj nekoliko pomirjena, ko bosta vladala mir in red in ko bo tudi dovolj oskrbe, takrat bo prišel čas, da se začne delo ustvarjanja federacij. Predno bo prišlo od tega, je povdarjal, pa bo prišla do izraza grenka jeza okupiranih dežel proti nemškemu osvojeval-cu. Težko je reči že sedaj, je izjavil, kakšna bo ta reakcija, toda naglašal je, da je "vsak pošten človek" v Evropi z vso jasnostjo spoznal kako "hudobna in roparska" je Hitlerjeva vojna. Prerokoval je, da bo razsul Nemčije tudi to pot prišel naenkrat in popolnoma nepričakovano, prav kakor v letu 1918, ako ravno šele po jako dolgem in srditem boju. Takrat, je dejal, bo vsak nemški vojak hrepenel le za tem, da se čim preje povrne v Nemčijo. Ako bo takrat na primer, vzhodna fronta še vedno na Poljskem ali celo se dalje na vzhodu bodo morali prehoditi zelo dolgo pot skozi ozemlja polna sovražnega prebivalstva. . Njihova pot, je dejal, bo morda "polna strašne groze". Spominjal je na tragično pot nazaj skozi Balkan armade generala Von Mackensen-a, ki je ostala brez oskrbe v sredi prebivalstva, v katerega deželah so divjali boji od začetka do konca vojne. "Razpad Nemčije bo najbolj dramatična slika te vojne", je dejal. bi bil omenil mednarodne zakone," naglaša omenjeni časopis. Ali pa poglejmo na Norveško, sosedo Švedske. Od na-cistov kontrolirana agentura novičarjev priznava, da so sa-boterji pognali v zrak dne 28. aprila 4 ladje in svetilnik v pristanišču Oslo. Ta udarec proti nacističnemu zatiranju je neposredno sledil požaru, ki je uničil v Oslo registra turo delavskega urada. Med dokumenti, katere je uničil požar, se nahaja tudi seznam oseb vpoklicanih na prisilno delo za nacistične gospodarje. Dejstvo je, da radio postaje osišča priznavajo redno naraščanje sabotaže in odpora proti fašistom širom vse Evrope. Od nacistov kontrolirana radio postaja v Brusselju, je poročala dne 23. aprila, da je vsa dežela polna gangsterjev, pripravljenih sabotirati Novo Evropo in ubijati pionirje te Evrope. Ber-jlinski in pariški radio se oba pritožujeta radi napadov na vlake in tovorne avtomobile na Francoskem. Radio Lion priznava, da so francoski patrioti uspeli ubiti vodjo fašistične mi-licije v Marseille-u. Radio Rim poroča, da je bil dne 12. aprila umorjen španski fašistični vodja, poslanec Rok Berisha v Tirani. Podtalni viri iz Evrope poročajo danes, da je nacistični guverner v Varšavi komaj ušel smrti in da je več sto nemških in italijanskih vojakov poginilo v spopadih, katere je prinesel nov val sabotaže in oboroženega upora v Grčiji in na Poljskem. Poljski viri poročajo, da je bila bomba dostavljena Ludviku Fischer-ju, varšavskemu go-vernerju, na dom in da je eksplodirala na hodniku, kjer je ranila več nacističnih častnikov. Kljub napetemu raziskovanju Gestape niso mogli izvedeti, kdo jo je odposlal. Iz istih virov poročajo tudi, da sta bila ubita dva častnika Gestape na potu iz Krakova v Varšavo — najbrže v zvezi z raziskavo glede te bombe. Oba sta bila smrtno ranjena, ko sta sedela pri čaši kave v neki kavarni, ležeči na Oxford cesti v TAKO LE SO NAREJENA SKRIVALIŠČA ZA VELIKE TOPOVE Nekoliko »kopljejo, nakar okrog naredijo nasip is vreč napolnjenih s peskom. Nato pokrijejo veliko krtino a raznim vejevjem ali W Y predmeti, ki sličijo površini. Top in vrh odprtine, kadar top ni v akciji, pokrijejo z mrežami, kaiere so odpro kot kulise, kadar X xacno streljati. OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH! Slika kaše vojaškega kaplana, ki tolaži ranjenca, ki čaka na transportno ambulančno letalo, ki ga bo poneslo v vojaško bolnišnico v Lockheed. Lodestar, v Severni Afriki. JEZA IN OGORČENJE SE DVIGATA V SVETU NapUal Peter Wood Varšavi, in sicer takoj par ur po svojem prihodu. Ustrelila sta jih baje dva poljska patriota, dočim je tretji stal na straži zunaj pred kavarno. f Iz grških virov poročajo, da so Nemci prevzeli popolno kontrolo v Atenah in tam nadomestili italijansko posadko, katero je Mussolini poklical nazaj domov, da ojači svojo obrambo proti zavezniški invaziji Italije. Gerilske skupine baje tako zelo nadlegujejo nemške okupatorske čete, da je nacistična kazenska ekspedicija, ki se je posluževala italijanskih letal, strahovito bombardirala mesti Fezaki in Portali v okrajih Tri-kala in Elason; Nemci so nameravali s tem napadom porušiti glavni stan upornikov. Grški viri poročajo tudi, da je bilo 60 Italijanov ubitih in mnogo več ranjenih v spopadu z gerilci v predmestjih Calam-te, enega največjih pristanišč v Grčiji; 15 talcev je bilo ustreljenih v znak maščevanja. Na-daljnih 45 Italijanov je bilo ubitih v bližini Siatista. Druge vesti iz Grčije poročajo o dveh železniških mostovih, pognanih v zrak na glavni progi iz Aten v Solun; italijanski vojaški vlak je bil vržen iz tira, dočim je o priliki gerilskega napada na nek nemški vlak po ginilo v istem okraju preko 100 nacističnih vojakov. Kar se dogaja nacistom v Evropi, čaka tudi njihovega japonskega partnerja. Tudi Japonska bo kmalu obkrožena z mogočnimi armadami zedinjenih narodov, tudi nanjo bo udarilo razljučeno človeštvo od zunaj in od znotraj. TO IN 0N0 OBOJESTRANSKE ZGUBE - PRI SOLOMONIH New York, N. Y.—Seznami -raznih potopljenih ladij v bojih okrog Solomonskega otočja kažejo, da so Japonci tekom zadnjega leta dosedaj zgubili 73 ladij. Ameriške zgube pa znašajo 37 ladij, kar je še enkrat manj. Japonci so še vedno v posesti severnega dela Solomonov in tudi gotovega dela v sredini. Za popolno posest Solomonov se pričakujejo še hudi boji. —o- COOK OKRAJ V FINANČNIH TEŽAVAH Chicago, 111. — Predsednik okrajnega odbora Clayton F. Smith pravi v svojem poročilu, da je okraj Cook za kake pet milijonov dolarjev zadaj na .računih, ki jih je treba plačati. Ako okraj ne dobi kake pomoči in izhoda, ne bo mogoče plačati niti okrajne nastavljen-ce, pravi okrajni predsednik. Jeza se dviga povsod po svetu, besna jeza ljudstev proti skupnemu sovražniku fašizmu. Najprej moramo tega sovražnika spoznati. Dobro in hladno si ga moramo ogledati. Zadnje tedne smo ga spoznali mi Amerikanci — ko smo zvedeli, da so japonski fašisti pomorili ameriške letalce, ki so se bili udeležili zračnega napada na Tokio. Poslušajte kaj pravi Chiang Kai-Shek, govoreč A-meriki in vsem Amerikancem v poročilu, ki ga je poslal finančnemu tajniku, Henry Morgen-thau-u. Predstavnik Kitajske poroča naslednje: "Presenečene od bomb, ki so padale na Tokio, so začele japonske čete napadati ozemlje ob obalah Kitajske, na katerem so pristali mnogi izmed ameriških letalcev. V teh krajih so japonske čete poklale vse moške, žene in otroke — naj ponovim — te japonske čete so poklale vse, moške, žene in o-troke, v vsem tem ozemlju in tako strahovito razsajale v teh krajih, da je te grozote možno primerjati le s tem, kar je svet videl v Lidicah; toda o teh strahotah široka javnost ni zvedela nobenih podrobnosti." Lidice so bile delo nacistov. Njihov partner, ta kuga na Pacifiku, postopa po istem vzorcu. Šel je celo mnogo bolj daleč nego Nemci. Father Smith, menih vincen-cijskega reda, je razodel te dni, da so japonske čete poklale najbrže 250.000 kitajskih zasebnikov; tako so Japonci iskali letalce Major General Jimmy Doolittle-ja, ki so se udeležili napada na Tokio. Šestintride-set-letni misijonar je izjavil, da je ta pokolj kitajskih mož, žena in otrok "najbrže najsra-motnejše dejanje vse človeške zgodovine". "Tudi kot duhoven vam ne morem povedati vseh podrobnosti o zverskem ravnanju s te- mi neoboroženimi množicami mož, žena in otrok in celo dojenčkov", pravi Father Smith. "Civiliziran Človek si sploh ne more zamisliti takšnega tr-pičenja. Kraji od 15.000 do 20.000 prebivalstva so bili popolnoma do zadnjega uničeni, vsi živi ljudje poklani, a njih domovi in delavnice požga*ne. "Le majhna peščica ljudi, ki je pobegnila v gore, se je rešila japonskih morilcev. Mi smo našli samo mrtve. V ribniku sredi vrta je bilo truplo Father Verdinija. Vse naokoli pa so bile razmetane obžgane kosti otrok, starcev in stark." Njegova cenitev na 250.000 poklanih, je previdna, pravi Father Smith. Nemogoče je dovolj naglaša-ti in povdarjati, da geografija fašistov ne razlikuje. Nemci v Evropi in Japonci v Aziji so ista stvar, oni bodo kar naprej morili ljudf, ki nosijo unir formo in ona, ki je nimajo, ravno tako svoje lastne ljudi kakor svoje nasprotnike, in bodo to nadaljevali, dokler ne bodo popolnoma poraženi. Toda vsak zločin jih približa njihovi pogubi. Kajti svobodni ljudje vedo, kako jim je treba odgovoriti. Odgovor fašizmu daje svet vsepovsod vsak dan bolj jasno in bolj močno; to se je nadaljevalo v zadnjem tednu. Švedska na primer, je izrazila svoje ogorčenje nad uradnim nemškim odobrenjem japonskega klanja ameriških pilotov v nekem članku v listu "Allehan-da" z dne 26. aprila: "Te ekse-kucije s strani Japoncev, za-grešene nad vojnimi ujetniki, so najbrutalnejši in namerni zločini proti mednarodnim zakonom, kar smo jih dozdaj do-j živeli. A kljub temu jih Nemci in Italijani hipokritično odobravajo". "Ko so Nemci bombardirali Anglijo, nismo nikdar slišali nobenega nemškega glasu, ki BRIDKOSTI, ki pripoveduje, kako je Hitler nastavljal goljufive limance in sanjke ter pripravljal strup ca Jugoslovane še dolgo prej kot jih je napadel, in kako se je po napadu pričelo razlivati strašno morja bridkosti po Sloveniji in ostali Jugoslaviji? Knjigo je spisal na podlagi lastnih doživljajev REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK. ki je bil tam mnogo let pred napadom in še 10 tednov po napadu. Knjiga obsega nad 200 strani, je okusno vezana v platno ter je ovita v poseben ovitek, na katerem je originalna slika_ Slovenija v plamenu — ter semljevid sedanje Slovenije s označeno mejo med Nemci in Italijani. Cena je znižana na $2.00 skupno s poštnino. Naročila in dopisi naj se pošiljajo na: Stran 4 = = AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 22. maja 1943 » * g * h ililS H i 81 pili g ii ii KOBILICE t 1* Spisal Ksaver Meško. f * Zgodovinska slika iz leta 1672. Leta 1672. so okoli Ptuja napravile kobilice tak smrad, da je nastala kuga. Dr. Fr. Kovačič: "Trg Središče". I. "Ata, dragi ata, ne hodi danes!" Kratek, srečen smehljaj je šinil čez suho, trdo lice Žida Izaka Rozenzweiga, kakor ko sine topel solnčni žarek čez pusto, zapuščeno plan. Zadovoljno si je pogladil dolgo brado, ob robih že belo cvetočo. Na-lahko se je skušial oprostiti tople roke, ki mu jo je ovijala okrog vratu hčerka Rahe-la, polna otroškovdane ljubezni in polna tesne skrbi. In mehko, da je zvenela iz slednje besede srčna zadovoljnost nad ljubeznijo hčerkino, se je branil: "Bog, kaj je to, kar spet govori ta otrok: "Ne hodi T Tudi Hagara, rajna tvoja mati, je vedno moledovala in branila: "Ne hodi! Ljudje sumijo, da imaš denar. Kaj, ko bi te napadli in umorili!" O Bog Abrahamov, te ženske! Ali mislite, da padajo dolarji in cekini z neba kakor dež in sneg?" "Vem, dragi ata, kako skrbiš za me. In tako sem ti hvaležna." Ljubeče mu je po-gladila z malo roko kodraste, že tudi nekoliko osivele lase. — "A veš, danes mi je tako čudno tesno pri srcu. Imela sem tako nenavadne sanje." Izak se je dobrodušno nasmehnil. "O Bog mojih očettfv! Zaradi sanj takega otroka pa naj vendar ne presedim ves teden doma?" "Ne, ne, ata! A ko vsaj danes ne bi šel!" "Pa kaj se ti je sanjalo, otrok moj? Povej!" "Kaj? — Počaj!" Deklica, morda osemnajjstletna, kipeča eksotične, orientalske krasote, je uprla velike, kakor črn diamant goreče oči mimo njega, tja skozi praznino sobe proti oknu. Zastrmela je dol po Ptujskem polju, obli-tem z mladim, veselim žarom jutranjega solnca, vsega svežega in blestečega. Bilo je, kakor bi iskala spodaj po polju spomine, težke in vendar naglo odbegle. Med napol zaprtimi očmi se ji je začrtala v čelo mehka, ljubka gubica, ko je naporno tuhtala in se trudila, da bi si oživila koliko mogoče jasno in resnično čudne prikazni minule noči. "Veš, ata, bile so hude, mučne sanje. Zdelo se mi je nekako, da te vidim, kako se pelješ po cesti čez polje, edin voznik, edino živo bitje daleč naokoli. Nenadoma se utrga z višave tetmen oblak, tik nad teboj. Pada in pada, s čudovito naglico. Hočem te poklicati, da naj hitiš, ker ti grozi nevarnost, smrt. A ne morem izpregovoriti: vsa kri mi je zledenela v žilah od strahu; ne morem ne zaklicati, ne se ganiti, da bi ti hitela na pomoč. Že je prepozno: Oblak se je poveznil na tebe, pokopal te pod seboj! — "Ubil mi je ateka," pomislim v strašni grozi in se zbudim. Vsa sem se tresla od strahu." Oče je zmajeval s kodrasto glavo. "Mlada si, Rahela, otrok moj. In preroka Ecehiela si brala snoči in čuda, ki mu jih je dal gledati Jahve. Zato si sanjala take čudne reči." ' Pomišljal je, narahlo se smehljal. Molčala je tudi hči, a vsa resna, zatopljena v težke misli. ********* * * * * * * * * * "Čudež bi bil to, Rahela. A Bog naših očetov ni več radodaren s čudeži. Veruj, dete, prazne so bile te sanje." "Ko bi res bile prazne! A tako tesno mi je pri srcu! Ko bi vzel vsaj hlapca s seboj, ata. Bolj varen vendar si." "Čemu? Saj bom pred večerom doma. In čemu naj hlapec lenari? Ob tako lepem dnevu!" Tudi Izak je pogledal skozi okno. Kamor je še vedno strmela Rahela, je tudi on za-strmel, dol po širnem polju, ki je bilo pod mestom razgrnjeno kakor velika pisana karta. Kakor neskončna reka, segajoča od Slovenskih goric do Haloz, se je valovilo po polju zlato jutranjega solnca. "En dan ne bi toliko zamudil," je polti-bo pripomnila Rahela, kakor bi še vedno sanjala in gledala neznane prikazni. "Ne bi zamudil? O Bog! Zapovedal sem mu, da naj prezrači žitnico in iznosi nekaj pšenice vun na solnce.- Plesen sem našel včeraj v njej. Tako se mi dela povsod škoda! Od Česa pa naj potem živimo, Bog » V • AM pravični? A hčerke ni prepričal. Privila se mu je tesneje, mu položila mehko roko spet okoli vratu in, zroč mu od blizu v oči, se mu je laskala: "Ata, ali ne bi izpolnil vsaj danes prošnje svoji Raheli? Vsaj danes, ata moj!" "Ne morem, dete! Bog ve, da ne. Rabim denar." Počasi je odtegnila deklica roko od njega. Obrnila se je v stran. "Več mu je denar nego moja ljubezen in moje prošnje," jo je zazeblo v srcu. "A saj je bil takšen vedno, tudi proti rajni materi." Sklonila je glavo. A navzlic srčni boli si je morala priznati: "Pa ga vendar tako ljubim." Dva svetla bisera sta ji zatrepetala v vročih očeh .. . n. Polagoma je drdral Židov voz dol po Ptujskem polju. Vranec je bil star, in nič več leska ni bilo v njegovi dlaki, malo moči v telesu, nič več poskočnosti v nogah. Počasnost se ga je lotevala, bolezen starosti, in nagnenje k razmišljanju, dobra lastnost starosti. Ob razmišljanju pa je rad povesil glayo in stopal lepo počasi, da se ne prenagli v mislih in ne v teku. Izak, sedeč složno na vozu, se ni mnogo menil za konja. Da mu ne steče, je vedel. Imel pa je tudi sam dovolj misli. Razmišljal je o najljubšem, kar je imel na svetu, o denarju in o hčerki. "Dobro, da Rahela ne ve, kam da sem namenjen. Misli, da grem tirjat trgovca Škrjanca. A ta je že poravnal ves dolg in si je dal natanko vse potrditi. Lisjak je!' Ko bi vedela, da sem na poti k vdovi Vido-vički, bi mi branila še bolj. Bog mogočni, dober otrok je, le da ima tako neumno mehko srce. Še mehkejša je, nego je bila mati. Bog mojega očeta Izaka, če bi bil Izak tak, kaj pa bi zapustil nekoč otroku Raheli? Beraštvo, ničesar drugega!" Nasmehnil se je nalahko tem mislim. Zadovoljno si je pogladil brado in se srčno vzradostil, da ji bo zapustil bogate zaklade, ne beraštva. (Dalje prihj Tiskarska dela vse Trste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organizacije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine t več barvah. Dajte vaše prihodnja naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi. TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 WEST CEBMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS NAROČITE IN C1TAJTE lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik a NOVI SVET ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence. Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno. Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na> UPRAVA "NOVI SVET" U. M. Trunk 184C W. Cermak Rdn Chicago, Illinois ****************** I? fj? ft ^ fj? fj? rfr fj? fft* (K *************** * * * Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje. VI SE UČITE ANGLEŠČINE-VAŠI OTROCI PA SLOVENŠČINE is Dr. ICernoreft ANGLESK0-SLQV. BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateri se sedaj prodaja po znižani ceni, samo-------------- Naročila pošljite Bat $2.00 AMERIKANSKI SLOVENEC 184!» W. Cermak Rd., Chicago, Illinois KRASNA ZGODOVINSKA SLIKA Velikost 16^x12% Tiskana ▼ večib barvah. Sredi j« v vencu sedanji p r e d s ednik Z dr. driav Franklin D. Roosevelt. Okrog in okrog so slike vseh do« sedanjih predsednikov Z dr. driav podpisani s njihovimi lastnoročni-mi poipisL Pod predsednikovo sliko vihra v vetru ponosno svezd-nata zastava. Pod zastavo je spominska plošča in na nji tiskano ▼ okrajšavi listina pravic in svoboščin. Slika je v okvirju in v okvirju steklo. Ta slika je lep kras in zgodovinska pomenljivost za vsak amerikanski dom. Ker nas naii naročniki sa njo poprašujejo. smo jih ie nekaj dobili Slika stane $1.50 brez posiljatyenih stroškov. PoiOJatvene stroška plača vsak prejemnik sam. ko se mu dostavi sHko po Expressu. To naj vsak. ki bo naročil sliko, vzame na znanje, in dokler zaloga traja s njimi lahko postrežemo onim. ki si jo želijo. Naročilu je prid j aH potrebni znesek In ga poslati nas AMERIKANSKI .SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Veter pri borbi piše v nasprotno stran, ne na Hitlere-vo, ampak popolnoma se še ni obrnil proč od nazijev in njih zavezniških kajonov. Dokler je Hitler zmagoval in je bilo videti, da bi še zmagal, je bilo dosti takih krogov, j ki so bili tiho ko miši. kadar se prikaže senca mačke na hodniku ali pri luknji. Med Nemci so bili taki tihi krogi, ki so se cleiali, kakor bi se na svetu ničesar ne dogajalo, radi česar naj bi se človek malo zganil. ) Ampak veter brije in brije, in še Fivlera l»i lahko pobril, slutijo taki nemški dozdaj tihi krogi, in nekaj je treba sto-I riti, da še nas ne pobrije s Hitlerem vred. Tako se nekako preobrača le v teh tihih I nemških krogih, ker v krogih, j ki gledajo na Hitlera iz na-I sprotne strani,, ni nobenega i slutenja, odločno prepričanje je, da bo veter Hitlera prej ali slej nekam odpihal. Vedno tiho ti nemški krogi ne morejo biti, ko veter le brije. Kaj je storiti? Well, malo se bo treba pripraviti, ako bi veter njih tihega zaveznika odpihal. Več in več je glasov, da je tudi takim tihim krogom Hitler le navaden icajon. Previdni so pri teh glasovih, ker veter kajona še ni odpihal, le rahlo tipajo, da bi bili za vsak slučaj pripravljeni. Malo nekdo ošvrkne Hitlera ali vsaj njegova naziranja. Hudo rahlo je to, če kaka bolj prominentna osebnost pove, da nazizem ni pravilno nazira-nje. Kakor bi trenil, se oglašajo glasovi v vsem časnikarskem kraljestvu,1 da je ta in ta in oni in oni med Nemci pove-.dal to in ono, da je malo poti-pal Hitlerovo kramo, malo o-[ švrknil vsaj naziranja v Hitle-j revem taboru. To ni preveč J nevarno, ako bi se veter ne preobrnil, ali bi se zasukal še j nazaj, za kar gojijo ti nemški j krogi še . precej upanj, vsaj skrjjvnih in tihih upanj, am-I pak obenem je tudi dobro, da se malo le pripravijo, če bi veter Hitlerovo kramo odpihal, kakor ti v vesni veter odpiše klobuk raz glavo. Poglejte malo bolj skrbno med vrste, pa boste dobili dosti takih še tihih in skritih glasov, ki imajo namen, da pripravljajo, če bi veter odpihal Hitlera in bi še nje lahko odpihal. Majčkena miška postane velikanska gora, pa je le smešna miška. * Moskva in Varšava v Lon-i donu sta si v laseh. Nečedna j roba, ko je nekaj pretepa, kadar še pretepa ni konec. Lon-; don gasi, in tudi amerikanski poslanik v Londonu je bil pozvan, da naj pomaga gasiti. Ti poljski diplomatic bad boys! Morda še pogasijo. Omenil sem, da je prepir med Moskvo in Varšavo nadležen tudi iz stališča Slovanov, ker sta pač dva Slovana, ki veljata kot Slovana vsaj na zunaj, med seboj v starem slovanskem prepiru! Nikakor pa n-sem pri tem zajamral kakor kak Jeremija na razvalinah. Meni se je prikazal še zadovoljen nasmeh na ustnicah, ko I sem videl robo o lasanju med Moskoviči in poljsko žlahto, in .Moskoviči morda res niso no-beni~Slovani, in poljska žlah-ta v Londonu ni ravno poljski narod. Ta žlahta med Poljaki je bila vedno le poljska in a-ristokratična, nikoli pa ni bi-■ la slovanska žlahta ali slovansko sorodništvo. Ker imam le precej skrivnih nad; da sedanja mizerija med Slovani in huda stiska privede do več pameti in še do kakega slovan- skega zbližanja, sem še malo poskočil, ko sem čital Moloto-vo poslovilno ali razporočno pismo poljskemu ambasad o-ru. Le šinilo mi je v glavo, da bi poljski narod prijel za besedo, ko jo poljska žlahta v Londonu tako poka. Zdaj pa vidim še vse kaj drugega. Baje je v Moskvi že 7.daj neka poljska "vlada", ki bi lahko pomedla z vlado poljske žlahte in bi lahko postala res poljska vlada ali vlada Poljakov, ne vlada aristokratov. Stvar je še hudo zamotana, na kaj realnega danes še ni mislili, London je še ve^s za'vlado žlahte, in Poljaki v Moskvi — well — so lahko le skupina poljskih komunistov i in boljševikov, in prav malo u-panja imam, da bi bili ti Poljaki v Moskvi slovanski Poljaki, ker o slovanski robi se pri Moskvi danes porajajo j bolj težkoče, ne morda sladki upi. ! Rima pa niso pozidali v e-liem dnevu, in s Časom bi le utegnila Mofkva po?tati slovanska, slovanska namreč v rem smislu, da bi se zavzela za* neko slovansko zedinjenje; le iaka zedinjena slova"-Ka moč bi bila zadosten jez zoper vse poznejše poizkuse Germancev za razširjenje svoje roparske pohlepnosti po tuji zemlji. Ako Moskva prizna "vlado" teh Poljakov in prodre s tem tudi pri aliirancih, je poljski žlahti v Londonu odklenkalo, ii najhujra cokla za zbližanje Severnih Slovanov je odstranjena. To so moje skrivne na-de. V zadevi sami, ki še ne bo tako kmaJu pojasnjena, je drugi dan bilo zaznamovati, da se je žlahta v Londonu postavila na zadnje noge glede očitka, da je s Hitlerem v zvezi. Well, zdi se mi, da Molotov ni kaj takega trdil, saj ni na glavo padel, ampak tidil je, da o-pravlja vlada v Londonu isto delo, kakor bi biia direktno sklenila pakt s Hitlerem. Le slutil sem pri prvih vesteh, da se bomo v Berlinu režali na vsa usta. Danes je to izrecno potrjeno. Veselja med Nemci je na koše, in še več ga je tudi v Rimu, in to je umevno, ker drugače je malo veselja v Afriki. Ako Rusija uspe zoper Hitlera, in o tem ni nobenega dvoma, bodo tudi velesile morale ugrizniti v jabolko. Kako daleč na zapad bi raztegnila vsaj svoj vpliv, tega morda danes še sama ne ve, ampak to je že danes gotovo, da deli Poljske, katere je prej okupirala, toraj deli z ruten-skim in beloruskim prebivalstvom ne bodo več poljski, ker v resnici tudi niso, in poljski aristokrati lahko že danes naredijo čez te dele križ. Značilno je tudi, da Pravda hudo prijema poljsko žlahto, hvali pa hrabrost poljskega naroda, in tudi v tem je nekaj upov, ako kdo gleda na vse iz slovanskega stališča. yiCTORV UNITED STATES WAR Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S.", imajo vedno dober uspeh.