Št. 52. V Ljubljani, 28 . decembra 1907 . Leto III, ishaia vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLASILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. C Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik“. Vabilo na naročbo. *Notranjec“ bo tudi 1. 1908 izhajal v dose¬ danji obliki vsako soboto dopoldan, da ga na¬ ročniki prejmo še v soboto ali vsaj nedeljo. Ako število naročnikov zraste, se bode list povečal. Somišljeniki, širite list po vseh svojih močeh. Zbirajte fonde, da se skupno naroči večje število iztisov. Dopisujte in poročajte redno, točno in resnično. „Notranjec“ stane na dom po pošti dostav¬ ljen za celo leto le štiri krone. Vse denarne pošiljatve je nasloviti na uprav¬ ništvo „Notranjca“ v Ljubljani, Breg 12. Denarna kriza. Leto 1907 ne zapusti novemu letu posebno lepe dedščine. Ves svet stoji še danes pod vtisom neomi- Ijene denarne krize. V Severni Ameriki je predsednik Euzvelt začel boj z milijonarji in njih zvezami (karteli ali tresti). Slednji pa so pokazali, da žnjimi ni dobro orehov treti. V Ameriki je itak že manjkalo gotovega denarja, zdaj pa je gospodarski boj povzročil, da so imetniki tega denarja postali nemirni ter potegnili svoje prihranke iz prometa. Nakazila, s katerimi se je poprej večidel plačevalo, nimajo tam več prave cene, le gotov denar se spoštuje in uvažuje. Zato pa se ga dobi le za velikanske obresti. 50 °/ 0 in celo 80 ali 100 % ni danes nič čudnega v amerikanskih razmerah! Ker pa je denar tako drag, trpi vsa obrt in trgovina. Podira se banka za banko, trgovina za trgovino, podjetje za podjetjem. Velike ščuke požirajo male in slabotne. Tak je ta hip položaj v Ameriki in povrnile se bodo redne razmere šele, ko se zaupanje spet povrne v deželo in preneha bojazen, da bi se denar izgubil, če se ga komu posodi. Kakor valovi morja so prišle posledice ameriške krize tudi v Evropo, kjer je jeseni vselej denarja največ treba in so razmere že itak bile napete. Ame- rikanci so hoteli iz Evrope potegniti denar in zlato v Ameriko. Zato so vse državne banke povišale obrestno mero visoko preko običaja, da grozdje našega denarja ne bi bilo presladko. A to ni pomagalo. Amerika je rada plačala višje obresti, da je le denarja dobila. In tako je kriza uplivala mogočno na vso Evropo. Trgo¬ vina mora plačevati 8 ali 9 °/ 0 obresti! Tako tudi obrt, in celo hipotekarni kredit je poskočil preko 5 %. Na Ogrskem gre posebno trda za denar. Tudi 10, 12 % ni tam zdaj nič posebnega, in celo marsikak slovenski stotak je zvabila ta obrestna mera na Ogrsko. Tudi na Slovenskem se denarna kriza pozna do zadnjega kotička. Da trpi na njej tudi kmet, temu so krive napake v naši denarni organizaciji. A o tem ni danes čas, da razpravljamo. Upanje je, da se do poletja kriza poleže. Politične vesti. Slovenci leta 1907. Splošna, jednaka volilna pravica nam je prinesla nekaj več moči v državnem zboru. Z vstopom ljubljanskega župana Hribarja v poslansko zbornico je prišlo nekaj več življenja v slo¬ venske poslance. Ta mož je s svojo neutrudljivostjo prisilil tudi klerikalce, da so začeli vsaj nekoliko gibati. Res je, da je tisto neprestano prepiranje, kdo je imel „zaslugo“, smešno, a za naš narod je dobro, da se tekmuje s tem, kdo je več dobrega zanj storil. Na Kranjskem je to leto prineslo nekaj več gibanja v narodno-napredno stranko. Nje načelnik Hribar se trudi in trudi, a manjka mu zmožnih so- Stran 410. NOTRANJEC Letnik III. delavcev. Voz iz jarka spraviti je pač težko. Klerikalna stranka je v cvetu, vendar niso nje uspehi taki, kot so mislili tisti podleži, ki so pristopili v njene vrste, ker so računali na zlato plačilo. Osobito ostudni so nekatere barabe, ki so izdale učiteljski stan in delajo zdaj tla kot učitelji — protišolski stranki. Naša kmetska stranka je odločno posegla v volilni boj. Organizacija napreduje, a mož, ki bi se hoteli bolj žrtvovati, manjka! Najbolj so vredni graje taki, ki čez vse zabavljajo, ganejo pa ne s prstom. Bratje v kolo se vstopimo! Na Štajerskem je razvila narodna stranka krepko delovanje. Žal, da je gospodarska organizacija štajerskih naprednjakov pomanjkljiva. Klerikalci so tam prav tisti, kot pri nas: duhovniki in nekaj civi¬ listov, ki so neznačajne politične mavrice, na primer dr. Benkovič, dr. Vrstovšek, ki v motnem ribarijo zase. Klerikalci pa baš take rabijo, ker taki glede načel nimajo nič besede, ampak so že zadovoljni, če pri stranki žro. Dokler bodo taki nepoštenjaki civilni voditelji v klerikalni stranki, je vsaka misel na slogo nekaj nemožnega, Na Koroškem smo dobili napredno glasilo „Korošec“. S tem bo Slovenstvu zelo pomagano, ker se naprednjaki, ki „črnih“ videti ne morejo — in taka je večina koroških kmetov — po duhovščini ne bodo mogli stirati nemčurjev v tabor. Na Goriškem so se klerikalci popolnoma pre¬ levili po kranjskem vzoru. Nastala je tudi agrarna Listek. Po vasi govorijo. Rumunsko spisal Ivan Slavici. (Dalje.) V Sarati je bil sejm, eden onih znamenitih sejmov, katere obiskujejo ljudje od devetih dežela in devetih morjev. Kadar se približuje dan svetega Demetra, začne se živahno gibanje in vrvenje na klancih in v dolinah; tudi ljudje, ki so si stavili svoj dom v najskrivnejše kotičke, oživijo in se pripravljajo na izlet v svet. Vas Sarata se začenja spodaj na obrežji potoka, kjer se dele doline in križajo ceste, vzdiguje se ob toku gor do majhne planjave. Od četrtka že so po¬ stavljali tu kolibe in pivnice ter jih krasili z razno¬ barvnimi zastavami, v petek pa so se polnile ceste s sejmarji, da se je na večer razlegal po dolini glasen hrup zbrane množice. Ta sejm slovi kot najboljša priložnost za ponav¬ ljanje starega znanja in nudi največ vesele zabave. Ljudje, ki prihajajo, da kaj vidijo in, da se pokažejo, svatovsko oblečena dekleta, mlade žene, podjetni fantje, ki so vedno pripravljeni zavrteti se v plesu, ponosni jahači, kratko povedano, vse, kar je željno radovanja, se združi tu v nedeljo. struja z glasilom „Naš glas“. Upati je, da Gabrščkova napredna struja pusti agrarcem povsem proste roke, ker ni povoda se prepirati in napadati. Agrarna ideja je zdrava in le podpore naprednjakov vredna. Na Go¬ riškem je zaznamovati tudi dokaj gospodarskega napredka Slovencev. V Trstu je začela krepko življenje »Narodna delavska organizacija". Naj bi neprestano varovala razredno delavsko stališče, da ne bo živela le od kozlov, ki jih streljajo socijalni demokratje. Glede slednjih je omeniti, da je na Slovenskem mnogo krajev, kjer je treba socijalističnih organizacij, da pa se je nezmožnim voditeljem in kričačem posrečilo, jih — ubiti. Izvzamemo le Idrijo in deloma tudi Zagorje in mirno lahko rečemo: vsa ostala slovenska socijalno demokratična organizacija je za nič. Na tem ne spre¬ meni ničesar dejstvo, da so na čelu g. Etbin Kristan, Cankar in dr. Dermota. Ravno tem gospodom, osobito prvemu je pripisovati, da je vse zavoženo. Ta go¬ spod Etbin Kristan neizmerno kriči in opravlja, a ni še nobenemu delavcu za belič zboljšal kruha. V Istri Slovani precej napredujemo. Sicer so Italijani še trdi in nočejo slišati nič o poštenem kom¬ promisu za deželnozborsko volilno reformo, a dolgo se ne bodo mogli držati. Domače vesti. Srečno novo leto vsem naročnikom in prijateljem želi uredništvo „Notranjca“. Ta dan pa vrvenja ni konca ne kraja, eni pri¬ hajajo iz vasi navzgor, drugi hite s hribov navzdol. Na cesti, ob vznožji hriba, vstavil se je bil v soboto na pol s senom naložen voz, v nedeljo je bil spraznjen in seno na kup zloženo; krog kupa so stali štirje voli in pet mladih bikov. Na praznem vozu je ležalo več kos, bru¬ silni kamen, plug in različna druga železnina. Miron je sedel na lestvi voza, pozorno je gledal zdaj proti hribu, zdaj proti sejmišču. Pred nekoliko dnevi je bil izvedel, da je Marta zaročena z Matejem in, da bo prišla danes na sejm, da nakupi svatbena darila ter, da se pokaže pred svetom. In polastilo se ga je hrepenenje, da bi jo še enkrat videl. Čas je potekal, solnce se je vzdigovalo vedno višje na nebu, a Mihovega voza ni bilo videti. Miron je postajal že nestrpen, akoravnoje njegov obraz kazal le izraz mirne brezbrižnosti. Zdaj pa zdaj vzravnal se je pokonci in je stal dolgo, pozorno gle¬ dajoč v daljavo. Njegova obleka je obstajala iz tesnih hlač od domačega sukna, dolge, skoro do kolen segajoče, na krajeh z rumeno svilo obrobljene srajce, ki je bila v sredi prepasana s pasom, pošitim z majhnimi biseri, iz za pasa se je videl ročaj noža; modrega telovnika s petimi vrstami gumbov, s širokimi rokavi, ki so bili tudi pošiti z rumeno svilo, širokokrajnega klobuka, ki Letnik III. NOTRANJEC Stran 411. Somišljeniki kmetske stranke se uljudno po¬ življajo, da store svojo dolžnost za glasilo »Kmetske stranke 4 ': 1. Bodi vsakdo naročen na »Notranjca 44 in plačuj redno. 2. Pridobi naj še po enega naročnika. 3. Agitiraj po gostilnah itd., da naroče »Notranjca 44 . Ne zahajaj v take gostilne, kjer niso nanj naročeni. Kmetijska družba v današnji prilogi „Notranjca“ vabi k sodelovanju in učlanjenju. Kdo ne bi tega oklica podpisal z obema rokama, če ne naša kmetska stranka. Saj to je pravo delovanje za kmeta, ki ga vidimo pri tej zlati naši kmetijski družbi. Zato pa se je zvesto oklenite. Iz Postojne. Pipčarski klub v Postojni izreka iskreno zahvalo svojemu vrlemu članu gosp. Fran Krajner-ju trgovcu v Postojni, ker je daroval 20 K, katere je izročil vesel v prijetni družbi gospodični Mari Mislej v prid „Sokolskemu domu". Živel cenjeni da¬ rovalec. Odbor pevskega društva »Postojna 44 se je takole sestavil: Fran Knttin ml., predsednik; Božidar Dekleva, podpredsednik in blagajnik; Helidor Petrič, tajnik; Josip Burger, arhivar; Matija Frank, Baltazer Macner in Zorko Stritar, odborniki; Anton Verbič ml. in Ivan ZwOlf, namestnika. Za »Sokolski dom 44 v Postojni so darovali: g. Jože Šibenik, 2 K; br. G. Demšar, ker se ni vdeležil občnega zbora 2 K. Hvala! Živela! Na zadnjem občnem zboru »Sokola 44 je bil izvoljen naslednji novi odbor, ki se je tako konsti¬ je pokrival lase; nosil ga je, pomaknjenega nazaj, da se je videlo visoko, obokano čelo. Njegove kretnje so bile mirne, njegove oči razumne. Zdaj pa zdaj pogladil se je po gostih, kratko pritriženih brkah, potem je zopet stal mirno s stisnjenimi ustnicami in nepremičnim obrazom. Marta se bo možila! Čudna reč je to možitev. Pa tako je na svetu in ne da se spremeniti. Vendar jo je hotel saj še enkrat videti — in samo to! Čakal je zamanj. Miha, ki je bil gost pri Petru, Dularju, prišel je od druge strani, in med tem, ko je Miron nepremično gledal proti hribu, se je bil ustavil Mihov voz v senci bukve ob robu gozda. Miha in Peter skočila sta krepko z voza v suho travo, ženske so stopile počasi dol, otresale so se prahu in gladile zmečkane obleke. Potem se je začel po¬ govor: da je mnogo ljudi prišlo na sejm, da je prostor lep in vreme prijetno, kakor je to navada ljudij, ki pridejo v nov kraj. »Zdaj bodete šle ve svoja pota, in midva greva svoja, da bomo videli kaj in kako, 44 rekel je Miha ženskama ter je povabil Petra, da gre z njim, mogoče, da bodeta srečala kje Mateja. Dogovorili so se, da se snidejo zvečer, imeli so še mnogo nakupiti. Miha in Peter sta šla z odmerjenimi koraki proti sejmu, kjer je bila tolika gneča, da sta le počasi prišla naprej. tuiral: Fran Paternost, starosta; Fran Kuttin ml., pod- starosta; Jakob Smrdelj, tajnik; Janko Jaške, blagajnik; Andrej Miško, načelnik; Fran Vilhar, arhivar; Andrej Baraga, Baltazar Macner in Josip Rusjan, odborniki. Prvo snežno odejo smo dobili v Postojni za božične praznike. Sneži še nadalje ter znaša visočina zapadlega snega 12 cm. Postojnske novice. Nekdanja R. Šeber- jeva tiskarna, sedaj last katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani, se preseli z novim letom iz Postojne v Trst. Postojnčani ji želimo srečen pot. — Z današnjim dnem se je pričelo z desinficiranjem vodovodnega omrežja pod vodstvom g. dr. Kaiser-ja iz Gradca, ki je v svrho preiskave vode že 14 dni v našem trgu. Upamo, da bode z novim letom izročen vodovod zopet svojemu namenu, ker so vsi nedostatki sedaj popolnoma odstranjeni. — Opozarjamo še enkrat na dramatično predstavo tukajšnega dramatičnega kluba, ki se vrši na Silvestrov večer v Narodnem hotelu v prid revnim šolarjem in deloma za sokolski dom. — Kakor čujemo, skliče odbor »Sokol 44 v kratkem zastopnike tukajšnih narodnih društev k skupni seji v svrho dogovora radi zidanja skupnega društvenega doma v Postojni, katera misel je bila na občnem zboru »Sokola 44 sprožena in predlagana. Želimo najboljšega vspeha. Na Vipavskem klerikalci prav pridno delajo za bodoče deželnozborske volitve. Tudi one, ki pri državno¬ zborskih volitvah niso volili njihovega kandidata, sedaj Vrhutega je bilo tu še mnogo znancev, zdaj je bilo treba pozdraviti kakega sorodnika, zdaj kakega vpliv¬ nega prijatelja. Peter je tako od daleč namigaval, kaj da je prav za prav vzrok, da je Miha prišel na sejm in Miha, ki mu to ni bilo popolnoma všeč, se je vendar smehljal zadovoljno, ko je videl, da je predmet splo¬ šnega zanimanja. Vstavila sta se večkrat, zdaj pri vrečah, napolnjenih s sadeži, zdaj pri krasni živali, pri močnem konju ali pa pri sežnju drv — kratko, hodila sta, kakor se ravno hodi po sejmih. Peter je vodil Miha počasi proti hribu, kjer je mislil dobiti Mateja. Ko sta prišla do Mironovega voza, vstavil se je Miha ter je občudoval bike. »Dobra reja! 44 rekel je, se obrnil proti Mironu ter ga pogledal pozorno. »Po čim dajete bike? 44 vprašal je. »Ne prodajam jih, 44 zavrnil ga je Miron. »Koliko ste pa dali zanje? 44 »Jih nisem kupil. 44 Miha je še enkrat pogledal Mirona, potem se je obrnil stran kakor nejevoljen ter hotel oditi. Mironovo obličje se je sedaj zjasnilo, prijel se je za lestev ter skočil prožno z voza ravno pred Miha. »Sam sem jih priredil!“ rekel je smehljajoč se prijazno: »prodam vam jih, če ste kupec 44 . Stran 412. NOTRANJEC Letnik III. k sebi vabijo ter se jim prilizujejo na vse načine. Vsakovrstnih obljub in pijače je na izbiro. Marsikdo se boji, da na Kranjskem niso daleč oni časi, ko bodo zidali samostane na deželne stroške. Prošnjo za podaljšanje vipavske železnice do Štanjela so odposlale na poziv vipavskega župan¬ stva vse interesirane občine tukajšnjega sodnega okraja na pristojna mesta. Poživljamo tudi državne poslance »Jugoslovanskega 11 in »Slovenskega kluba 11 , da se solidarno zavzamejo za naše gospodarske težnje, kakor so se občine brez razlike političnega mišljenja njihovih zastopnikov zedinile za skupno peticijo. Tamburaško društvo »Sloga 11 v Dol. Logatcu si je na svojem občnem zboru dne 22. t. m. izvolilo sledeči odbor: predsednik Tomo Tolazzi, podpred¬ sednik Fran Hladnik, odborniki: Ivan Arko, Anton Kunc, Lovro Urbas; namestnika: Fran Korenčan, Anton Vilar; pregledovalec računov: Rudolf Hammerlitz. Učitelj Bezek na Gočah. je, od kar je postal klerikalec, jako oblasten mož. Pred nekaj časom je zaprl kar na svojo roko šolo za dalj časa, ne da bi imel za to od višje šolske oblasti kako privoljenje. Mislil si je: jaz sem klerikalec, župan enako in župnik se tudi razume — zgoditi se mi ne more ničesar, zato naj bo šola zaprta. Ali smola je smola! Iste dni je prišel nepričakovano g. okrajni šolski nadzornik v šolo, Miha je bil potolažen. »Kupec ravno ne 11 , odgovoril je, »a meni ugajajo živali, zato sem hotel izvedeti ceno. Odkod ste jih prignali ?“ »Iz Vadul-Reva!“ »Kako, iz ravnine? 11 vprašal je začuden Peter, »po pasmi bi sklepal, da so živali s hribov 11 . »Gotovo !“ rekel je Miron, »so s hribov, a pozneje sem jih prignal v dolino 11 . »No, sedaj razumem, Bog vam daj srečo z njimi, prijatelj 11 , rekel je Miha ter se odstranil. Miron je splezal zopet na voz ter dolgo gledal za obema. Ko se je bil Miha za kakih sto korakov oddaljil, obrnil se je še enkral nazaj. Miron se je zganil. Bilo je nekaj v tem pogledu, — kaj je neki bilo? Spoznal je nošo vasi, kjer je bil preživel najsrečnejše dni svojega življenja, — spoznal je moža, katerega je bil že večkrat videl v cerkvi. »Miha! 11 rekel je ginjen, »kako se je postaral! 11 Torej je bila Marta že na sejmu, tu v njegovi bližini, morebiti čisto blizu! Velik nemir se ga je loteval, stal je neodločen na vozu. Ni vedel, kaj naj stori, obšla ga je bojazen, zdelo se mu je, da se mora nemudoma odpeljati domov. Naenkrat se je zganil, roke so mu omahnile, stal je nepremično, nagnjen nekoliko na levo stran ter gledal V daljavo. (Konec prih.) a našel ni ne otrok, ne učitelja. Kaj se je nato zgodilo, mi ne vemo, a toliko nam je znano, da je bil pondeljek na to zopet reden pouk na šoli na Gočah. G. učitelj, le nekoliko bolj reden bodite in skrbite, da se bodo tudi ženska ročna dela poučevala vse predpisane ure in ne tako kakor lansko leto, sicer bomo poskrbeli, da ne bo gospa učiteljica za par ur poučevanja vlekla nezasluženo nagrado. Tudi v kozarec pogledate lahko kolikor vam drago, a pred otroke, prosimo, da prihajate trezni! Napreden oče. Košansko pevsko društvo ima dne 29. de¬ cembra 1.1. svoj redni občni zbor v društvenih prostorih v Dol. Košani. Začetek ob 4. uri popoludne. Poštni urad Staritrg pri Ložu dobila je gdčna. I. Rak. Sedanja poštarica bila je zelo priljubljena in je vsem resnično žal, da zapusti naš kraj. Politiko v šoli goji župnik Marčič na Slapu. Mesto, da bi otroke poučeval o krščanski ljubezni, pa jih zmerja z »liberalci 11 in enakim. Pretepa in suva pa tudi nedolžne otroke, kakor kak divjak, zlasti one, ki so naprednih starišev. A ko ne bo tega surovega po¬ četja kmalu konec, poiskali si bomo zadoščenja, ne pri škofu in tudi ne pri šolskih oblastih, ampak pri sodišču. Več starišev. Iz Zagorja. Pod voz je prišel zidarski mojster V. Žigman. Stal je pri vozu drv, ki so se nanj sesula. Bati se je, da je znotraj poškodovan. Okreval je toliko, da lahko hodi. — Ob zadnjem občinskem proračunu smo zvedeli, da se naklade znižajo, to je veselo zna¬ menje. V prihodnjem letu odpade 18 % naklada na šolsko poslopje, s čemur odpade občini veliko breme. Občinski odbor je sklenil 20 % naklado dovoliti, v do¬ polnitev poskuševalnega vodnjaka, ako da podporo dež. odbor in država. Tako upamo, da bo vendar enkrat končan. Iz Pivke. Z enajstimi pari vpreženih volov so peljali preteklo nedeljo iz Št. Petra na Bač lokomobilo (težko 110 met. stotov) za novo parno žago g. Al. Urbančiča. Rateževo Brdo pri Premu. V torek zvečer je šel voz drv čez nogo p. d. Temeljevemu sinu. Iz Rakeka. Županstvu se je odpovedal tukajšnji župan g. Ivan Fatur. Po dolgem prigovarjanju in potem ko se mu je podelila na nasvet g. M. Domicelja za¬ upnica, je zopet to čast prevzel. Kaj je krivo odstopu? Ali res ne sme v javnost. Iz reške doline. Trnovska čitalnica je imela 15. decembra redni občni zbor, ki se je vršil ob številni udeležbi. Iz poročil je njeno delovanje razvidno. Izposodila je precejšnje število knjig. Izvoljeni so bili sledeči gg.: predsednikom g. R. Valenčič; v odbor pa: Brinšek J., Lampret Fort., Ložak J., Oblak L., Strniša Ant., Val Drag. — Želimo, da bi vedno uspešno delo¬ vala v korist in blagor ljudstva, kajti le to je njen namen.—Luči, luči dajte študentu iz Bistrice, ker ne vidi hoditi po kolodvoru. Čujte in strmite! kaj zahteva: da mu naj cestni odbor preskrbi svetilke od Letnik III. NOTEANJEC Stran 413. postaje pa do Trnovega ali Bistrice; ne vemo zakaj, saj se v temi tudi lahko študira razne neumnosti, ki jih poroča za „Domoljuba“, da jih potem razbobna pod zaslombo poslanca Žitnika v svet. Cestni načelnik, poslušaj, kaj ti ukazuje; daj, izpolni mu voljo, ako ne, pa mu daj „farav“, ki ga bo nosil v roki, da ne za¬ blodi kakor tisti iz Bistrice, ki se je pijan vračal mesto domov v Dobrepolje. Samo to je, ta si ne more kupiti vina, ker mu nihče ne da zastonj, denarja pa ni. Brez dela ni jela. — V zadnji številki domo¬ ljuba" beremo, da prosi uredništvo, naj se ogibljejo dopisniki osebnih napadov, na drugi strani pa beremo „iz reške doline" same napade; nasprotniki so počeščeni z najizbranejšimi imeni, dobimo vmes osla, norca, otroka, itd., kar hoče kdo. Gotovo je naš vrli dopisnik izdelal „lemenat“. Pa povemo mu, da to ne gre skupaj, na leči: ljubezen, v „Domoljubu“ in „Slovencu“ pa so¬ vraštvo razširjate. Pa bodete govorili, da je vera v nevarnosti, a sami se ne brigate nič zanjo. Ali hočete, „ljubi“ dopisnik, natančnejšega opisa vašega delovanja? — Vse, kar leze in gre se je napravilo za boj; kajti to ni majhna reč, ako kdo ve za skrivnosti, pa jih ne zna, ali noče držati za jezikom. Kakor smo se prepričali, je silno hudo za neko reč, ki se ne more popraviti, groza je misliti, da bi šle vse lepe nade glede občinskih volitev po vodi; a kdo je kriv, da ne bodo veljale tiste občinske seje, kjer se je nepostavno imenovalo častne občane ali se jih je vsaj hotelo. Ah! skrivnost, skrivnost, a sedaj že izdana. Gorje ovaduhu! Po turško bodo naredili ž njim! — Obesiti ga je potreba! Koga? Vse, ki so pri „Notranjcu“! Naši gg. duhovniki uče, da mora človek, ako ve za hudo dejanje, bližnjega opomniti, da ne bi več delal hudo. A čez „Notranjca“ pa zabavljajo, ker se boje, da bi ljudje zvedeli resnico in se prepričali, na čegavi strani je pravica. — Kakor čujemo, gre naš vrli poroče¬ valec „resničnega“ lista od nas proč, pa ne daleč, namreč v Harije. Leto bode gotovo vzrok, da je za¬ hteval od cestnega odbora tisti študent, naj napravi luči proti Dobrepolju, ker bo imel vsak dan dvakratno pot v Harije; po isti poti bo šel pozno zvečer domov z lačnim trebuhom, boji se, da ne bi na poti od sla¬ bosti omedlel; in ker ga v temi ne bi nihče zapazil, bi obležal za vedno. Pa jo je pogruntal, da se obvaruje slabih posledic. — Dekliška Mar. družba ima večkrat tombolo na dobitke; mi nimamo nič proti temu, a ker tako meni nič tebi nič napravljajo klerikalci veselice ne, da bi to naznanili pristojni oblasti, opo¬ zarjamo poklicane oblasti na prostor v hiši „gospodarske zveze", kjer imajo neko shajališče in se uče zabav¬ ljanja čez vse ljudi. O tem drugič bolj natančno! Po¬ jasnili bomo več lepih reči. — Na Bukovici je bilo neki ženski ukradenih 800 K. Mož jih je poslal iz Ame¬ rike; dala jih je v škrinjo, kjer pa jih ni več bilo, ko jih je hotela rabiti. — Radi pomanjkanja krme letos ljudje tarnajo. Veliko gospodarjev kme¬ tovalcev prodaja živino radi pomanjkanja krme. — Pota so zelo v slabem stanu malone povsod, pa naši podžupani in župan z njim, se nič ne brigajo zato, da bi opomnili za popravo. — Agenta za žveplenke imajo v Trnovem. Nekateri mu pravijo „Frfra“. Kdor potrebuje užigala, le k njemu; ima baje tudi zobotrebce na razpolago. Prosveta. Odkup novoletnih voščil. Gospa Terezina Svetčeva, soproga prvomestnikovega namestnika „Družbe sv. Cirila in Metoda" je nabrala kot odkup za novoletna voščila od litijskih rodoljubov in rodoljubkinj lepo svoto 53 K, ter jo poslala „Družbi sv. Cirila in Metoda". Slava ji! — Ali bi se ne dalo tako odkupovanje povsod vpeljati? Rodoljubi, posnemajte vrlo gospo Svetčevo po vsej domovini! Kako znaten dar bi bil odkup novo¬ letnih vošil šolski družbi! — Nemci so že davno pri¬ čeli z odkupom novoletnih voščil podpirati svoja, na¬ šemu narodu sovražna društva. Mi seveda posnemamo radi ptujce v tem, kar nam škoduje, da bi pa posne¬ mali njih gorečnost v narodnem borenju, zato smo do¬ stikrat mlačni ali celo mrzli. — Za novoletna voščila se bodo izdali, kakor vsako leto običajno, tisočaki. Kdo ima koristi?! Mari bi ne bilo boljše in koristnejše, da se ti tisočaki naklonijo prosveti! Vsaka podružnica družbe sv. Cirila in Metoda naj bi pobrala odkupnino novoletnih daril za svoj okoliš. Kjer ni podružnice, naj bi pobral odkupnino kak rodoljub. Imena vseh rodo¬ ljubov, ki so se odkupili, naj se naznanijo družbeni pisarni, da jih objavimo v časopisih. Družba sv. Cirila in Metoda ima v zalogi še precejšnje število no vole t ni h razglednic. Prosimo naročil, da se vse razprodajo. Vsem naročilom se ustreže s povratno pošto. Koledar za gasilce je izdala Zveza gasilnih društev. Ta lični koledarček gasilcem toplo priporočamo. Narodno gospodarstvo. Koledar za kmetovalca za 1. 1908. V dokaj lični opremi priznane domače tvrdke Bonač je zopet izšel „koledar za kmetovalca", ki ga je uredil diplo¬ mirani (?) agronom Jakob Legvart. Koledar obsega marsikaj zanimivega ter ga vsem kmetovalcem pripo¬ ročamo. Vendar moramo opomniti na to, naj gospod urednik drugi pot postopa, kakor veleva nesebična spo¬ dobnost: če je g. urednik kak članek prepisal od kakega drugega pisatelja, naj bo toliko spodoben, da to jasno pove. Ta koledar je „plonkarija“: Članek o gnojenju je dobesedno prepisan iz prve izdaje dr. Ska¬ zilo ve reklamne knjige znanega sindikata. In g. Legvart ga je dal še ponatisniti in ga podpisal „spisal dipl. (?) agronom J. Legvart!! Članek o oskrbovanju gozdov je slab izvleček iz knjige Guzeljeve. Članek „živino- zdravilstvo" je bil v predlanskem koledarji spisal menda Stran 414. NOTRANJEC Letnik III. živinozdravnik g. Ad. Ribnikar. V letošnjem članku je neki mazač izvirnemu članku pridejal še nekaj „domačih sredstev", ki so pa nesrečno izbrana in nepriporočljiva. Jeziku naj bi se bilo več pozornosti posvetilo. Za kmeta ni vse dobro, g. Legvart. Hišni hranilniki ali domači šparovčki se zadnji čas od vseh strani in raznih oblik in tovarn priporočajo in vsiljujejo. Po našem mnenju bilo bi pa na kmetih vpeljati v svrho varčevanja mladine naj- umestneje „čebelico“. Kmečke hranilnice, naj bi si na¬ bavile v ta namen posebne knjižice „ čebelice", katere naj bi dale na razpolago mladini. Na te knjižice bi vlagala mladina ob nedeljah ali praznikih svoje novce, ki bi se obrestonosno naložili potom „čebelice“ pri Kmečki hranilnici in posojilnici. Na ta način bi čebelica nadomestila precej drage kovinaste hranilnike! Prido¬ bilo bi se pa tudi najlažje mladino k štedljivosti! Pozor pred takozvanimi specijelnimi gno¬ jili. Tvorničarji umetnih gnojil kaj radi izdelujejo in sestavljajo zmesi umetnih gnojil za posamezne poljske rastline in sadeže, katere potem na vse mogoče načine priporočajo in hvalijo kot najbolja. Ako se pošlje tako gnojilo kmetijsko kemičnemu poskuševališču se dožene po analizi, da ne odgovarja množina navedenih gno¬ jilnih snovi, oni množini, katero naznani tvorničar, ter je kupovalec prav pogosto tako opeharjen. Svetujemo vsakemu, da kupi umetna gnojila vsako posebej in sam potem meša, kakor že hoče, ker mu pridejo veliko, ve¬ liko ceneje nego že nalašč od tvornice pripravljena. Izvoz jajc iz Avstrije znaša po uradnih šte¬ vilkah 37 milijonov kron, in izvoz perutnine 13 mili¬ jonov kron, torej dobi od kuretnine Avstrija na leto 50 milijonov kron. Stanje kmetijskih zadrug na Nemškem. Le¬ topis zveze nemških kmetijskih zadrug za leto 1906. navaja število nemških kmetijskih zadrug. Poroča, da je v Nemčiji 10.999 posojilnic, v katerih je včlanjenih skoro cel milijon zadružnikov, namreč 959.715 članov. Povprek pride na eno zadrugo-posojilnico 87 članov. Mlekarskih zadrug šteje Nemčija 1530, z 148.137 za¬ družniki; na eno mlekarno pride 97 članov. Zadrug za skupni nakup in skupno prodajo je (kmetijske zadruge) 1815, pri katerih znaša število zadružnikov 184.181; k jedni zadrugi smemo šteti po 101 udov. Število raznih drugače imenovanih zadrug znaša 808. Če jih naštejemo imenoma so: vinarske zad., žitna skladišča, katere vlada bogato podpira, sadjarske zad., zadružne žganjarije, mlinarske, pekarske zadruge, in za izdelovanje konserv, jajčarske, živinorejske, perutninarske, strojne, vodne, stavbinske, opekarske ter tiskarske zadruge. Nemški naselniki imajo celo v Palestini svojo vinarsko zadrugo; pa tudi (kolonisti) naselniki v Afriki imajo posojilnice na zadružni zakon ustanovljene. Nemci imajo 37 osrednjih denarnih zadrug ali zadružnih zvez in 25 osrednjih (centralnih) zvez za skupni nakup in skupno prodajo, pri katerih so vse prej naštete zadruge včlanjene. Nemci imajo tudi dobro in 'uspešno delujoče zadruge za prodajo posameznih kmetijskih pridelkov, kakor medu; (strdi) hmelja, tobaka, (duhana) sena, kož, domače hišne industrije i. t. d. Iz tega se vidi, koliko dela še čaka naše slovensko zadružništvo! Vinorejske zadruge. (Konec.) Že zadnjič smo rekli, da se upošteva le združen vinščak, združen kmet, ker le tako se zamore bojevati za boljše cene svojega pridelka. Zato se morajo vinščaki večje občine ali ene doline, ali zaprtega okoliša združiti, da skupno izdelajo in skupno prodajo svoj izdelek. Glavni namen vinarskih zadrug že ni toliko iz grozdja skupno napraviti vino, temveč prirediti vino pod strokovnim, izkušenim vodstvom po najboljšem in priporočljivem načinu, — kajti načinov naprave vina je več, — s tem vinom tako kletariti, da se zamore vinskim trgovcem in gostilničarjem dati zares najboljšo pijačo, takega okusa brez vinskih napak in tako ka- rakterizirano, da so v njem vse vrline kakovosti onega kraja, od koder je pridelek. Razlog, ki govori za ustanovitev vinorejskih zadrug je tudi ta, da ima eden ali drug vinščak v svojem vinogradu nasajenih tudi nekaj posebnih finejših trt, vzemimo burgundec itd. Iz onega grozdja, kar ga bode pridelal v svojem vinogradu, — ki češče ni obširen — se mu ne bode splačalo narediti finejšega vina, temveč bode vse grozdje — boljše in slabše — skupaj zmastil. Če pa odda več posestnikov enega okoliša to finejše grozdje zadrugi, da, tam se pa že izplača tako grozdje posebej zmastiti in posebno vino narediti, katerega bi bilo nekaj hekto¬ litrov. Ravno tako je s takim vinom, če ga je večja množina, prikladnejše je kletarjenje. In ko se ponudi trgovcem, dobi se lahko zanj odjemalce. Sicer se tako vino prodaja le v steklenicah ali buteljkah po mnogo višji ceni, kakor navadno. Tudi za navadno namizno vino pridobi se mnogo lažje odjemalcev, če se dobi večje množine vina enakega okusa, kakor pa če ima vino vsakega posestnika svoj okus. Saj vemo: ta pusti mošt več, drugi zopet manj časa; to vpliva na okus, miloto in barvo vina. Vsled tega se pa kupci pritožujejo, da ni dobiti večjih množin jednakega pridelka. Če se pa dobi, mora si kupec vzeti mnogo časa in tudi precej prehoditi, da je resnično zadovoljen in more svojim gostom postreči. Korist vinorejskih zadrug čuti tako tudi kupec, krčmar, posebno še vsled tega, ker je prepričan, da je kupil pristno vino, ker zadruga za svoj pridelek jamči. Največja prednost leži v tem, da vinorejcu ni potreba ob času trgatve svojega grozdja ali vina na¬ ravnost vsiljevati kupcem, pač pa odda v vinorejsko zadrugo, tam dobi gotov znesek na blago kmalu izplačan, ostali račun se pa poravna, ko zadruga vino poproda. Najbolje je, da stoji vinarska zadruga v zvezi z domačo^ Letnik III. NOTRANJEC Stran 415. občinsko, kmečko hranilnico in posojilnico, da zadrugo lahko v času potrebe založi s potrebnim kreditom, posojilom ali kapitalom. Ko se poplača blago od kupcev, pa zopet kasira denar kmečka hranilnica in posojilnica. Tako se lepo v soglasju izpopolnjujeta vinorejska zadruga z domačo, kmečko posojilnico. Da se zadruge tako izpolnjujejo v največjo korist in hasek kmeta, so nam najlepši dokazi iz Tirolskega, Renskih krajev, pokrajin od Ara, Mosle, Virtemberške, Badenskega, Elsasa in drugod. Rečemo le: ljudje morajo biti prav organizirani in združeni, delovati se mora v zadružnem duhu, da delajo lepo v soglasju. Eden za vse, vsi za enega! _ —o. Po svetu. Katoliški duhovniki obsojeni. V Stargradu v Nemčiji so obsodili osem duhovnikov na globo po 600 mark, ker so baje ljudi hujskali k nepokorščini proti postavam. Iz Amerike prihaja vedno več delavcev nazaj v domovino. V zadnjih 14 dneh se je vrnilo 20.000 ljudij, ki so zamanj iskali sreče v Ameriki. Brada, kakoršno nosi cesar, bo prišla v modo za jubilejno leto. Dunajski brivci so sklenili proslaviti cesarjev jubilej na ta način ter bodo svojim gostom priporočali to nošo. 20 milijonov za eno obleko. Siamska kraljica ima plašč, ki ga obleče samo enkrat na leto. Diamanti, smaragdi, rubini in satiri, ki ga krase, so vredni 20 milijonov. Ljubavna žaloigra. Posestnikov sin Josip Huter v Oberndorfu je imel ljubavno razmerje z deklo svojega očeta. Ker se je oče proti vil taki ženitvi, sklenilo je dekle umoriti svojega ljubimca in sebe. Priplazila se je ponoči v njegovo spalnico ter ga je zabodla z dolgim, kuhinjskim nožem. Na to je hitela k vodnjaku in sko¬ čila vanj. Našli so jo drugi dan mrtvo, mladenič je smrtno nevarno ranjen. Slon kot lokomotiva. V Prenclavu v Nemčiji je bilo treba premakniti vlak, ko j ega lokomotivo so drugje uporabljali. Delavci niso mogli premakniti težkih voz. Slučajno se je vozil na tem vlaku posestnik cirkusa, ki je imel velikega slona, ponudil je delavcem pomoč. Dal je pripeljati svojega slona ter ga ustavil zadaj pri vozeh. Na njegovo povelje je slon porival vozove z ve¬ liko lahkoto naprej, kar je vzbudilo splošno začudenje. Za kratek čas. V vojašnici. Narednik: „Ruski cesar je bil rojen?" Vojak: „Da, gospod narednik". Po poroki. Ženica: „Taki so moški, pred poroko mi je rekel, da bi lahko smrt pretrpel za me, a sedaj še jesti noče tega, kar mu skuham." Rešitev. „Dr. A. mi je svetoval vroče obkladke, dr. B pa mrzle; kaj naj storim?" „Da se jima ne zame¬ rite, vzemite mlačne." Loterijske številke. Trst, 21. decembra. 15 39 63 4 40 Praga, 24. decembra .... 25 69 3 66 7 Prva vipavska vinorejska zadruga ima v zalogi več sto hektolitrov izvrstnega vipavskega vina ter ga oddaja v vsaki množini od 56 litrov naprej. Cene so zmerne, postrežba točna. Ako bi ne imela slučajno kakih desertnih vin na razpolago, preskrbi jih v slučaju naročbe komisijonelno pri svojih članih po lastni ceni. O O O Za pristnost vin jamči načelstvo. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1, marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5’— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 8*— za osebo. Ljubljane v MeW'York roei se najcenejše sprekrasno opremljenimi eksprMBhil parobrodl, takozvaniml - cesarskimi brzoparnlki —-u. b!sarWilhelin II., Kronprinz Wllhelni in Kaiser tKStfoem dar Grasse, kateri so najtežji la Mjnntp na svetu. Vožnja po morju traja samo S do 6 dni Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačna g EDVRRD TRVČRR v Ljubljani g št. 35, Kolodvorske ulice št. 35, Basproti stari Tišierjevl gostilni. Stran 416. NOTRANJEC Letnik Dl. V Postojni. Akcidenčna tiskarna. Knjigoveznica. Fotografični ateiije. Esa esa G53 Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! • • Dober tek •• dobite, če uživate KAISER metine karamele. Zdravniško priporočene! Neobhodno so potrebne, če Vas boli želodec, če manjka teka in je prebava slaba. Karamele Vas takoj poživijo Paket 20 in 40 vin. pri J. Hus-u, lekarnarju v Vipavi. V Senožečah se odda takoj v najem lepa kovačija z lepim stanovanjem v isti hiši, eventnelno je tudi ta naprodaj. Hiša je ob glavni cesti na jako primernem kraju; kovača v Senožečah ni sedaj nobenega. Pogoji se zvejo pri vdovi v Čehovin v Senožečah. Učenca in pomočnika sprejme v kolarsko obrt takoj Ivan Česnik, kolar ===== Drskovče pri Zagorju. === Kašelj! C 'JAZ notarsko poverjenih spri- 0“ *o čeval dokazuje, kako zdra¬ vilne so Kaiser i™' prsne karamele smrekami Kdor ljubi svoje zdravje, ga odpravi. Zdravniško preizkušeno in priporočeno zoper kašelj, hripa¬ vost, katar, zaslišenje, krčeviti in oslovski kašelj. Zavoj 20 in 40 vin. Škatljica 80 vin. Zalogo ima I. Hus, lekarnar v Vipavi. Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure A Da J e posojila proti vknjižbi po 5 °/ 0 in amortizaciji ■ dopoludne. ===== o o ® Obrestuje hranilne vloge po 4 ‘/2% brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. .-A. najmanj l°/ 0 , na osobni kredit po 6 %. < 3 > ( 3 ) Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. —zJ Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.