POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Iz treh ali štirih mačk so novinarji in zaščitniki živali naredili celo gonjo KNJIŽNICA CELJE trq i a OSREDNJA Muzejski CELJE SN00032 ||ftO PSI ^éÌMi’ajo T i. % stran 25) Za novoletno okrasitev v Slovenji posekamo več kot 200.000 drevesc - > — RESTAVRACIJA GAJ MOZIRJE Kapaciteta: število sedišč znotraj: 180 število sedišč zunaj: 80 Za poročno slavje sprejmemo do 180 oseb — Cesta v Loke l, 3330 Mozirje Tel.: 03 839 51 56 Kontaktna oseba: Barbara Čmodovski Tel. sedež: 03 837 07 33 Faks: 03 837 07 60 Kontaktna oseba: Branka Rosenstein Spoštovani! Leto 2001 se izjemno hitro izteka, bližajo se praznični dnevi, z njimi pa vprašanje kje preživeti najdaljšo noč v letu ali kam na novoletni ples. Dovolite nam, da Vas povabimo, da preznične dni preživite med nami. Potrudili se bomo, da boste zaradi dobre glasbe, okusne hrane in pijače resnično zadovoljni: Program za praznične dni: * 31.12.2001 - Silvestrovanje z ansamblom SLAPOVI (cena 12.000 sit) *1.1.2002 - Novoletni ples z ansamblom Slovenski Ekspres (cena 4.000 SIT) Cena rezervacije za silvestrovanje vključuje: - aperitiv ob sprejemu - slavnostni menu - in kozarec penine ob polnoči Cena rezervacije za novoletni ples vključuje: - aperitiv ob sprejemu in - slavnostni menu Rezervacije sprejemamo na telefonski številki 03/839 51 56 in 03/837 03 33 VABLJENI! Kolektiv restavracije Gaj : IZKORISTITE NOVOLETNE UGODNOSTI na položnice Nudimo vam vse servisne kleparske in ličarske usluge. np OPEL-©- Prodaja rezervnih delov in dodatne opreme. Avtocenter CEIBA v Celju na: Mariborski 107, tel.: 03/4S-54-600 Avto hiša Jakopec, Kosovelova 16 Velenje tel. št.: 03/897 14 60 V "N Vsem Zgornjesavinjčanom želimo prijetne praznike ter lepo in varno vožnjo v prihodnjem letu. j PRODAJA / SERVIS / AVTOUÒARSTVO / AVTOKLEPARSTVO / REZERVNI DELI m= Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2. I230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90, 839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 4 7 72 NUDIMO VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA PO IZREDNO UGODNIH CENAH ŠIROK ASORTIMAN: BAKRENE IN POCINKANE PLOČEVINE TER ŽLEBOV, OKEN GLIN ŽAGARSTVO, VHODNIH IN NOTRANJIH VRAT, GIPS PLOŠČ in VODOVODNEGA MATERIJALA. ■ NOVO - NOVO - NOVO ■ PRODAJA PARKETA IN LAMINATOV DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! Obiščite nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro ob sobotah med 7. in 13. uro. OSEEBàUé knjižnšca ccue Tretja stran Prav izrabljeno se že sliši slogan »Turizem smo ljudje«, kajne? Toda kakorkoli ko razmišljamo, vedno pridemo do spoznanja, da drži kot pribito. Celo več-zaključimo lahko, da imajo v vsakršnem poslu ključno vlogo ljudje, zatorej je zelo pomembno, kakšni so. Lahko so prijazni ali pa neprijazni, izobraženi ali neizobraženi, pošteni ali nepošteni, korektni ali nekorektni... V zvezi s tem dandanes radi govorimo o človeških virih ali človeških potencialih in pravtejtemije bila v globalu namenjena letošnja konferenca o kakovosti v Velenju. Če bi skušali spraviti na isti imenovalec številne referate v sklopu omenjene konference, bi lahko kot eno izmed skupnih ugotovitev izluščili spoznanje, da so le človeški viri tisti kapital, s katerim se bo Slovenija lahko ubranila hitriglobaliza-cijski utopitvi po vstopu v Evropsko unijo. Tuji ekonomisti že sedaj priznavajo naši državi nadpovprečno razvitost na tem področju in če gre verjeti besedam nekaterih uglednih udeležencev konference, sodi savinjsko-šaieška regija v slovenski vrh. Zato ni naključje, da se je prav v Velenju pojavila prva zasebna šola razvoja človeških potencialov. Pred d nevi je prva skupina slušateljevzaključi- la drugi letnik, druga skupina pa prvi letnik izobraževanja. Po njihovih besedah ni nihče izmed njih po osmih celodnevnih seminarjih ostal enak, nespremenjen človek. Vsi so boljši, to čutijo sami in to čuti tudi njihova okolica. Vprašanje je le, kdaj bodo poslovni subjekti spoznali, kako ogromne pozitivne koristi lahko imajo od tovrstnega izobraževanja njihovih zaposlenih. Na zahodu, kjer je skoncentrirana konkurenca slovenskih izvozno naravnanih podjetij, to že vedo. Bogastvo človeških virov glasbene narave bomo lahko spoznali jutri zvečer v nazorski športni dvorani, kjer bomo priča tradicionalni prireditvi Družina - ključ sreče. Okrog sto nastopajočih vseh generacij se bo zvrstilo na odru in zagotovo pričaralo obiskovalcem, ki bodo lahko sproščeno spremljali program za gostilniškimi mizami, enkrđen predpraznični večer. Kljub vse hitrejšemu tempu življenja ostaja družina temeljna celica družbe in zavetje pred negativnimi vplivi, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku. Zato bo sobotni večer posvečen našim družinam in naši sreči. Pa še zadnja (športna) vest: na državnem prvenstvu v smučarskih skokih v Planici je Primož Piki, član SSK Ljubno BTC, v članski konkurenci osvojil 5. mesto in s tem dosegel zgodovinski uspeh ljubenskega kluba. Več o tem seveda v prihodnji številki Savinjskih novic, ki bo hkrati tudi zadnja v letošnjem letu. IZ VSEBINE: (§) Aktualno: Brezokusne domišljije o mačjih gostijah.....................4 Društvo za kakovost in ravnanje z okoljem: Človeški potenciali so adut Slovenije.6 Slovenska podjetniška inovacijska mreža: Med najuspešnejšemi inovatorji tudi Zgornjesavinjčana................7 Mozirje, Rečica ob Savinji: Veseli december.................9 Gozdno gospodarstvo Nazarje: Borba za preživetje pod neenakimi pogoji ...........12 pod neenakimi pogoji................12 Jože Suhoveršnik: Po požaru so vsi pomagali...13 Jože Suhoveršnik: Po požaru so vsi pomagali.......13 Rečica ob Savinji: Miklavževa sejemska presenečenja.14 Nasveti: Pridobivanje okrasnih dreves....17 Prvenstvo osnovnih šol v malem nogometu: Mladi Lučani ponovno presenetili.22 Črna kronika: Našli mrtvega...................26 Na naslovnici: Družabno srečanje v hotelu Plesnik ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št. 30.14. december 2001. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p.. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. KROPA PRI GORNJEM GRADU Brezokusne domišljije o mačjih gostijah Gostilna Fricelj, ki se nahaja na pol poti iz Gornjega Gradu v Bočno, je bila pred leti obdolžena, da se pod njeno streho dogajajo mačje pojedine, ki jih organizirajo člani kluba mačetarjev iz zadrečkega dela Zgornje Savinjske doline. Mačje zabave so, na podlagi prijave anonimnega ljubitelja mačk, postale zanimive tudi za inšpekcijske službe, ki so na kraju samem ugotovile, da je pri stvari več dima kot ognja. Jani Fricelj brez slabe vesti pove, da je pred leti skupina domačinov predlagala, da bi pri njem servirali mačje meso (foto: Savinjčan) Lastnika Janija Friclja, ki skupaj s sestro Jožico nadaljuje dolgoletno gostinsko dejavnost smo zmotili pri kmečkem opravilu. Dopolnilna dejavnost torej, saj je lokacija gostilne zunaj urbanega naselja ali prometne ceste, zato se je treba za slehernega gosta resnično potruditi. "Skupina domačinovje pred leti prišla, da bi v mojih poslovnih prostorih organizirali prireditev, na kateri bi poleg pijače nudili tudi pečeno meso treh ali štirih mačk. Meso mačk bi skupina domačinov prinesla sama, pri nas naj bi jih samo spekli in postregli. Izvora mačk ne poznam in se za to tudi nisem zanimal. Nisem pa pripravljen povedati, kdoje organiziral prireditev," brez slabe vesti pripoveduje Fricelj in dodaja, daje življenjsko odvisen od okoličanov. Obtožbe na račun njegove gostilne, ki se ponovno pojavljajo v dnevnem tisku, se mu zdijo neutemeljene in zlonamerne. "Iz treh ali štirih mačk ste novinarji in nekakšni zaščitniki živali naredili gonjo, ki ne dela dobrega imena naši gostilni," opozarja lastnik gostilne na Kropi. Po njegovem bi se bilo dobro ozreti po cestah, kjer dnevno ležijo povožene mačke, ki so očitno klateške ali brez lastnikovega nadzora. O tem nihče ne spregovori besede, pa tudi o tem ne, da nekateri lastniki sami želijo na čim manj krut način spraviti mačjo zalego na drugi svet. Pri veterinarsko inšpekcijskem ogledu, ki sta ga opravila Bojana Šturm in Franc Lemut, je bilo ugotovljeno samo, da mora biti svinjsko in goveje meso, namenjeno za lastno porabo, skladiščeno zunaj prostorov gostilne. Z ustno odločbo je bilo prepovedano pripravljati jedi iz mačjega in drugega mesa, ki ni bilo pridobljeno pod veterinarsko-sanitarn-im nadzorom. Med našim obiskom je bila gostilna zaprta. Kljub temu se je oglasil sosed Bojan Štorgelj in nam povedal, da ni prišel na "Švare" špricer. Ni mu jasno, komu je Friceljnova gostilna trn v peti. Morebiti zato, ker na jedilniku ponujajo kakovostne ribe, ki jih vzgojijo v domačem ribniku. Kristalna studenčnica izpod Menine planine, ki priteče na piano za gostilno, nudi idealne pogoje za vzrejo potočnih postrvi. O mačkah pa ne duha ne sluha in tudi krušne peči, v kateri naj bi pred leti pripravljali mačjo pečenko, pri Friceljni niso nikoli imeli. "Odlične ribe pripravljajo pri Friceljnovih na Kropi," nam je zagotovil tudi Toni Rifelj, gornjegrajski župan, ki goste nemalokrat povabi prav na Kropo. Poleg rib postrežejo tudi okusne domače koline. Savinjčan NAPOVEDANE SPREMEMBE ZAKONA 0 LOKALNIH VOLITVAH Razmah večinskega volilnega sistema? Vse kaže, da bodo lokalne volitve prihodnje leto izpeljane po prenovljenih pravilih igre. Na nedavnih Dnevih lokalne samouprave na Bledu je tajnik državne volilne komisije Marko Golobič namreč predstavil nekatere spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki pa še niso dokončne, saj morajo še skozi parlamentarno proceduro. OBČINSKI SVET LUČE Gospodariti z manj denarja Lučki svetniki so na zadnji seji brez posebne razprave sprejeli popravek letošnjega proračuna v višini 225 milijonov tolarjev. Do glavnih sprememb postavk je prišlo zaradi dodatnih 15 milijonov od iger na srečo, ki jih je pozneje država v obliki finančne izravnave vzela nazaj, in demografskih razpisov, kjer se je, namesto načrtovanih 20, nateklo samo 7 milijonov. Zanimiva je namera, da bi večinski volilni sistem razširili na večje število občin. Sedaj je uveden za občine, ki imajo od sedem do dvanajstčlanske občinske svete, po novem pa naj bi imeli večinske volitve tudi v občinah s 15-članski-mi sveti. Pri večinskih volitvah naj bi obenem odpravili zbore volivcev kot tretjo obliko kandidiranja, kar bi pomenilo, da bi imeli možnost kandidiranja le politične stranke in volivci s podpisovanjem. S tem bi bila večinski in proporcialni volilni sistem glede kandidiranja izenačena. Zaradi številčno zelo različnih občin naj bi zdaj številčno določeno število podpisov v podporo kandidaturam zamenjali z odstotnim deležem (predvidoma dva odstotka), saj so sicer kandidati v neenakem položaju. Prav gotovo je drugače zbrati zahtevano število podpisov v občini s 500 prebivalci kot pa v občini s sto tisoč prebivalci. Franci Kotnik Zaradi tega bodo pri načrtovanju proračuna za prihodnje leto nekoliko previdnejši. Po trenutno znanih podatkih naj bi proračun za leto 2002 tehtal 205 milijonov, po potrebi pa bodo višino sredstev dvignili z rebalansom. Svetniki bodo imeli drugo obravnavo, ko bodo znane potrebe vseh proračunskih porabnikov. V nadaljevanju so obravnavali denacionalizacijski zahtevek ljubljanske nadškofije za vračilo "občinske hiše" na Hribru. Vrednost objekta je bila ocenjena na 15 milijonov in naj bi bila enaka kot ob nacionalizaciji, zato ni zadržkov za vračilo v naravi. Trenutno je v objektu pet socialnih stanovanj, zato bo hiša vrnjena v last, ne pa tudi v posest. Savinjčan © K o M S n>7 in IR M o Velikan s kratkimi nogami . Zgornja Savinjska dolinaje bila zadnjih nekaj dni ponovno medijsko središče Slovenije. Katastrofalne poplave, nore krave, morebitne mačje pojedine in kakšen norec, ki narodovo ali posameznikovo nesrečo preko elektronske pošte oplemeniti z izbornimi domislicami, ki se jim v normalnih družbah reče laž. Tako kot heroj, kije v zadnjih dneh videl in svoje izsledke javil nacionalnim medijem, kako kmetje vozijo na svojih traktorskih prikolicah kostno moko iz Glina, ter jo veselo pokla-dajo kravjim čredam. Zelo slaboumna šala, čeprav mislim, da dobro načrtovano ozadje, saj je vsem jasno> da v Brestovem Pohištvu kostne moke ne uporabljajo kot goriva od spomladanskega poskusnega sežiganja. Sedaj je praksa takšna, da v cisterni pripeljejo in direktno vbrizgavajo v peč tekoče živalske maščobe. Tako nekako poteka postopek. Prav ima spoštovana varuhinja živali Lea Eva Muller, ko pravi, da so nori ljudje, ne krave. Oziroma človečki, ki se očitno imajo pravico igrati s tako pomembnimi in za nekatere celo usodnimi zadevami. Ožigosati Braneta Rihterja, lastnika obolele krave za BSE, da je vozil kostno moko iz Nazarij v Novo Štifto, je enako, kot se vprašati, ob predpostavki, da je početje resnica, kako varuje Glinova podjetja najeta varnostna služba. Pa ne, da so že presegli prehodno obdobje in vstopili v integrirano Evropo, kjer je poleg ostalega uveljavljen prost pretok blaga in storitev. Savinjčani smo v najširšem smislu zanimivi za državo (in Slovenijo) samo ob Božji pomoči. Kar je dovolj vidno po stopnji razvitosti regije, kije topogledno podobna švicarskemu siru. V prejšnjih letih so na račun močnega županskega lobija nekoliko pridobile lokalne ceste in vodovodi, ki nimajo nič z razvojem. Problem so pogoji za ustvarjanje novih delovnih mest, ki bodo zajezili odhod mladega in študiranega človeškega kapitala v sredine, ki poleg boljše plače nudijo tudi boljše delovne in razvojne pogoje. Ni slučaj, da je v času, ko se Savinjčani hudujemo nad odnosom države do regionalne politike, državna agencija za regionalni razvoj zavrnila regionalni razvojni program, ki ga je obravnavalo in potrdilo že vseh 3 J občinskih svetov. Finančne in še prej intelektualne sposobnosti bo treba izmeriti od spodaj navzgor. Natančno in kritično, drugače se bo nadaljnji ostri dialog med državo in Savinjčani stopnjeval. Vprašanje, če v prid regionalnemu razvoju. Ob splošno in nenatančno opredeljenih načrtih brez konkretnih investicijskih projektov bomo za državo in druge še naprej zanimivi samo ob naravnih nesrečah. Mogoče si v resnici česa več tudi ne želimo? Savinjčan Glin Holding, d.o.o. Lesarska 10, 3331 Nazarje V mirnem okolju graščine VRBOVEC, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ODDAMO V NAJEM poslovne prostore za različne poslovne dejavnosti (pisarna št. 6,9,10). Možnost najema po dogovoru. Vse informacije na telefon (03)8398 690. IZBIRAMO ZGORNJESAVINJSKO OSEBNOST LETA 2001 v Število glasov po četrtem krogu glasovanja: Vida Orlovič Urban Acman Zaradi njegove izrecne zahteve smo s seznama kandidatov za zgornjesavin-jsko osebnost leta 2001 umaknili Darka Repenška. Med pravočasno prispelimi glasovnicami smo izžrebali dobitnico darilnega bona v vrednosti 4.000 SIT, Vido Ermenc, iz Tlake 9, Gornji Grad. Čestitamo! Glasujte tudi vi in sodelujte v žrebanju za glavno nagrado: enotedenski najem počitniške hišice v Termah Čatež! Glasovnice za tretji krog pošljite v zaprtih pisemskih ovojnicah do torka, 18. decembra 2001, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje s pripisom OSEBNOST LETA 2001. Glasovnice, ki bodo prispele po navedenem terminu, bomo upoštevali pri štetju v naslednjem krogu. Pokrovitelj izbora zgornjesavinjske osebnosti leta 2001 je Zadruga mozirje Zgornjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. sa GLASUJ ■ EM ZA: «1 ÜB! Ill IME IN PRIIMEK: NASLOV . 3. LETNA KONFERENCA DRUŠTVA ZA KAKOVOST IN RAVNANJE Z OKOLJEM Človeški potenciali so adut Slovenije, pa tudi savinjsko-šaleške regije Regijsko društvo za kakovost in ravnanje z okoljem je v sodelovanju s savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico prejšnji četrtek organiziralo 3. letno konferenco, katere delovni naslov je bil Osebnost, sistemi in družbeno okolje. Udeleženci so skozi zanimive referate spoznavali konkretne izkušnje gospodarskih subjektov pri njihovem prizadevanju za kvalitetnejše pogoje dela in manjše obremenjevanje okolja. Temeljni poudarek konference je bil namenjen razvoju človeških potencialov, na kar je že v uvodu opozoril podpredsednik slovenske gospodarske zbornice mag. Samo Hribar. Po njegovem mnenju so človeški viri eden boljših elementov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar potrjuje tudi ocena svetovnega gospodarskega foruma. Človeški potenciali seveda ne pomenijo zgolj samo zaposlenih, ampak v ta sklop poleg ostalega sodijo tudi izobraževanje, organizacijska kultura in intelektualni kapital. Hribarje napovedal, da bomo imeli v Sloveniji v prihodnjih letih nadpovprečno izobraženo mlado generacijo, ki pa zna biti tarča tujega gospodarsh/a, saj bomo z vstopom naše države v Evropsko unijo soočeni tudi s prostim trgom delovne sile. Dejstvo je, da se bo Slovenija tudi v prihodnje srečevala s pomanjkanjem naravnih surovin in kapitala, zato lahko gradi svojo konkurenčnost v mednarodnem merilu zlasti na človeškem potencialu. Podobnega mnenja je tudi dr. Davor Savin, redni profesor na mariborski poslovno ekonomski fakulteti, ki je spregovoril o vrednotenju človeškega kapitala. Dober model so vta namen razvili na Irskem, kjer se po Savinovih besedah že več kot desetletje zavedajo pomembnosti osredotočenja na človeške vire. Tudi v novi ekonomiji je namreč na prvem mestu delo, vendar v dru- gačnem smislu kot doslej. Čeje bila v industrijski dobi informacija kot zlato, je v digitalni dobi kot mleko -treba jo je čimprej uporabiti, preden zastari. V sklopu številnih referatov je Matjaž Lenassi, direktor BSH Hišnih aparatov iz Nazarij, predstavil sistem odgovornosti in napredovanja kadrov v njihovem podjetju. Jasno določeni cilji, ki izhajajo iz strategije podjetja, so podlaga za določanje odgovornosti. Vsakdo je v okviru svojega delovnega področja odgovoren za uresničevanje dogovorjenih ciljev, zato je stopnja odgovornosti neposredno povezana z njegovim položajem v podjetju. S stopnjo odgovornosti sodelavcev je v Hišnih aparatih v precejšnji meri povezana tudi potreba po njihovi angažiranosti, zatojih v podjetju na različne načine motivirajo in nagrajujejo. Če sodelavec prevzame širšo odgovornost, kar pomeni, da se usposobi za opravljanje večjega števila opravil, ali prevzame višjo stopnjo odgovornosti in prične opravljati zahtevnejša opravila, to pomeni zanj napredovanje. V podjetju ločijo vodoravno napredovanje (na istem delovnem področju) in navpično napredovanje (na drugo delovno področje). Med udeleženci konference so bili tudi zgornjesavinjski podjetniki (foto: Alja Miklavc) Matjaž Delopst iz BSH Hišnih aparatovje predstavil še razvoj sistemov kakovosti v omenjenem podjetju, mag Albin Repše iz mozirskega podjetja Repše Consulting pa je spregovoril o uvajanju sistemov kakovosti v mala podjetja. Mali gospodarski subjekti naj bi s tem dosegali višjo kakovost izdelkov in storitev, večje zadovoljstvo kupcev, prihodki naj bi se povečali, stroški pa zmanjšali. Uvedba sistema kakovosti je za mala podjetja enako pomembna kot za velika, vodenje projekta pa je pri malih podjetjih praviloma zahtevnejše zaradi (pre)obremenjenosti zaposlenih, večinoma obrtniškega načina dela in slabše dokumentiranih procesov. Tako iz besed uvodničarjev kot posameznih razpravljavcev je bilo razbrati pozitivno oceno pripravljenosti savinjsko-šaleške regije v ero nove ekonomije, ki jo karakterizirata zlasti globalizacija in takojšnji pretok informacij. Regija se v veliki meri zaveda pomena človeških potencialov, zato temu primerno tudi ravna z njimi, kar še posebej velja za najuspešnejše gospodarske subjekte v regiji. Tudi regijsko šolstvo in določen del družbene sfere se usmerjata skladno z omenjenimi spoznanji, vse ostale pa to še čaka, če ne želijo, da jih vse hitrejši razvoj dobesedno povozi. Franci Kotnik KRAJNčR Matej s.p. Zadrečka c. S. 3331 NAZARJ£ TeL 03/839 2S3S ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE IN BOGATO OBLOŽENE MIZE. V NOVEM LETU PA VELIKO RADOSTI, ZDRAVJA IN MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA. DELOVNI ČAS: ponedeljek: zaprto torek, sreda in četrtek: 7-13 in 14-17 petek: 7-18 in 14-18 sobota: 7-14 NUDIMO VAM ODLIČNO SVEŽE V MESO IN MESNE IZDELKE. J BSH HIŠNI APARATI Prvi «erifikat ISO 14001 v dolini V podjetju BSH Hišni aparati iz Nazarij so si na začetku letošnjega leta med drugimi zastavili tudi cilj, da pridobijo okoljski certifikat ISO 14001. Po predpresoji v mesecu avgustu, so odpravili še zadnje pomanjkljivosti in tako prejeli pozitivne rezultate na končni presoji, kije potekala konec novembra in v začetku decembra. Slavnostna podelitev certifikata je predvidena v prvem ali drugem mesecu naslednjega leta. Hišni aparati so že dlje časa uveljavljali in upoštevali načela prijaznega odnosa do okolja, kijih narekuje koncern BSH. Kljub temu pridobitev certifikata, po besedah vodje oddelka za upravljanje kakovosti Matjaža Delop-sta, za podjetje ne pomeni zgolj formalnost, pač pa so na ta način vpeljali sistematičnost v upravljanje z odpadki in odnos do okolja nasploh. Vesna Petkovšek SEMINAR NIKOLE GRUBIŠE V NAZARJAH Kako pridobiti nove kupce in uspešneje poslovati Prejšnjo sredo je mozirsko podjetje Vising v nazorskem Delavskem domu organiziralo predavanje z vznemirljivim naslovom: Najsodobnejši prijemi za izboljšanje uspešnosti poslovanja in najnovejši trendi pri pridobivanju kupcev. Predavatelj je bil eden od najuglednejših slovenskih tržnih strokovnjakov Nikola Grubiša. Udeležencem seminarja je Nikolo Grubišo predstavila direktorica podjetja Vising Vida Skok (foto: Franci Kotnik) Nikola Grubiša je prodajni strateg in svetovalec na področju prodaje, marketinga in oglaševanja. Poleg svojih dolgoletnih izkušenj v slovenskih podjetjih črpa ideje tudi od ameriških kolegov, saj je vključen v program Ultimate Live Research Marketing Laboratory, ki ga vodi Jay Abraham, trenutno vodilni in najdražji svetovalec za področje marketinga na svetu. V tem programu je zbranih nekaj sto "najbis-trejših umov prodaje in marketinga" s ciljem izmenjave idej in postavih/e novega kompletnega sistema trženja, ki zagotavlja vrhunske rezultate. Nikola Grubiša je tudi soavtor uspešnice Iz dnevnika milionar-ja... ali bogastvo je v nas, knjižic Rockfellerjeva skrivnost ustvarjanja premoženja, Kako do ideje za bogastvo v šestdesetih minutah, Kako postopati, da vas kupci kličejo sami in priročnika Poti do uspeha: Kako prodati karkoli... GOSPPDARSTVO ■■nHHHUMBMHailÉÉMH skoraj komurkoli. Na seminarju v Nazarjah je udeležencem svetoval, kako organizirati poslovanje in motivirati zaposlene, da bodo vrhunsko opravljali pravtis-ta dela in naloge, kijih od njih pričakujejo, kako se zaščititi pred konkurenco, kako pridobiti kupce na svojo stran in kako najbolj učinkovito predstaviti in tržiti izdelke. Franci Kotnik SLOVENSKA PODJETNIŠKA INOVACIJSKA MREŽA Med najuspešnejšimi inovatorji tudi Zgornjesavinjcana Slovenska podjetniška inovacijska mreža SPIM je tudi v letošnjem letu nadaljevala s predstavitvijo slovenskih invencij in inovacij na razstavah v tujini. Ob zaključku leta so naredili strnjen pregled vseh tistih novosti, ki so bile ocenjene kot perspektivne in nagrajene z odličji. Ker letos mineva že deset let od delovanja SPIM, so del srečanja, ki je bil 5. decembra v Ljubljani, namenili tudi temu jubileju. Demonstracija stroja pri Bidrovih (foto: Marija Šukalo) Na prireditvi so predstavili aktivnosti SPIM v letošnjem letu, predstavili v tujini nagrajene novosti, uspešnim inovatorjem pa podelili priznanja. Med desetimi najuspešnejšimi inovatorji, ki so prejeli priznanja, sta bila tudi dva Zgornjesavinčana, in sicer Franc Firšt iz Radegunde in Jože Bid-erzDol Suhe, Delo Franca Firšta iz Rototehnike Firšt v Radegundije paleta izdelkov v obliki elektromotornih pogonov, ki se uporabljajo v ogrevalnih sistemih, sistemih pitne in tehnološke vode ter zahvalnih sistemih za vrtove, rastlinjake in razne oblike intenzivnega kmetijstva. Zelo uspešna je bila novost - elektromotorni pogon s programsko uro in baterijsko podporo v primeru izpada električne energije. Bidrovi stroji in naprave so vedno nekaj posebnega in jasnega, s točno opredeljenim namenom. Večinoma so to inovacije za po- dročje kmetijstva in gozdarstva. Med stroji Jožeta Bidra vsekakor izstopa sekljalnik lesa, kije bil izdelan za pripravo lesnih sekancevza avtomatsko kurjenje z lesno biomaso, Sekljalnik lesa so ponovno predstavili tudi na demonstraciji, ki jo je Jože Bider ob pomoči sinov Bojana in Robija pripravil na svoji domačiji drugo soboto v decembru. Stroj je lahek, varen, močan in pripraven za teren. Ima veliko vhodno odprtino, ki omogoča vstavljanje tudi ukrivljenih in vejnatih dreves. Potrebuje relativno majhno pogonsko moč traktorja. Prenos moči je kardanski, brez hidravlike. Menjava nožev je preprosta in hitra. Odvod sekancev in dovod lesa v sekljalnik sta izvedena tako, da je delo s strojem varno. Demonstracijo stroja so si ogledali številni obiskovalci, ki so prisluhnili tudi strokovnem opisu. Marija Šukalo GORNJI GRAD Razvojne možnosti podeželja V Občini Gornji Grad načrtujejo povezovanje na več področjih. Predvsem si veliko obetajo od družbe za razvoj in zadruge, ki naj bi vsebinsko zaživela v prihodnjem letu. "Družba naj bi delovala v teh smereh: pripravljen je projekt zdravilišča v naravi, ki ga bomo začeli izvajati prihodnje leto, pred izgradnjo je dom za ostarele, z načrtovanim ekološkim hotelom naj bi prišli do ekološko-izobraževalnega centra. Po vzoru celovškega mini mundusa bomo na petih hektarih postavili makete slovenskih gradov, poleg naštetega pa z ljubljansko nadškofijo načrtujemo skupen program v graščini," govori o načrtih GORENJE D.D. VELENJE Okolju prijazno podjetje 2001 Revija Gospodarski vestnik in Ekološki razvojni sklad Republike Slovenije sta zadnji četrtek v novembru v okviru GV-konference Okoljski management v Portorožu podelila priznanja za okoljski izdelek, okoljsko tehnologijo in okolju prijazno podjetje 2001. S to akcijo želijo pobudniki posameznike in podjetja za proizvodnjo takšnih izdelkov, ki porabijo manj energije, manj surovin in manj obremenjujejo okolje. Velenjskemu Gorenju je pripadlo priznanje za okolju prijazno podjetje 2001. župan Toni Rifelj. V zadrugo naj bi se vključili mali kmetijski proizvajalci, ki naj bi se aktivno vključili v razvoj dopolnilnih dejavnosti na področju turizma, kmetijstva, trgovine... Za realizacijo projektov bodo k sodelovanju povabili uspešne podjetnike iz občine in od drugod, pri projektih razvojne agencije pa naj bi bila 51 -odstotna lastnica Občina Gornji Grad. Savinjčan Med petnajstimi izdelki, ki so se potegovali za okoljski izdelek leta, je zmagal solarni strešnik Aljoše Pajka iz Ljubljane. To je alternativni izdelek klasičnim solarnim kole-ktorjem. Strešnik je votel, napolnjen z mešanico vode, polipro-pilen glikola in barvila. Za ogrevanje tople vode za enodružinsko hišo zadošča vgradnja šestih do osmih kvadratnih metrov takih strešnikov, ki so na strehi položeni namesto klasičnih in preko toplotnega izmenjevalca povezani s sistemom za ogrevanje vode. Priznanje za okoljsko tehnologijo je prejelo ljubljansko podjetje Limnos za sonaravno bioreaktor-sko sanacijo odlagališč komunalnih odpadkov. Osnovno načelo delovanja tega sistema je, da prekrivna vegetacija skupaj s podlago prestreza meteorno vodo in jo čisto odvaja nazaj v ozračje. Izc- edne vode se prečistijo v rastlinski čistilni napravi in očiščena voda se vrača preko namakalnega sistema ter se uporablja za zalivanje vegetacije na deponiji. Pri izbiri okolju najbolj prijaznega podjetja je komisija upoštevala zlasti učinke, ki so jih v posameznem podjetju dosegli pri zmanjševanju obremenjevanja zraka, vode in tai, ravnanje s kemikalijami, odnos do odpadkov in embalaže, odnos zaposlenih do okolja, spoštovanje slovenske in evropske zakonodaje, odnos do javnosti... »Varstvo okolja je ena od osnovnih pravic, dolžnosti in odgovornosti zaposlenih in ga obravnavamo kot sestavni del vodenja podjetja...« je zapisano v prvem okoljevarstvenem poročilu Gorenja d.d. In prav Gorenju je komisija namenila priznanje okolju prijazno podjetje 2001. Hinko Jerčič AvtoelektrikA Spodnja Rečica 2a, Tel.: 041/400 359 Faks: 03 58 35 374 VESEL E0&C 3R SRECR0 R0V0 LET0 2002 vrnil ŽELI K0LEKI3V flVT0ELEKTR3KE B3TERC AVTOCENTER C ELEI A d. o.o. Celje Mariborska 107, Tel. 42 54 610 -VECTRA l,616V caravon, 1.98,85000 km, tizian rdeč........... 1.990.000 - ASTRA G l,6 i caravan, 1.98, 75000 km, reg. sep. 02, bela.. 2.130.000 - ASTRA F l,6i caravan, 1.97,88000 km, bela................... 1.230.000 -ASTRA l,4 i, 5V, 1.95, 85000 km, rdeča, reg. dec. Ol......... 950.000 - FORD ESC0RD RS TURBO l.6i 132 KM, 3v, 1.90,84000 km, bela...450.000 - DIAHATSU FER0ZA 3v, 1.94,124000 km, kov. siva, reg. sep. 02.1.290.000 7 OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA MOZIRJE želi vsem svojim članom, njihovim delavcem, upokojenim obrtnikom, kot tudi vsem občanom VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE JER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2002 VINOGRADNIŠTVO STEYER APAČE Štirje zlati grozdi za diše« traminec v Zagrebu 20. novembra je bila v hotelu Opera v Zagrebu podelitev priznanj vinom, ki so v ocenjevanju najuglednejše hrvaške revije s področja kulinarike in pijač Svijet u čaši požela najboljše ocene. Ocenjevanje poteka celo leto, vsak mesec pa objavijo vino meseca. Naključno izbrana vina ocenjujejo najboljši hrvaški enologi in vinski sommelierji, letos pa je izjemen uspeh doseglo vinogradništvo Styer, saj je njihov dišeči traminec exclusive, letnik 1998, dobil štiri zlate grozde ali 90 od 100 možnih točk. Omenjeno vino je bilo najbolje ocenjeno od vseh slovenskih in hrvaških vin. Pridelano je po barik metodi, kar pomeni, da se leto dni stara v novih lesenih sodih, imenovanih barik, nato pa še eno leto vstarih lesenih sodih. Vino je zlato rumene barve s prijetno cvetico in okusom, ki spominja na rožno olje. KF MOZIRJE, REČICA OB SAVINJI Veseli december Občina Mozirje je v sodelovanju z društvi obeh krajevnih skupnosti pripravila pester decembrski program. Pričel se je s prihodom svetega Miklavža, ki je obiskal mozirske otroke, na Rečici pa ga je spremljala tudi sejem, ki so ga pripravili šolarji. Otroke je to sredo v okviru lutkovnega abonmaja obiskal tudi žabji kralj. December je mesec, kije že po naravi naravnan v veselje, veselo pričakovanje in tudi potrošniško mrzlico. Spremlja ga dobra volja, njegova značilnost pa je tudi prihod dveh možakarjev, ki otroke, včasih tudi odrasle, obdarita in razveselita. Takšen je celoten program zabavnih prireditev, ki se bodo zgodile v Mozirju in na Rečici ta mesec. Že jutri bo tako v mozirski galeriji otvoritev razstave slik in skulptur Mateje Finkšt iz Mozirja, mladi pa se bodo podali na zimovanje na Menino. V torek, 18. decembra, bo v galeriji Mohorjanski večer, ki bo posvečen 150-letnici Mohorjeve družbe. Rečiške otroke bo Božiček obdaril 20., mozirske pa 23. decembra. Prihod Božička s spremstvom bodo v Mozirju spremljale še novoletne ustvarjalne delavnice in ognjemet. Dan poprej, v soboto, 22. decembra, bo namenjen mladini, saj bo v dvorani v Kokarjah prednovoletni žur. Na večer pred božičem bo v Mozirskem gaju, v cerkvici sv. Valentina, blagoslov jaslic, že naslednji dan pa se bodo pričele na Rečici, poleg gostišča Atelšek, predstave živih jaslic. Petje in glasba potujeta z roko v roki so organizatorji poimenovali prireditev, ki se bo v večnamenskem prostoru OŠ Šmihel odvijala 26. decembra ob 19. uri. Dva dni kasneje ob isti uri bo božično novoletni koncert v dvorani kulturnega doma na Rečici. V obeh krajih, tako na Rečici kot v Mozirju, bo organiziran tudi skupen »skok« v novo leto. Program veselega decembra se bo zaključil s prihodom sv. treh kraljev v cerkev sv. Valentina v Mozirskem gaju. To se bo zgodilo 6. januarja ob 16. uri. Pri tej cerkvici bo vsak večer ogled jaslic spremljalo prepevanje zgornjesavinjskih zborčkov. Zadnji letošnji mesec bo v mozirski občini poln veselja in skritih pričakovanj, ki se bodo uresničila tistim, ki se bodo za uresničitev v dovolj veliki meri tudi sami potrudili. Benjamin Kanjir Naša anketa Smo dovolj osvešieni o aidsu? V začetku meseca smo obeležili svetovni dan aidsa in v ta namen je po Sloveniji potekala kampanja pod geslom "Zamislil sem se... kaj pa ti?", s katero so pozvali ljudi, predvsem moške k razmišljanju o prisotnosti bolezni med nami, o načinih obvarovanja pred njo in o odnosu do že obolelih. Na kakšni ravni je naša osveščenost o virusu HIV in bolezni aidsu, smo povprašali mimoidoče v Gornjem Gradu. Kopriva Tjaša, študentka Kolikor po televiziji in v medijih o tem obveščajo, bi morali biti ljudje kar dobro obveščeni, koliko se dejansko zaščitijo, pa je drugo vprašanje. Anita Poljanšek, učiteljica Že kot študentka sem se udeleževala predavanj na temo aidsa. Lahko rečem, daje tako za preprečevanje nosečnosti kot tudi aidsa pri mladih poglavitni kondom. V tem okolju, na deželi, so ljudje premalo osveščeni v primerjavi z mestom, predvsem pa izobraženi ljudje o tem bistveno več vedo kot minimalno izobraženi. Primož Kranjc, dijak V Sloveniji aids ni tako razširjen kot na primer v afriških državah, kjer je tega enkrat več. Mladina se pri nas zaveda te bolezni, obstaja pa tudi dovolj kontracepcijskih sredstev. Največ informacij o aidsu dobimo iz medijev, v kampanjah kot je ob 1. decembru, pa tudi v Nika Tiršek, študentka Mladi zelo dobro poznajo aids, največ iz šole, pa tudi iz raznih medijev. Sama sem se s tem ukvarjala v osnovni in srednji šoli, imam pa tudi prijatelje, ki sodelujejo z inštitucijami, ki se ukvarjajo s to problematiko. Pomembna je zaščita in da ne pustiš okuženih samih, potrebno jim je vlivati voljo do življenja. Jože Venišnik, upokojenec Ljudje so dobro obveščeni o tem, kaj ta bolezen pomeni. Pri nas sicer ni bilo brošur, trakcov in kondomov, kot v mestih, kjer so s tem še bolj seznanjeni. Pogovarjal sem se z ljudmi in lahko rečem, da tudi manj izobraženi vedo, da ni nujno, da če si okužen s HIV dobiš tudi dids. Ivan Lenar, delavec Določeni ljudje še ne vedo, kaj ta bolezen sploh je. Med starejšimi sem opazil, da je to za njih čisto nekaj novega. Pripravila: Vesna Petkovšek in Ciril M. Sem PREDSTAVLJAMO VAM: Nissan primera Na svetovnem avtomobilskem trgu so menjave modelov čedalje hitrejše. Vprašanje pa je, ali to kupcem v resnici odgovarja. Vsak si pač ne more privoščiti novega jeklenega ljubljenčka vsako drugo leto. Ne glede na to lahko Nissanovo novo primero ocenimo kot všečen in lep avtomobil, prilagojen evropskemu trgu in predvsem okusu evropskega kupca. Piše: Igor Pečnik Nova primera je na letošnjem frankfurtskem salonu delovala zelo vpadljivo, vsaj sprednji del je zanesljivo očaral marsikatero avtomobilsko dušo. Avto bo na voljo kot limuzina in kombi, na slednjega bodo morali družinski očetje počakali do poletja 2002. Sveža oblikovna linija je prilagojena evropskemu okusu, na vsakem koraku pa je vidno, daje bila nova primera oblikovana v Geretstridu, le dober lučaj oddaljenem od prestolnice BMW-ja. Mogoče od tam tudi podobnosti v notranjosti? Če BMW prisega na iDrive sistem, kar je modni izraz za lahkotnost upravljanja (saj veste: samo ena ročica za upravljanje vseh funkcij), potem uvaja Nissan izraz Easy Control System. Ampak pri uporabi obeh različic si ne predstavljam gospodov srednjih let, ki niso izkušeni v igranju računalni- ških igric in obvladovanju vseh funkcij na njihovem mobilnem telefonu. Za začetek bodo v primero vgrajevali tri motorje, in sicer dva bencinska -1,8 litra s 116 KM in 2,0 litra s 140 KM, za »naftaše« pa bo na voljo 2,2-litrski motors 126 KM in 280 Nm pri 2.000 vrtljajih. Komur se ne da veliko prestavljati, ponuja nissan primera menjalnik z brezs-topenjsko tehnologijo CVC, lahko pa se odločite tudi za serijski šeststo-penjeski menjalnik. Vsi merilniki v notranjosti so pomaknjeni v sredinski del, kjer se bohoti velik zaslon. Kogar je bilo doslej strah, da bo ob vzvratnem parkiranju zadel ob oviro, nissan ponuja rešitev s kamero v pokrovu prtljažnika. Na zaslonu preprosto vidimo, kaj nas čaka zadaj. Pozitivno - ampak le v najbolje opremljeni različici. Že v osnovni varianti pa je primera opremljena zelo solidno: šest-stopenjski menjalnik, klima, električna stekla spredaj, filter za cvetni prah, CD radio, servovolan, katerega trdota je odvisna od hitrosti vožnje, centralno zaklepanje, električno nastavljiva ogledala, ABS, razdelilnik zavorne sile, osem zračnih vreč, iso fix, merilnik zunanje temperature, deljiva zadnja klop in po višini ter naklonu nastavljiv sprednji sedeži. Za varianto II pa še ESP, gretje sedežev, kamera za vzvratno vožnjo, električna stekla zadaj in dežni senzor. Skratka - veliko avtomobila za ceno od 20.000 evrov dalje. Nova nissan primera je prepoznavna že na prvi pogled AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV S NOVIC Med pravočasno prispelimi kuponi smo izžrebali Marijo Lukač - Korenjak, Rečica ob Savinji 107b, Rečica, ki ji iskreno čestitamo. Pridružite se ji na avtobusu zvestih naročnikov. Kupon za nagradno žrebanje pošljite na naš naslov najkasneje do torka, 18. decembra 2001. Zaključek akcije bo spomladi prihodnje leto. Veliko sreče! ■■§><■---------------------------------------------- Kupon za avtobus zvestih naročnikov Vprašanje: Katera zdravilna rastlina je opisana v rubriki Za vsako bolezen raste rož'ca v 29. številki? Odgovor: Ime in priimek:. Naslov: ___ Pošta: _tel.:_ __dJb Prvo zimsko smučanje Na Golteh so včeraj pripravili pred- plačno smučanje po sveže stavitveni zimsko-športni dan, na zasneženih progah. Danes bo na katerega so povabili, novinarje, poslovne partnerje, športne klube, turistične agencije, hotelirje, šolnike in športnike ter jim omogočili brez- Golteh ob 11. uri še uradna otvoritvena slovesnost z zabavnimi igrami na snegu. KF www.savm|a.tigJic iz Juvanja 3stitamo za njen osebni praznik in ji želimo, da še naprej ohrani veliko srce. "<§>OŽitje" - območno društvo za pomoč duševno prizadetim Mozirje ZLATI DECEMBRSKI ISDN PAKET VSEBUJE • Bazna enota Gigaset 3070 z vgrajenim modemom in dvema analognima vhodoma s prenosno slušalko Gigaset 4000 Comfort • Dodatna prenosna slušalka Gigaset 3000 Classic • 100 brezplačnih ur dostopa do interneta ob sklenitvi naročniškega razmerja s podjetjem SiOL • Vključitev ISDN paketa Ponudba velja do 31.12.2001 oziroma do razprodaje zalog. 64.900 SIT (cena vključuje DDV) Zloti decembrski ISDN paket je izbor najboljšega, kar boste plačali šele v letu 2002. Pogoji nakupa so izredno ugodni. Izberete lahko plačilo na 10 obrokov brez obresti, s plačilom preko telekomovega računa. Cene veljajo le za naročnike priključkov PSTN, ki se odločijo za njihovo posodobitev in ob sklenitvi naročniškega razmerja za najmanj 24 mesecev. fiWJ www.telekom.si ISDN v Telekom^) Slovenije n GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE Borba za preživetje pod neenakimi pogoji V nazorskem Gozdnem gospodarstvu bodo kljub negotovosti in preizkušnjam tudi letošnje poslovno leto zaključili pozitivno. V negotovosti so predvsem zaradi procesa denacionalizacije, ki je v preteklih letih bistveno vplival na sam položaj GG Nazarje, in ki bo tudi v prihodnje še prinesel spremembe, na katere pa v podjetju ne morejo bistveno vplivati. Kresničke V demokratičnem sistemu postane laž, ki jo ljudje potrdijo na volitvah, resnica. znanje in maksimalno previdnost milijonov kubikov lesa, kar je desetletna ponudba lesa v Sloveniji, Zato so razvidne strahovite težave gozdne stroke. Razmere se po 11. septembru še slabšajo. Zaradi recesije je zdesetkan izvoz lesnih proizvodov na ameriško tržišče, posledično se zapirajo tudi možnosti za slovenske proizvode na evropskem trgu. Zaradi politične nestabilnosti ostaja nepredvidljivo poslovanje z državami na prostoru nekdanje Jugoslavije, v domačem okolju pa vidimo, da se celotna lesna industrija otepa z veliki- Milan mi težavami. Primeri Smreka Ivan Gornji Grad, Glin Pohištvo, kije vfazi prisilne poravnave, in tudi Glin Žagarstvo niso spodbudni," ocenjuje razmere Cajner. Za 75 zaposlenih je poleg osnovne dejavnosti pomembna gradbena, kjer so specializirani predvsem za vzdrževanje gozdnih cest. Poplave so pred leti dokazale, da so najbolje opremljen ponud-nikz bogatimi strokovnimi izkušnjami, tako da lahko zadovoljijo vsem potrebam, ki nastajajo v Močnik, vodja PE Gornji Grad in Ljubno, in Semprimožnik sta stara gozdarska mačka tem prostoru. Nazorski gozdarji se zaradi nedorečene zakonodaje soočajo s precejšnjimi težavami tudi z nelojalno konkurenco in davčnimi utajami pri prevozu, kakortudi pri poseku lesa, kjer prednjačijo predvsem lastniki zasebnih gozdov. "Vse preveč je primerov, ko se popravila kmetijske ali gozdarske mehanizacije opravljajo pod domačimi napušči, brez dajatev državi. Še bolj skrbi de-jslvo, da se pri tem igramo z izredno nevarnimi odpadki, kotso akom-ulatorji in njihova vsebina ter številna olja, ki končajo razlita v naravnem okolju. Večina priložnostnih izvajalcev pušča svoja vozila na neurejenih parkiriščih. Tu smo v neenakopravnem položaju. Stroški, kijih družba namenja za ekologijo, presegajo vsako leto nekaj milijonov tolarjev," razlaga brez dlake na jeziku direktor nazorskega gozdnega gospodarstva. Cajner pričakuje, da bo z vključevanjem v EU tudi na tem področju zavladal red. Zaradi tega so že pred leti posodobili in dogradili mehanično delavnico ter zgradili opremljena parkirišča za motorna vozila. Po Cajnerjevem prepričanju so inšpektorji za varstvo okolja pri večjih družbah redni gostje, medtem ko nekatera bolj odmaknjena območja, kjer je nevarnost negativnih posegov v okolje ravno tako prisotna, preprosto spregledajo. Cajner je prepričan, da bo postopek denacionalizacije, zaradi nepriznavanja odškodninskih zahtevkov za povečano vrednost gozdov na račun izgradnje gozdnih cest, potekal še vsaj dve do tri leta. Po njegovem je bilo dosedanje delo v gozdovih opravljeno dobro, kar bi moral ceniti tudi nov lastnik. Žal se zaradi nekajletne negotovosti nihče več ne odloči za poklic sekača, kar lahko v naslednjih petih letih pripelje do resnega pomanjkanja kadra v gozdni proizvodnji ter povzroči precejšnje težave. Savinjčan foto Ciril M. Sem Delo v gozdu zahteva "Preprosto seje treba sprijazniti z dejstvom, da brez prilagajanja ni mogoče preživeti. To velja tudi za nas," ugotavlja direktor nazorskih gozdarjev Milan Cajner. Razmere na trgu gozdno lesnih sorfimentovse v zadnjih letih slabšajo tako za lastnike gozdov kot gozdno lesnopredelovalnih družb. Po raziskavah Gozdarske zbornice Slovenije je cena lesnih sortimentov na evropskem trgu v zadnjih petih letih padla za petino. Presežne količine lesa na evropskem tržišču pritiskajo na ceno lesa, na drugi strani pa se vse bolj odpira tržišče vzhodnoevropskih držav. "Trenutnoje na evropskem trgu 25 Brez izdatne strojne pomoči si dela v gozdu ni mogoče več zamišljati k Savinjčan J POTOK Preizkusili so nov most Kaj lepšega, kot prijetno srečanje vaščanov Potoka v KS Kokarje v nedeljo, 2.decembra, pri obnovljenem mostu med Potokom in Lačjo vasjo, sl v teh, malce otožnih dneh ni mogoče misliti. Udarniška akcija obnove dotrajanega mostu je trajala štiri dni. Sredstva za materialno obnovo je namenila Občina Nazarje, krajani Potoka pa so s prostovoljnim delom most obnovili. Na nedeljsko popoldne so se srečali pri mostu in prisluhnili zahvalnim besedam predsednika KS Kokarje Antona Blatnika ter županu Občine Nazarje Ivanu Purnatu. Most so nato le preizkusili s kozarci zasluženega vina, gospodinje pa so pogrnile »gradbeno« mizo in ponudile domače dobrote iz krušne peči. Most bo zdržal vsaj naslednjih šest do osem let, sloga med krajani pa še veliko dalj časa. Lepše čestitke ob prihajajočih praznikih si Potočani pač niso mogli privoščiti. Jože Miklavc V štiridnevni udarniški akciji je bil most obnovljen (foto: Marija Miklavc) SKAVTSKA SKUPINA MOZIRJE Luč miru iz Betlehema tudi v Zgornji Savinjski dolini Leta 1986 je bila na avstrijski televiziji ORF prvič na sporedu oddaja Luč v temi, namenjena invalidnim otrokom. Organizatorji so sodelujočim namesto skromnih daril razdelili plamenčke iz votline Kristusovega rojstva v Betlehemu, v petnajstih letih pa se je akcija razširila po celotni zahodni in srednji Evropi ter v delu vzhodne Evrope. Letos mineva deset let, odkar so člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov prvič ponesli luč miru iz Betlehema po naši domovini. Organizatorji želijo, da bi na božični večer luč miru gorela v čimveč družinah in jim prinesla mir. Lani je plamenček iz Betlehema sprejelo v svoje domove preko dvesto tisoč Slovencev, vakciji pa je bHozbranih 370tisoč tolarjev, ki sojih preko Aninega sklada prejele štiri družine. Letos bo luč miru prišla v Slovenijo 15. oziroma 16. decembra, prvidanvMariboru in dan kasnejevLjubljani. Plamen bo nato vse do božičnega večera potoval po Sloveniji, mozirski skavti pa bodo poskrbeli, da bo prišel tudi vZgomjo Savinjsko dolino. Luč miru bodo ponesli po vseh župnijah, z njo bodo obiskali sejo mozirskega občinskega sveta, v Mozirju pa jo bodo brezplačno delili obiskovalcem na stojnici, kjer bodo prodajali tudi srečke v dobrodelni namen. V nedeljo pred božičem bo v mozirski cerkvi še slovesen sprejem luči miru. KF JOŽE SUHOVERŠNIK IZ ŠMIKLAVŽA PRI NOVI ŠTIFTI Po požaru so vsi pomagali Letošnji 9. junij je Jožetu Suhoveršniku in njegovi družini zagotovo ostal v neprijetnem spominu, saj so mu ognjeni zublji zaradi samovžiga kosilnice pred očmi uničili gospodarsko poslopje. Gasilcem je uspelo požar omejiti, ožgano tramovje, lepo zloženo in zbrano na kupu, pa še vedno opominja na poletno jutro, ko je nad Mačkinim Kotom zaplesal ognjeni petelin. Gospodariti n&Krmpajsovi domačiji jetežavno tudi brez tegob in nesreč, ki kakor prekletstvo spremljajo družino molčečega in kot mravljico marljivega gospodarja Jožeta. Ob potoku Mačkovec je deset hektarov v Lepenatko zazrte domačije, ki s štirimi govejimi repi v hlevu ne nudi kdo ve kako obilnega kosa kruha. "Komaj za priboljšek," pravi gospodar Jože. Po številnih poškodbah so ga invalidsko upokojili. Prej seje vsakdap vozil vgornjegrajsko Smreko. Nič ne jadikuje; po nesreči ni ostal sam in to ga prijetno greje pri srcu. Tako kot mnogokrat ob podobnih primerih so priskočili na pomoč sosedje in drugi krajani. Očistili so pogorišče in kasneje sodelovali pri obnovi. Večina je darovala les, tesarski Sokrajani pa tudi Občina Gornji Grad so pomagali, da je gospodarsko poslopje na Krmpajsovi domačiji ponovno pod streho , (foto: Ciril M. Sem) mojstri§o svojo sodelovanje izkazali z delom, tako da je gospodarsko poslopje ponovno pod streho. Tudi občina Gornji Grad je primaknila dvesto tisočakov. "Simboličen znesek je skoraj zadostoval za podzemno napeljavo elektrike v stanovanjsko hišo," skoraj boječe pripomni Suhoveršnik. V njegovih besedah ni očitka. Krmpajsovi so vsem globoko hvaležni, povsem na koncu razmisleka je vreden samo namen. Ogenj, ki je skoraj v trenutku uničil poslopje, precej sena in rezanega lesa, pa postaja vse bolj le preteklost. Savinjčan Obiskovalci miklavževega sejma so lahko izbirali med prazničnimi izdelki, ki so jih izdelali učenci sami (foto: Ciril M. Sem) Miklavževsejem, ki soga pripravili osnovnošolci, je privabil številne obiskovalce, ki so lahko izbirali med različnimi novoletnimi okraski, mini jaslicami, ptičjimi hiškami, ročno izdelanim nakitom, svečniki, poslikanimi vazami, kozarci, novolelnimi ikebanami, priponkami. Vso to pisano paleto izdelkov, ki sodijo v praznični december, so učenci sami izdelali. Mali sejmarji so se izkazali kotspretni mešetarji in trgovci, saj so skoraj vsi izdelki končali v rokah obiskovalcev. Izkupiček sejma so otroci namenili za ekskurzije in priredilve, ki jih morajo sami financirati. Tako bodo malo razbremenili starše. Krona sredinega dogajanja na rečiškem trguje bil prihod Miklavža, ki ga je v goste, kot vsa leta doslej, povabilo Turistično društvo Rečica. Trenutek, ki so ga mali in veliki otroci nestrpno pričakali, se jim je obrestoval s prikupnimi darili, za katere je poskrbel »Miklavž s svojimi angelčki in parkeljni«. Miklavžev sejem je privabil številne obiskovalce, žal pa so predvideni koncert prestavili za teden dni. Tako so se osnovnošolci ponovno predstavili v četrtek, 13. decembra, ko so pripravili zanimiv in pester glasbeni večer. Marija Šuaklo "Pozdrav planinam" Habrovi fantje so se začeli z resnim prepevanjem spogledovati pred letom in pol. Kljub kratkemu času delovanja so se ljudem po dolini predstavili ob raznih priložnostih že več kot sedemdesetkrat. V prihodnje načrtujejo nastope po Sloveniji, glas o njihovem fantovskem prepevanju pa je zašel tudi v sosednjo Avstrijo. NARODNI DOM CELJE Kvintet, z vodjo Jožetom Pančurjem prepevata še njegova sinova Aleš in Joško, četrti član pa je njegov brat Ivan, je pred kratkim v studiu Zlati zvoki Igorja Podpečana dokončal snemanje prve samostojne kasete, na kateri so njihove lastne skladbe in ljudske pesmi iz lučkega območja. Posneli so tudi nekaj skladb z ansamblom Tineta Stareta. Na promocijski predstavitvi kasete in CD plošče, ki bo 29. 12. ob 19.30 uri v Lučah, bodo kot gosti sodelovali ansambla Ojstri- Miklavževa sejemska presenečenja Za prijetno presenečenje Miklavževega večera so na Rečici poskrbeli otroci tamkajšnje osnovne šole, ki so skupaj z učiteljicami in Turističnim društvom Rečica pripravili zanimiv sejemski večer. Božično-novoletni koncert V veliki dvorani celjskega Narodnega doma bo nocoj ob 19.30 uri tradicionalni božično-novoletni koncert kulturnega društva Anton Aškerc, ki že več desetletij deluje na I. gimnaziji v Celju. Pobudnika tovrstnih prireditev sta bivša dijaka in maturanta prve celjske gimnazije Simon Dvoršak in Gregor Deleja. mezzosopranistka Hana Mačko-všek, ljubljanski violončelist Samo Dervišič in celjski flavtist Luka Železnik. Program koncerta je sestavljen iz znanih del domačih in tujih skladateljev, med katerimi velja posebej omeniti Tri pravljice za mladega pianista Blaža Arniča. KF Kot vsako leto bodo tudi letos ob mladinskem orkestru I. gimnazije pod vodstvom Simona Dvoršaka nastopili različni gostje, vsi po vrsti perspektivni mladi glasbeniki: desetletna pianistka iz Mozirja Lea Marolt Sonnenschein, velenjska harfistka, ki študira na dunajski visoki šoli za glasbo, Tina Žerdin, celjska Habrovi fantje so pred kratkim končali snemanje njihove prve samostojne kasete (foto: Repanšek) ca in Gamsi, harmonikar Matija Veninšek, Katarski duo iz Žalca, bratranca Joško in Jaka iz Podvolovljeka ter humorist Žiki. Program bo povezovala Andreja Čamernik. Kot zanimivost je treba omeniti, da so kaseto posneli brez sponzorjev, z veliko pomočjo glasbenikov Igorja Podpečana, Tineta Stareta in domačina Bogomirja Supina, za kar se jim Habrovi fantje še posebej zahvaljujejo. Savinjčan STVO GAL ih likovnih ustvarjalcev naše doline deluje že drago leto. Člani društva Gal pod vodstvom predsednice Anke Rakun so se v tem času izobraževali in dopolnjevali svoje znanje na področju likovne umetnosti v različnih delavnicah. Večkrat so se srečaii na delovnih srečanjih, kjer so si izmenjali izkušnje in ustvarjali. ovne vzgoje. Pripravljajo pa tudi že novo samostojno razstavo, kjer se bodo predstavili s svojimi novimi likovnimi deli. Že januarja imajo v načrtu novo delavnico, kjer bodo ponovno spoznavali slikarske tehnike pod mentorstvom Denisa Senegačnika. Pripravljajo tudi delavnice za vse tiste osnovnošolce in srednješolce, kijih tovrstno uslvarjanje zanima. Vse dodalneinformacijesojim na voljo pri predsednici drušlva. Marija Sukalo Na prvih delavnicah so pod vodstvom akademskega slikarja Denisa Senegačnika slikali z oljem in akrilom. so razstavili v Velenju v logovništva. S srečanji, ki rjo vsak petek v vrtcu na , so nadaljevali od okto-! decembra. Oblikovali so spoznavali različne tehnike V kartonskem tisku, kalografiji, suhi igli in monotipiji so izdelali različne motive pod vodstvom mentorja Roberta Klančnika, profesorja lik- KVARTET HABROVI FANTJE IZ LUČ REČICA OB SAVINJI Božičnik Piše: Aleksander Videčnik Današnji čas in sfari običaji Že v prejšnji številki časopisa smo opozorili na poz-abljanje naših izvirnih običajev, kar je po svoje žalostno, Nele zato, ker so bili številni običaji, posebno v mesecu decembru, ko pričakujemo božično veselje, v našem spominu zbledeli. Bolj skrbi uvajanje nam tujih navad in običajev, ki po svoje potujčujejo in nas navajajo misliti in ravnati drugače, kot so to imeli v navadi naši predniki. Številni obredi, če bi tako imenoval razna blagoslavljanja v pred božičnem in božičnem času, so znak globokega verovanja v moč notranje vere. Koje denimo gospodar blagoslavljal dom in živino, zraven je sodilo še kajenje, je bila vključena celotna družina, ki je z zbranostjo sledila domači svečanosti. Res so to bili svečani trenutki, ki so trdno povezovali ljudi med seboj. V vseh paje prevladoval občutek prazničnega dogajanja. Sedaj smo za marsikaj prikrajšani! ITliblaužeuanje Že na začetku decembra pride v deželo sveti Miklavž. To je lik dobrote in prijaznosti. Že dolgo pred drugo svetovno vojno so naši ljudje na vasi in v večjih naselji praznovali ta dan. V spremstvu svetega Miklavža so bili angelčki, peklenščki in ponekod tudi sveti Anton. Posebno s mestih so prirejali miklavževanja, kot družabno prireditev, ki je bila neke vrste uvod v zimske plesne priredilve. Vaško praznovanje je bilo bolj izvirno in zato morda zanimivejše. Miklavž je obiskal otroke na vasi in ob tem okrcal še starejše, če so to zaslužili. Bilo je veliko smeha med doraslimi in še več sreče med otroci. Že res, da so vražički marsikje povzročili solze in strah, toda to je pač spadalo v dogajanje. Kulturna društva v večjih krajih so iz vrst ljubiteljskih igralcev sestavila skupino svetega Miklavža, kije obiskovala otroke na domu, po šolah in seveda na raznih prireditvah v ta namen. Vsekakor je v mestih bilo Miklavževanje družabni dogodek. Tam seveda ni manjkal sveti Anton, kije delil svete podobice in hkrati zbiral denarza revne otroke. To je bila osebnost, kije imela med ljudmi visok ugled. Če je pobožni menih klical katerega izmed navzočih na spoved, je ta brez pomislekov sledil pozivu. Te spovedi so se opravljale za odrom in kaj lahko je bilo da je sveti Anton poklical dva, ki sta se rada videla in statato imela priliko za kratko videnje. Vem za primere, ko seje iz takega srečanja zgodil sveti zakon. Baje je to sodelovanje svetega Antona zelo stara navada inje, kot že rečeno, bila prvenslveno prikazana v mestih. Po drugi svetovni vojni je kar nekaj let trajalo, da smo spet srečevali svetega Miklavža. Danes je to spet dogodek, ki razveseljuje otroke, pa tudi starše. Verjetno najbolj izrazit in po svoje plemenit običaj je bilo prepričanje v svetost božičnega kruha. Seveda so sama opravila okoli tega postranska stvar, veliko bolj je zanimiva vera vSveto noč, ki blagoslovi božični kruh in mu daje posebno moč. V naši dolini so na več načinov pripravljali božični kruh, tudi več vrst kruha so različno uporabljali, toda vse dosledno kot sredstvo zdravja, moči in miru. To so bile neizražene želje, vendar pa v ljudeh globoko vsajeno verovanje. Za božični kruh so pri nas uporabljali različne izraze. Lahko smo naleteli na tele izraze: božičnik, božičnek, poprtnik, namežnik, zelo redko pa božični kruh. Izraz poprtnik so rabili še drugod med Slovenci, saj tolmači Pleteršnikov slovar izraz poprtnik kot božični kruh. Tudi v naših krajih je bilo zaslediti ta izraz. Kot smo že opozorili, so ravnali v dolini v različnih predelih nekoliko po svoje. Tako so okoli Šmihela nad Moziijem gospodinje na biljo (dan pred božičem) spekle po en hleb belega, en hleb zmesnega in hleb ovsenega kruha. Ob tem kaže omeniti, da so ljudje uporabljali izraz "zmesni" kruh za tistega, kije bil pripravljen iz pšenice, rži in ječmena. Zrno teh žit so mleli skupaj in potem tako moko zmesli za omenjeni kruh. Beli kruh je bil znatno večji od vsakdanjega hleba. Ponekod so spekli tudi hleb opotičenega kruha (Luče). Vtem kraju so poznali tudi "krafeljce." To so bili majhni oglati kruhki iz mlečnega lesta, ne visoki in povrhu namazani zjajci. Te kruhke so pekli na koncu peke, ko peč ni bila več zelo vroča. Delili so j ih otrokom. Božično peko so namestili na mizo v hiši in to pod bogčevim kotom. Zraven so postavili blagoslovljeno vodo, družinski molek (rožni venec) in stoječe razpelo. Privita petrolejka je gorela vso noč. Ker so želeli dobro letino, so zraven položili slamence s semenskim žitom in otrobe. Marsikje so položili tja tudi ključ od kašte, da bi bila čez teto polna dobrega živeža. Zjutraj so vse skupaj odnesli v kaščo. Kruhi so ostali za običajne obrede vse do svetih Treh kraljev, ko so razdelili zadnje kose božičnika. Torej, prvi kos božičnika so zaužili na Božič, drugega na Silvestra in zadnjega kot že rečeno na Tri kralje. Ta kruh so vedno zaužili na tešče. Običaj je bil, da je bil vsak naključni obiskovalec deležen kosa božičnika. Ponekod so si sosedi izmenjali ta sveti kruh v znamenje dobrega sožitja. Otroci so morali božičnik jesti ves dan, torej po kosih, da bi znali ceniti kruh v življenju. Poslom so ob božičnem času dali še kos zmesnega kruha, da so ga lahko odnesli domov, saj so v tem času odhajali domov in se morda preselili na drugo kmetijo. Pšenico oziroma semensko žito in otrobe so odnesli v kaščo in vse to dodali ostalim zalogamžita oziroma otrobov. Treba je vedeti, da so v verovanju naših ljudi božični otrobi odigrali veliko vlogo. Dajali sojih bolni živini in z njim nasitili veter, če je ta prehudo divjal, kar je pomenilo v ljudski domišljiji, daje veter lačen. Ovseni namežnik (božičnik) je bil namenjen živini. Na praznik svetih Treh kraljev so dali vsakemu živinčetu po kos tega kruha, da bi ostalo zdravo in bi se dobro redilo. Ponekod so to storili na praznik Svetega Štefana. Semensko žito pa je bilo s primesjo božičnega žita potem vso blagoslovljeno, tako so verovali. Marsikje so kos božičnika zakopali na njivi, da bo naslednje leto dobro rodila. Ponekod so kruhe na sveto biljo položili na mizo v kaščo, poteg so postavili razpelo, blagoslovljeno vodo, malo soli, semensko žito, otrobe, ključ kašče, pod mizo pa so dali nekatere predmete, ki sojih rabili pri obdelavi zemlje, da bi zemlja rodila in da bi bilo ugodno leto. Božični otrobi so zelo cenjeni ludi v ljudskem zdravilstvu, posebno za celjenje turov in drugih ran. Dajali sojih tudi kravam in svinjam, ki so imele težave pri povrgavanju. Kure so obranili z otrobi pred prežečimi jastrebi. Če so kos božičnika zakopali vzemljojetam zrasla čudovita bela raža... Božični kruh so metali v studence, da bi bila voda zdrava in dajo bilo vse leto dovolj. Tudi to so verjeli, da bo moški, kije na Božič pojedel veliko kosov božičnika pri raznih hiša h,zelo močan in izrednozdrav. Zatosovneko-terih krajih dali božični kruh med žito v kašči in ga hranili sedem tet, potem je šele vplival na moč moških. Na Lepi Njivi so rekli božičniku "namežnik." Z razliko od drugod je tu ostajal namežnik pokrit na mizi od bilje do praznika Svetih treh kraljev. Naj ob koncu še omenimo našo domnevo, zakaj so ponekod rekli božičniku "poprtnik." V naših krajih je že davno zamrla navada, daje mlada gospodinja prinesla s seboj na kmetijo poseben prt, velikosti kakih 140 cm v kvadrat. Prt je imel ponavadi v sredini veliko znamenje IHS, monogram gospodinje in letnico poroke. Ta prt je bil obrednega pomena in seje uporabljal te kadar je prišel v hišo duhovnik obhajati umirajočega, ali pa so vanj povili doječka, če je hudo zbolel. Seveda pa je imel na biljo poseben pomen, z njim so pokrili namežnik, božičnikali poprtnik, od tod tudi slednji izraz. Prihodnjič bomo posvetili pozornost koledovanju. Posnetek je nastal pred prvo svetovno vojno, verjetno v Kokarjah ali tam blizu. Sliko nam je poslala Djurdja Ribežl in Pustega polja. Pomagajte nam ugotoviti kje je slika nastala. Slovenski vzajemni skladi pridobivajo zaupanje investitorjev Piše: mag. Samo Lubej V 26. in 27. številki Savinjskih novic smo na kratko razložili, kako delujejo vzajemni skladi in katere vrste skladov poznamo. Tokrat bomo predstavili slovenske vzajemne sklade. Obseg kapitala v upravljanju se vztrajno veča, zato lahko trdimo, da vzajemni skladi vse bolj pridobivajo zaupanje preračunljivih slovenskih investitorjev. V Sloveniji imamo trenutno 11 družb za upravljanje (DZU), ki upravljajo skupaj 18 vza-jemnih skladov. Obseg kapitala v upravljanjuje 18. junija letos obsegal 10.965.385.094 tolarjev. Donos v manj kot 10 letih: iz 10.000 SIT je nastalo 221.650 SIT! Devetdeseta leta so bila za slovenski' trg vrednostnih papirjev izredno burna. Nastajajoči trgje bil poln pretresov, hitrih vzponov in nenadnih padcev. Mnogi so se učili na napakah in pogosto izgubljali, nekateri pa želi lepe dobičke. Ko sedaj gledamo nazaj, ugotavljamo, da so nekako najbolj uspešno (z najmanj izgub in največ dobički)to obdobje preživeli predvsem nekateri in- stitucionalni investitorji in majhni vlagatelji, ki so svoja sredstva zaupali v upravljanje institucionalnim investitorjem. Ti sozmogli dovoljtreznosti pri odločanju, zbiranju informacij in upravljanju premoženja. Tako so tudi nekateri vzajemni skladi, kijih upravljajo institucionalni investitorji - družbe za upravljanje, dosegli večinoma zavidljive donose. Poglejmo primer najstarejšega delujočega slovenskega vzajemnega slada. Iz prikaza 1 je razvidno, kaj bi nastalo, če bi 31. decembra 1991 vta sklad vložili 10.000 SIT in počakali do 18. junija 2001. Zavidanja vreden 22,67-kraten donos, vendar se v njem skriva tudi inflacija. Za nekoliko realne- jšo primerjavo lahko izračunamo donos v DEM, pri Slovencih doslej najbolj priljubljeni obračunski valuti. Srednji tečaj BankeSlovenijeza DEM je dne 31.12.1991 znašal 37,33 SIT, torej bi takrat lahko za omenjen vložek kupili 267,88 DEM. 18. junija 2001 je tečaj BS znašal 111,01 SIT in bi za 221.650 SIT lahko kupili 1996,67 DEM. V DEM je bil torej donos 7,45-kraten. Lep rezultat, vendar je treba opomniti, da imajo tudi Nemci približno triodstotno letno inflacijo, pretekli donosi vzajemnih skladov pa seveda ne garantirajo prihodnjih. Razvoj kapitala v upravljanju Po skromnih in nič kaj bleščečih za- četkih so si vzajemni skladi v zadnjih treh letih pridobili precejšen obseg kapitala v upravljanju, ki vztrajno narašča. Delno je to posledica rasti kapitala v upravljanju, vendar večji del rasti prispevajo nova vplačila investitorjev. Najuspešnejše obdobje je bilo od junija 1998 do junija 1999, ko so slovenski vzajemni skladi v enem letu kar podvojili obseg kapitala v upravljanju! Trend rasti kapitala v upravljanju je v vseh slovenskih vzajemnih skladih. Stem slovenski vzajemni skladi sledijo trendom, ki so prisotni tudi v razvitih ekonomijah. 20. junija 2001 so bili v skupini petih največjih slovenskih upravljavcev vzajemnih skladov Kmečka družba DZU, ki upravlja v treh skladih 62,4% vseh sredstev v slovenskih vzajemnih skladih, Abančna DZU, ki vtreh skladih upravlja 8,84%, Probanka DZU, ki v enem skladu upravlja 6,52%, Avip DZU, ki v enem skladu upravlja 4,47% in LB Maksima DZU, ki v enem skladu upravlja 4,14% vseh sredstev v slovenskih vzajemnih skladih. Največjih pet upravljavcev upravlja kar86,37% vseh sredstev v slovenskih vzajemnih skladih. Prihodnjič: Pregled donosov in trenutna ponudba Prikaz 1: Iz 10.000 SIT 31.12.1991 je nastalo 221.650 SIT 18.6.2001. cocococococococoooco Vir: www.vzajemci.com KAKO UTRJUJEMO SVOJ IMUNSKI SISTEM Nazaj k naravi! Morda se na pragu 21. stoletja premalo zavedamo preizkušene stare resnice, za nas pa nove želje in izziva: vrnitev k naravi! To pomeni vrniti se k zdravi, preprosti prehrani, gibanju, izogibanju nepotrebnim vznemiijanjem, izbruhom jeze, živčne odzivnosti, jezi, ljubosumju, pohlepu, užaljenosti in zameri. Kot se v naravi vse giblje in kroži po svoji nezmotljivi krožnici,jetudiza človeka gibanje in aktivnost, tako fizična kot umska, vir ohranjanja vitalnosti, iskrivosti duha,skrafkazdrayja. Hladni, turobni in vlažni poznojesenski in zimski meseci so resna preizkušnja za organizem. Predvsem zato, ker prinašajo najrazličnejše okužbe in obolenja, pa tudi večjo nevarnost za nesreče in poškodbe. Ker bodo take razmere tra jaletja do pomladi, je najbolje, da čimbolj utrjujemo svoj imunski sistem. Dobroje, da redno, vsak dan skrbimo za svojezdravje in vitalnost oziroma da vsaj en ali dva popoldneva v tednu na menimo več pozornosti svoji telesni odpornosti. Za to lahko poskrbimo na večnačinov. gozda.Kdorpaimakljubtemušemoči in nezahteven izlet. Primerna prehrana z ustrezno količi- za pohode, se lahko odpravi na krajši Tanja Klemenšek no koristnih vitalnih snovi, zadostna količina tekočine, gibanje na svežem zraku, sprostitev, razvedrilo in ustvarjalnost, dovolj počitka in spanja, psihično ravnovesje, skrb za dobro prebavo, čiščenje in obnavljanje organizma, pa seveda delo in življenje v človeku čimbolj prijetnem in prijaznem okolju, bivanje, komuniciranje in druženje z ljudmi, ki so nam pri srcu, ki nam prijajo in so nam naklonjeni. Pri dvigu telesne odpornosti je zelo pomembnatudi razbremenitev in sprostitev organizma. Kerje vteh mrzlih dneh vse težje hoditi po hribih, so dobrodošli sprehodi do bližnjih prijateljev, sorodnikov ali do Zasebna ambulanta za spl. medicino in akupunkturo Karmen Fürst dr. med. Savinjska c. 6, Mozirje OSTANITE ZDRAVI še je čas, da se CEPITE PROTI GRIPI pokličite na tel. št. 839-05-50 \S Želimo vam prijetne praznike in srečno ter zdravo novo leto! ____________________________________________/ Piše: Marjan Densa Bližajo se božični in novoletni prazniki, ko okrasimo naselja, poslovne prostore in stanovanja z okrasnimi božičnimi in novoletnimi drevesi. Pretežno so to mlade smreke, ponekod tudi bori, brini ali drugedrevesne vrste. Lepo je, kose družina zvečer zbere okoli okrašenega drevesa, ki prijetno diši po smoli in nam pričara praznično vzdušje. Zavedati pa se moramo, da za te namene posekamo v Sloveniji več kot 200.000 drevesc. Zato ni vseeno, kje in katera drevesa posekamo,saj lahko vgozdu naredimo tudi škodo. Poglejmo, kako lahko to škodo preprečimo. Piše: Marjeta Ženko Vsi rejci so dolžni voditi register govedi na gospodarstvu. Vanj vpišejo vse živali v hlevu in beležijo vse spremembe. Ko žival prodajo iz hleva, morajo vpisati odhod, ko pa pride v hlev nova žival, jo vpišejo v register. Vsako tele mora biti oštevilčeno v hlevu, kjerje rojeno, saj mora biti na potrdilu o številčenju napisana številka njegove matere. Pred prodajo ali premikom živali je treba obvestiti pristojno veterinarsko postajo, da veterinar izda zdravstveno spričevalo. Ob tem mu lastnik izroči kuponček »odhod«, na pod-lagi katerega se žival na kmetiji razknjiži. Pri nakupu živali lastnik odda veterinarju kuponček »prihod«, s katerim se žival registrira na gospodarstvu. Brez zdravstvenega Pridobivanje okrasnih dreves PRIDOBIVANJE OKRASNIH DREVES ZUNAJ GOZDOV V tujini in tudi pri nas gojijo sadike drevesnih vrst namensko za okrasna drevesa. Ponavadi je to navadna smreka, v zadnjem času pa gojijo tudi tujerodne vrste smrek. Gojijo jih v nasadih na kmetijskih površinah, pod presekami daljnovodov, vvrtnarijah in v drevesnicah, torej zunaj gozda. Okrasna drevesa lahko zunaj gozda pridobivamo tudi na zaraščajočih se kmetijskih površinah in kot samorasla drevesa na presekah. V zadnjih letih se vse več ljudi odloči za nakup okrasne smreke v loncu, saj z grudo posajeno drevo v centralno kurjenemu stanovanju ne odvrže iglic inje zato lepše. Spomladi pa drevo posadijo v vrt in ga pred prazniki ponovno izkopljejo ter postavijo v stanovanje. Z gojenjem dreves v loncih se ukvarjajo v vrtnarijah in v drevesnicah. PRIDOBIVANJE OKRASNIH DREVES V GOZDOVIH - Okrasna drevesa vgozdovih lahko pridobivajo samo lastniki gozdov (v državnih gozdovih koncesionarji). Torej ne smemo posekati smrečice v sosedovem gozdu. Lastnik mora pridobivati okrasna drevesa v skladu z usmerilvami in omejitvami odločbe, ki mu jo izda Zavod za gozdove. Okrasna drevesa v gozdu se morajo pridobivati po principih nege in varstva gozdov. Pri tem seveda ne smemo ogrožati razvoja sestoja, še posebno ne tam, kjer ima gozd poudarjene socialne in ekološke funkcije. Zaradi ogroženosti in redkosti jelke in tise ni dovoljeno pridobivati za okrasna drevesa. Ko sekamo mlade smreke za okrasna drevesa, ponavadi iščemo smreko s somerno krošnjo, pri tem pa pozabljamo, dajo bomo postavili v kot. Zato je pravzaprav dobrodošlo, če so veje na eni strani drevesa daljše kot na drugi. Taka drevesa bomo dobili tam, kjer rasteta dve smreki skupaj. Ker bomo odstranili eno, bomo dali prostor drugi. NALEPKE ZA OKRASNA DREVESA Vsa drevesa zrasla oziroma pri- dobljena v Sloveniji, torej tudi tista, ki so bila pridobljena na namenskih in drugih negozdnih površinah, morajo biti pri prevozu in prodaji na vidnem mestu označena s plombo (nalepko). Okrasna drevesa se označi s plombo najkasneje na kamionski cesti. Nalepke dobi lastnik gozda skupaj z odločbo, ki mu jo izda revirni gozdar. Lastnik gozda ne sme posekati in spraviti v promet več dreves, kot je zapisano v odločbi in kot je dobil nalepk. PRIMEREN ČAS ZA PRIDOBIVANJE OKRASNIH DREVES Stara navodila pravijo, daje treba drevesa, ki jih bomo imeli za božične in novoletne "jelke", posekati v času rastoče lune. Vse kaže, da bomo imeli letos manj težav s pometanjem iglic izpod božičnih drevesc, saj letos luna najlepše raste tik pred Božičem. Vesele praznike! Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Brez urejene dokumentacije ni prometa z govejo živino Minilo je skoraj leto dni, odkar je v veljavi Odredba o označevanju in registraciji govedi. S tem se izteka tudi prehodno obdobje, v katerem so bili rejci dolžni vse živali oštevilčiti in zanje pridobiti potni list. Ponovno opozarjamo na osnovna pravila, ki jih predpisuje odredba. spričevala ni mogoče registrirati živali na drugem gospodarstvu. Začasni potni list se lahko izda samo za teleta, ki niso starejša od štirih tednov. Ušesne znamke, ki so napisane na roko (nadomeščene izgubljene znamke), lahko imajo živali še do konca leta 2002, vendar pa žival s tako znamko ne more v prodajo ali vzakol. O izgubi ušesne znamke ali potnega lista je lastnik dolžan v sedmih dneh obvestiti tistega, ki je žival označil ali popisal, da bo preskrbel dvojnik. Po prejemu potnih listovje treba skrbno preveriti vse podalke in o morebitnih napakah obvestiti tistega, kije živali označil. Preverili je potrebno vse potne liste, ki jih je lastnik prejel v letošnjem letu. Če so med njimi tudi tisti, katerih živali ni več v hlevu, jih je treba čimprej vrniti, da se te živali razknjižijo. Za nasvete in pomoč pri ureditvi dokumentacije se lahko lastniki živali obrnejo na Kmetijskogozdarskozbor- nico Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje. Če za katero od živali nimajo potnega lista, morajo o tem obvestiti zavod, da bodo ugotovili, kje je prišlo do napake. V kolikor manjka potni list le za posamezno žival, se lahko lastniki obrnejo direktno na Službo za identifikacijo in registracijo govedi v Ljubljani. Ker je minister za kmetijstvo že večkrat javno opozoril vse rejce, da se časza ureditevdokumentacije izteka in da bodo v prihodnjem letu vse živali, ki nebodooštevilčene inso brezustrezne dokumentacije, na varen način odstranjene,kaže ustreznedokumente pridobiti še vtem mesecu. Marjeta Ženko nadučitelj - ravnatelj mlečna kuhinja - z darovi Rdečega križa in ameriške pomoči pripravljeni obroki; ime so dobili po mleku v prahu Tito - predsednik države goba - morska spužva za brisanje table Unra paketi - povojna ameriška pomoč fucati - igrati se s kovanci; kdor je vrgel najbliže, je pobral vse zabudati se - zaigrati se, pozornost usmeriti drugam, pozabiti na dano nalogo ta sladki - lasje tik nad ušesi ;0IoA MBKOe Nagrajenci literarnega kviza “Josip Jurčič in Dolenjska” (foto: Ana Lamut) NAGRADNI IZLET ZA MLADE BRALCE Vsako leto mladi bralci v vseh knjižnjicah Zgornje Savinjske doline rešujemo republiški knjižni kviz. Izmed vseh pravilnih rešitev v občinski matični knjižnici izžrebajo en avtobus reševalcev. Ti gredo na izlet v rojstni kraj pisatelja, ki smo ga spoznavali v kvizu. UREJA: Nastasja Kotnik Nekdajje šola v Mozirju stala tam, kjer je danes blagovnica. Bila je lepa, rumena enonadstropna stavba, zgrajena leta 1895, prav tako kot hiša, v kateri je bil rojen moj ati. Obe so postavili Italijani in to na pilote. Imelaje veliko dvorišče, z vodnjakom in zelenjavnim in sadnim vrtom. Obdana je bila zčudovito kovinsko ograjo. Vpritličjuje bilo stanovanje za nadučitelja*. Kasneje je bila tu mlečna kuhinja*. V manjših razredih sta stanovali tudi dve učiteljici. Šola je bila sedemrazred-nica. Atije po četrtem razredu odšel na Nižjo gimnazijo, kije bila na Brdcah. Tla v učilnici so bila lesena, prema- zana s protiprašnim oljem. Kateder je stal na posebnem odru, tako da je imel učitelj dober pregled nad učenci. V kotu je stala omara, na njej globus, po stenah so visele stare slike pesnikov in pisateljev. Nad črno tablo sta visela Titova* slika in napis "Za domovino s Titom naprej!". Na odru sta stala tudi računalo in stavnica s črkami. V kotu seje navadno kadilo iz peči. Tu je bil prostor za zamudnike, nagajivce in tiste, ki niso česa znali. Imenovala seje oslovska klop. V prvem in drugem razredu so učenci pisali s kamenčkom na tablico. Za šolske naloge sta bila v omari shranjen zvezek in svinčnik z radirko, pridobitev iz Unra paketov*. V višjih razredih pa so bili v posebnih luknjah v mizah nameščeni črnilniki. Učenci so pisali s peresniki. Oboje, peresnik in tintnik sta bila kaj pripravna za mučenje muh. Malico so učenci prinašali s sabo. Običajno je bil to kruh in jabolko. Ali pa tudi ne, saj so radi malico izmenjavali med seboj. Učitelj je v rokah navadno sukal meter ali palico, s katero sojo neubogljivi kaj hitro dobili po prstih aii zadnji plati. Zelo priljubljena vzgojna prijema sta bila tudi lasanjezata sladke* ali navijanje ušes. Kdor ni znal ali je nagajal, je bil po šoli zaprt. Med odmori so na dvorišču plesali čindaro ali kolo, dekleta so se šle škarce ali zemljo krast, fantje pa so se igrali med dvema ognjema, če so ravno imeli kakšno žogo. V velikonočnem času so fantje radi tucali*, kar pa pri učiteljih ni bilo ravno priljubljeno in so večkrat ostali brez denarja, ker seje stražar zabudal*. Obvezen je bil veronauk, kije par let še bil v šoli. Pozimi so se kepali inje marsikdo ostal brez domače naloge. Tablice ni zbrisala goba*, ampak snežna kepa. Pa je spet pela šiba ali zapor po pouku. Leta 1975 so šolo porušili. Enostavno sojo dvignili v zrak. Nekaj ljudi je jokalo. Filip Franc Steiner, 3.a, OŠ Mozirje Med letošnjimi srečnimi izžrebanci sva bili tudi medve. V petek smo končno dočakali izlet na Dolenjsko. Obiskali smo Jurčičevo domačijo na Muljavi. Tam smo poleg rojstne hiše videli še Krjavljevo kočo. Nato smo se odpeljali v Ljubljano, na Ljubljanski grad, kjer smo se izžrebanci iz vseh krajev doline bolje spoznali in naredili nekaj zanimivih posnetkov. Potem je sledil najbolj zabaven del. Odpeljali smo se v Kolosej in si tam v McDonald'su privoščili kosilo. Imeli smo nekaj prostega časa in lahko smo si posdrobneje ogledali zgradbo in nakupili razne drobnarije, predvsem pa sladkarije za predstavo. V Koloseju so namreč vrteli film Mačke & Psi. Po kinopredstavi smo se navdušeni odpeljali domov in sklenili, da bomo prihodnje leto spet rešavali knjižni kviz. Izlet je bil res nepozaben, zato bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam ga omogočili. Sanja Mančič in Tamara Terbovšek OŠ Blaža Arniča, Luče % RENAULT www.rsl.si DRUŽINA = KUUČ SREČE RENAULT Scéme ^ Cenejši od 200.000 do 500.000 SIT RENAULT Laguna BUSINESS Že od 3.980.000 SIT RENAULT CUo expression 1.2 S klimo po polovični ceni RENAULT fcangoo 4*4 Že za 2.998.000 SIT (popust 250.000 SIT) RENAULT Lhaiia. Cenejša do 100.000 do 150.000 SIT RENAULT Staro za novo - cenejši od 200.000 SIT naprej BREZOBRESTNI LEASING ZA GOSPODARSKA VOZILA I Hiša dobrega nakupa ______ Levec 56 c, 3301 Petrovče tel.: 5452 515 LEVEC Obrat Mozirje, Savinjska c. 24 tel.: 5833 320 ,« ’•Ji'* ffr- V« X/ » w 0% ŠPORTNA DVORANA NAZARJE sobota, 15. decembra, ob 17. uri Privoščite si prijeten večer v družbi stotih nastopajočih pevcev in glasbenikov vseh generacij, ki Vas bodo zagotovo razvedrili! Veselimo se druženja z Vami. Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče I Tel.: 031/65-87-84 {nzerski S(ji Andreja Vsem svojim strankam, prijateljem, znancem in sosedom se zahvaljujemo za zaupanje in Vam v približajočih se preznikih želimo vse najboljše, obilo sreče, zdravja in medsebojnega zadovoljstva. C dad GDABENCEK 'Pii Petti" Mozitje, Na trgu 7 GDABNEMVA HIŠA telimo vom prijeme praznične oni in da bi bil vstop v leto2002 poln lepih in srečnih trenutkov Prt Petri ste redim v dobri družini Jesen prinaša veliko dobrot. Tudi prihranke! j Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Polo Že od 15.650 DEM (1.768.450 SIT*). Prihranki do 244.000 SIT* Izjemno ugodno posojilo, tudi na 72 mesecev! Passat limuzina Že od 32.577 DEM (3.681.207 SIT*). Passat Variant Že od 34.805 DEM (3.932.936 SIT*). Prihranek: 316.400 SIT*. Bora Že od 27.818 DEM (3.143.408 SIT*) z brezplačno elektronsko klimatsko napravo! Prihranek: 312.000 SIT*. * Cene v SIT so informativne in odvisne od valutnih razmerij. Slike vozil so simbolne Število vozil in modelov e omejeno. OPTIKA M ATE J ALIK EB-TE RN IK s. p. ObTrnavil,MOZIRJE tel.:8394953, faks:8394954 pmiMTomm mmoim immrn nudimo k ro®i UGODNECENE ________________ ir» VSE NASE KUPCE CAKA PRIJETNO PRESENEČENJE! Terezija Burja s, Ter 69 3333 Ljubno ob Savinji Tel.:063/834-027, GSM:041/651-196 Vesele praznike in srečno ter uspešno novo leto 2002, želimo vse poslovnim partnerjem in občanom v Zgornji Savinjski dolini! Dragi prijatelj! ti* ■•V’ Moram tl zaupati, da sem zelo vesel, ker mi ob večnem pomanjkanju časa sedaj ni potrebno več skrbeti še za avto. Mojstri pri Ford servisu Krbavac v Rečici ob Paki so namreč tako uslužni in profesionalni, da naredijo dobesedno vse: poleg rednih servisov avto pripravijo na zimo In ga po potrebi ličarsko popravijo, od najmanjših do največjih popravil. Ampak to še ni vse! Včeraj ml je avto odpovedal na cesti, ko se ml je blazno mudilo na sestanek v Celje. Ne boš verjel, prišli so pome, ml dali v uporabo nadomestno vozilo, mojega pa odpeljali na servis. Ko sem se vračal s sestanka, sem se oglasil pri njih in moj avto je bil že popravljen in opran. Vse to sem ti zaupal samo zato, da me prihodnjič ne boš spraševal, kdo skrbi za moj avto, da tako dobro zgleda... i'f.i ‘Zotf pfljaitlf P.S. Nikar ne povej moji ženi: odločil sem se, da kupimo novega Forda. Pa srečno novo leto ti želim! om/m POLZELA ^®Stvo ZA VAŠ 22 Garant d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel: 03/703-71-30, 703-71-31 POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA OD 3. DECEMBRA 2001 DO 26. JANUARJA 2002 Spalnica SABINA v treh barvah (oreh, češnja, bukev) AKCIJSKA PONUDBA - Zakonska spalnica KLAVDIJA v barvah oreh in češnja • 15% gotovinski popust - Zakonska spalnica MAJA v barvi hrasta - 20% popust Nudimo pohištvo za opremo: spalnic, dnevnih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize ter vzmetnice. Ugodnj p|,a||n| pogoJi. kretmi do°i8?ure ZA KUPCE V ČASU AKCIJE BOMO sob od 8. do 1 z. ure IZŽREBALI 50 BOGATIH NAGRAD! Informacije na telefon: 03/70 37 130 03/70 37 131 ANDRAGOŠKI ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE_________ Titov trg 2, 33320 VELENJE Vpisujemo v poklicno šolo VOZNIK ter v prekvalifikacijo v poklic VOZNIK, ki se bo pričela v JANUARJU 2001. Organiziramo usposabljanje za : RAČUNALNIŠTVO WIN-WORD-EXCEL in DELO NA INTERNETU SKLADIŠČNIKE VOZNIKE VILIČARJEV STROJNIKE GRADBENE MEHANIZACIJE VODITELJE VODNIH PLOVIL - ČOLNOV HIGIENSKI MINIMUM Omogočamo obročno plačilo šolnin! VABI VAŠ NAJBLIŽJI PARTNER NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH, Ljudskn univerza Velenje! Vso srečo v letu30031 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si Telefon 03/ 898 54 62 in 898 54 50 SREČANJE POSLOVNIH PARTNERJEV V HOTELU PLESNIK V LOGARSKI DOLINI Prijazni stiski rok, iskreni nasmehi, številna nova znanstva... V znamenje dobre volje in poslovne pozornosti ter kot dobrodošlico prihajajočim božično-novoletnim praznikom je podjetje Plesnik iz Logarske doline prejšnji petek v tamkajšnjem hotelu pripravilo družabno srečanje, ki so ga poleg odličnega vzdušja zaznamovali prijazni stiski rok, iskreni Steyer in Aleš Kristančič, vinska prvaka s Štajerske in Primorske in še bi lahko naštevali. Glasbeni program so prispevali citrar Karli Gradišnik, Vlado Kalember, Manca Urbanc in Grega Antauer. Pilo seje vrhunsko vino, gorele so praznične sveče, plesni koraki pa so bili prešerno sproščeni. Prijatelje in poslovne partnerjeje Martina Plesnik nagovorila v eni najlepših modnih oblek, ki seje idealno skladala z barvo njenih oči. Komplimente je Karli Gradišnik je s citrami pričaral toplino logarske domačije Podjetni kolektiv, ki ga ob lastnici hotela in pod-jetja Martini Plesnik uspešno vodi direktor Franci . ' Plesnik (priimek izdaja njuno sorodstveno pove-. zavo-Francije namreč Martinin nečak),se vsa-p ko leto na izviren način spomni svojih zvestih part-m - nerjev in prijateljev. Pozornost izrazi na prijeten, Ig družaben način, ki vabi k sodelovanju in druženju M tudi v prihodnje, vsi udeleženci letošnjega srečan- 1; ja pa so se strinjali, da predstavlja Logarska doli-I na ne samo naravni ampak tudi turistični biser v Item delu Evrope. nasmehi in številna nova znanstva. In koga vse je bilo mogoče srečati na prisrčnem druženju v hotelu štirih zvezdic? Ugledne podjetnike, umetnike, poslovneže in politike, goste iztujine in domačine. Med njimi so bili tudi Mirko Zamernik, lučki župan in poslanec v državnem zboru, Janko Arah, vrhunski poslovni svetovalec in strasten ljubitelj golfa, Jure Cekuta, likovni umetnik, kije ob tej priložnosti predstavil svoje delo »Martina za večno«, Eva Kurent, astrologinja, ki ni skrivala svoietretie hčerke na poti, Danilo leta dalje v Slovenijo uvažal bavarske avtomobilske lepot- Vlado Kalember je kot vino - z ce. S tem pa letošnjih pravljičnih trenutkov v Logarski dolini leti pridobiva na kvaliteti še ni konec, saj Plesnikovi pripravljajo še tradicionalni božično-novoletni koncert na snegu in gala silvestrovanje »na toplem pod Ojstrico«. Besedilo in foto: Jože Miklavc Številna darila gostov so izkazovala prisrčno zahvalo za povabilo na družabni dogodek leta 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Tudi v zadnji tekmi jesenskega dela poraz Nazartanov S tekmo v Zagonu In pričakovanim porazom proti favorizirani ekipi GIP Betona MTO, so varovanci trenerja Uršnika zaključili jesenski del prvenstva v 1. državni ligi malega nogometa. Samo en remi, osem porazov in zadnje mesto je statistika, na katero bo treba čim prej pozabiti in se kar najbolje pripraviti na nadaljevanje tekmovanja v spomladanskem delu. Neizkušenost in premalo strpnosti do močnejših konkurentov sta glavna razloga neuspeha nazorskega moštva, kar se je izkazalo tudi na zadnji tekmi v Zagorju. Spet je prišla na površje stara rak rana zgornje-savinjske ekipe, ko po dobro odigranem prvem polčasu sledi razpad sistema v obrambnih nalogah in poraz je neizbežen. V mestu ob Savi so, po nerazumljivi napaki naše obrambe, prvi povedli gostitelji, vendar njihovo veselje ni trajalo dolgo, saj je po odlični kombinaciji Ipavca in Adamiča slednji rezultat izenačil. Sledili sta dve veliki priložnosti, ki ju je za domačo vrsto zapravil Grega Židan, na nasprotni strani pa je reprezentančnega vratarja Dermastijo rešila prečka ob pravem »topovskem projektilu« razpoloženega Adamiča. To pa je bilo tudi vse, kar so Nazarčani pokazali vZasavju, saj so v drugem Rezultati 9. kroga: Napoli Intelsat Pernica : Koper Baulibar 3:5 (1:3) Sevnica : Svea Lesna Litija 1:8 (1:4) GIP Beton MTO : Nazarje 7:2 (1:1) Dobovec : Puntar Alpkomerc 5:9 (2:5) Beton Lucija : Mizarstvo Širovnik 13:2 (8:0) - prekinjena tekma 24 sekund pred koncem zaradi pretepa med gledalci. Lestvica po jesenskem delu prvenstva: 1. Puntar Alpkomerc 9 810 43:14 25 2. Svea Lesna Litija 9 62 1 43:17 20 3. GIP Beton MTO 9 522 34:19 17 4. Sevnica 9 432 34:33 15 5. Beton Lucija 8 413 35:28 13 6. Koper Baulibar 9 333 22:24 12 7. Napoli Intelsat Pernica 9 306 32:37 9 8. Mizarstvo Širovnik 8 1 34 20:30 6 9. Dobovec 9 126 24:39 5 10. Nazarje 9 018 13:60 1 delu na igrišču gospodarili le »gradbinci« z Mozirjanom Denisom Dela-mejo na čelu. Le vratarju Slavičku gre zahvala, da ni bil poraz še hujši. Kaj se torej dogaja z igralci kluba malega nogometa Nazarje, predvsem v drugih polčasih? Imajo premalo moči ali pa je krivo pomanjkanje koncentracije? Se slabo dela na treningih ali je vmes še kaj drugega? Vse to bo moralo strokovno vodstvo z glavnim in odgovornim trenerjem ob temeljitem pogovoru z igralci čim prej razrešiti, saj se v nasprotnem primeru obeta za ekipo najbolj črn scenarij - izpad iz prvoligaške konkurence. Časa ni veliko, saj se že 11. januarja prične spomladanski del prvenstva z gostovanjem v Sevnici, prva tekma v nazorski športni dvorani pa bo 18. januarja, ko v goste prihaja ekipa Napoli Intelsat iz Pernice. Franjo Pukart KMN GIP Beton MTO : KMN Nazarje 7:2 (1:1) Športna dvorana v Zagorju, 50 gledalcev. Sodnika: Sulejman Durmič (Koper) in Vaso Lukič (Piran). Delegat : Bogdan Šuput (Lenart). Strelci: 1:0 Kraut(12), 1:1 Adamič (15), 2:1 Brečko (24), 3:1 Židan (25), 4:1 Kurnik (29), 5:1 Presečnik (29), 6:1 Delamea (35), 7:1 Delamea (36), 7:2 Mastnak (37). KMN GIP Beton MTO: Dermastija, Presečnik, Kraut, Kurnik, Lazič, Adrin-jek, Brečko, Vidmar, Delamea, Židan, Kamenšek, Martinčič. KMN Nazarje: Breznikar, Kos,Skledar, Mastnak, Rednjak,Šmon, Adamič, P. Hren, Mikek, Ipavec, F. Hren, Slaviček. Trener: Dušan Uršnik. Igralec tekme: Denis Delamea (KMN GIP Beton MTO). PODROČNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V MALEM NOGOMETU Mladi Lučani ponovno na državnem prvenstvu Mladi nogometaši Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč so spet pripravili veliko presenečenje. Že drugič v zadnjih štirih letih so se uvrstili na državno prvenstvo osnovnih šol. Že na medobčinskem tekmovanju v Nazarjah so ugnali vso konkurenco. Darilo za Miklavža je bilo drugo mesto na področnem prvenstvu, ki seje odvijalo na Osnovni šoli Šaiek. Mladi nogometaši iz Luč z mentorjem Rajkom Rudnikom (foto: Gusti Robnik) Težka naloga je čakala Lučane že na prvi tekmi, ko so se pomerili zzmagov-alci medobčinskega prvenstva Šaleške doline,Osnovno šoloŠalek.Srečanjeje bilo zanimivo in dinamično, bolj zbrani so bili Lučani, zmagali so z odločilnim zadetkom Uroša Gregorca v zadnji minuti. V drugi tekmi, z ekipo Osnovne šole Livada, jim je »škripalo« v napadu, v obrambi pa so z dvema velikima napakama dovolili Velenjčanom, da so zmagali. Zadnjo tekmo na turnirju, proti starim znancem iz Mozirja so Lučani odlično začeli, po visokem vodstvu s 3:0 so popustili, Mozirjani so znižali, zmaga je na koncu ie pripadla Lučanom, ki so se tako uvrstili na četrtfinalni turnir prven-slva Slovenije. Športni pedagog in trener ekipe Luč, Rajko Rudnik je po tekmovanju povedal: «Fantom iskreno čestitam za os- vojeno drugo mesto in uvrstitev na državno prvenstvo, ki so si jo z borbeno in zrelo igro nedvomno zaslužili. Pokazali so, da znajo igrati nogomet in da uvrstitev v nadaljnje tekmovanje ni le slučajna. Nekoliko me le boli poraz proti Livadi, fantje na tej tekmi niso pokazali vsega kar znajo in so odigrali pod svojimi zmožnostmi. Še enkrat čestitke in upam, da bomo do državnega prven-slva odpravili nekaj napak in se uvrstili na čim višje mesto«. Šezanimivost Najboljši strelec turnirja je bil s petimi zadetki Vilko Ošep izOŠ Luče. Vilko prihaja z najvišje ležeče kmetije v Sloveniji. Drugi fantje, zaslužni za izjemen uspeh so še: kapetan ekipe Uroš Gregorc, Tomi Preskar, Boštjan Poljanšek, Rok Kumer, Jaka Breznik, Miha Mlačnik, Klemen Pečovnik, Dani Robnik, Niko Bezovnikin Sergej Obojnik. Gusti Robnik MEDOBČINSKO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU - st. dečki OŠ GORNJI GRAD : OŠ NAZARJE 3:1 OŠ MOZIRJE : OŠ REČICA 3:2 OŠ LUČE : OŠ GORNJI GRAD 3:0 OŠ LJUBNO : OŠ REČICA 2:3 OŠ LUČE : OŠ NAZARJE 9:3 OŠ MOZIRJE : OŠUUBNO 6:3 FINALE: OŠ LUČE : OŠ MOZIRJE Lestvica: 1. Luče 2. - Mozirje 3. -4. Gornji grad, Rečica 5.-6. Ljubno, Nazarje 8:0 Najboljši strelec prvenstva je bil Boštjan Poljanšek iz OŠ Luče, kije dosegel osem zadetkov. PODROČNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V MALEM NOGOMETU Rezultati: OŠŠALEK : OŠ LUČE 4:5 OŠ LIVADA : OŠ MOZIRJE OŠŠALEK : OŠ MOZIRJE OŠ LIVADA : OŠ LUČE 1:3 4:0 2:1 OŠ LUČE : OŠ MOZIRJE 3:2 OŠŠALEK: OŠ LIVADA 1:3 Končni vrstni red: 1. OŠ LIVADA 3 20 1 6:5 6 2. OŠ LUČE 3 201 9:8 6 3. OŠŠALEK 3 102 9:8 3 4. OŠ MOZIRJE 3 102 5:8 3 KOŠARKA Za sredino lestvice se bo potrebno še znojiti Končan je prvi del prvenstva v 3. SKL za košarkarje. Nazarčani so tokrat igrali v Ljubljani in izgubili proti moštvu Megaron Profil. Izjemna predstava Iztoka Zakrajška. Niz gostovanj se nadaljuje jutri v Velenju. Domačini so prvi polčas dobili prepričljivo, na začetku tretje četrtine so sejim Nazarčani približali na vsega točko, 71 :72 je bilo, v finišu je domača ekipa delovala bolj zbrano in uigrano in zmaga je ostala doma. Ekipo Nazorja je tokrat vodil Peter Goitnik, kije redkeje menjal, večje vztrajal pri preizkušeni peterki, v končni fazi tudi to ni prineslo zmage. Kljub dejstvu, daje košarka izrazito kolektivni šport in gre zmaga ali poraz pač na račun celotne ekipe, po pregledu statistike to pot ne moremo mimo navdušujočega učinka Iztoka Zakrajška. Njegov odstotek meta je bil kar 87%, kar je pri tako velikem številu točk (34) res redkost. »Dvojni dvojček« je za Nazarčane prispeval Jože Goitnik (23 točk, 11 skokov). Gusti Robnik Nazarčani bi se lažje kosali z nasprotnikom, če bi imeli vsaj enega višjega igralca (foto: Dejan Drofenik) 3. SKL VZHOD II, 7. krog MEGARON PROFIL: NAZARJE 92:81 (24:18,26:14,17:29,25:20) Megaron Profil: Okoren 14 (1:0), Nzobandra 21 (6:3), Kovačič, Kališnik, Dolenc 26 (2:1 ), Bolcar, Hozjan, Podobnik, Plausteiner (2:0), Benčina, Babuder 8 (5:2), Staniša 23 (4:4), trener Justin Nazarje: Weiss 4, Planinšek 3, Zakrajšek 1.34 (prosti meti 9:9, za dve 9:8, za tri 5:3,3 skoki, 1 asist., 1 izgubljena žoga), Veršnik 3, Zadravec 2, Klemenak 1 (2:1), Kramer 11 (6:3), Goitnik J. 23 (2:2), 11 skokov, Šemenc, Grebenšek, Dedič, Zakrajšek M., tekmo vodil Goitnik P. Sodnika: Košir U„ Justin A., delegat: Lotrič P. Ostali rezultati 7. kroga: LASTOVKA : ERA VELENJE 88:100 PIVOVARNA HALER : GROSUPLJE 80:89 PIVOVARNA LIPNIK : PIVOVARNA LAŠKO MLADI 84:66 Lestvica: 1. Grosuplje 7 70 654:497 14 (-157) 2. Pivovarna Haler (Podčetrtek) 7 52 649:556 12 (+93) 3. Pivovarna Laško mladi 7 43 545:592 11 (47) 4. Pivovarna Lipnik (Šmarje) 7 34 568:626 10 (-58) 5. Era Velenje 6 33 524:479 9 (+45) 6. Nazarje 7 25 559:627 9 (-68) 7. Megaron Profil (Ljubljana) 6 24 497:527 8 (-30) 8. Lastovka (Domžale) 7 1 6 582:674 8 (-92) Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske dolii vošči blagoslovljene božične praznike in obilo uspehov v letu 2002. Obenem pa se zahvaljuje za sodelovanje v preteklem letu. KINO MOZIRJE Sobota, 15.IS. ob SO.OO in nedelja, I6.IS. ob 17.00: HITRI IN DRZNI-akcijski triler Režija: Rob Cohen Vloge: Vhod Lindberg, Michelle Rodriguez KINO NAZARJE Sobota, 15.IS. ob SO.OO in nedelja, I6.IS. ob 17.00: AMERIŠKA PITA II. Režija: J. B. Rogers Vloge: Jason Biggs, Shonnos Elizabeth, Alyson Hanningan, Chris Klien KINO LJUBNO Kinopredstava odpade IN DRZNI Dominio foretto (Vin Diesel) vozi po ulicah Los Angelesa, kot da so njegovo kraljestvo. Njegova ekipa je prepričana, da v resnici tudi so. Vse dneve sestavlja in popravlja , izjemno zmogljive dirkalnike, pri katerih ni pomemben model, am-pak dodaten računalniško voden pogon, ki jim omogoča neverjetno hitrost. Ponoči tekmuje z vsakim, ki si ga upa izzvati. Dirke so ulična predstava, plemenski zbor, adrenalinsko bojišče, kjer vlada nenadzorovana hitrost. m 9|K| S AMERIŠKA PITA 2 Se še spomnite nerodnosti ljubezni, seksa in prijateljstva iz prvega dela? No, v drugem delu se je zbrala ista igralska zasedba in od njihovega razvpitega maturantskega plesa je minilo celo leto. Poglejmo kaj počnejo naši junaki: Jim (Jason Biggs) zgroženo ugotavlja, da še nisi frajer, če si izgubil nedolžnost, Oz (Chris Klien) je nesrečen, ker je njegova izvoljenka Heather (Mena Suvari) v tujini, Kevin (Thomas lan Nicholas) razmišlja, kaj storiti s svojo bivšo in intelektualni Finch (Eddie Kaye Thomas) doživlja mokre sanje zaradi nepozabne avanture s prijateljevo mamo na biljardni mizi. „ Najprej bi rada pohvalila vašo novo rubriko. Verjamem vašim besedam, čeprav prijateljice pravijo, da je to bedarija. Zanima me moja ljubezenska pot. Zaljubljena sem v fanta s katerim nikar ne prideva skupaj. Drugi me vabijo ven, jaz pa čakam, da me bo povabil princ na belem konju, zato marsikoga zavračam. Se bodo moje sanje uresničile? Bom končala šolanje? Ali bom v življenju srečna? Ali pa bom vedno samo cunja? Povejte mi kaj pozitivnega. Strelka Draga strelka, končno je napočil čas in trenutek samo zate. Ljubezen je zate nekaj, kar se preprosto zgodi, vendar pa se tebi zgodi kvečjemu zaljubljenost, ki po nekem času, ko se zaljubljenec spusti na realna tla, zamre. Ljubezen pa zahteva od partnerja veliko več. V prvi vrsti mora posameznik ljubiti samega sebe, kar pomeni, da mora skrbeti za svoj notranji mir na način, ki partnerja ne ogroža, pač pa ga navdušuje. Dokler si le zaljubljena, pa še vfanta, ki otvojih nagnjenih ničesar ne ve, o neki obojestranski ljubezni ni mogoče govoriti, medtem ko ima tvoja ljubezen do sebe, povsem prosto pot. Priznaj si tudi, da te iz notranjosti mučijo številne težave, ki se jim izmikaš s sanjarijami o idealni ljubezni. Obstaja verjetnost, da boš nekega dne nadaljevala svojo ljubezen do sebe v dvoje, s partnerjem, ki bo v prvi vrsti skrbel za svojo notranjo stabilnost. A to ne bo tvoj sedanji princ. V šoli ne boš imela večjih težav, ampak za božjo voljo ne trudi se zaradi tega dohiteti tiste za katere meniš, da jih cenijo zaradi njihovih zunanjih uspehov. Resničnih vrednot ne moreš ne videti, ne slišati, kajti obstajajo izključno v tebi in sicer v obliki novih spoznanj o sebi. Bolj boš verjela v to in na tem delala, manj ti bo pomembno, kako te vidijo in doživljajo drugi. Če želiš, se razpiši ponovno in ne pozabi pripisati rojstnega dne. Vse najboljše. Milena Eliza se božič in novo leto, zato obdarite svoje naj dražje! Ob tej priložnosti Vam nudimo • Na trgu 22, tel.: 03/58-32- predpraznični popust ^ in ugodne plačilne pogoje za vse zlate izdelke. Dobrodošli v Zlatarstvu Kožici Na trgu 36, Mozirje Vam vošči prijetne božične praznike in želi" veliko zdravja in sreče v novem letu 2002. NUDIMO VAM DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI, IGRAČE, ŠOLSKE POTREBŠČINE, GALANTERIJO... Obiščite nas in se pustite presenetiti! Vaš' SKRB ZA NAJBOLJŠEGA ČLOVEKOVEGA PRIJATELJA Ko psi zalajajo Biti lastnik psa je postala v zadnjih letih moda, če ne že kar vprašanje prestiža. Če je nekdaj veljajo, da so psi nepogrešljivi "družinski člani" kmetij, potem se je to razmerje korenito porušilo v korist "meščanov" v strnjenih naseljih, kjer je medsebojna občutljivost ljudi še izrazitejša. "Vrtičkarstvo na svojem" je zakon, ki ga večinoma izvajajo prav lastniki psov, ki zaradi omejenega življenjskega prostora svoje ljubljenčke bolj ali manj kontrolirano sprehajajo in vodijo na velike in male potrebe po tujih zemljiščih. Tu se šala in dobri sosedski odnosi ponavadi končajo. Pravzaprav so nas na pasjo nadlego že nekaj časa opozarjali bralci, prizadeti tako ali drugače. Povsem bežen pogled na to dogajanju v Zgornji Savinjski dolini da povsem jasno sliko. Psov je kot listja in trave. Načeloma ni s tem pojavom nič narobe, vendar samo dotlej, dokler lastniki skrbijo za svoje štirinožce tako, kot velevajo predpisi in postave. Izjemam se pravzaprav opraviču-jemo, ker so obravnavani v množici onih, ki mislijo, da lahko žival, ki je mimogrede lahko tudi popadljiva, počne kar hoče in kjer hoče. Razumljivo je, da so psi življenjsko odvisni od gibanja -zato je vredno premisliti, ali imeti domačega prijatelja v utesnjenem naselju. Po sprejetem redu, ki naj bi veljal na celotnem ozemlju države Slovenije, morajo lastniki pasje iztrebke počistiti. V ta namen proda- Presenetila me je Kresnička, ki ti da misliti, kaj je lepo in kaj grdo, in to ravno v Savinjskih novicah, v kat-erih je anketa o ženski enakopravnosti. Kakšna življenjska izkušnja, kakšna zamera, kakšno ra-zočaranjeje vodilo g, Edija Mavriča, da lahko deli takšna bitja kot so ženske. Na lepe in grde. jajo vrečke in od tu naprej je zadeva stvar osebne kulture lastnika. Da o povodcih kot delu opreme ne zapravljamo besed. Ne nazadnje gre za varstvo zdravja in čistoče. Komaj verjetno, da je komu prav, da se v parku, ki naj bi bil namenjen ljudem, najprej iztrebijo psi in potem po teh površinah mamice vodijo zvedave malčke. Največkrat med "vaškimi" psi, ki imajo blagoslov biti in početi kar koli. Tudi ogrožati pešce in kolesarje na cestah, ki so grajene in vzdrževane izjavnih financ. Ta ali ona oblast pa nič. Vse se začne in konča pri "mrtvih" odlokih in mizernih sankcijah, kijih nihče ne izvaja, Psi torej lajajo, karavana pa gre mirno dalje. Do prve resne bolezni ali nesreče. Domnevamo, da je posoda, v kateri si bodo pristojni umili roke, že pripravljena, tako kot po preventivnem božanju psov, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Savinjčan Mojstri peresa, mojstri čopiča, cenijo in spoštujejo lepoto, lepoto značaja, lepoto razuma, ti ki sta največ vredni, a nihče ne omenja grdih žensk. Gospod Edi Mavrič -Savinjčan, grdih ni, to vem, ker jih nisem še nikoli in nikjer srečal. Sašo Štiglic Attemsov trg 8, Gornji Grad NE VEŠ KAM? PRIDI K NAM! Bi rad končal izobraževanje? Si poiskal primerno zaposlitev? Ali pa se rad naučil spretnosti, ki ti bodo koristile v življenju. Če si star od 15 do 25 let in nimaš statusa dijaka ali študenta ter nisi nikjer zaposlen, potem se oglasi pri nas v Celju na Kidričevi tri, kjer si na potezi ti. Spoznaj program SKALA-PUM (projektno učenje za mlade), ki je priložnost za druženje, delo, izobraževanje in zabavo. Zate smo dosegljivi na tel. št. 5414-833 in na e-pošti skala-pum@salve.si. Grde ženske Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJI Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO Stopimo iz teme Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Nazaije je kot vsako leto v oktobru pripravil akcijo z naslovom Stopimo iz teme. V akciji so občanom delili kresničke. Iddi učenci tretjih razredov nazorske ter šmarske podružnične šole so v akciji sodelovali po svojih močeh. Ob zaključku akcije v decembru je nazorski župan Ivan Pumat pripravil sprejem za najboljše učence, ki so sodelovali v akciji, za konec pa svojedelopredstavilitudižupanu. Ob zaključku akcije stopimo iz teme je nazarski župan Ivan Purnat pripravil sprejem za najboljše učence, ki so sodelovali v akciji (foto: Marija Sukalo) Nazorski tretješolci so pripravili pano, na katerem so najboljši Žiga Podlesnik, Luka Melanšek in Kristina Martinovič predstavili vse aktivnosti v času akcije. Pisali so razglednice sorodnikom in sovrstnikom iz drugih šol, razobešali plakate po stanovanjskih blokih, razdeljevali kresničke... Medtem ko so v podružnični šoli Šmartno tretješolci izdelali koledarza leto 2002z motivi in nasveti »kako varno hoditi, da pridemo do naslednjega leta«. Pri predstavitvi tega projekta so sodelovali najboljši tretješolci Mojca Prašnikar/Tina Šporin in Kristjan Žehelj. Poleg župana, kije otrokom česlital za uspeh, je spregovoril tudi policist Slavko Šmigoc. Otrokom je predstavil delo policistov, ki neprestanoskrbijoza varnost pešcev. Otroci so se z njim zapletli v krajši pogovor. Marija Šukalo POLICIJA SVETUJE V cilju preprečevanja ogrožanja prometa bodo policisti Policijske postaje Mozirje in policisti prometne policijske postaje Celje v prihajajočih dneh tudi poostreno nadzirali promet na celotnem območju Zgornje Savinjske doline. VPLIVI ALKOHOLA NA ČLOVEKA (VOZNIKA) Akohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja, tako ste prepričani, da vozite bolje kot dejansko, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasne reakcije, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd. V prometu to konkretno pomeni izzivanje nevarnosti: prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje, ne vklopljeni smerni kazalci, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč itd. Po zaužitju alkoholne pijače se alkohol porazdeliter razgradi vvseh telesnih tekočinah, manjši del pa se ga izloči skozi urin, znoj in izdihan zrak. KJE SO MEJE PITJA? Koliko gramov alkohola bo v naši krvi, je odvisno od telesne teže, spola, telesnih sposobnosti, navajenosti na alkohol, vrste alkoholne pijače; od tega, kaj smo jedli pred ali med pitjem, kako smo pili ("eksanje" nima enakih posledic kot počasno pitje itd.). Podlaga za izračun sta telesna teža in spol. Primer 1 80 kg težak moški popije liter piva, v katerem je 40 gramov čistega alkohola. Približno 70 odsfotkovtel-esne teže so tekočine, na katere se porazdeli zaužiti alkohol. Torej se razdeli na 56 kg telesne teže. Če 40 gramov zaužitega alkohola delimo s težo telesnih tekočin, dobimo stopnjo koncentracije alkohola v krvi, ki znaša 0,71 gramov na kilogram krvi. Primer 2 60 kilogramov težka ženska prav tako popije liter piva. Pri ženski pa tekočine predstavljajo le 60 odstotkov telesne teže, torej 36 kilogramov. Če 40 gramov alkohola delimo s težo, znaša ocena koncentracije alkohola v krvi 1,1 grama na kilogram krvi. OD PITJA K PIJANOSTI Hitrost prehajanja alkohola v krije odvisna predvsem od vrste pijače in hrane, ki smo jo ob tem pojedli. V povprečju potrebuje telo dobre pol ure, da pride v kri približno dve tretjini zaužitega alkohola, ostanek pa v nadaljnih 60 do 70 minutah. KOLIKO ČASA JE ALKOHOL V KRVI ? V povprečju se 0,15 grama alkohola na kilogram krvi razgrajuje eno uro. Če ste imeli opolnoči 2 grama alkohola na kilogram krvi, boste zjutraj ob 7.00 uri na poti v službo imeli še vedno 1 gram alkohola na kilogram krvi, v dopoldanskem času pa še vedno nad 0,5 grama in boste še vedno "nevarnost" v prometu. ALKOTEST Navzočnost alkohola v izdihanem zraku pokažejo alkotesti, na katerih je na posebni skali možno odčitati stopnjo alkohola v krvi. Kazni za vožnjo pod vplivom alkohola so po Zakonu o varnosti cestnega prometa, kije začel veljati 1. maja 1998, so precej visoke, sodnik pa lahko izreče tudi prenehanje veljavnosti voziškega dovoljenja. Zakon določa, da morajo imeti 0,0 grama alkohola na kilogram krvi poleg poklicnih voznikov še; - vozniki vozil, s katerimi opravljajo javni prevoz oseb in stvari ali prevoz oseb za lastne potrebe; - kandidati za voznike pri praktičnem usposabljanju; -vozniki začetniki. Do 0,50 g alkohola na kilogram krvi smejo imeti ostali vozniki, pod pogojem, da tudi.pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov nezanesljivega ravnanja. Več kot 1,10 g alkohola na kilogram krvi pri povzročiteljih prometnih nesreč pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, Več kot 1,50 g alkohola na kilo- gram krvi pa prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na število do tedaj doseženih kazenskih točk. V vseh primerih, koje ugotovljena prekoračena stopnja alkohola pri vozniku in obstaja nevarnost, da bo ta voznik nadaljeval z vožnjo (ali jo ježe nadaljeval) policist takemu kršitelju odvzame prostost in odredi pridržanje do istreznitve v prostorih policijske postaje. Benjamin Kanjir Alkohol ubija! Natakar, taksi prosim! V vsaki tretji hujši prometni nesreči v Sloveniji so udeležene osebe, ki imajo v krvi več alkohola, kot ga dopušča zakon, policisti pa vsako leto ustavijo do 40.000 voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola. To povprečje se poveča še posebej v zadnjem mesecu leta, to je v decembru, ko je tudi večje število praznikov in zaključnih zabav. Da bi se kot vozniki tem neprijetnostim izognili, policija svetuje vsem, da po uživanju alkohola ne sedajo za volan, temveč si priskrbijo voznika, ki ni užival alkohola ali taksi vozilo. ČRNA KRONIKA • IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM Hujša prometna nesreča seje zgodila vtorek, 4. decembra, ob 20.15 uri na regionalni cesti izven naselja Juvanje. Z Ljubnega proti Mozirju sta se z osebnim avtomobilom pripeljala 41-letni Velenjčan (S.Š.) in 35-letni domačin (T.P.). V levem nepreglednem ovinku je voznik izgubil oblast nad vozilom, kije zaradi tega trčilo v obcestni smernik in kovinsko odbojno ograjo, zatem v prometni znak in kozolec z reklamami, nato pa seje prevrnilo in obstalo na streho. Pri trčenju sta se oba udeleženca hudo telesno poškodovala, policisti pa še ugotavljajo, kdo izmed njiju je vozil v času nesreče, • TRIJE MRTVI NA AVTOCESTI Prometna nesreča s tragičnimi posledicami seje zgodila v sredo, 5. decembra, nekaj minut po 23. uri na avtocesti Žalec -Celje na Lopati. Med vožnjo po avtocesti iz Žalca proti Celju je 28-letni voznik osebnega avtomobila BMW z veliko hitrostjo trčil v osebno vozilo, ki gaje pred njim vozil voznik iz Šentjurja. V silovitem trčenju sta poleg voznika umrla tudi oba potnika v vozilu Šentjurčana. Voznik BMW, kije vozil pod vplivom alkohola, pri nesreči ni utrpel telesnih poškodb. • V ZAHVALO POPISAL STENE Ljubno; 7. decembra popoldan so bili policisti obveščeni, da je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Ljubnem, Na pečeh. Policist, ki je opravil ogled kraja kaznivega dejanja je ugotovil, da je neznanec vlomil skozi garažna vrata, vstopil v notranjost, se najedel in napil, popisal stene in odtujil radiokasetnik. Povzročil je za okoli 20.000 tolarjev materialne škode. Z naknadnim zbiranjem obvestil so policisti dejanja osumili mladoletnika z Ljubnega, kije »njihov« stari znanec. • UDARIL GA JE NEZNANEC Mozirje: 8. decembra v večernih urah je bil dežurni policist s strani občana D.P. obveščen, da ga je pred tem v gostinskem lokalu Oaza po obrazu udaril neznanec. Oškodovanec je poznal le ime kršitelja, ki ga policija še išče. • NAŠLI MRTVEGA Mozirje: 10. decembra ob 3.40 uri je bil dežurni policist obveščen, daje bil v Lepi Njivi pred eno izmed stanovanjskih hiš v osebnem avtomobilu najden mrtev moški. Policisti so na kraju ugotovili, da gre za 49-letnega M.J. iz Lepe Njive. Z naknadnim zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je pokojni v večernem času popival pri prijatelju v Lepi Njivi, nato pa očitno zaspal v osebnem avtomobilu. Policisti sumljivih okoliščin niso ugotovili, obstaja pa sum, daje prišlo do podhladitve. Solze se dajo skriti, a prazen prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. Petnajstega decembra mineva eno leto, odkar ni več med nami našega dragega Milana VOVKA v naših srcih pa živi še vedno, njegova ljubezen in prijateljstvo nas vodita naprej skozi življenje. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Žena Ana Te bolezen je objela, še zadnjo moč vzela. Med nami več Te ni, a v srcih naših ostal boš vse dni. Molitev, trdo delo in poštenje Tvoje je bilo življenje. Za zgled in ljubezen milo Ti dal Bog večno bo plačilo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in pradedka Jožeta DEŠMANA iz Raduhe 10 23.3.1924-4.12.2001 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako lepem številu, darovali za svete maše, sveče in cvetje, hvala g. župniku Gračnerju, pevcem, ga. Robnik za lepe poslovilne besede ter osebju zdravstvenega doma iz Luč. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi i ^fVLFAhit d.o.o. RAČUNALNIKI Salon v IZOLESu Nazarje - Tel.839-52-70 ODPRTO: ponedeljek-petek od 14.00 do 16.00 U] Duron 800,RAM 128MB, 20GB, CDR54\Savage4 32MB-Cena:109.000 Athlonl200,RAM 128MB,40GB,CDR54x,GeForce64MB-Cena 159.000 ' MONITOR Liteon 17" SAMO 48.000 SIT Kartuše JetTEC za EPSON in CANON do 40% CENEJE ! GSM(041)394-620,326-862 od 08.00 do 18.00" SERVIS kPRODAJA Za vse kar ie v zvezi z računalniki. POKLTČTTF, ALFAbit ! Imeli smo te. Bila si upanje in navdih. Naša sreča in ljubezen. Sedaj so ostale samo solze in praznina. ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, tašče in sestre Jožice TIRŠEK roj. Veninšek z Rečice ob Savinji 79 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, darovali za svete maše, ustno ali pisno izrekli sožalje, podarili sveče in cvetje. Zahvaljujemo se gospodu msrg. Jožem Vratanarju in gospodu Ferdinandu Luknarju za cerkveni obred, gospodu Grudniku za poslovilni govor, pogrebcema, praporščakom, pevcem iz Mozirja in za odigrano Tišino. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi našega dragega ata Jožeta ŠTRUCLA p.d. Francetovega Pepija 9.4.1922 - 4.12.2001 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in našim sodelavcem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče ter sv. maše. Zahvala tudi dr. Sirku in sestri Marti, patru g. Evgenu, ga. Marinki za poslovilne besede, pevcem, gasilcem in praporščakom, g. Mirku za zadnjo luč in g. Damjanu za odigrano Tišino. Vsem, ki ste ga imeli radi in ga cenili, še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 Ur ^. ^7Z Dobrodošla, ljuba tašča! Kakšna smola, da se nam je ravno pred eno uro pokvaril zvonec! Vzdrževalca se grejeta ob radiatorju in starejši pravi: "Dokler bo zunaj tako mrzlo, se ne premaknem od grelca!" "Najprej pa moram pojesti kakšen sendvič. Na prazen želodec že ne bom delal!" še pove. "Brez prve kave si ne upam vstati, saj me lahko nizek pritisk zruši na tla! Torej, dokler ne bodo izpolnjeni vsi pogoji, ne bova pričela z delom..." "Ampak, mojster," ugovarja pripravnik, "saj to počneva vsako jutro!" "No, vidiš!" se 'šlosar' razveseli ugotovitve. "Plan dela imava izdelan in celo drživa se ga!" Linda se čudi Branetovim vezeninam: "Kako ti uspe najti čas, da narediš tako lepe gobeline?" "Za to je potrebna velika mera potrpežljivosti, miru in zbranosti," pojasni Brane. "Imeti moraš mirno roko in ostro oko. Za veliko mero časa pa pomaga, če si vratar." s/reco "Kdo je pojedel kekse iz omare?" kot običajno vpraša mama Lojzka in gleda, kako bo na te besede reagiral Jure. Jure pokaže na mlajšega brata: "Drejček jih je..." "Drejček še ne doseže tako visoko," ugo-varjamama. "Ja, pa jih je on!" vztraja Jure pri svojem. "Izkoristil me je, ko sem ravno vadil 'raubersko'!" Janezek na mamino začudenje prosi za sledečo uslugo: "Mama, mi prebereš tole zgodbico za lahko noč?" In ji pomoli knjigo pod nos. "Ampak," se začudi mama, "knjiga ima vendar preko 50 strani...!" "Saj zato pa pohiti! Jutri moram napisati še obnovo domačega branja!" D Čeprav v modernih časih večerjamo pred televizijo, pogovor v družini ne zamre, saj se kregamo glede tega, kateri program bi gledali. "Si prevrtal steno?" vpraša mojster vajenca. "Ne, nimam pravega svedra," ta potarna. "Bi pa poskusil z malo manjšim!" Fant pogleda orodje in reče: "S temle svedrčkom bi lahko samo dobro prestrašil omet!" Servis smuči in sani obvešča, da bo obratoval samo za tiste, ki so počakali na prvi sneg in se niso smučali in sankali že prej. Zaradi trenja ožganih sani ne popravljamo! Delo, ki bi moralo biti opravljeno pred dvema tednoma in ste se ga lotili danes, ne more počakati na jutri, ker boste jutri imeli preveč dela s pojasnjevanjem, zakaj danes niste nič naredili. "Kam pa greš, Bučko?" vpraša mlajša sestrica bratca, ki tlači svoje obleke v nahrbtnik. "Selim se k stari mami," pove Bučko. "Zakaj?" "Mama je šla na roditeljski sestanek. Ne bi bil rad doma, ko se vrne!" Prosim, da mi objavite, da sem prenehal z dejavnostjo v vašem časopisu. ^3 Cvetke in koprive NOVOLETNE ŽELJE »Župan, tu so zapisani naši cilji in želje v letu 2002,« je pomenljivo dejal prvi mož kokarske krajevne skupnosti Anton Blatnik nazorskemu županu Ivanu Purnatu, preden mu je stisnil roko. »S sabo imam šest metrov dolg seznam potreb naših krajanov in se nadejam, da bo našel svoje mesto v proračunu za prihodnje leto. Čisto mimogrede - predlagam, da občinski praznik drugo leto praznujemo na Lazah, seveda pa moramo še pred tem zaključiti gradnjo športnega parka. Naredimo fešto, potem bodo pa itak nove volitve!« Župan ni rekel nič, le nasmehnil seje. (VOLITVE 2002 PRESS) OBČINA GORNJI GRAD TOKRAT ŽE TRETJIČ VABI OBČANE IN VSE LJUDI DOBRE VOLJE NA SILVESTROVANJE NA GORNJEGRAJSKEM TRGU Z ANSAMBLOM AKORD PROGRAM: - DNE, 31.12. 2001 OD 20.00 DO 21.00 ure OTROŠKI PROGRAM ZA ŠOLSKE IN PREDŠOLSKE OTROKE - PROGRAM BO POVEZOVAL g. Darko ŽVIŽEJ - Z NAMI BO PRAZNOVAL TUDI ŠTAMPRLOV PEPI IN OSTALI GOSTJE - PRIHOD DEDKA MRAZA Z DARILI ZA NAJMLAJŠE - TUDI LETOS BOMO V DRUŽBI ANSAMBLA AKORD PRIČAKALI NOVO LETO - POLNOČNA ZDRAVICA ŽUPANA, g. Tonija RIFLJA ZA JED A ČO IN Pl JA ČO POSKRBLJENO! VLJUDNO VABLJENI! >.f«g PTICA SELIVKA TEMNE BARVE IN OSTREGA KLJUNA TANJŠA VRV (redko) PRISTAŠ IREDENTIZMA LILI NOVY SINJSKA VITEŠKA IGRA ČUD, ZNAČAJ MESTO NA VZHODU PARAGVAJA SLOVENSKI METEOROLOG (ANDREJ) NAJVEČJI JADRANSKI OTOK TEŽKO KLADIVO NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ MADŽARSKO MOŠKO IME SAVINJSKE NOVICE ŽOLCA, HLADETINA TROPSKO DREVO, IZ SEMEN PRIDELUJEJO BREZALKOHOL-NE PIJAČE BELG. MESTO V ZAHODNI FLANDRIJI JAPONSKA NABIRALKA BISEROV BIBLIJSKI VELIKANI IT. MESTO OB SEV. JADRANU SLOVENSKI PESNIK (ANTON, 1856-1912) ZOBATI KIT, ENOROŽEC SKESAN ČLOVEK MAJHNA REČ AMERIŠKI REŽISER POLJSKEGA RODU (ROMAN) NAJVEČJA KOPENSKA ŽIVAL PROSTOR ZA VSTOP KRAJ PRI CERKNICI AZIJSKA DRŽAVA KRAJ PRI RADOVLJICI Z LETALSKIM CENTROM LANTAN LETNI ČAS IME ANGLEŠKE PEVKE BUSH KLEMEN TIČAR KDOR POGOSTO IZOSTAJA OD POUKA PRISTAŠI ELE-ATSKE ŠOLE TURŠKI SULTAN, KIJEV LETIH 1512-1520 OSVOJIL MEZOPOTAMIJO, SIRIJO, PALESTINO IN EGIPT REKA V DALMACIJI INDIJANSKA BOJNA TROFEJA BIVŠA JUGOSLOVANSKA ARMADA SKLADATELJ VRABEC CIRKUŠKO PRIZORIŠČE OBMORSKO MESTO V ČRNI GORI GORA KI ŠTRLI IZ LEDENEGA POKROVA PRVOTNI PREB N. ZELANDUE SLOVENSKA PESNICA (MAJDA) ENOCELIČNA PRAŽIVAL HERCEGOVEC RAČUNALNIŠKI POMNILNIK PRAVO (latinsko) INDIJSKI BOG OGNJA MESTO NA JUGU PERUJA ELIZABETH TAYLOR BRACO KOREN KRAJ V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI PRAVILO, ZGLED ŠPORNIK, KI SE UKVARJA Z DESKANJEM, SURFER / N IME in PRIIMEK: L NASLOV (ulica, kraj): / [fijSusv jiüiiMiüiiiB m/mm abonent, Simenon, tla, avt, grajska (večerja), vrečarica, anatema, dativ, rezača, Sim, JA, dromedar, oval, Aat, razbitina, LZ, UJ, bivak, sanacija, ime, Poli, Anand, EM, Adakale, gvano, Ankara, Aretin, vest, izparine, oža, sindikat. 'm a sa a inriTHHT ACARI: Mesto na jugu Peruja ATAR: Indijski bog ognja ENAKITI: Biblijski velikani v južnem Kanaanu KORNBERG: Ameriški biokemik (Arthur) NARVAL: Zobati kit, enorožec NUNATAK: Gora, ki štrli iz ledenega pokrova OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 28. številke SN smo izžrebali štiri dobitnike nagrad: 1. nagrada - kosilo za dve osebi v Gostišču Grad Vrbovec v Nazarjah prejme Karlina Mermal, Podsmrečje 9, Gornji Grad; 2. nagrado - kosilo za dve osebi prav tako v Gostišču Grad Vrbovec prejme Kristijan Knez, Solčava 37; 3. nagrada - grajska sladica v Gostišču Grad Vrbovec prejme Urška Štiglic, Praprotnikova 7, Mozirje; 4. nagrada - grajsko sladico prejme Tanja Klemenšek, Robanov kot 8, Solčava; 5. nagrada -grajsko sladico prejme Tone Rosenstein, Brezje 9a, Mozirje. Dobitniki prejmejo obvestila o nagradah po pošti. Čestitamo! Rešeno križanko iz 30 št. SN izrežite iz časopisa (ali jo skopirajte) in jo najkasneje do četrtka, 27. decembra pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA 30. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali pet lepih nagrad, ki jih prispeva Šport center Prodnik iz Juvanja - celodnevne karte za fitnes in savno za eno osebo. SITI? A Hribemikova 6,3330 Mozirje Tel. 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite delnice skladov in podjetij. Odkupujemo tudi delnice, ki ne kotirajo na borzi: Aero Celje, Cinkarna Celje, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Garant Polzela, Telekom Slovenije... Za informacije o dnevnih vrednostih tečajev delnic pokličite na 83-90-810. Napovednik, Oglasi in mali oglasi - - ■ ■ Napovednik • Petek (14. december), ob 21.00. Max club Velenje Predpremiera nove zgoščenke 6 Pack Čekur: Ne se čudit • Sobota (15. december), ob 17.00. Športna dvorana Nazarje Glasbena prireditev Družina ključ sreče • Sobota (15, december), ob 16.00. Parkirni prostor pred OŠ Prebold Veseli december v Preboldu • Nedelja (16. december), od 10.00 do 18.00. Avla dvorca Novo Celje Adventni sejem • Nedelja (16. december), ob 15.00. Dom krajanov Andraž Urica ljudskih melodij in napevov • Nedelja (16. december), ob 19.30. Župnijski center Sv. Duh Dobrodelni koncert: Slovenski oktet • Ponedeljek (17. december), ob 20.00. Narodni dom Celje Koncert mladinskega simfoničnega orkestra glasbene šole Celje • Torek (18. december), ob 19.30. Glasbena šola Velenje Božični koncert dijakov glasbene šole Velenje • Torek (18. december), ob 17.00. Kulturni dom Polzela Prihod dedka mraza s spremstvom • Sreda (19. december), ob 18.00. Mladinski center Celje Predstavitev kratkega filma Videodance Totems • Sreda (19. december), ob 19.30. Narodni dom Celje Božično novoletni koncert: Mešani mladinski zbor I. Gimnazije v Celju • Četrtek (20. december), ob 1700. Zgodovinski arhiv Celje Otvoritev razstave: Srečanje s celjskimi rokodelci • Petek (21. december), ob 21.00. Plesni forum Celje Predbožični celjski večer___________ 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p.p. 30 3313 Polzela telefon: 03/70-00-810 telefon in faks: 03/70-50-203 e-mail: radio.polzela@amis.net www.radiopolzela.com KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 31. številki SN ime in priimek__________________________________________ NAROČ. St. naslov i i i i i Kupim R5,1. 93. Tel. 5841-472, popoldan. Ugodno prodam opel kadet 1,3 S karavan, 1.1987, registriran do 13.8.2002. Tel. 031/780602. Ugodno prodam karamboliran jugo 45. 1.90, v voznem stanju. Tel. 583-25-60. Prodam telico simentalko, a kontrola, breja 7 mesecev. Tel. 5845-284. Prodam telico simentalko v 9. mesecu brejosti. Tel. 031/551-667. Prodam teličko en teden staro, sivko. Tel. 838-30-60 Prodam 10 dni staro teličko sivko. Tel. 5845-243. Kupim telička starega 10 dni. Tel. 01/ 8325-400. Prodam skoraj nerabljene otroške smučarske čevlje alpina RJ2 (št. 35). Tel. 041/403-177. Prodam večjo količino fižola sivček, kg 550 sit. Tel. 041/215-102. Prodam 5 kg polnilko za klobase in salame. Tel. 040/548-820. Prodam malo rabljen otroški voziček. Tel. 838-10-48. Prodam rabljen pralni stroj. Cena po dogovoru. Tel. 03/5832-143. Prodam goldwin kombinezon št. 48, hlače 50, vse novo. Tel. 839-53-53. V najem dam mansardo 75 m2. Tel. 5845-202. Ljubno - hišo z vrtom in dvoriščem prodam. Tel. 5844-094 ali 5841-223. Iščem lastnika črne kratkodlake psičke, najdene pred 2 mesecema. Tel. 5844-340. MORDA ST6 ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Eveluxin Gorenje ter prodajo BTV EveluxinSAT anten ter servis anten. Prašnikars.p., 03/5845-194. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tel. 5725-430. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tel. 03/83-98-570. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/5831-807. TRGOVINA MANCA, BREG PRI POLZELI je za vas pripravila veliko izbiro puhovk Mont po ugodnih cenah. Velika je izbira vedno modnih pletenin ter izdelkov Beti Metlika. Otroške mikice 820 sit, ženske in moške mikice 1.840 sit. 10% gotovinski popust! Vabijo vas, da jih obiščete. Tel. 5720-064. IZDELOVANJE KARNIS MAČEK VRANSKO Izdelujemo in prodajamo karnise po ugodni ceni. Možna dostava. Tel. 5725-547. rhunsKe sede zne cjavn u ve 'O r-avocarola 0M& LJUBIJA 1 1 3330 MOZIRJE Tel.; (031 83 90 360 Fax: (03) 83 90 361 TRGOVIMA - VODOVOD - OGREVANJE Vsem svojim in poslovnim partnerjem želimo lepe božične praznike, in srečno novo leto 2002 odon pohištva Petrovče l, (hmeljarski dom) 3301 Petrovče tel. št.: 03/710 26 63, faks: 03/710 26 64 Vsem našim kupcem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje v letu 2001, in vam želimo prijetne praznične dni, © ^ 0 v letu 2002 0 a pa obilo osebne sreče in zadovoljstva. j\v6i li tetci, Lp CD 03 c ■c ^ 00 00 00 CD cn E 03 >o O > 03 tt) 03 C > 03 TD “ o o 03 03 C CD < ^ ^ Q TD O CL TD O CD C CO 'o. > >o o p CÖ J* o z: CD E E o MA O MA e MA > 8 & SALON POHIŠTVA Šolska ul. 10, Mozirje Tel.: 03 839 46 54,03 58 33 455 faks: 03 839 46 55 AKCIJA do 50% popusti pri prodaji eksponatov Posebni popusti: - liftomat LATINO: VLZSOtÖOTSIT = 10.575,00 SIT - otroški vrtiljak DOMINI: samo 4.320,00 SIT - sedežna garnitura MARINA: 3+2+1 = 190.750,00 SIT smučarskih vozovnic Popusti za otroke www.agencija-svit.com svit.agencija@siol.net TEL. 03/83-90-810 kJll» Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) Celje - skladišče D-Per 7/2001 Janez Knvec s.p. TIŠLERJEV KAMNOLOM Poljane 18, Rečica ob Savinji Tel.: 03/838 80 27, faks: 838 80 28 GSM: 041/634 514 5000009370,30 COBISS o BNt SMUČANJ