120. stBt nm. I Llrtlfm, i Mrtlfc, 25. iu|l 1916 XtULM0. .Slovenski Narod* velfa po poftti: Uha|a wah daa svftttr isn*m*i nedelf* In prunlfce. Inserati veijajo: peterostopna petit vrsta 2a enkr.U po 20 vin., za chakrat po 18 vin., za trikrat ali vetkrit po 16 vin. Parie in zahva.a vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin- Pri večjih inscrcijah po dogovoru. L'piavništvu naj se pošiljko naročnine, reklamacije, inserati u t d, to je administrativne stvari. <*m^—^— FOMraesaa AtcvilM* veija 10 vinari«*. —^—— Ka pismena na ročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna ttskaraa" telefon ftt SS. .Slovenski Narod' velja v L]Ul»l|&ai na <-jm dostavljen: ćelo leto naprej . . - . K 24'— pol leta „ . . • . • 12"— četrt leta » • . • • • 6*— na inesec - " • • • • 2*— v upravniStvu prejeman: ćelo leto naprej . . • • K 22— pol leta „ četrt leta w na mesec „ 11-— 550 1-90 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. 0re«ni*troi Knallova allca *t 5 (v pritllčju levoj telftftm tt 34» V LTRDBA CAMPOLONGO OSVOJENA. USPEHI V SUGANSK1 DOLLM. ŠTEVILO VJETNIKOV SE JE ZVIŠALO NA 24.000, PLEN PA NA 251 TOPOV IN 101 STROJNO PUŠKO. Dunai, 2L maja. <"Kor. urad.) tJradno se razglaša: 11 a li j a n s k o bojišče. Severno od doline Suuana so za-vzele naše čete gorski greben od Sa-lubija do Borga. Na obmejnem grebenu, južno od doline, smo DresrnaH sovražnika s Kempelberga. Dalje proti jugu se drže Italiiani na višinah vzhodno Vall d' Assa in v utrjenem prostoru Asiaga in Arsiera. Oklopna utrdba Campolongo je v naših rokah. Naše čete se bližajo Vall d* Assa in dolini Posina. Od začetka napada smo \jeii 24.000 Italifanov. med njimi 52i čast-nikov ter vpfeniH 251 topov, 101 strojno puško ter 16 metal min. V odseku Boberdobske visoke pianote so bili topovski boji od časa do časa prav živahni. Pri Tržiču smo zavrnfli sovražni napad. Neka naša letalska flotilia 5e obložila postalo Per la Camia z bom-bamf. Ko zapušča sovražnik kraie na-sih pokraiin, se zdi, da gre iialijan-sko prebivalstvo z niiai. Ljudfe, ki na ta način zapušča jo svojo domovino, se bodo zaradi pridruženja so-vražniku imeli zagovariati pred ka-ženskim sodiščem. Nsrrestnik načelnika generalnega* štaba pl. Hofer. ImL ; n tHo'ilaliU treoti VojnoporočevaL stan, 23. maja. Novi uspehi. Izborno skupno delovanje fron-tulnegra napada z artiljerijo 7, boka je dalo včeraj nove znatne uspehe. Levo krilo napadalne fronte, ki je pregnalo po zavzetju Armenterre so-\ ražnika iz Roncegna. je napredovalo v Suganski dolini v vztrajnem borenju. V ljutem navalu, katerega je podpiraia artiljerija z Armenterre in Colla, je bil sovražnik vržen na obeh straneh Brente in prisiljen zapustiti svoje pozicije zapadno Borga. Med Ce^gio in Maggio je šel kar najhitreje nazaj in je zapustil tuđi Borgo v hitrern begu brez daljše obrambe. Široki sunek graskega zbora. Krepko je vspel široki sunek graskega zbora. Oddelki so sli čez visine zapadno meje v celem napa-dalnem prostoru, prekoračili mejo na ćeli crti med Cima Mandriolo in Asticom in so nadaljevali naoad na iralijanskih tleh. V neprestanem proricanju so naskočili italijanske pozicije na obeh straneh doline Assa in so vtisnili zunanji zaporni pas Asia-sa. Najprvo je padel Morite Verena, 2019 m. Položaj za Campolongo v italijanskih rokah je bil jako težak. Sedai teče naša "fronta med crto vzhodno grebena Armenterre in hriba Verene neposredno pred naj-višjimi vrhovi lesiuskih planin. kate-rih pa se utegnejo izogfliti iz Sugan-ske doline. Proti Chiesa. Na desnem krilu ofenzivne fronte so prodrle čete iz prostora pri Langebeni proti Chiesi in napadajo sedai tamka}šn>e pozicije. Pregnani \z Chiese bodo Italiiani vrženi s Zug-ne Torte, ogroženi y zatedju, pać prisiljeni umakniti se s Corni Zugna proti jugu do visine A I e. Pri Chiesi so naše čete oddalje-ne od meje samo 5 km. Iz vojaškega razmotri van ja k poročilu generalnega stah^ 24. maja: V Brenti in na Kcrnplu. Naš ofenzivni sunek na Juznem Tirolskem je trajni tuđi vceraj. V odseku doline Brenta je bil sovraž-nik potisnjen dalje. Južno doline se nahaja 3303 metre viseki Morite Kempel v naši posesti. ki je bil kril-no oporišče italijanske obrambne pozicije na vtrjenem grebenu, ki se vleče od tu proti jugu do Monte Me-ata in je vled tega velike važnosti. Pred giobeijo doiine Assa. Graški zbor stoji pred globeHo doline Assa: na onostranskih prbec-jih se je postavil sovraznik pod var-stvom moćnih utrdb. Desno zborov-no kriio je vzelo moćno oklopno utrdbo. Campolongo, ki je imela šči-titi zvezo med As^ago in Arslerom. Crta Asiago - Arsiero. Curin. 24. maja. Od dneva do dneva naraščajoči uspeh avstro-ogrskega orožja proti Italijanom. se presoja v ^vici z izredno napetnstjo. Po poročilih, ki so došia z itaiiian-ske strani, je crta Asiago-Arsiero >;e mečno o^rrožena. Prostora so 7a-sedle avstro-ogrske čete od začerka velikega naoada dalje te nad 300 kvadratnih kilometrov. Arsiero - As!aso. Arsiero je maihen I:raj, kjer se steka dolim Posi'na v dolino Astlca; rahaja se ob progi Schio - Vecenza-Asiago. Strategično je kraj jako va-žen, kajti njegove utrobe zapirajo vse crte. ki vedijo iz doline Posina, s Ccl dei Laghi in z Mcnte Termena v dolino Astica. V dolini Astico so v to svrho skupine manjših utrdb, tri kilometre severno kraja, izpostav-Ijena je skupina eden kitomeier južno združitve doline Astica z dolino Assa. Oklopna utrdba na desnein bregu Astica obvladuje cesto s To-jsezze v Barkar^lo, druga utrdba na levem bregu obvladuje ceste s hriba Erico. Tretja skupina zapira dolino Posina. Da se prepreci prodiranje čez Barcolo južno Posine, stoji na visoki planoti Noveano vrsta utrdb. Važne utrdbe so na M. Alba, 1219, na Colle di Xomo. 953. baterije na Cogolo. 1656, in P. Campedel-lo. 1436. A s i a g o šteje 600 prebivalcev. Stoji na 900 m visoki planoti »Sette Comuni*. 20 km od avstrijske meje. Asiago je središče in sprednji kraj Sctte Conuini. končna postaja želez-nice iz Benetk, strategično najvec-jega pomena in je sredisče za skupino utrdb. ki imaio enako naloge kakor nrej omeniene. Za tema dvema skupinama utrdb se razprostira visoka planota s povprečno visino 1200 metrov. Visine so: Col Echer 1368 m. Monte Nuova 1320 m. Monte Bertiago 135« metrov. Ta planota spominja po svoji kakovosti na Doberdobsko plano-to in se utegnejo tam gori odigravati še trdovratni boji. »Corriere della sera« je poročal dne 22. maja. da je civilno prebivalstvo zapustilo Asiago. ker so pad?li topovski izstrelki na kraje, napravili strr.Sre rupe in ubili več l?udi. Campo!ongo. : .crno Brente se je naša f w-ta r37^irila proti vzhodu z zavzL-r-cm grebena S a 1 u b i o, 1827 JSU ilLte đo- segla dolino Maso. Sunek ili. zbora je csvojil Campolongo, 1710 m, južno Verenc in stremi sedaj v dolino Assa. Južno tega odseka se Mižajo prestolonaslcdnikove čete zarezi Posine. Avstrijska ofenziva tuđi desno Adiže. Vojaski sotrudnik »Secola • je jako v skrheh radi poručila v Ca-dornovem komunikeju, da se je pri-ćela avstro - ogrska ofenziva tuđi na desnem bregu Adižc. na scvernih pobočiih Montebalda in med Adižo in Ciordskim jezerom. 2000 avstriiskih topov na fronti 40 kilometrov. »Corricre deHa sera- opisuje strasno učinkovanje avstro - ogr-ske artificrije na južnotirolski fronti in r-ravi: 2000 toj>ov debije na fronti 40 km. Izstrelki padajo kakor toca. potem sledi ljut infanterijski napad. Infanterija ima toliko lažje delo, ker po artiljerijski pripravi o strelskih jarkih pravzaprav niti jrovora več ni. Novo umikanis itaHianske armade. Iz Rima poročajo: Italijansko časopisje pripravlja ljudstvo na novo umikanje italijanske armade. ako bo potrebno. Zla^ti jasno govori toz-i-devno »Oiornale d' ftalia^. Prnnerne^ odpora r»? bilo mogoče •f^provizirati. ^Corriere dela sera pravi ^lede na avstrijsko prodiranje na visoko planoto Asiago, da primernega odpora ni bilo mogoče improvizirati proti prevladajoči sili avstrijske artiljerije. Zato Italijanom ne ostane drugo, nego umikati se »zpod strelne crte in tako prisiliti sovražnika, da ponovno prernakne sv>je topove. Vicerza izprazniena, Z italijanske meje se poroča. da prvlerr Arsi^ra so civilne oblasti iz-I>raznile tuđi Vicdizo. Iz Padove so spravili italijanske arzenale. — Po vscj j^orenji Italiji vlada velikanska zmešnjava in strah. Boji na stcrilucm ozeinliti. »Pester Lloy(i< piše: Liipclii naših čet se ne dajo preceiiiJ. Vsaka pridobitev proslf>ra je veliko vojno delo. ker prođi anje gie nepretrgo-ma čez kamenje, ob strušniii piepa-dih, po višinah 200() ni. Teren ima malo vode. Iako se premikaio naše čete čez skozinskoz sterilno ozem-Ije. Kako težko je le doiJrinašanie najpotrebnejših živil, s pitno vodo vred iz preišnjih naših pozi«:ij do se-danje bojne Iiornc. Naši ohčuifovanja vredni vojaki pTodirajo ;;eprc in ne trpe sovražniKa več na tirolskih tleh. Vse rre\eva le ona misel: \rtn s sovražnlkom1 Odstrel je van je prometnih stekališč, Na^i pomorski Icaici so obstrc-Ijevali prometna stekališća Dona di Piave in Portogruaro. i5 do 25 kilometrov od beneške oba:i, z name-nom. da se uniči na dveh posebno občutljivih točkah gorenj^i^lijanske-ga železniškega omrežja zvezne naprave, ker se stekajo važne nroge iz ozemlja, vzhodno Taljamenia v Por-tos:ruaru in se tukai odcepijo na zapad in jugo - zapad proti Vicenzi irt Padovi čez Piave. Caka nas še trdo delo. Iz vojnoporoČevalskega stana. Naša infanterijd se bori že nad teden dni v trdem plamnskem svetu, kjcr mestoma manjka vode. Vrgla ie sovražnika iz pozicij na oi^rtem polju in iz permanentnih utrdb in dobila vjetnikov in vojnega pleu, katerih število šega do nepozabnih dni lan-ske spomladne ofenzive N:iša nanovo ojačena artiljerija je premag^a novodobno in najboljše i^rožje Italija-nov učinkovito in naši letalci neumorno delujejo, da pjškodujejc« že* lezniske j>roge sovrainiku, aji čato* nas še trdo delo. Prvi Ziiaki so bili že pri protinapadu na Mo:1^ Me-lignone, ko so posegla v boj italiian-ska ojačenja, četudi D'jvsem brez-uspešno. Kritična faza ofenzive. »Corriere della sera>< piše: Na-liajamo se v pričetku kritične faze ofenzive. Ravnotežje med napadom in obrambo še ni vzpostavljeno, ako-prav je na več točkah verjetnost za L'spcšnejso obrambo narastla. Da rreide kriza, bo trajalo še nekaj časa, ta čas pa treba čakati z za-u panj em. Dopolnitev ofenzive pri Verdunu. Italijanski listi skušajo potola-žiti ljudstvo s tem, da navajajo glasove angleSKih listov. ki hvaliio hrabrost Italijanov. Zlasti prinasajo uvodnik »Observerja<, ki označa napade na Tirolskem za dopolnitev ofenzive pri Verdunu. Ta sestavek pravi, da Avstrijci bi biii morda imeli usnehe, ako bi jim ne bil stopil na-sproti Cadorna s svojo mrzlo, pre-vidno in mirno strategijo. Sedaj si ?e presenečenje izjalovilo m nikake re-varnosti ni več. Najtcžavnsjši trenotek vojne. >Corriere della sera< pravi: Ni dvoma, da je napocil najtežavnejši trenotek vojne. Gre za napad, ki je med najhujšimi, kar jih je podala evropska vojna. Strašen ie pricetek vojne, ogromno je razvijanje sovraž-ne artiljerije. Gore so polne Avstrij-ccv, ki jurišajo z vseh strani in vse potegrnejo s seboj. — »Corriere- pri-znava, da ]e bil boj v odseku Terrag-110I0 ugoden za Avstrijje. Alpini so se žrtvovali skoro do zadnjega mo-ža, ker nišo mogli dobiti ojačenja. Italijanska ofenziva v smeri na Pontebo? ^Ttalie^ poroča o pripravah za veliko protiofenzivo v smeri na Pontebo. Pr2zni italrjianski upi. »Sccolo- piše: Tolažimo se s tem, da avstrijsko vojno vodstvo vse z-asedene pozicije in one. katere še zasede. takoi utrdi in s tem izgubi obilo časa, dočim bi bilo umestno, nadaljcvati ofenzivo z elanom brez prestanka toliko časa, dokler trajajo tcžkoče italijanskega umikanja. List pa je vendar toliko razsoden. da pravi končno: S tem pa nočemo trditi, da smo že res ustavili sovražno prodiranje. Boji do zmage. Luganc. 24. maja. Intervencijo-nistična društva v Rimu so izdala oklic, v katerem se poudarja, da je Italija odlocena, da ne položi poprej orožja, dokler ne bo izvojevana končna zmaga. Vabi se prebivalstvo, naj priđe v masah na Kapitol v sre-do, kier bo imel govor župan Colon-na in nastopijo še drugi govorniki. »Secolo« je vabil na Kapitol ne na slavnost, ampak v svrho, da se za-kliče vojakom, ki se bore, vredni svojih rimskih prednikov, od Stilf-serskega sedla do morja, da ne odložimo orožja in se ne bojimo nikake žrtve, dokler ne priborimo zmage za našo domovino, za varstvo pravice in svobodo na rodov. Napadi na Cadomo. Velik del Giolittijevega ča^upis-ja napada Cadorno radi umikanja. Cadorna je namreč malo pred tem umikanjem napovedal, da ve, da se bliža velika akcija sovražnika. ali on je ukrenil vse potrebno proti tej akciji, da jo zaduši že v kali. Sedaj pa je italijanska javnost razočarana in ne more ničesar več verjeti Ca-dornt. Italijanski glavni stan. Poroča se, da je kralj Viktor F.inanuel kar ponoči nenadoma z vsem. svojim spr^mstvom zapii^tH \ idem ter se umaknil v Benetke ali v Padovo. Ciemenceau o resneai porazu Italijanov. Ciemenceau pravi: Breziniselno je, ako se hoče zmanjševati avstrijski uspeh. Italijani so doživeli resen poraz. Iz tega narj sledi poduk, da se na-haia najnc\ arnejša vojna situacija v defenzivni poziciji. Časniški slasovi. »Nieu\ve PorterJam-sohe Cjiu rant« pravi: ZJasti v sreclisču segajo uspehi presenet^'ivo na ^roko. itali-iani morajo sami priznati Ja ie izgubljena ćela orva čr'.a. karero so označali še nretl č^s:om za glavno po-z.cijo, tako da kar se je prvotno smatralo za m^ralični udarce, se mora označiti sed^i za popoln scrdiesiČ-ni poraz. »Vaaderland« piše: Italiiani si bodo komaj opomogli po tem udarcu. Toliko težji je ta udarec, ker Italijani nišo bili niti najmanj pripravljeni na napad na tej strani in so bili ta iront-ni del ponovno moćno utidiK Evakuirane). Milan, 24. maja. (Koresp. urau.) »Italia« poroča iz Vicenze, da se je zbralo tam že nad 20.000 potrebnih oseb iz okrajev. izpraznjenih radi avstro - ogrskega šunka. Nadaljnjih 31.000 oseb, ki so morale zapustiti kraie na visoki planoti Asiago, je prišlo v Vicenzo. Novento in druge bolj južno ležeče kraje. Evakuiranci so skoro izključno starčki. ženske in otroci, ker vsi možje teh krajev so v vojni službi, in sicer pri alpinskih četah. Lažnjiva Cadornova poročifa. Dunai, 23. maja. (Kor. urad.) Iz vojnoporoČevalskega stana 1S. maja se poroča: Italijansko dnevno po-rocilo 18. maja vsebuje trditev, da so Italijani zgodaj zjutraj 17. maja naše napade na pobočjih hriba Pari odbili s težkimi izgubami. To italijansko uradno poročilo ne odgovarja dejstvom. Mi nismo napadli sovraž-nih pozicij na pobočjih hriba Pari ne 16. maja ponoči in ne 17. maja. V italijanskem poročilu omenjeni napad se nanaša najbrže na delovanje patrulj v noceh 15. in 16. maja. Pa-trulje so sovražnika vznernirjale, so šle proti sovražnim poljskim stra-žam in jih napadle z ognjem in roč-nimi granatami. Dne 20. maja poroča Cadorna o malih za Italijane baje ugodnih bojih v ozemlju Ortlerja. To poročilo je iz trte zvito. V ozemlju Ortlerja v zadnjem času sploh ni bilo nikakih bojev in priložnostna pa-truljska podjetja ne dajejo podlage za skromno bavaho italijansko poročilo. Barbarsko italijansko^oievanie^ Ji Dunaj, 23. maja. (Kor. urad.) Na kak način se bojujejo Italijani ^za civilizacijo in človečnos:««. to zopet drastično dokazuje vojno poročilo nekega polka deželnih strelcev izza zadnjih dni. To poročilo, katerega podatki so potrj'eni s podpisi častni-kov kot očivtdcev, navaja: »Pri nekem boju-v ozemlju Tc-nale so se pregrešili dne 2. maja Italijani (alpini) na tak način zoper mednarodno pravo in vsako človeč-nost, kakršnega se je smatralo ne-mogočim pri kakem takozvanem kulturnem narodu. Naš prvi ranje-nec, rezervni praporščak H. je mo-gel potem, ko je bil ranjen, napraviti še en skok, potem se je zgrudil. Ko se je zganil čez nekaj časa, so ga obsuli Italijani z ognjem strojnih pušk. tako da se ni več ganil. Sanitetni praporščak D. Je bil ustreljen v pleča in se je podrsal ka-kih 50 metrov v sneženo raz-poko, kjer je obležal. Dva sanitetna vojaka sta hitela k njemu in ga obvezala. Kar naenkrai sq oi^toitaa^ tw& za A^stio-Ogrsko: ćelo leto skupaj naprej . K 25*— pol leta m „ . . m 13 — ćetrt leU m .... 6*50 na mesec m * • • • 230 Iza Nemčljo: ćelo leto naprej , . . . K 30 — zt Amcrlko in vse druge dežele I ćelo leto naprej .* . • • K 35.— x-pra5anjem glede inseratov se naj priloži zm. odgovor doplsnic* ali znaoika, 3praTniitvo (spodaj, dvorišče levo), KaafloT« aUc« «. 9, Ulefoa *tt9. Stran 2. .^LUVtiNJiKl NAKUU*, ant: 25. maja l^ib. 120. slev. to izolirano skupino strojne puške in sicer toliko Časa, dokler ie še kateri gibal. Okoli 600 strelov je padlo na te tri bojanezmožne može, ki so bili brez pomoći. Istotako so strdjali sistematično na vsakega ranjenca. ki je padel v strmo razpoko, dokler so mislili, da je živ. Vsi sanitetni vojaki, ki so Šli od zgoraj na pomoć, so bili sestrelje-ni. Neki zdravnik. ki je hotel opoldne ob solnčnem svitu, brez orožja in brez snežnega plašca k ranjencem in se ga je dobro spoznalo vsled ženevske preveze na roki in po zdrav-niški torbici, se ]e moral vrniti, kei je sovražnik streljal tuđi na njega. Na tri sanitetne vojake, ki so hoteli na smučeh k nekemu težko raniene-mu, ki je že dve uri kakor mrtev ležal v neki sneženi rupi, so tuđi stre-ljali s strojnimi puškami. Dva sta obležala težko ranjena. Skozi eno uro je sovražnik streljal vsakih pet do deset minut to skupino; potem je presodil, da morajo biti mrt\i tuđi ti. Tuđi smuči je demolrral ta ogenj. Cetovodja je Dadel težko ranjen v snežno kotlino, streljali so nanj ljuto toliko časa. da se ni vcč zganil. Po devetih urah je še popro-sil pomoči. Takoj je bila italijanska strojna puška nanj naperjena, in utihnil je. Po boju se je poskušalo I)adle vojake pokopati. Tuđi to so nam oreprečili Italijani z ognjem strojnih pušk in z ročnimi granatami. Nemskl cesar ni več kriv voine. »Neue Zttricher Nachrichten< priobeujejo pismo iz Italije, ki ozna-ca na zanimiv način sedanje razpo-loženie v Italiji. Italijansko ljudstvo ne smatra več nemškega cesarja za krivca, ljudstvo pravi: On ni kriv vojne. Mi ćutimo potrebo zbližanfa z Nemčijo, ker narodni trg brez nem-ških manufakturnih produktov ne more funkcijonirati. Samo proti Av-stro - Ogrski vlada v ljudstvu še pravo sovraštvo. Avstrijska ofenziva je učinkovala kar najhujše na italijansko ljudstvo in vsakdo !:riJko občuti resnico, da italijanska armada ne le ni nič dosegla tekom enega leta kljub ogromnim izgubam, marveč je še izgubila nekaj te^a, kar ie smatrala za svoje. Vojvoda Counaught v Italiji. Rim, 23. maja. (Kor. urać.) Vojvoda Counaught, ki je dospel sem, je obiskal kraljico in names;nika ter imel pogovor s Sonninom. Na povratku te dni obršče vojvoda kralja v glavnem stanu. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. ^Corrtere della sera« poroča, da škofje v gorenii Italiji prirejajo molitve za zmago italijanskega orožja. Na italijanskih obmejnih kolo dvorili se ne dobi več voznih kart za postaje vzhodno Verone. Luzatti tolaži italijanski narod povodom obletnice vojne v *Corrie-ru« z dolgočasnim pripovedovanjem o preteklosti Italije. Ta preteklost da ie privedla Italijo na stran entente. drugače bi bila nastala meščanska 11 ojna, ako bi bila Italija ostala pri Joseroti nadima visokima planetarna Lavarone in Folga-rija. Dovolili so mu bili v to svrho 350 milijonov lir. Toda tuđi C o n -rad pl. HOtzendoirf, ki Je bi tem r uiiuMtei m kpofc fc* mt Čelnik generalnega štaba, je vedel te pokrajine ceniti in jih utrditi. Lavaronska visoku planota ima svojo mejo v Suganski in Astaški dolini, doćim obdajata Folgarijsko visoko planoto Astaška In Lainška dolina. Obe se stikata na sedlu na San Sebastiano. [talijanske obmejne crte in utrdbe tu povsođi nadvladu-jejo avstrijske. tako da Cadorna ve-doma po krivici govori o neugodnih terenskih razmerah, ki da jrh mora popraviti. Že v starem veku je bila gotovo znana ljudstvom ta prehodna cesta v Italijo, in v srednjem veku kakor tuđi kasneie se velikokrat imenuje. Tuđi princ Evgcn je peljal tod skozi svoje čete in jih utaboril v Campogrosso. Ravnotako so menda tuđi napoleonske čete vporabile te gorske poti. ItaHjani so seveda to važno ob-meino 07emlje v vojaške namene ze-lo zelo dobro pripravili in mu dali z oklopnimi utrJbami prvega utrdbe- nega pasu na Vereni, Campotongu, Tennezzi, Campomolonu in končno na Toraru trden nasip, kateremu se priključujejo kot nadaljni pas še Novegno, Co^olo, San Antonio, ki tvorijo cestno zaporo. Većina teh tor tov leži na gorskih vrhovih in ob-\ laduje naše meje; obilo podporo jim nudilo tuđi mnogoštevilne topni-ške pustojanke zunaj utrdb. Povsodi vodijo k njim že v miru zgrajene vojaške ceste. Ražen tega imajo Ita-liiani tuđi mnogoštevilne planinske koče in postaje na vseh obmejniii vi-šmah, ki so jih gradili z močnimi, de-belimi stenami. okna vedno obrnje-na proti našim višinam, pač zato, da bi jih mogli v slučaju vojne pora-biti kot opirališča za artiljerijo. Obo-rožba sovražnih fortov se je baje tekom vojne ojačila z 2Scm havbica-mi, in železna toča, ki je leto dni padala od ondi na naše postojanke, je to dokazala, čeravno je bilo v okolici fortov gotovo postavljenih še več topov. Zapadno bojišče. NEMŠKE CETF SO OSVOJILE VAS CUMIERES TER ZAVRN1LE PRI DOl AUMONTU SKORO VSE FRANCOSKE NAPADE. BeroJin, 24. maja. iKor. urad.) \VoIfiOv urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Zapadno od Givenchvia so onočne ansieškc čete večkrat na-padle na§e pozicije: samo po^ameznl mož?e so vdrli ter padli v blfžinskem boju. Sicer smo zavroiii > ^e napade z zelo velikintl izgubami za Angleže, enako tuđi manise oddelke pri Hul-luchu in Blairevillu. Jugo - vzhodno ad Nouvrona, severo • zapadno od Mouiin sois Touventa, in v pokrajini severno od Pmnaya, so se ponesrečila s!abotna franceska napadalna podvzetja. Na levo od Mase smo z ogniem infanterije in strojnih pušk giadko zavrnili sovražni sunek na iujjo - zapadnem pobočju Mori Ifomma. Tu-rinške čete so zavzele tik ob Mort Homciu ležečo vas Cumteres v na-skoku. Dosiei smo vjeli nad 300 Francozov, med niimi S častnikov. Vzhodno od reke ie sovražnjk obnovil svoje besne napade v okolici Douaumonta. V našem osrnju je utrpal ?!!no velike izgube. Začasno izgubPeno ozemlje so naši hrabri po--k! skoro vse zopet zavzeH ter vjeli pri tem nad 5C0 mož. Boii se nada-!luje?o do^ obo|e?transk!m, zelo silnim artiljerijskim ognjem. Vrhovno armadno vodstvo. ERAMCOSKO LRADNO POROČILO. 23. m a j a p o p o 1 d n e. V okolici Verduna se je nadaljevala Mrka vso noč s skrajuo silo na obeh bre-govih Mase. Na levem bregu Mase sta se ponesrečila dva besna nemška protinapada na vse pozicije na visini 304; zlasti zapadno od visine 304 so Nemci močno uporabljali metala ognja, kar jim je pripomoglo, da so vdrli v neki franeoski jarek; proti-napad braniteljev jih je pa kmalu prisilil, da so morali zapustiti vse za-vzete pozicije. Na vzhodu smo kljub silni artiljerijski pripravi zlomi!i s svojim ognjem nemški napad, ki ni mogel dospeti do franeoskih- ćrt. Na desnem bregu se nadaljuje zelo silni boji v odseku Thiaumont - Douau-mont. Nemci so ponoći opetovano naskočili v masah in titrpeli velikan-ske izgube. Posrećilo se je Nemcem samo, da so en svoj. od njih izgubljen jarek, severno od pristave Thiaumont, zopet zavzeli. Šicer so Francozi povsod obdržali svoje pozicije. V notranjosti forta Douaumont so potisnili Francozi kljub živahnemu odporu, Nemce nadalje nazaj. Nemci se drže samo še v severo - vzhodnem koncu forta. Na višinah ob Masi se je posrečil neki franeoski nenudni napad v Bois des Chevaliers popol-noma. Noč je potekla na ostali frorti ra2^neroma mirno. 23. m aj a zvečer. V okolici Verduna so dosegli nemški proti napadi na ćeli naši fronti skrajno sil-nost. Ni še mogoče natančno označiti velikega števila čet, ki so se tega iKleležile. Na levem bregu so vnrli Nemci po obstreljevanju z ve-likimi kalibri, ki je trajalo vse jutro, svoje napadalne mase večkrat proti našim pozicijam. vzhodno in zapadno od Mort Homma. Prvi napad je po-kosil ogenj naše artillerije In strojnih pušk ter smo ga krvavo zavrnili, ne da bi bil mogel sovražnik dospeti do naših Črt; drugi, ravno tako besni napad, ki se je pričel proti 7. zvečer. Je otnogočil sovražnikn, da se Je jarku. Neposredno nato je vrgel naš protinapad sovražnika popolnoma nazaj. Na desnem bregu ie bila pokrajina Haudromont - Pouaumont ves dan pozorišče pravega klanja. Nemci so ponovno napadali ter vsa-kokrat silno močno pripravljali napad z artiljerijo. Kljub vsem tem naporom so ostale vse od nas včeraj \ zavzcte pozicije, zlasti v fortu Douaumont, trdno v naših rokah. Tu smo vjeli nad 300 rnož. Na ostali fronti navadni artiljerijski ogenj. V okolici Furnesa je bilo neko nemško letalo z ognjem strojne puške nekega našega letala zbito: padlo je v na>e crte pri Beaumontu. Neki avijatik je bil v zračnem boju težko zadet ter le padel v sovražne crte. V okolici Lingćja je bil neki naš letalec napa-:h 5000 K. skm>a£lSJQQQ^C — Pri Ljubljanski kreditni banki \ Ltubljani znaša skupna svota sub-skrihiranega IV. avstrijskega vojne-ga posojila 11,691.000 K in sicer: 6.792.000 K amort. pos>jila in 4.S99.000 K dri. zakladnic. Med osta-limi so nadalje §e podpisali: I. Oblak, Vrhnika. 5000 K; s prejšnjimi subskrrpcijami skupaj 20.000 K; Ivan Baloh, Zagorje, 500 K; Anton Res-man, Sv. Janez. Bohinjsko jezero, 1300 K: Fr. Fertinek, Ljubljana, 1000 K; Rudolf škulj, Ljubljana. 1000 K, s prejšnjimi subskripcijami sknnaj 5000 K; Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, za se in za svoje stranke. 109.800 K; Hranilnica in posojilnica, St. Jernej, za svoje stranke, daljnih 14.000 K; Matija Korak, orož. stražmojster, Lukovica, 1000 K; Marija Marinčič, Horjul, 20OO K; Mestna hranilnica Radov-lh'ca. za svoje stranke daljnih 10.000 kron; Anton Sare, Ljubljana, 1000 K; Helena Zupančič. Kolovrat. 2000 K; Marija AleS. Perhovc, 2000 K: Toma^ Drnovšek. Doberlevo, 1000 K: Franc Kebar, Idrija, 100 K; Ivan Strati, Spod. Ka^elj, 100 K; Anton Trček, Judenbur^, v vojaSki službi, 300 K: Ivan Vrančić, nađporočnik, na bojišču. 2OO0 K; Oabrijel Bevk, Cerkno. looo K; Henrik CrniRoJ, ku-rat v Lokavcu, 2OOO K; županstvo v Biljah pri Gorici 500 K: Podporna zaloga moskecra iTČiteljisča v Gorici 500 K: Posojilnica na Slapu pri Vi-pavi za svoje stranke daljnib 4700 K; neimenovani v Vipavi 5fK>0 K: Pr\'^ srpska štedionica v Prijedoru 40.300 kran: Gustav Scrilac:er, Celovec, 5000 K: Stefan Sak^lšek. župnik v ?t.Li^ču, 1000 K: občina Bistrica nad Plibcrkotn 3^oo K: Anton Ra-?em. Ončrne. looo K: Rudolf Mara-lan. Općine. 5000 K: Urška Loboda, Trst. 15.000 K; Josip Pivjak, Trst, 10.000 K; Sbvoj PrapmtniTk. Lokev, 10.000 K: Jakob Prhavc, Trst, 5000 kron; Melhinre Obersnn, Trst, 7000 kron; Mottia Milionfjr, sen, Trst, 5000 K; Ginva Wie?ele <5c Ko., Trst, 5r»OO K: Zzvlt & Rupatnik. Trst, 10.000 K; B^atie Mardessich, Ko-vvža. ^O.OOr") K. teti iz giMik iffl. Goriškf deželni glavsr dr. ra'u duttl se mudi na Štajerskem, kjer obiskuje begiinske kolonije. Odlikovanje. Gospod Makso P e- t r o v Č i č, gostiiničar v Gorici, se-daj pri črnovojnikih, bat. št. 27. 5. stotnija. ' si je pri- boril na . pohvalno priznanje in odlikovanje. V Trstu je bila 24. t m. zvečer v dvorani gledaliŠČa Ferice slav-nostna prireditev v korist vdov in pirot padlih vojakov. PoJastil je pri-reditev noroČni!: nadvojvoda Mnk>, brat našega prestolonasljednika, ka-terena je cbčinstvo živahno aklami-ralo. Umri je v Gradcu begunec MarrJ Devetak iz Gorice. Popravek. Včcra] navedeni po?5t-ni odlikovanci v Gorici nišo poštni u r a d n i k i, ampak podurad-n i k i. Dnevne vesti. — Sladkor za oiroke. Piše se nam: Kranjsko deželno predsedni-štvo je zvišalo množino siadkorja za nekatere kategorije oseb. ne pa tuđi za najpotrebnejše. namreč za dojenč-ke. RevneiŠe matere dandanes že skoro ne morejo dojiti otroka. Poznam na pr. mater, ki je v mirnem času lahko dojila dva otroka, a sedaj je morala svojega pet mesecev sta-rega otroka siloma odstaviti, ker pri današnji hrani in mali podpori nima dovolj mleka. Kaj naj stori žena. ki ne more svojega otroka dojiti? Pomagati si mora s kravjim mlekom. Po običajnih predpisih uživa dojen-ček 7 do 8 krat na dan mleko, in sicer gotovo do šestih mesecev. Ali ni še nikdo izračunal, koliko treba do-jenčku v resnici siadkorja? Prve tri rr.esece se mu deva vsakokrat po eno kocko siadkorja v mleko, po tren mesecih, ko se množina mleka poveća na četrt litra, je treba vsakokrat dati v mleko po dve kocki siadkorja. S čim drugim pa naj mati redi otroka, če ne s s 1 a d k i m mlekom? Voda sama ne bo otroka redila, mieko 3e večkrat slabo, druge hrane za dojenčke pa zdaj ni. Kruha belejza ni, vojnega kruha pa vendar ne more uživati dojenček, saj ga še nad tri leta star otrok komaj prenese. Kaj naj pomore dojenčku do moči, ako ne mleko in sladkor? A kje naj uboga mati oboje dobi? Sedanii do-jenčki izgledajo povprek jako slabo, tako da se morajo vsakemu smiliti, dasi so vendar sedanji dojenčki ve« Iikega pomena za prihodnjost Prosim torej v imenu mnogih mater, naf bi deželno predsedništvo po možno-sti ustremio izrečeni prošnji. Dojenč- Jđ Q& fl*"**11^1 apad^fc bi&z dvaoaa, at prvo mesto onih kategorij, katerim se je zvišala množina siadkorja. — Mati. — Kdo ka] ve, kje se nahaja Fran Mavsar iz Pristave pri Kr-škeni, ki je služil pri 27. dom. polku, 5. stotnija. vojna pošta 48. Star je 22 let. Od 13. decembra 1914 ni nobe-nega glasu o njem. Kdor bi kaj ve-del, naj sporoči bratu I. Mavsarju, Spcdnja Siska. Kavškova cesta 250. — Liudskošolske vestL Suplen-tinja Ana Breznik ie imenovana za provizorično učiteljico v Crnom-lju; suplentinja Cirila Golja pa za provizorično učiteljico v Metiiki. — Poročil se ie gospod inženir Vladimir R e m e c, ravnatelj zavoda za pospeševanje obrti, z gospico Heleno P o 11 a k, tovarnarjevo hčerko. Bilo srečno! — ČišČenie Augjjfevesta hleva. Nič delati, pohajkovati, dobro živeti in drugih takih čednosti so se dan-danes oprijele gotove ženske. Pristojna oblast je vzela v roko metlo ter jela Augijev hlev temeljito čistiti. Ta teden so poslali kar Šest takih ptičic v prisilno delavnico v Lankovicah na Žtajerskem, in sicer: Pavlina Kalič, 38 let stara, rodom iz Drage pri Kočevju; Helena Krušnik, 31 let stara, rodom iz Loke pri Mengšu; Marija Avžin, 16 let stara, iz ?mihe!a - Stopiče; FrančiŠka Zabavnik, 30 let stara, rodom iz Kam-nika; Alojzija Stalzer, 18 let stara, rodom iz Ćermošnjic ter 221etna Elizabeta Sch\varzova iz Ljubljane. — Prav, katera noče delati na svobodi, naj pa v prisilni delavnici. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V času od 14. do 20, maja se je rodilo 18 otrok in je umrlo 20 oseb, med njimi 14 tujcev. Za jetiko sta umrla 2 tujca, vsled mrtvouda ena oseba. Ražen zgoraj omenjenih so umrli Še 4 vojaki za le-garjem. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: 49 vojakov za tifuzom, 33 vojakov za grižo, 1 tujec za vra-tico, 2 tujca in 13 vojakov za egip-tovsko očesno boleznijo. — Iz Ljubljanice so potegnili blizu Dobrunj truplo nekega vojaka, v katerem so spoznali nekega ples-karskega mojstra. Na telesu ni videti nikakega sledu zunanjega nasilnega čina. Pri St. Petru na Krasu se je po-nesrečil Andrej Pin. Ko je hotel v čuvajnico št. 772. je padel na progi in predno je mogel vstati, ga je pri-jcl brzovlak ter mu prlzadjal težke poškodbe. Pina so prepeljali v bol-nisnico v Postojni. Petkrat odlikovan. Alojzij Zelenko iz Ljutomera je bil v sedanji vojni že opetovano ranjen, pa tuđi že opetovano odlikovan. Avanziral je do višjega ognjičarja in že dobil bronasto hrabrostno svetinjo, malo srebrno svetinjo, veliko zlato svetinjo In srebrni zaslužni križec s kro-no na traku hrabrostne svetinje. Iz Celia. V nedeljo je umri tu vpokojeni bivši predstojnik celjskega poštnega urada Dominik Sartori v 81. letu svoje starosti. — V ponede-Ijek ie urnrl bivši visji orožar 87. peš-rx)lka Josip Fohn, «66 let star. Mariborski diiaški kuhinil je da-roval gosp. dr. Josip Maicen, c. in kr. fregatni zdravnik v Pulju. 30 kron, mesto venca na grob svojega bivŠe-ga kateheta g. Jerneja Stabuca. ka-plana v Št. Lovrencu nad Mariborom. Prirodni »čudež«. V Radahovi na Štajerskem je bil skoten prašiček, ki utegne vzbuditi zanimanje v mar-sikom. Je namreč čuden svat ta debelog! avec z izredno visoko izboče-nim okroglim Čelom in velikimi hla-pastimi uhlji. Zadnji nogi sta normalni, a kleče se mora plaziti na prednjih okončinah. opiraje se na zasu-kana, negibna komolca tako, da sta obrnjeni odebeljeni podlahtnici k prsim. Dlančnice leve sprednje no-^e nosijo štiii enakornočne prste, posamezno v ravni vrsti ležeče: desna noga pa ima pet prstov enake rasti, Ie mezinec je deloma krnjav. Vsi prsti so le na nartni strani »obo-r oženio- $ polparklji, oziroma topim i kremplji, sicer pa bosi. Mladi sodo-lihoprsti nestvor se v moji oskrbl prav krepko razvija in je naprodaj. — Al. From, učitelj, Sv, Lenart v Sk>v. goricah. Unbezen z rnsklml vo}n)tn3 vjet-nlk!. Mestni <»vet v Gradcu Je obso-dil kuharico Ivano Walcher na 40 K globe ali štiri dni zapora in mizarje-vo ženo Ano Nebel na osem dni zst-pora — ker sta pisali nekima ruskima vojnima vjetnikoma Ijubezenska pisma. Kino Ideal. Jutri, petek, 26. t. m., se predvaja sledeči spored: 1. Čml prstan. Amerikanska detektivska drama v treh dejanjih. 2. Razcap&na Lizlka. Veselofprra v treh dejmnjih z gdčno. Aud. Egedo Niesen v glavni vlogi. Spored mladini ni primeren. — Ideal Kino. Rdeče fasode so došle na trg yfyxsA v xt3i umo&aL Pr>da]ali 90 jih skledica po 40 v. Tuđi nekoliko prvih letošnjih kumar je bilo včeraj na trgu, katere so prodajali komad po 1 K 40 v. Nevaren vlomtlec aretiran. Dne 22. t. m. je bil rzvršen v trgovino tvrdke Back & Fehl na Starem trgu drzen vlom. Vlomilec je odnesel 1859 K 13 v. Osumljen je bil 231etni sluga Ljudevit Schuster, katerega je tvrdka pred par dnevi odpustila. Sedaj so ga prijeli in je Izročen sodi-šču. Pri njem so našli 1433 K 53 v. Konj se je ubi!. Včeraj popoldne je po Prečni ulici pridirjal nek tren-ski voz in ko se je na Sv. Petra cesti ognil nekemu avtomobilu, se je konj z glavo zadel pri Tratnikovem hotelu ob ven stojeći vogal Gotzove hise s tako silo, da je padel ifi začel krvaveti. Žival so sicer močili, a je vendar v kratkem pogirrila. Snzng sfvorL * Vse draži. Na Nemškem so zvezke za šolske etroke podražili za 50%. Tuđi zavitke in pisemski papir so podražili. * Iz Belgrada poročajo: Vojaški gubernatorij ustanovi v Belgradu še letos veliko realno gimnazijo, združeno z internatom. Učni jezik bo srbo - hrvatski. * Splosna avstrijska vnovčeval-nica za živino. Poročali smo že, kake milijonske dobičke je napravila ta dunajska družba. Zdaj je proti tej družbi vložena kazenska ovadba za-radj navijanja cen in se že vrše za-sliševanja. * Izprtl delavci. Med delavci in delojemalci na Norveškem je nastal razpor, ki je bil predložen državne-mu sodisču. Ker se poravnava ni dosegla, so delodajalci sklenili, da bodo vse delavce odslovili. Teh de-lavcev je baje 77.000. * Erzerum. »Rječ« baje poroča iz Tiflisa, da je Erzerum ognjišče vseh bolezni. Leta 1915 je bilo v okolici Erzeruma 150.000 slučajev legarja in 40.000 slučajev lolere. Ruska, vlada mesta sedaj ne more sanirati, zato Erzerum tuđi ni dobil no-bene gamizije. * Zaplenjen roman. Ogrska vlada je dala zapleniti roman »Ehsa-beth K6thstal duhovnik in je kot tak igrcil važno vlogo pri poljski vstaji 1. 1863. Ko se je vstaja ponesrečila, je zbc-žal Ivanicki v Galicijo, kjer je delo-val dolga leta kot župnik. Še le leta 1913. je Šel v pokoj ter se nastanil v Starem Sielu, od koder so ga Rusi pregnali. Duševno še popolnoma svež je legel stari, veteran zdaj v grob. 'f ~"L. ,y. - * Inter arma silent musae. Pra-vijo,da je sedanja vojna dokazala nepravilnost tega starega izreka. Nedavno v Berolinu izdana statistika nemške literarne produkcije pa dokazuje, 4a je v starorimski prislovici le mnogo resnice. Seveda, tkzv. vojne literature se je produciralo strahovito mnogo, toda umetniške in trajne cene ti proizvodi običajno ni-majo in zato jih je statistika izločila. V ostalem pa je izšlo: teologičnih del leta 1913. 2683, 1914. 2517, leta 1915. 2688; medicinskih v istih letili 1972, —, 948; zgodovinskih 170.% 1175, 1185; leposlovnih 1666, 893, 798; urnetniško-strokovnih 1051, 832, 589. Kakor je videti, so le teolo-gi ostali na višku, vsi drugi so morali položiti precejšnje žrtve vojni na oltar. * Lakota na Ruskeni. Menšikov prinaša v »Novem Vremenu« intere-santen članek o bližajoči se lakoti na Ruskem. Samo lahkomiselni laž-njivci morejo reci, da se lakote ni bati, ker bo vojne kmalu konec. V resnici ni videti niti sence prihajajo-Čega miru: nasprotno stoji Rusija še pred velikimi boji. Vojska bo zopet odtegnila ljudstvu nove delavne moči in zopet bo trpela gospodarska: preskrba vsled prtometnih težkoč. Pa naj priđe tuđi do miru že v pol leta, bo vendar demobilizacija trajala dolgo in na delo številnih vojnih vjetnfkov — in nestetih invali-dov in mrtvih — pač ni računati. Treba je zreti resnici v oči in napač-no bi bilo preveč upati od bodočega miru. Kdo more jamčiti, da se bodo ruske tovarne, delavnice. rudokopi itd tako] zopet odprli? Poleg tega bo treba od itak pičlejše letošnje le-tine poslati mnogo v inozemstvo, da se bodo pokrili velikanski vojni stroški in da se bo izboljsala valuta... 2ito, meso in drugo bo najbrže zelo drago ... Zato se mor^ Rusija pripraviti na po] z l>ližajočo se lakoto. -frv- .r . -> - -«-r* - * Tovarnlškl dejavec — doktor prava. Na dunajskem vseučilišču je bil te dni promoviran za doktorja prava neki Emil Maurer, ki je bil šc pred par leti delavec v neki tovarni za stroje. Rodom je iz malega me-steca na gališko - bukovinski meji. Najprej se je u čil urarstva, potem pa pobegnil na Dunaj. Tam je najprej pomagat na trgih odkladati in nakla-dati blago in bržčas bi ostal v naj-revnejših razmerah, da je prišel k nekemu mojstru y delo. V občeva-nju z organiziranim delavstvom je spoznal pomen znanja. Začel se je učiti, da bi se lavlje učil, je -posta!* kolporter. Podnevi je raznasal knjige m časopise, ponoći je študiral in si sam s svojo pridnostjo pomagal tako, da je napravil maturo na gimnaziji in zdaj je dovršil pravne nauke in je postal doktor prava. Pri njegovi promociji so bili tu.ii zastop-niki nekaterih delavskih organizacij. * Gospodarski bo] proti Nemčiji. Kake oblike zadobiva gospodarski boj entente proti Nemčiji, dokazuje naslednje poročilo nemskih listov. Najvecje an^leške in franeoske tovarne za gumi so napravile kartel, ki dobavlja avtornobllske pnevmati-ke le onim tvrdkam v nevtralnih dr-žavah, ki se pod visokom! konven-ciarnimi kaznimi zavežejo, da ne bodo prodajale v Nemčijo ali Nemcem in tuđi onim nevtralnim državlja-nom ne, ki imajo ali kupijo avtomo-bile nemškega fabrikata. S tein ho-čejo sovražne tovarne udariti nem-šico avtomobilno mdustrr}3, ki je tuđi med vojno prodala že na tisoče svojih avtomobilov v nevtralne države, ki pa odjemalcem svojih voz ne more dati tuđi pnevmatikov, ker je na Nemškem gumija zmanjkaJo. Karakteristično je, da so se franco-skfm in an^leškim tvrdkatn pridružile tuđi nekatere velike — arn^riške toymcn% 1 Stran 4. „SLOVENSKI NAKUD-, dne 25. maja m6. 120. Siev. Umrli so v Ljubljani: Dne 24. maja: Marija Pavlin, bivša postrežnica, 83 let. Kapiteljska ulica 11. — Frančiška Selan, bajtar-jeva hči, 2 leti, Streliska ulica 15. — Margareta Schauer. žena železni-škega sluge. 59 let, Maurerieva ulica 189. — Katarina Novak, služkinja-hiralka, 30 let, Radeckega cesta 9. Dne 25. maja: Janez Mcdvešek. hlapec-hiralec, 40 let, Radeckega cesta 9? jfajboljso uslugo stonte svojim 8ragim na bojišča, čc iih naročite na „Slovenski Jfaroi)", ker le na ta način re3no d^bivajo poročila iz flomovice. Sanalnji list ebsega 4 strmi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopiiar. Lastnina in risk »Narodne tlskarne«. Najprijetnejši odvalilo so po sodbi vseh poznavalcev Fellerjeve j uiilo odvajajoče rabarbarske krog- ! liice z znamko Elzakrogljice. Med [ tem, ko mnoga druga odvajila dra- j fijo črevo in slabe želodec, učinku- i jejo Eizakrogljice želodec krepeče I fn nhnajo nobenih postranskih škod- | ljivih učinkov. Zato zaslužijo brez- I l»ogojno prednost. 6 škatljic posije kamorkoli franko za samo 4 K 40 v lekarnar E. V. Feller, Stubica. Elza-trg 238. Hrvatsko. Obenem lahko naročite Fellerjev boleoine tolažeei, dobrodejni poživljajoči rastlinski esenčni fluid z znamko Elzafluid. 12 steklenic franko stane le 6 K. (vu) Mirnu soba prostorna in zračna, s posebnim vhodom, se odda stalnemi gospota xa takof ali s 1. jnnifem. 1666 ^otzve se pri gos?. Suanftka v Sped. *Uki, (Ulovftka ec*ia ti. Mirna ažranka lice na Elizabeta! cesti --------- ali v bUtin! nfe — $tan©ueinjc cne sobe in kuhinje. 1680 Cenjene ponudbe pod „J. F. 24 1680* na upravniStvo »Slovenskegt Naroda«. : ielezainske široke se tako] sprej- j melo. Prednost imajo starejŠe moči. j Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. 1 167r* Zahvala. Za iskreno sožalje, tolažbo in molitev ob smrti in pogrebu svoje predrage sestre, gospe Emilije Bric roj. Jenčič vdeve c kr. sodnega svčtnika izrekam svejo presrčno zahvalo. V LJUBLJANI, dne 25. maja 1916. Angela Mrak i*oj- Jeniii. Zahvala. I Povodom smrti naše ljubljene soproge, mame, stare mame, tašče I Iti tete, gospe I izrekamo tem potom vsem, ki so nam y težkih urah stali na strani s I tolažbo ali nam na katerikoli način izrazili sočutje, najsrčnejšo zahvalo. I Posebna zahvala pa še blag. g. dr. Savniku za pomoč v času bo- I lezni, kakor tuđi vlč. g. dr. Kotniku in vlč. g. Komlancu za tolažbo med I dolgotrajno boleznijo. 1 Dalje blag. gosp. soprocri okraj. glavarja Schitnikovi, ge. Dclen- I čevi in soprogi gimnaz. ravnatelia Fajdigovi za mnogobrojne obiske preč. I duhovščini za vodstvo pogreba, darovalcem vencev, ter sploh vsern I udeležencem, ki so spremili blago pokojnico v tako velikim številu na I njeni zadnji pot». I Bog naj povme vsem obilno! I j KRANJ, dne 23. maja 1916. I talo]oti ostali. I OVES se nadomesti z melasnimi krmili, ki jih razpošilja deželna centrala krmil. I Ljubljana, Turjaški trg I št 3, v vrečah po 50 kg. I Cena je K 35 — za 100 kg. I )Y[odm salon Mit aha Mora at, £j ubijana, Stan trg S/. Vetika zaloga dunajskth damskih in d*J[ii&ih Slamnifov. Jbpravila točno in nafc*n*M Žabu klobuft v vmilki bbiri. lakeasfcs krei slMk IMeU milovano sobo pri mirni boljši stranki. 1669 Punudbe pod „m>rei otrek 1«€9M na upravn »Slov Naroda« Učenka ta trgovino mešantga blaga se sprejme. Kje, pove upravni^tvo »Slov. Naroda« ____________________1681 _________________ Iidem slarefio natal^arieo katera zna tuđi kuhati, ter onravlja gosDodinjska deli. %* ftakOjŠnl VStOp. Ponudbe na JOSIP DELAKORDA, trgevec, Arclin, po^ta Vojnik, Štajersko. 1662 Košnja travnlka 12 oralo* v mestnem log^ 9^^ se odda. i67i To?adevna no asnila daje gosporl Adolf KordiOf FrančISkanskaul. 4. ovilolne gnmnJe tucat 54 K — netto blagajna — pri Altoertu Matxner]n, 9nna| I« Sohl- messergasse 8. 1676 PoStni zavof s 15 pari po povzetju. I L_________________________________A belega, rdečega, kakov tuđi večhekto Ivan Ogrin. IiayePca pri a^jntolJaiMi, 1683 MA IZBIRO pošilja tuđi na deželo: .. asne 2652 BLOZE plaiče, jopice, krila, kostume, noćne halje, peri lo. modne predmete, športne klo- bvke tustezalke. Zelo solidna tvrdka. M. Krištofič - Bučar Llublfana, Start trg 9. Lastna hlia. Fine otroške oblekce 11 in krstne oprave, u Krasna posislvo nm Spod. Štajerskom, pol ure od žel. postaje, blizu drž. ceste Gradec-Ljubljana, sestoječe iz 15 oralov go-ste^a visokega gozda, smreka, bor, hrast in 55 oralov rozda, njiv, naj-boliše vrste travnikov, sadonosnikov, parka, vrtov, vse v ravnini in aron-dirano. GraŠčina z dvemi nadstropji, 18 sobami, gosoodarska poslopja, vse v izvrstnem stanju, ribolov na postrve, se pod ugodnlmi pogo|l proda. Pojasnila daje hrT.-SlSV. bSJika xa parcelaoi|e la kelonUacljo, Zafreb, ZrlnjOTac- 133 Trgovci! PoMjam kocke u |aho prvo tovarao. BUfo tsrmšmm dofcro, bo kot fa poaajalo iloor po-ooaip a Mafo U vsotafo lamo karro tai aaL lak, *f«af« n+ vrat Lil. lwmn Coil6| nsUpfc, Vrbnika. Ing. Vladimir Remec e. lp, nadfamisar, ravnatelj zavoda 3a pcspeSevanJt obrti na ffranjskem Helena Pollak hitrija tovarnarja Jfarol &oUaka -•#• Doročena. >*£— 1678 Ljubljana dne 25. maja t9t6. I Šlvahil sataro ji ! ,,SfngerM in „Kajser" s podolgastim, okroglim čolničkom, Centra l-Bobbin za dom in rokodeljstvo se knpifo na|bolfe In nai- cene|e pri llrml A. WEISSBERG, tvorniftka zaloga ^ Ounaj II.1 Untere Donaustrasse 23 III, ^ Hitro raftpoSiljanje na vse železniške postaje. — Cenovniki v slovenskem jeziku zastonj. 2411 Sllvovka — tropinovec — brlnjevec : pelinkovce — rum — kognak : ▼ najboljši kakofosti se dobi po nlzkih dnevnih cenah pri tvrdki Grnmmer & Komp. L|nbl|ana, Sodna ulica Stev. 3. 1377 A- & £» Skoberne Jy(estm trg št tO. Parilo za gojntt zaiodiiv v zalogi. Izdelcvsojo nevestinskili eprem. Perilo za deteta v zalogl. Btpalao perllo :i Dr, Lahatanaa idravstveno perlle. Dr. Gustav Jfigrovo volneno parilo, s: Porilo TETBA. Ustanovljeno 1866. Moško, damsko In otroško lasfnega izdelka đale€ znano zaradi izbornega kroja, točnega dela, zmeraih cen priporoča = C. J. HAMANN = dobavitelj perila oes. in kralj. Visokosti9 častniških uniformira nj, zavodov, ta> mosianov i. t. d. w LJUBLJANI. Perilo po meri se izgotavlja najhitrejei Istotam prva kranlsha liai [a li Ittita pefila. Motorni obrat. HalTttie nraniie penli Bajnfelfi rtrojL Prinaao aalpoiteaelsa postreiba. HtJUlRt PrMIm pnft. tri ii kmt Sporili prelaetL