Leto ULIIl. številko 181.
V L]oM]onl, v sredo IZ. augusta 1925.
Ceno Din rro
shaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — iaseraU: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovora. — Insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod11 velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravntstvo: Enailova ulica stev. 5, pritličje. — Telefon ste v. 304. Uredništvo: Enailova ulica it. 5, X. nadstropje. — Telelon štev. 34.
BV*      Poštnina platana v gotovini.
Trgovinska pogodba z Avstrijo
Slovenski oblasti sta pretežno industrijsko - trgovinskega značaja. Tu imamo razvito veliko in srednjo industrijo. Tudi trgovina se bolj in bolj učvrsČa. Trgovina in industrija zapo-shijeta desettisoče slovenskih delavcev In uradnikov. Slovensko gospodarstvo je predvsem industrijsko gospodarstvo.
Ta industrijsko-trgovinski značaj našega gospodarstva povzroča, da je pridobitno življenje v Sloveniji v posebno delikatnem položaju, ker ga^ lahko vsaka najmanjša pogreška oškoduje in bistveno ogroža.
Ev. poškodbe lahko prihajajo od tfveh strani Na eni strani od državnega proračuna in od davčnih ukrepov, ki jih odreja finančni minister, ministrski svet ali narodna skupščina. Na drugi strani pa stoje ravno trgovinske pogodbe z bližnjimi sosedi v direktnem razmerju z dobrobitjo našega industrijskega gospodarstva. Od trgovinskih pogodb, ki jih sklepamo z bližnjimi državami, pričakujemo namreč, da nas obvarujejo pred inozemsko konkurenco.
Med trgovinske pogodbe, ki so v tem oziru najvažnejše, spada trgovinska pogodba s sosednjo Avstrijo.
V Avstriji imajo razvito industrijo. Republika na severu deluje že več let z vsemi mogočimi sredstvi, da si zasi-gura primerna inozemska tržišča. ^ V tem oziru se je zazrla v Jugoslavijo, kjer industrija še ne more pokazati posebno visokega razmaha. Slovenija je v Jugoslaviji edina pokrajina, kjer se nahaja industrija na res prvovrstni moderni višini. Zato je umljivo, da avstrijska industrija lahko doseže ugodnosti glede Jugoslavije samo na rovaš in na račun slovenske industrije.
Tudi poslednja pogajanja, ki so se vršila med našo delegacijo in avstrijski reprezentanco na Dunaju glede trgovinske pogodbe med obema državama, so pokazala, da imamo Slovenci kar največji povod, da jih zasledujemo z vso pazljivostjo.
Zadostuje v tem oziru opozoriti na dejstvo, da je ta pogajanja vodil pro-sluli načelnik trgovinskega ministrstva Savić, ki zastopa odkrito stališče, naj se slovenska industrija demontira, ali vsaj v skrajnem slučaju preseli v sredino države. Mi smo proti temu nazoru še dovelj krepko protestirali in gotovo s temi svojimi protesti ustvarili v g. Saviću razpoloženje proti slovenski industriji. Informacije, ki smo jih pre* jeli o zaključenih pogajanjih, pa so naravnost katastrofalne. Ministrski svet, ki naj sedaj sklepa o predlogih naše in avstrijske delegacije, mora v tem oziru te predloge temeljito revidirati, ako hoče, da zada slovenski industriji smrtni udarec in ako noče slovenskim, goratim, nepoljedelskim pokrajinam pripraviti gospodarsko smrt.
Naša industrija je v zadnjih letih z velikimi težavami prebrodila krizo denarja in gotovine, kreditov in prodaje. Danes kolikortoliko diha in upa na boljšo bodočnost. Pa lahko pride udarec s Čisto nepričakovane strani, od strani trgovinske pogodbe z Avstrijo.
Na dlani je upravičenost slovenske industrije ter njena zahteva po upoštevanju in po državni zaščiti. Zdi pa se, da prevladujejo v Beogradu o^kosrčni in kratkovidni interesi osrednjih, bližnjih industrij po Srbiji, Bosni in po Vojvodini, dočim se slovenska industrija deloma iz nepoznavanja, deloma radi prevelike oddaljenosti ne upošteva tako. kakor narekujejo življenjski slovenski gospodarski interesi.
Slovenska industrija je za slovenske kraje vitalnega gospodarskega pomena. Naši kraji so se industrijalizirali v prvi vrsti zato, ker poljedelstvo ni moglo več preživljati slovenskega človeka. Vse drugače so razmere v Srbiji, Vojvodini, v Bosni, kjer se preživlja prebivalstvo od poljedelstva, dočim je tem industrija plod zasebne podjetnosti in zasebnega interesa. V Sloveniji se interesom in privatni inicijativi pridružujejo najvažnejši, vitalni narodnogospodarski in socijalni interesi, ker srno pokrajina s pasivnim gospodarstvom, s pasivno gospodarsko bilanco, kakor hitro odvzamejo našemu človeku glavni vir njegovih dohodkov, temeljno možnost njegovega preživljanja, to je slovensko industrijo, obrt, trgovino.
To narodnogospodarsko resnico bi morali zapopasti tudi v Beogradu.
Trgovinska pogodba z Avstrijo še ni podpisana. Gre za predloge, ki se dajo na seji ministrskega sveta izpremeniti.
Trgovinska pogodba z Avstrijo
Neugoden političen moment za pogajanja. — Naša trgovinska pogodba in konflikt Avstrije z Madžarsko« — Gotove olajšave za nas obmejni promet. — Naša trgovinska bilanca napram
Avstriji.
— Beograd, 11. avgusta (Izv.) Pred dnevi so listi prinašali vesti, da se Je naša delegacija, ki rodi trgovinska pogajanja z Avstrijo .vrnila v Beograd. Obenem je bilo javljeno, da so ta pogajanja že skoraj definitivno končana in da se pogodba v kratkem podipiSe. Splošno je treba pripomniti, da so se vrnili v Beograd Člani in strokovnjaki te delegacije, da poročajo pristojnim ministrstvom o načrtu trgovinske pogodbe In da dobe nadaljna navodila za sklenitev odnosno podpis trgovinske pogodbe Predsednik naše delegacije bivši generalni direktor carin g. S. Kuki ć je ostal na Dunaju.
Vaš poročevalec je imel danes priliko govoriti z uglednim članom jngosloven&r^ delegacije, ki mu Jc dal radevolje podatke glede položaja Slovenije in njene industrije napram Avstriji.
Med drugim je treba posebno naglašati, da bo morala biti naša delegacija pri končnem sklepanju pogodbe zelo previdna, ker so Madžari znali inscenirati med Avstrijo in Madžarsko gospodarski konflikt samo za to, da bi preslepili našo delegacijo m da bi potem dobili od Avstrije še mnogo večje koncesije.
Trgovinska pogajanja so se nadaljevala v zelo neugodnem trenotku. Moment, v katerem so se svoječasno prekinjena pogajanja z Avstrijo obnovila, Je bil v političnem oziru zelo neugoden. To iz dveh razlogov. Prvič, takrat še niso bila zaključena pogajanja z Madžarsko, ki je glavni interesent in naš največji konkurent v poljedelskih predmetih pri uvozu v Avstrijo, kakor tudi pri uvozu živine in mesne industrije, tudi pri cerealijah in mlinarskih izdelkih, je madžarski kontingent mnogo večji nego jugoslovanski. Na drugi strani pa je bila ravno v času, ko so se obnovila pogajanja, na Dunaju kontrolna komisija Društva narodov.
Pogajanja sama so v toliko zaključena, da 8o definitivno izdelani načrti veterinar, ske konvencije, konvencije o obmejnem prometu, dalje splošni del trgovinske pogodbe In carinske tarife. V splošnem se je dosegel v vseh točkah med obema delegacijama načelni sporazum.
Na vprašanje Vašega dopisnika, kakšna je doslej naša trgovinska bilanca napram Avstriji, je izjavil član in strokovnjak naše delegacije: Doslej je naša trgovinska bilanca napram Avstriji še vedno aktivna. Aktivna je ra približno IOO milijonov dinarjev. Leta 1923 je znašal po končnih statič nlh podatkov naš uvoz v Avstrijo 2 miljardi 328 milijonov dinarjev, dočim je naš uvoz iz Avstrije znašal leta 1923. 2 milijardi 238 milijonov dinarjev.
Naš uvoz v Avstrijo znaša po statističnih podatkih za 1, 1923. 5.2 odstotka celokupne avstrijske zunanje trgovine, dočim znaša naš uvoz iz Avstrije 13.3 odstotka avstrijskega celokupnega izvoza. Mi stojimo v avstrijskem izvozu na prvem mestu, naravno, ker smo Avstriji najbližja sosedna država, ki želi imeti solidne trgovinske zve-ze. Pripomniti moram, da so ti podatki vzeti iz avstrijske statistike. V naši trgovini pa participira L 1923. Avstrija na uvo-
zu s 26.94 odštet, in pri uvozu z 28.93 od&t. Glavni problemi pri sklepanju trgovinske pogodbe so bili naravno predmeti, zi katere je naša država kot agrarna država najbolj interesirana, drugič pa tudi predmeti odnosno industrijski izdelki, ki jih skuša Avstrija piacirati na našem trgu in s katerimi dela Avstrija naši mladi industriji veliko konkurenco. Glede našega izvoza so na prvem mestu živina in mesni izdelki z 961 milijoni dinarjev, šele na drugem mestu je žito s 496 milijoni dinarjev, nato mlinarski izdelki s 171 milijoni, sadje s 127 mMjoni, mleko in jajca s 85 milijoni itd.
Pri uvozu iz Avstrije igrata glavno vlogo dva predmeta, to je: železo in železni izdelki ter izdellu iz bombažerine. Vrednost prvih predmetov znaša 131 milijonov, drugih 157 milijonov. Usnje in usnjarski izdelki tvorijo v avstrijskem uvozu v našo državo znesek 112 milijonov, konfekcija pa 118 milijonov.
V splošnem je avstrijski avtonomni tarif za agrarne predmete z ozirom na industrijski značaj Avstrije razmeroma nizek. Omeniti je treba, da carinske postavke vsebujejo mnogo predmetov, ki so važni za naš izvoz, kot n. pr. jajca in mleko, in kateri so po avstrijskem carinskem tarifu carine prosti, plačati je treba pri uvozu v Avstrijo samo prometni davek.
Večino delegatov je pozval v Beograd novi trgovinski minister dr. Krajač, da mu poročajo o stanju pogajanj, pa tudi finančn? minister je zelo zainteresiran za pogajanja.
Slovenija, kot industrijski del naše kraljevine, je pred vse^n najbolj interesirana na carinskih popustih prj industrijskih izdelkih, ki jih sama dovoljno izdeluje. V teh izdelkih pride Slovenija v težak konkurenčni boj tudi z ozirom na to, ker skuša avstrijska industrija izkoristiti ceno vodno pot po Donavi do Beograda. V poteku pogajanj je bila vsa pozornost koncentrirana na to, da ni pri dajanju koncesij prekoračena meja, ki je potrebna, da se ohrani in zaščiti domača industrija pred veliko avstrijsko konkurenco.
Za Slovenijo je dalje zelo važno, da se je dosegel naš izvozni kontingent vina z Avstrijo v tem.le razmerju: 40.000 hI belega in 40.000 hI črnega vina iz mariborske in ljubljanske oblasti ,kakor je bilo to že svoječasno javljao v listin. To brez ozira na vsebino alkohola.
Načrti izdelanih pogodb se sedaj predlože ekonomsko - finančnemu odboru ministrskega sveta, M jih pregleda, odobri odnosno popravi, na kar pride trgovinska pogodba z Avstrijo pred ministrski svet.
Splošni del trgovinske pogodbe vsebuje tudi železniško konvencijo glede znižanja obojestranskih železniških tarifov o prevozu blaga, posebno je ta del važen z ozirom na naš izvoz v Avstrijo, ki obsega lahko pokvarljivo blago, ki se mora sedaj pošiljati ekspresno in brzovozno, za kar bo sedaj ze. lo pretirani tarifi.
Sklenjen je dalje tudi sporazum glede zaposlenja avstrijskih delavcev, obrtnikov kakor tudi glede avstrijske industrije.
Dr. Kramar proti loli
Dr. Kramar za državno kontrolo nad cerkvami. — Ločitev cerkve od države bi dala protinarodnim cerkvenim eksponentom proste roke«
Praga, 10. avgusta. (Izv.) Nacijo-nalna demokratska stranka je v nedeljo priredila v Berounih veliko politično zborovanje, na katerem je poročal dr. Kramar. Voditelj nacijonalnodemokrat-ske stranke je obravnaval spor, ki se Je bil pojavil med praško vlado in Vatikanom povodom flusove proslave. Treba urediti razmerje med cerkvijo in državo. Dr. Kramar nasprotuje ločitvi cerkve od države, ker bi taka ločitev ustvarila težke zapletljaje in cerkveno-politlčna vprašanja še zaostrila. Ločitev cerkve od države bi pomenila popolno in nekontrolirano svobodo za protidr-žavno in protinacijonalno politiko gotovih visokih cerkvenih eksponentov. Nemški škof v LitomeHcah in praški primas bi lahko nastopala proti Češkim vitalnim nacijonalnim interesom. — Dr.
Od vlade pričakujemo v zadnji uri uvidevnost in zaščito slovenske industrije ter jo opozarjamo na nepopravljive posledice pogrrešene gospodarske politike glede Slovenije
Kramar zagovarja natančno rešitev cerkvenih odnošajev med Vatikanom in češko republiko, ki naj garantira primerno državno kontrolo nad cerkvenim delovanjem na Češkem._
Italijansko-grško prijateljstvo
— Atene, 10. avgusta. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini in grški ministrski predsednik Pangalos sta izmenjala brzojavne pozdrave, v katerih pozdravljata novo italijansko-grško prijateljstvo. Mussolini se zahvaljuje grškemu ministrskemu predsedniku za vojne nabave, ki jih je Grčija naroČila v italijanskih tvornicah. Nadalje podčrtava veliko važnost letalske konvencije, ki se |e sklenila med obema državama. — Mussolini izraža željo, da naj pride med obema državama In narodi do stalnega sodelovanja in prijateljstva v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Grška vojska je naročila v Italiji 100 letal, za kar je grški ministrski predsednik Pangalos otvoril po celi Grčiji veliko nacionalno zbirko«
PAINLEVE O POLOŽAJU V SIRIJI
Pariz, 10. avgusta a. Ministrski predsednik Painleve je z ozirom na dogodke v Siriji podal novinarjem izjavo, v kateri pravi, da je kakor brzojavno poroča general Sar-rail, prišlo do nemirov vsled sporov v nekem plemenu, ki je bila deloma frankofilski deloma pa za neodvisnost. Francozi so odposlali majhno kolono, da vzpostavi red. Kolona, ki je štela 166 mož, je prispela na Djebel, kjer so jo uporniki obkolili in porazili. Rešilo se je samo 66 vojakov. Nato je bila odposlana močnejša kolona, kateri je sledil municijski tren. KeT pa tren ni dohajal vojaške kolone, se je razdalja med obema povečala, so uporniki naskočili tren ter ga zavzeli. Častnik, ki mu je poveljeval, se je ustreli!, da ne bi prišel v roke upornikom. Pehotna kolona, ki je korakala pred trenem je ostala brez municije in je bila prisiljena umakniti se v boju z uporniki. Francoske izgube še niso ugotovljene. Ministrski predsednik je končno izjavil, da je položaj veliko manj težaven, kot mislijo, in se je izrazil zelo pohvalno o korektnem zadržanju Angležev.
ŠKANDAL NEMŠKIH POSLANCEV V KARLOVIH VARIH
— Karlove vari, 10. avgusta. (Izv.) Včeraj sta se v Karlovih varih pojavila nemška poslanca v praškem parlamentu Kalina in Meyer ter ostentativno nosila burševske kulerske znake in kapice. Mestnea policija je poslanca povabila na policijsko ravnateljstvo, kjer sta bila poslanca zaslišana. Pri aretaciji je prišlo na ulici do veiikih škandalov. Oba poslanca sta se upirala policiji, nakar sta poslanca živahno protestirala proti aretaciji.
TRODNEVNI POLET OKOLI EVROPE
— Pariz, 10. avgusta. (Izv.) Havas poroča, da se je včeraj dvignil francoski kapetan Arrachard na tridnevni polet okoli Evrope. Včeraj je nameraval poleteti iz Francije preko Italije in Balkana do Carigrada. Dopoldne je letel nad Turinom, ob 12.45 je radi defekta pristal v Beogradu. Kapetan Arrachard potuje iz Beograda proti Carigradu, od tod na sever in zapad.
ORLANDOV VZGLED VLEČE
— Rim, 10. avgusta. Demasija bivšega ministrskega predsednika Orlanda je dogodek, ki je opozicijo globoko pretresel. 2e dalje čas se je ob raznih prilikah izražala rred opozicijonalci želja po demisiji v masi, sedaj po demisiji Orlanda se je trdnost opozicije zopet zamajala in razpravljalo se je obširno, kaj storiti po Orlandovem odhodu. Številni poslanci so se izrekli za demisijo, toda počakati treba konca Matteotti-jevega procesa. Gotovo pa je, da je Orlan-do napravil svoj korak z vednostjo Gio-littija in Nittija, da je njegov odstop zrahljal politični položaj ine da utegnejo slediti demisije, za katerimi pride razpust zbornice.
— Trst, 10. avgusta. Bivši ministrski predsednik Orlando je s svoo rodbino že v soboto odpotoval iz Rima. Nastani se stalno v Antibesu pri Cannesu na francoski Rivieri. Med fašisti in konstitucijonalci so vsake zveze pretrgane.
KONGRES n. INTERNACI-JONALE
Rim, 10. avgusta, a. Druga internacij onala bo imela letos svoj svetovni kongres v Mar* seilleju, in sicer zadnje dni meseca avgu* sta. Ta kongres je prvi plenarni kongres socijalizma po kodanjskem kongresu. Italijo bodo zastopali ob tej priliki delegati uni* tarističnih socijalistov.
Črnogorski nogometaši v Albaniji
Beograd, 10. avgusta, p. Iz Tirane javljajo, da sta se vršili tamkaj dve nogometni tekmi kluba «Crnogorac» s Cetinja proti albanski reprezentanci. Rezultat je bil 2 : 0 za cetinjski klub, druga tekma je bila ne« odločena. Nadalje je «Crnogorac» potolkel reprezentanco Tirane s 3 : 1 in končno re* prezentanco Valone s 3 : 0. V Skadru in Ti* rani so sprejeli črnogorske nogometaše ja* ko simpatično. V kratkem jim bodo vrnili poset na Cetinju.
Spor med Andlijo in Turčijo radi Mosula
Pariz, 10. avgusta, s. «Temps» se bavi v daljšem članku s poročilom mosulske komi« sije in se glede sporazuma med Londonom in Angoro izjavlja zelo skeptično. Na eni strani je namreč mosulsko ozemlje za An* glijo izhodišče za petrolejsko politiko, od katere zavisi obvladanje morja, na drugi strani pa se zdi, da tudi Turčija ni priprav* ljena odpovedati se mosulskemu vilajetu. i
Ponarejeni madžarski bankovci
Budimpešta, 10. avgusta, s. Pri glavni blagajni neke tukajšnje velebanke so danes spoznali trimilijonske bankovce za ponare* jene. Gre za falzifikate, ki se ločijo od pra* vih bankovcev le v tem, da nimajo nikakih številk. Policija je bankovce zaplenila hi uvedla zasledovanje ponarejevalcev.
Painleve se udeleži zasedanja Zveze narodov
Pariz, 10. avgusta, s. Na šesto zasedanje, sveta Zveze narodov v Ženevi, ki bo otvor* jeno v pondeljek dne 7. septembra, bo baje potoval tudi ministrski predsednik Painleve Painleve namerava po vzgledu Herriota v prejšnjem letu prevzeti za čas prvih poga* janj predsedstvo francoske delegacije pri Zvezi narodov.
Italijansko državno prvenstvo \ nogometu.
— Milan, 11. avgusta 1925. (Izvirno. 1 V nedeljo se je v Milanu četrtič pono« vila prvenstvena tekma za državno prven* stvo med kluboma F. C. Bologno iz Bo* logne in F. C. Genoa iz Genove. Tekma se je vršila ob 7. zjutraj in publika skoraj ni vedela zanjo. Ker so se pri dosedanjih sre* čanjih obeh klubov dogajali najrazličnejši incidenti, so oblasti storile vse, da jih se* daj preprečijo. Igrišče je zastražilo 60 orož* nikov in ravnotoliko policijskih agentov. Poleg tega je v okolici igrišča patruljiral eskadron konjenice, v bližnji vojašnici pa je bil pripravljen bataljon bersaglerjev. Med igro, ki je bila zelo ostra, sta bila dva igralca Bologne izključena. Kljub temu pa je F. C. Bologna z 2:0 (1:0) zmagala in po* stala prvak italijanskega nogometa.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza
Lesni trg.
Orehovi plohi 40 ali 45 mm, 70 ali 80 aim, 2—3 leta stari L, II. frc. meja, denar 1300, hrastove vozovne deščice I., II. 2/3 43 mm — 2.65 m 1/3 53 mm — 2.85 m frc« meja, denar 12S0, blago 1300, bukova drva 1 m d. suha frc. Djevdjelija 3 vag., denar 32, blago 32, zaključki 32, hrastova drva 1 m d. frc. Djevdjelija 3 vag., denar 32, blago 32, zaključki 32.
žitni trg.
Pšenica bačka par. LJ. denar —, bL 320_ pšenica domača fco. Ld. 275, pšenica hrvat-eka par. Lj. blago 270, koruza slav. par. LJ. blago 225, laneno seme fco. Lj. 2 vag. denar 495, blago 495, zaključki 495, otrobi pšenični fco. Postojna trs. denar —, blago 195.
Efekti: 2 in pol odstot. drž. renta za vojno škodo, denar 280, blago 280, zaključki 250, 7 odstot. invest. pos. iz 1. 1921, denar 75, Celjska posojilnica d. d., denar 201, blago 204, Ljubljanska kreditna banka, denar 230, blago 265, Merkantilna banka, denar 100, blago 105, Prva hrvatska štedionica, denar 840, Slavenska banka, denar 64, blago 68, Kred. zavod, denar 175, blago 185, Strojne tovarne in livarne, denar 95, blago 126, Trboveljska premogokopna družba, denar 340, blago 346, Združene papirnice, denar 100, blago 107, Stavbena družba d. d. Lj., denar 165, blajjo 1S0, 4 in po! odstot. zast. L kr. dež. bke., denar 25, 4 ln pol odstot. kom. zad. kr. dež. bke., denar 25,
Zagrebška borza.
Dne 11. avgusta. Sprejeto ob 13.
Devize: Curib 10.825—10.905, Pariz 260.50—264.50, Praga 164.72—166.72, New, vork 65.55, 56.15, London 270.25—272.25 (ček), London 270.41—272.41, Milan 201.06-* 203.46, Berlin 13.20—13.30, Dunaj 0.07S05-< 0.07005.
Valute: dolar 54.80—55.40, lira 202.80-205.80.
EFEKTI.
7odstotno Invest. pos. 1921 80, 2 in poj. odst. drž. rente za ratnu štetu 282—254, Ljubljansika kreditna 225, Centralna banka 10, Hrv. eskomptna banka 114—115, Kredit, banka, Zgb. 111—113, Hipoteflcaraa baaka 63—63 rn pol, Jugobanka 97—98, Pra Štedio -na 840—850, Slavenska banka 65—66, Eksploatacija 52—55. Drava d. d. Osijek 120, fiečerana, Osijek 490.510, Isis d. d. 54.62, NL bag 38—40, Gutman 370—375, Slavek« 135— 145, Slavonija 45 in pol — 46 in pol, Trbo, veljaka 340, Union, paromlin 364—400, Vev> ce 110—122.
INOZEMSKE BORZE.
— Curib, 10. avgusta. Borza: Beograd 9.25, Pariz 24.25, London 25.015, Newyork 515, Milan 18.70, Praga 15.25, Dun. 0.007652.
— Trst, 10. avgusta. Predborza: Beo. grad 49.16—49.30, Pariz 129.25—129.50, Lon, dan 133.80—134, Newyork 27.50—27.60, Pr*, ga 81—81.50. Curib 533—536
RW
JW
stran 2.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 12. avgusta 1925.
štev. 181.
Kol hoče Radič s svojimi govori
Radić čvrsto nadaljuje z govori in izjavami. Ni ure, ki ne prinese nove senzacije. Pred dnevi je razlagal teorijo o politiki radikalne stranke, ki se baje opira na državo m ki jo stavlja nad narod. Nasprotno pa se baha Radić, da hoče državo predvsem radi dobrobiti naroda. Slične Radićeve izjave imajo namen, da premotijo radikale glede pravih ciljev najnovejše Radiće-ve taktike. Za jesen napoveduje Radić rekonstrukcijo vlade! V rekonstruirano vlado vabi Davidovićeve demokrate in celo Svetozarja PribiČevića. Osobito hudo kri pa so vzbudile v Beogradu Radićeve izjave o narodnih manjšinah. Izjave so izšle v subotiškem mad-žadskem listu »Bačmedjej Naplo« in so vzbudile prav senzacijo tudi v — Zagrebu. V teh izjavah trdi namreč Ste-pan Radić, da so tudi Hrvati — narodna manjšina!! V parlamentu po Pavlu Radiću prizna narodno edinstvo Srbov in Hrvatov. Pozneje govori o posebnem srbskem in o posebnem hrvatskem narodu. Za enkrat pa trdi, da so Hrvati — narodna manjšina! Radić je tudi izjavil: »V Vojvodini je mnogo ljudi, ki simpatizirajo z mano in s hrvatsko stvarjo. To je dalo povod, da se je zlorabljala državna oblast proti narodnim manjšinam in da so se preganjale. Dokaz, da doslej nisem mnogo koristil Madžarom in Nemcem. Proti svoji volji in nameri sem jim morda celo ško-jdil. Smatram pa kot človek in kot politik za dolžnost, da jim v bodoče koristim. Mi Hrvati smo ravno tako manjšina v državi kakor Madžari in Nemci, če tudi nas je več. Mi smo bili doslej spodaj. Naša trpljenja so bila skup-
na. Odrekli H se sebi, ako bi pozabili na skupna trpljenja. Materinski jeziki in sploh jeziki manjšin imajo prirodno pravo in ko govorim o zapadnoevropski demokraciji, pomeni, da želim, da materinski jezik pride do prirodne pravice v šoli, v uradu, v gospodarstvu in v kulturnem življenju.« Itd. Radikale so te izjave zadele v živo. Saj imajo v Vojvodini svoje jake postojanke in so tamkaj radikalni voditelji lavni eksponenti asimilatorične politike proti Madžarom in Nemcem. Seve se tudi v Zagrebu hudujejo na Radića, ki ponižuje hrvatski narod na manjšino! Radićevi intervjuvi so odjeknili tudi na Bledu. Minister Trifković je informiral dvor o velikem nezadovoljstvu, ki vlada v radikalnih krogih radi Radićevih neprestanih in dvosmiselnih izjav, iz katerih se vendar razbira neka dosledna tendenca proti radikalom in proti sedanjemu stanju. Minister Trifković predlaga zato, naj se Stepanu Radiću poveri di-plomatična misija v inozemstvu, ki bi ga za dalj časa odstranila iz naše države. Menda je to edini izhod, da se stabilizira sedanja situacija. Vodstvo Radićeve stranke naj prevzame Pavle Radić. Razumljivo je, da se bo Stepan Radić lepo zahvalil za tako misijo. Mož živi od demagogije, od veselja velikih intervjuvov in senzacije . . . Razburjenje v radikalnih krogih je veliko. S »sporazumom« se je pred javnostjo angažirala predvsem radikalna stranka, ki bo tudi prva blamirana, ako se »sporazum« ponesreči. Zdi se pa, da hoče Radić radikalni stranki zavedoma pripraviti ravno to blamažo . . .
BRAILLEJEV TOČKOPIS ZA SLEPCE. — Točke so izbočene in tvorijo v različnih
legah črke.
Prosveta
— »Der Kampf der Siid5lawen um Frel-fcelt und Einheit«. Hermanu VVendel, Frankfurt a/M. 1925. Frankfurter Sociatatsdrucke-rei. {Cena broširani izdaji Rm 13.50). Pravkar je izšla nova knjiga Hermanna Wend-la »Borba Jugoslovenov za svobodo in ujedinjenje«. Obsega 798 strani velike osmerke. Hermann "VVendel je n>ed Nemci zlasti pa med Jugosloveni zaslovel po svojih zanirrivih spisih o jugoslovenskih razmerah, o jugoslovenskih zem-5jah in prebivalcih, o jugoslovenskih pesnikih fn politikih. Sedaj je napisal svoje najobsežnejše delo »O borbi Jugoslovenov za osvoboditev in ujedinjenje«. Študirati obsežno zgodovino Slovencev, Hrvatov in Srbov in Bolgarov, narisati mnogostranske stike med posamnimi jugoslovenskimi plemeni, njihove zveze z malimi in velikimi poediniml državami ter vzpostavljati duševno črto, ki je končno povzročila njih ujedinjenje in njihovo osvoboditev ni lahko delo. Wendel je to delo izvršil na najsijaj-nejši način. Njegova knjiga je fundament jugoslovenske historije. Obsega 11 poglavij, ki nosijo te-le naslove: 1. Brezzgodovinska nacija in raja. 2. Brezzgodovinska nacija se prične zavedati. 3. Raja se razvije v nacijo. 4. »Ilirija je oshiviena«. 5. Srbska država in srbski duh. 6. Ilirska lira. 7. Za svobodo in narodnost. 8. Prevrati in preosnovitve. 9. Veliki in mali. 10. Zbiranje in pripravljanje.
11. Žrtve in izpolnitev. V prvem do sedmem poglavju riše "VVendel zgodovino jugoslovenskih narodov in držav od 1848. do najnovejšega časa. V teh poglavjih je zbran ogromen materijal, ki se nanaša na vse politične in kulturne dogodke, ki so končno dovedli do osvoboditve in ujedinjenja jugoslovenskih plemen. Je to prva izčrpna jugo-slovenska povestnica, kakršne Še nimamo v nobenem slovanskem jeziku. O velezani-mivem Wendlovem najnovejšem delu spregovorimo seveda še podrobneje.
— Šentjakobski ledališki oder le vpri-
zoril v sezoni 1924-25 sledeča dela: Ivan Cankar: Za narodov blagor in Kralj na Beta jnovi, Gorner: Maks v škripcih, A. Remec: Kirke, A. Wfldgans: Beda, E. Križan: Drobtine iz Pavlihove zapuščine, A. K.: Ljubezen in ljubosumnost, E. Laufs: Vražja misel, F. Žagar: Zaroka, A. Cehov: Snubač. Skupaj: 4 komedije, 3 burke, 1 tragigroteska, 1 drama in 1 žaloigra. Gostovanja so se vršila: 1 v Mojstrani, 2 v Škof j i Loki, 1 v Novem mestu, 2 v Bohinju. Sezona 1925-26 se otvori z A. Nova-čanovo: Velejo ali pa z Ivan Cankarjevim: Jakob Ruda.
—Učiteljski ročni katalog. Pravkar je
izšel Učiteljski ročni katolog, ki bo učiteljsku posebno dobro služil pri izračunavanju plače, penzije itd. Obsega vse obrazce
in navodila, kako je opremiti prošnje za službena mesta. Podrobno in natančno je poučilo o draginjskih dokladah za aktivne in upokojene učitelje, s posebnimi tabelami. Pregleden je izčrpek o voznih udobnostih na železrncl Natančna so vsa navodila za vojaško službo učiteljstva. V zapisniku so dalje vsi obrazci, kako Jim je postopati, da dobe udovrrino in koliko Jim pripade. Kdor se službeno seli, dobi vsa navodila za sestavo selitvenega računa v katalogu. Dalje vsebuje katalog točna navodila o davkih, ki jih mora plačevati učrteljstvo, in zelo praktičen izčrpek vseh Šolskih in osebnih taks (kolekovina), s katerimi imajo opraviti učitelji. Ob sklepu je pregled, statistika vse^fc osnovnega šolstva v naši državi. Zapisnik je nujno potreben za vse osnovno-
šolsko očttebstvo, otroške vrtnarice, ker ima tudi predpise za nje. učiteljice ženskih ročnih del in meščanske učitehce, ker je za nje posebej tudi zadaj katalog za redovanje za posamezne predmete.
— Psihično društvo »Novo Sunce« v Osijeku je začelo izdajati Ust z enakim naslovom. »Novo Sunce« prinaša polog hrvatskih tudi slovenske spise o psihologiji, spl-ritizmu, teozofiji ter o vseh drugih vprašanjih modernega okultizma. List je Izborno urejevan ter je edini list te vrste v Jugoslaviji. Vsakemu, ki se zanima za izredne pojave duševnega življenja, bo dobro došel. Izhaja mesečno in stane letno Din 100. — Uredništvo in upravneištvo sta v Osijeku I., Reiznerova ulica št. 75.
— Zagreb, 11. avgusta (Izv.) Steifcin Radič je zapustil Baško. Pred odhodom je prišlo indirektno iz Beograda od strani »Vremena« kratko navodilo, da naj čim-manj govori med narodom. Beogradski politični krogi, ki so se vnemali za sporazum z Radićem, sedaj namreč uvidevajo, da so zadnje Radićeve izjave napravile povsod najnepovoljnejši vtis in so povsod prinesle negativen odmev. Pred vsem so vsi nevoljni, ker je Radič zopet načel vprašanje n?rodnih manjšin, ki uživajo pri nas vse pravice, določeno v mednarodnih mirovnih pogodbah. Neugodno vpliva Aidi Radićeva izjava, da so sedaj potrebne nove volitve.
Radič Je zapustil Baško, prijetno morsko kopališče ter odšel najpreje na Sušak, kjer so ga pozdravili bivši hrvatski ban dr. Tomljenovič, župan Juraj K u j a č i 6 in malo Število ožjih somišljenikov. Župan Kujačić se je pri Radiću zavzel za to, da naj brani in ščiti interese hrvatskega Pri-
CEOTJa.
Iz Sušaka se je Radić včeraj odpeljal v Zagreb. Njemu naklonjen tisk v Zagrebu je včeraj popoldne pozival Zagrebčane, da naj prirede Radiću veličastne ovacije. Na kolodvoru so se zbrali samo Radićevi naj-
li potuje
ožji prijatelji. Sprva se je Radič nameraval odpeljati v avtomobilu po Zrinjevcu do svojega doma odnosno v Prpičevo palačo. Ker je bilo na kolodvoru zelo malo ljudi, jo je Radič peš udaril po Zrinjevcu ravno ob času najživahnejše promenade, to ob 20. zvečer. Oficijelno se je sprejema udeležilo nekaj sto ljudi. Zanimivo je, da so nekateri na Zrinjevcu ob prihodu Radića vzklikali: »Živela republika! Živela svoboda tiska!«
Zelo značilen pojav je opažati v vodstvu HSS. Oni gospodje, ki so bHi internirani in katerim so bili mandati razveljavljeni, sedaj zahtevajo, da se jim preskrbe plodonosna mesta. Tako bo baje imenovan Josip Predavec za ravnatelja glavnega lir-vatsko-slavonskega gospodarskega društva. Dr. Juraj Krnjević kandidira za državnega podtajnika v ministrstvu za socijalno politiko mesto dr. Basarička, ki je znan kot strokovnjak za socijalne probleme v strankinem vodstvu.
Stepan Radić je baje na kolodvoru imel kratek govor, ki ga je zaključil: »Prinašam vam pozdrave z našega morja in to sinje morje je v resnici ostalo naše, to je hrvatsko, srbsko in slovensko« (Baje vihar odobravanja!)
Sport
Plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije
Več novih jugoslovenskih rekordov
V soboto in nedeljo so se vršile v Splitu plavalne tekme za prvenstvo države, katerih se je udeležilo nad 200 tekmovalcev. Doseženi časi so jako dobri, postavljenih je bilo že v soboto 5 novih jugoslovenskih rekordov. V soboto je vodil Jadran (Split) s 46 točkami pred Viktorijo (Sušak) z 31 točkami. Sobotni rezultati so bili:
50 m sprint, Junlorke: 1. Roje Olga (Jadran) 39.8, 2. Krišković Slava 41.9 (Viktorija).
100 m senlorke, prosto: 1. Roje Olga (Jadran) 1:27.4, 2. Kargotič L. (Jadran) 1:31 štiri petine. Oba rezultata boljša od dosedanjega rekorda 1:33.
V predtekmovanju na 400 m prosto )e Smokvina. (Viktorija) postavil nov rekord v 5255.2 (stari 6:3.1); v predtekmovanjih na 100 m prsno, juniorii, je postavil Keller (Sornbor) z 1:28 no vrekord. Dosedanji 1: 28.5. Pavelič, Concordija.
100 m prsno Junlorke: 1. Roje Olga (J.) 1:55.2. Feretič J. (Vik.) 1:56.
200 m hrbtno sentorJI: 1. Minković Zl. (J.) 3:12.1, 2. Keller N. (Sornbor) 3:22.
200 m prsno senlorjl: 1. BakaTčič (Vik.) 3:16 ena perma, 2 Pavelič (Cone.) 3:17.
1500 m prosto: 1. A. Roje (J.) 24.9 ena petinka, 2. Venturini (Vik.) 24.12. Nov rekord. Stari 25.35, Roje.
100 m hrbtno senlorjl: 1. Smokvina (V.) 1.23 štiri petine, 2. Mirković (J.) 1:25. Nov JugoslovenskI rekord. Stari 1.27, Bela Deak, Sornbor.
100 m stransko seniorih 1. A. Roje (J.) 1:20 tri desetine, 2. Venturini (Vikt., Sušak) 1.23 4 desetine. Roje je postavil nov rekord. Stari 1.27.1, ki ga je držal sam.
10 m sprint senior JI: 1. Arčanin (Vik.)
1.12.3, 2. Linardovič (J.) 1.13
400 m prsno senior jI: 1. Mautner (Vikt.)
7.24.4, 2. Pavelič (Cone) 7.24.9
400 m prosto senlorke:   1. Roje (J.)
7:2.2, 2. Cikate (Jug) 7:32.3 petine.
Water-polo: Jug (Dubrovnik) : Karlovačko Sportsko udr. S:l (4:0); Sornbor : Firule (Split) 6:1 (3:1); Viktorija (Sušak) : Penatur (Dubrovnik) 3:2 (0:1); Jadran : Triton 8:0 (3:0).
— Hajduk ie porazil GAC iz Gradca s 4:2 (1:1).
Maribor- Ljubljana 2:6 (0:3)
Nedeljska medmestna tekma Maribor : Ljubljana, ki je končala z zmago ljubljanskega moštva, nas je prijetno iznenadila. Ljubljana je diktirala prav zadovoljiv in strumen tempo, ki ga ie vzdržala do konca. Napad je bil izvrstno sestavljen in je pred-vedel naravnost vzorno igro. Zlasti je ugajal na centru Hermesov igrač Ples, ki }e tvoril z Doberletom in Omanom idealni trio. Seve je bil najagflnejši nas" stari ru-tt-nirani Oman, ki pa je preveč forsiraj svoje krilo in s tem Jamnika od Jadrana nekoliko potisnil v ozadje. Če je napadalni vrsta Ljubljane v gotovih momentih preveč kombinirala, jo je na to Igro prisilila nasprotna obramba, ki je v teh momentih dosegla naravnost sijajno formo. Razdirala je tudi najopaznejše situacije. Predvsem pa ni pustila nasprotnih napadalcev do strela. Half i ljubljanske reprezentance so bih* nekoliko indisponirani. Bekoma Pectiiku in Poga-čarju se je poznalo, da se premalo razumeta. S par treningi se lahko lepo vigrata! Pri Mariborčanih je iznenadil pregled igre, hitro startanje na žogo, dribljanje In temu primerna tehnika. Žal, da so žoge le nekoliko preveč zadrževali in da je tudi napad popolnoma odpovedal. Sicer bi bil rezultat v marsičem drugačen. Maribor nI zaslužil tega poraza. Njegova beka sta bila na višini. Wagner in KuTzman se lahko vigrata v najboljša podsaveznea beka. Tudi v srednji vrsti: FrangeŠ, Bergant, Ošnik prav dobri tehničar ji, dobri v defenzivi in ofenzivi. Lepo so podajali fonvardu, ki pa je bfl slabo sestavljen. Srednji napadalec ne spada na to mesto. Napad ni mogel naprej, ker ni kombiniral točno. Igralo se je živahno in mestoma prav interesantno. Igra je pokazala, da je mariborski nogomet za las sko-
ro enakopraven ljubljanskemu. Ima pa Se plus, da razpolaga s samimi mlajšimi močmi, s talenti, ki jih čaka bodočnost, dočirr. živi Ljubljana še od starih kanonov. Prva oficijelna medmestna tekma Maribor : Ljubljana lahko prinese v tem oziru pra\ prijetno razočaranje. Skortali: Oman 3, Do-berlet 2, Pleš 1 za Ljubljano, Vodeb 1, Seni-ca 1 za Maribor. Sodnik g. VodiŠek ni zadovoljil v vsakem cziru.
IZABELA PAXKHURST, znana angteSlzi sufražetka, ki propagira žensko emancipa* cijo in zahteva, naj se človeštvo povrne k idealom svetega pisma.
Krk na otoku Krku
Med letovišče na našem sinjem Jadranu spada tudi prijazno staro frankopansko mestece Krk s senčnatim parkom, kjer se vidi marsikaj zanimivega. Ko so domačini spoznali, da nam ugajajo tako prijetni kraj, kakor dober zrak, osobito pa še prijazni ljudje, so začeli z vso marljivostjo delati na to, da nudijo gostom kolikor mogoče veliko udobnosti.
Kopališče je zelo zdravo, tu se koplje človek brez skrbi, ker je plitva voda, dno posuto s finim drobnim peskom. Nadvse pa so prijetni kratki izleti v okolica, bodisi po kopnem ali z ladjo. Gostom zelo dobro postreže hotelir g. Malinarič, »Hotel Krk«, z lepim senčnatim vrtom. Pri njem se dobi izvrstna hrana s sobo dnevno Din 50.
Za zabavo je preskrbljeno, promenadni koncerti in plesi. Kdor si hoče izbrati za svoj oddih kako mirno in ceno letovišče na morju, bo našel vse to v Krku.
Sodišče
Zelo nevaren tat.
22 letni Gabrijel Meglic, rodom iz Pre. doselj, pristojen v Tržič, samski, delavec v Ljubljani (Bohoričeva ulica), je zelo premeten in nevaren tat obleke in perila. Tatvine izvršuje navadno tako, da si po dnevu ogleda dotično hišo in se prepriča kje In kako bi se dalo kaj ukrasti. Zvečer se nato vtihotapi v hiše ter se da event. tudti noter zakleniti. Ako ga kdo zaloti in vpraša kaj dela v hiši, si pomaga iz zadrege z odgovorom, da nekoga išče, pri čemer si hitro izmisli kako ime. Vkljub mladosti je bil že 7krat zaradi sličnih tatvin kaznovan. Zadnjo kazen — 1 letno težko ječo — je prestal meseca decembra 1. 1., a takoj je začel nadaljevati s tatvinami. Za svoj lovski rajon si je Izbral Selo, Moste in Zeleno jamo. Med drugimi je okradel Franjo Funtko-vo (200 Din vredno posteljno preprogo), Marijo Kline (razno moško in žensko perilo), Matka UjČiča (razno perilo), Alojzijo Skokovo (lonec 25 Din vreden). Mar. Tih-lovo (žensko perilo), Mar. Gol jato vo (4 plenice). Skupna vrednost ukradenih stvari znaša 828 Din. — Obtoženi vse tatvine predrzno taji, dasi so ga ljudje videli in so se tudi ukradene stvari pri njem našle. Meglic je bil obsojen na 18 mesecev težke ječe. Zakaj Je državni upokojenec verižnlk? 60 letni Jože Juvanc je vpokojenec državne železnice. Skrbeti Ima za ženo in 4 otroke, pokojnine pa ima mesečno 450 Din. Ovadba ga slika za pijanca in verižnika. Orožniki v Metliki so ga ovadili, da je letošnjo spomlad prekupoval po okraju jajca ter so mu 21 jajc zaplenili. Ker je pa orož-niška ovadba trdila, da je odnesel nad 300 jajc, je obtoženi pred okrajnim sodiščem v Metliki in v zapisniku na ljubljanskem magistratu izjavil, da dotični orožnik laže, je prišel po § 104 k. z. pred deželno sodišče, ki pa ga je oprostilo, češ, da ni imel namena žaliti, oziroma se nI zavedal žalitve.
V. L Križanovska: 21
V braljestuu nesmrtnih
Roman.
Nekoč, ko smo pluli po Severnem morju, je opazil moj stražar veliko trgovsko ladjo, ki je prihajala bržkone iz daljnih krajev in je morala biti torej bogato obložena. Takoj sem zapovedai zasledovati ta plen. Tudi trg»ovska ladja je nas zapazila. Razpela je vsa jadra, da se reši. Kakor je bilo pričakovati, ji vse prizadevanje ni nič pomagalo. Moja izborna ladja je kmalu dohitela plen in vsi smo planili na krov. Vnel se je hud boj, ker so bili 'na krovu trgovske ladje obono-ženi. Vendar pa it pogum in neustrašenost mojih mornarjev zmagala.
Da vzpodbudim svoje mornarje, sem planil prvi na krov premagane ladje in moja mornarska sekira je neusmiljeno gospodarila med nesrečno posadko. V bojni vihri in ves oblit s krvjo sem planil v neko kabino, kjer sem našel starca in dekleta, ki se je vsa tresla od strahu. Morebiti bi se bil zadovoljil s tem, da bi zgrabil samo starčka, Če bi se mi ne bil uprl ter me ranil s svojim nožem v ramo. Ves besen sem mu z enim udarcem sekire razklal glavo.
Ko se je zgrudil na tla, je planila dekle z obupnim klicem k njemu. Šele tedaj sem opazil, da je Sila to naikrasneiša ženska, kar sem jih kdaj videl,
bela in nežna, kakor vila, s svetlosinjimi očmi in zlatimi kodri. Moje srce se je takoj vnelo.
— Ne boj se, divno dete! Niti las ti ne pade z glave! — sem zakričal.
Da jo rešim vsake nevarnosti in skrijem poželjivim pogledom podivjanih mornarjev, sem jo takoj odnesel v svojo lastno kabino.
Ko sem jo vzel v naročje, se je besno branila. Nato se je onesvestila. Nezavestno sem odnesel v svojo kabino ter jo tam zaklenil.
V tem je bila bitka končana, moji mornarji so zmagali in tako sem si lahko v miru ogledal plen. Plen je bil ogromen. Od ranjenega mornarja premagane posadke sem izvedel, da je bila ladja last najbogatejšega trgovca iz Liibecka. Ta trgovec se je napotil s svojo hčerko, nevesto nekega italijanskega plemiča, v Benetke. Na krovu je bila tudi razkošna bala mlade neveste.
Minilo je par ur, predno smo si ogledali ki razdelili plen. Morali smo tudi prenesti na našo ladjo zaboje, kovčege in drugo ropotijo; 2e sem hotel zapustiti oropano ladjo ter Jo potopiti z vsemi ujetniki, ki so jih pobijali moji dečki, ko se je pojavil na okrvavljenem krovu starec v obleki puščavnika.
Bili smo skrajno začudeni, ker ga poprej nikjer nismo videli. Bržkone je bil med potniki, pa se je med spopadom skril. Starec se mi j*e približal ter me premeril s čudnim, srepim pogledom, rekoč:
— Kapitan, ali bi mi dal zavetišče na svoii ladji?
Nisem imel mehkega srca, toda, ne vem zakaj, ta starec je zbujal v meni čudno spoštovanje. Poleg tega me je spominjal s svojo sivo brado in orlovskim nosom pokojnega očeta, ki sem ga zelo ljubil. In kaj bi tudi eden proti šestdesetorici takih korenjakov, kakor so bili moji mornarji? Prikimal sem z glavo in odgovoril prijazno:
Dobrodošel na krovu moje ladje, častitljivi starec! Prostorček zate že najdemo, pa tudi kruha in vina bo dovolj, da te nasitimo, če se ti pa naše krvavo delo gabi, te Pri prvi priliki izkrcamo.
Starec se mi je zahvalil, jaz pa sem ga spremil v isto kabino, kjer stanuje zdaj Ahasver.
Da si malo odpočijemo od napornega dela, sem zapovedai prirediti veliko pojedino. Zaplenili smo bili toliko vina in jestvin, da ie bila gostija sijajna.
Zase, za svojega pomočnika m starca sem velel postaviti posebno mizo. Drugi roparji so se pa gostili na krovu, kjer so pač hoteli.
Bil sem izredno dobre volje, smejal sem se in zbijal Sale s puščavnikom, mu čestital, da je srečno odnesel pete s krvavega plesa. Nasmehnil se je in odgovoril, da se smrti ne boji. Ugovarjal sem mu, da se tudi sam ne bojim smrti in s pomočnikom sva kar tekmovala, kdo se bo bolj pobahal s svojimi junaštvi
čim več kozarčkov sem izpraznil, tem bolj se Je kri po žilah razvnemala. Ujeta lepotica-nevesta se mi je zdela Čedalje bolj zapeljiva in sklenil sem, da mora postati moja
Vstal sem in odšel v svojo kabino. Dekle je bila že pri zavesti. Sedela je in zakrivala obraz z rokami. Ko sem vstopil, je vstaJa ter me ognjevito pogledala.
Sedel sem k nji ter jo tolažil, slednjič sem ji priznal, da jo ljubim, da mora ostati pri meni ter deliti z menoj veselo in burno E !J nje.
Dekle me je molče poslušala, le njene ustne so nervozno drhtele. Celo ko sem jo poljubil, se ni nič branila.
Zadovoljen z njeno pokorščino, sem jo hotel še bolj privezati nase. Zato sem šel po zabojček z dragocenostmi ter ji ga podaril.
Dekle ga je naglo odprla in začela brskati po njem. Kar je vsa srečna in vesela zardela. Mislil sem, da so ženski dragocenosti pač vse na svetu, in malone bi se bil zasmejal. Nato sem velel kraso-tici, naj se nalepotiči in udeleži gostije.
Spočetka je prebledela in nekaj se je zasvetilo v njenih sinjih očeh. Vendar je pa čez hip tiho odgovorila:
— Zapovej, naj mi prineso mojo obleko, ker je ta vsa krvava, potem pa pridem k tebi.
Izpolnil sem njeno željo in res je prišla čez pol ure na krov, lepa kakor kraljica.
Bila je v beli, z zlatom vezani obleki. Njen pas se je ves lesketal v draguljih. Na glavi je imela venec iz samih briljantov.
štev. 18!
»SLOVENSKI NAROD« dne 12. avgusta 1925.
Stran 3,
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
— Irpremembe v državni službi. Dr. P.
Pestotnik, gimn. direktor v VeL Beč-tereku,   jo imenovan za šefa prosvete v
j jubljansMb oblasti. — Prof. dr. K r o p 1 v-b i k je premeščen z drž. realke v Ljubljani na učiteljišče in z učiteljišča na realko prof. dr. Peterlln In prof. Robida.
Popisovanje in žigosanje obveznic avtonomnih posojil bivših kronovin Dalma. cije in štajerske. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno. Gospod finančni minister je na zantavo Reparacij, ske komisije in v svrho repartlcije avto. nomnih posojil bivših kronovin Dalmacije in štajerske pod D. br. 16.790 z dne 1. avgusta t. L odredil, da se morajo takoj popisati in Žigosati vse obveznice sledečih posojil: a) dalmatinskih; 1. 4 odstot. zajma zaklade za poljedelske poboljšice od 1893. godine; 2. 4 odstot. zajma zaklade za poljedelske poboljšice od 1901. godine; 3. 4 odstot. zajma zaklade za poljedelske poboljšice od 1907. godine; 4. 4 odstot. zajma zaklade za poljedelske poboljšice od 1912. godine; 5. 4 odstot. komunalnog (opštJn&kog) zajma od 1897. godine; i 6. 4 odstot. komunalnog (opštinskog) zajma od 1909. b) štajerskih: 1. odstot. posojilo iz 1. 1905. 2. 4 In pol odstot. posojilo iz L 1914. Vsi imejite-Iji takih obveznic v Sloveniji se zato pozivajo, da predložijo obveznice e kupon-skimi polarni in taloni vred, odnosno brez njih, če bi jih ne imeli, najdalje do vštetega dne 31. avgusta 1925 svojemu pristojnemu davčnemu uradu radi popisa in žigosanja.
— Favoriziranje Ljubljane na škodo Zagreba. S kompetentne strani nam pišejo k članku pod gornjim naslovom: Glasom veljavnih železniških tarifov znaša razlika voznine za 1 vagon piva iz Ljubljane na Sušak, upoštevajoč 30 odstot. popust napram voznini iz Zagreba na Sušak, skupaj Din. 140 za vagon, torej je tako mala razlika, da za konkurenco sploh ne more priti v poštev. Zagrebačka pivovarna stremi za tem, da ee tudi njej dovoli 30 odstot. popust voznine na pivo za Sušak in bi ta razlika znašala ca. Din 620 za vagon- — Razlika bi znašal atorej ca. Dim 480 za vagon in sicer v breme ljubljainske pivovarne. To bi bila vsekakor prav znatna diferenca, vsled katere bi bila Jjubljamska pivovarna oškodovana. Iz tega sledi dovolj jasno namera zagrebške pivovarne, da se pogaja za popust železniške voznine edlnole za to, da bi oškodovala slovensko pivovatrsko Industrijo.
— Agrarna reforma. Ministrstvo za agrarno reformo je izdalo zbirko zakonov, naredb in razpisov, ki so bili doslej Izdani v pogledu na izvedbo agrarne reforme. AgTarno-reformnim interesentom bo pregledno urejena uradna zbirka gotovo dobro služila. Knjiga ee dobi pni Agrarni direkciji v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15-1 za ceno 50 dinarjev. Ako se naroči knjiga po pošti, jo poslati na/prej znesek 60 dinarjev.
— Obrtnonadaljevalne šole v Sloveniji,
Za naš obrtniški stan je veteva'žna strokovna šolska izobrazba in to nudijo našemu orjrrmškeTrru naraščaju obrtnonadaljevalne šole, katerih imamo že precejšnje število v Sloveniji. Obrtnih vajencev je bdio letos 6S60 na 66 strokovnonada 1 je val ni h šolah, poleg tega pa se 783 trgovskih vaiencev na osmih trgovsko-gremijalnih šolah; skupaj obeh panog vajencev je 7643 po številu. Uradno pa je ugotovljeno, da je 12 do 13 tisoč vajencev in vajenk razni strok v Sloveniji. Zato je nujno potrebno, da se še pred začetkom šolskega leta v onih okrajih, kjer do sedaj ni bilo nobenih obrtnonadaljevalnih šol — pa so po zakonu obvezani vajenci obiskovati to šolo — takoj ustanove i. s.: vsa bohinjska dolina, ribniški okraj, cerkljanski, poljanski, kozjanski, črnomelj-ski, višnjegorsfcL, žužemberški, ko stan j e-viski, gornjegrajski, mežiški, velenjski, šent-lenartski, laški (ki je že bila lansko leto) in večina prekmueskega okoliša. Zato je nujno potrebno, da takoj vse občine in obrtne zadruge sporoče imena vajencev srezkim poglavarstvom, kakor to store vse druge občine in obrtne zadruge za že obstoječe obrtnonadaljevalne Šole. V Mariboru je že vpisovanje vajencev in isto se izvrši tudi drugod v kratkem.
— Razgrnitev volilnih Imenikov ki vložitev reklamacij za vofltve piisednikov in namestnikov za obrtno hi prizivno sodišče v Ljubljani. Volilni imeniki za volitve pri-sednikov in namestnikov za obrtno in prizivno sodišče v Ljubljani bodo razgrnjeni vsakomur v vpogled v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega, soba št. 22, v času od 17 .avgusta do vštetega "dne 24. avgusta 1925, vsakokrat od 9. zjutraj do 13. popoldne. V tem roku morejo vložiti volilni upravičenci pri mestnem magistratu ljubljanskem s potrebnimi listinami in izkazih podprte reklamacije proti volilnim imenikom svojega volilnega razreda.
— Nakup vojaških reči po civilnih osebah. Ker se večkrat dogaja, da prebivalstvo kljub svoječasnemu opominu še vedno kupuje vojaške stvari, se opozarja znova na posledice § 115. vojaškega zakona, po katerem se kaznuje vsakdo, ki kupi ali shrani ali zataji kako vojaško stvar, bodosi orožje, obleko obutev itd. z zapoTom do treh let.
— Zveza večernega vlaka iz Maribora, Prevalj v Slovenjgradec. Pišejo nam: Po dolgem smo vendar dobili to, v vseh ozirih zelo potrebno zvezo, za kar se imamo v prvi vrsti zahvaliti našemu marljivemu županu g. Cajnkotu in srezkemu poglavarju gosp. Viherju, ki vedno ščitita interese našega ljudstva v splošnem. Vlak vozi iz Dravograda ob 20.22 ter pride ob 21. v Slovenjgradec.
— Železniška zveza s Sla t ino-Radenci.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani nam iiše: Najhitrejša zveza s Slatino Radenci e iz Ljubljane gl. kol. s potniškim vlakom >b 12.10 do Pragerskega, kamor dosoe vlak
11. avgusta 1925.
ob 15-46; iz Zagreba g!, kol. z brzim vlakom ob 11. do Celja ter od tu z 11 ubij an-skim potniškim vlakom ob 1434 do Pra-
gerskega, kamor dospe vlak istotako ob 15.46. Odhod iz Pragerskega ob 16.9, prihod v Slatino Radenci ob 19.32. Nikakor torej ni treba se potnikom voziti do Maribora gl. kol., kakor je v notici omenjeno, ampak samo do Pragerskega, kjer prestopijo v vlak, ki vozi proti Čakovcu. Da ugodi direkcija željam potujočega občinstva, je odredila, da se nahaja direktni voz Maribor gl. kol.-Slatina Radenci pričenšl od 9. avgusta t. 1. pri vlaku, ki odhaja iz Maribora gl kol. ob 15.27, ter iz rPagerskega ob 16.9 kjer ima direktno zvezo iz Ljubljane in Zagreba. Prihod v Slatino Radenci ob 19.32. V obratni smeri se nahaja kurzni voz Sla-tina-Radenci-Maribor gl. kol. pričenšl od 10. avgusta t. 1. pri vlaku, ki odhaja iz Slatine Radenci ob 6.17 ter prihaja v Prager-sko, kjer ima zvezo proti Ljubljani In Zagrebu ob 0.15.
— Poljsko državno zlato posojilo. Ge-reralni konzulat republike Poljske v Zagrebu sporoča, da je izšla naredba ministrstva financ, s katero se konvertira poljsko državno zlato posojilo iz leta 1922. v 8% konverzijsko posojilo. Rok za izvršitev konverzije poteče 31. decembra 1925. leta. Natančnejše podatke daje interesentom generalni konzulat poljske republike v Zagrebu.
— Trije bivši italijanski ministrski predsedniki se mude na Francoskem. Nitti je v Parizu, Giolitti se nahaja v Vichy in sedaj prihaja še Orlando, ki se hoče odpc-čiti od volilnih bojev v Palermu. Vsi trij# visoki italijanski gospodje se počutijo zelo dobro, ko so daleč proč od fašistosvkega strahu.
— Zgradba vodnjakov na deželi. Poroča se nam: Občani iz Mavčič v kranjskem srezu so sklenili na spodbudo tamošnjega šolskega voditelja zgraditi nov vodnjak najnovejše konstrukcije, ki bo dajal pitno vodo in vodo za ostale potrebe. To pa radi tega, ker studenci ob bregu Save v to ne zadoščajo. Take naprave so na kmetih posnemanja vredne.
— Javna licitacija. Gradbena direkcija razpisuje na dan 16. septembra 1925 javno ofertalno licitacijo za oddajo zgradbe lesenega mostu čez Savo pri Bohinjski Bistrici v tiru dež. ceste I. vrste Bled — Bohinjska Bistrica. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Uradnem liistu.«
— Ljubosumni mož razsekal ženo. V Veliki Kikindi se je v nedeljo ponoči odigrala krvava zakonska drama, ki je v inače mirnem mestecu povzročila obilo razburjenja. Veleposestnik in znani bogataš Stjepan Rouseau je nedavno prosil za roko hčerke bogatega posestnika Ivana Hemimer-ja. Mladenka ie med tem imela ljubavno razmerje z orožnišknm narednikom Ivanom Miškovičem. Razmerje med obema je bilo precej intimno. Miškovič je bil nenadoma premeščen v Mursko Soboto, vzel pa je svojo izvoljenko s seboj. Roditelji so med tem ponudili orožniku 100.000 Din, Če povrne hčerki svobodo, odnosno, da jo vrne domov. Denar — mamon je orožnika zapeljal, odrekel se je izvoljenki in jo pod laž-njivo pretvez^ spravil domov. Mladenka se je vrnila domov in se v kratkem poročila z Rouseaujem. Priznala pa je možu v obraz, da ga ne ljubi in da njena ljubezen pripada drugemu. Zakonca sta se zato cesto prepirala. Pred dnevi je žena pobegnila od doma in mož je prisegel, da se ji krvavo osveti. V nedeljo zvečer se je vrnila in ko jo je Rouseau zagledal, je zagrabil sekiro in jo s petimi silnimi udarci skoraj popolnoma razsekal. Žena >e bila takoj mrtva. Morilec se je nato obesil.
— Samomor mledega podnarednika v Beogradu. Včeraj zjutraj je v podoficirski sobi št. 5S na vojaškem vojnem okrugu izvršil samomor 231etni podnarednik Dušan LuknČ. Ustrelil se je v glavo in je bil takoj mrtev. Mladenič je zapustil več. pisem, iz katerih je razvidno, da je samomor izvršil radi nesrečne ljubezni.
— Neugoden doživljaj Ljubljančanke v Zagrebu; V nedeljo so Zagrebčani doživeli na Savi nenavaden prizor. Nekako okoli pol 19. je v bližini Save službujoči stražnik začni na nasprotnem bregu huronski krik in vdk in čim se je s čolnom pripeljal tja na breg, se mu je nudil nenavaden, pikanten prizor. Opazil je mlado, stasito devojko, ki je bila v Evinem kostumu. Stražniku je izjavila, da ji je bila vsa obleka s čevlji vred iz grmovja ukradena. Stražniku, ki je hotel nesrečno žrtev s čolnom1 prepeljati na nasprotni breg Save, pa se je Evina hčerka uprla in je hotela naga s čolna skočiti v Savo. Stražnik je moral uporabiti vse sile, da ji je to preprečil in savski gledalci, ki jih ni bilo malo, so imeli pravo kinematografsko predstavo. Končno so razborito savsko Mono Vano privedli na stražnico, poprej e so jo seveda oblekli. Na policiji so ugotovili, da je Evina hčerka izgnana iz Ljubljane. Policija sedaj ne ve, kako bi se jo rešila, ker nama zanjo nobenega krila.
— Sin slikarja Inchiostrija utonil? Iz Osijeka poročajo, da so našli tam v kabini garnizijskega kopališča v nedeljo zjutraj moško obleko in čevlje ter dokumente, glaseče se na ime Aleksander Inchiostri, rojen 15. avgusta leta 1904. v Zadru, po pokMcu slikar. Kopal se je v Dravi in je verjetno popolnoma neopaženo utonil. Utopljenec je sin znanega slikarja in umetnika Inchiostrija, kđ je napravil tudi imponujočo sliko za prvi Sokolski zlet v Ljubljani.
— Tatvine po cerkvah. Zadnje čase se zopet mnoi^ lučaji tatvin po cerkvah, kljub temu, da je znani cerkveni specijalist, »pisatelj Lovro« pod ključem. Včeraj je na Rakovniku neznan uzmovič odtrgal pušico z neznano vsoto denarja, v cerkvi Sv. Jakoba pa sta bila 10. t. m med 19. in 20. ukradena z oltarja dva obhajilna prta, dolga 5 metrov, iz belega finega platna in vredna 1000 Din,
— Tatvina ali Izguba. Sedlarju Ivanu Lovrencu iz Sela je bila ukradena listnica s 1650 Din. Mogoče je tudi, da je Lovrenc Ustnico izgubil.
— Zahvala sa ozdravljenje od revmatiz-ztm z zdravilom »Radio bal samica« dr j a. Ivana Rahle jeva. — Go»P0d doktor! Moj vnuk Momčilo Kotfč, 19 let star je predpreteklo zimo pri delu na polju od ozebljenja dobil hud revmatizem. Kaj vse sem poskusil in se mučil prt zdravnikih v NiSu, Knja-Ževcu, Zaječarju, Soko Banji in Brestovački Banji, pa se vendar poleg vsega kopanja ni mogel rešiti revmatizma, dokler si nisem nabavil treh eteklenic vašega zdravila »Radio balsamica«, ki ste mi jih poslali pred nekoliko časom, za katere sem vam iskreno hvaležen. Naj bi se potisočeriH taki zdravniki, bratje Rusi, ker je moj vnuk okreval, se počuti dobro, moči so ee mu povrnile, zdrav dečko je, kakor je bil prej. Zahvaljujem se vam Dimitrije Koji6, ekonom, Žlne, Knjaževac. — Lek proti revni atizmu Radio balsamica izdeluje, prodaja in razpošilja z doplačilom laboratorij Radio balsamica dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska ul. br. 43. 1455-n
— Podpornemu društvu slepih so darovali: Prva dolenjska posojilnica Metlika Din 200; Hranilnica in posojilnica Kranj Din 50,- Posojilnica v Gornji Radgoni Din 200, za kar se tem potom plemenitim darovalcem kar najiskreneje zahvaljujemo in prosimo ostale, da bi naj blagohotneje podpirali nas najbednejše slepe.
— NOVI PATRIJARH GRŠKO * ORTO* DOKSNE CERKVE. Povodom 1600*lefnice niče j sk c ga koncila je bil izvoljen za patri* j ar ha grško^ortodoksne cerkve s sedežem v Carigradu BaziTij IIL
Iz Ljubljane
— Kaj je z nakladal iščem za živino pri klavnici? Pišejo nam: Ob otvoritvi Dolenjske železnice so se čule iz ust zainteresiranih krogov želje in zahteve, da bd se med tirom poleg železndčnega mostu in klavnico zgradilo leseno naklaJijšče za živino z zidanim podstavkom, ki ^ zunanjim živinskim trgovcem olajšalo kjipčijo, ter jim zmanjšalo pota in stroške, železnico pa razbremenilo, ker bi potem nakladanje in izvago-niranje živine (goveje in konj ter prašičev) na glavnem kolodvoru odpadlo. Pod Avstrijo sta Južna in Državna železnica temu načrtu nasprotovali; ali bi se ta ideja ne dala sedaj realizirati?
— Priljubljen park. Novi park ob Lat-termanovem in tivolskem drevoredu je sedaj priljubljeno šetallšče ljubljanskega občinstva; le škoda, da nudi v tej troplčni vročini premalo sence, v normalnem času (zjutraj in zvečer) pa premalo — klopi!
— Naš plemeniti brat Josip Turk, občinski gerent, je ponovno naklonil svoj mesečni honorar Din 200O v prid sokolski zgradbi na Taboru. Društvo za zgradbo se mu za njegovo velikodušno naklonjenost toplo zahvaljuje s prošnjo vsem prijateljem Sokolstva, da se tudi oni po možnosti spominjajo našega doma na Taboru. ZdTavo!
— Nove naprave. Mestna občina je dala napraviti čez jarek — ob tivolskem drevoredu (kjer gre pot proti Koslerjevemu zidu), nov betonast mostič in obcestni jarek urediti.
—Poročil se Je gosp. Rudolf Ko 1 ar I č, univerzitetni asistent, z gospodično Tončko Bahovčevo iz Ljubljane. Vse najboljše!
— Na Vldovdanskl cestf so začeli pretekle dni tlakovati desni hodnik s kamenitim! ploščami. Na tej strani je pa še par hišnih posestnikov, ki nimajo še tlakovanih hodnikov, zato naj bi posnemali mestno občino v olepševanju tega predmestnega dela, da zgine s površja stika stare — >Krav-je doline«.
— Nacionalist!, člani mestne Orjune Sv. Jakob - Krakovo - Trnovo se pozivajo na obvezni mesečni sestanek, ki bo v sredo 12. t. m. ob 8. uri zvečer pri Kavčiču, Prlvoz št. 4. Važno, zato vsi in vse! Odbor.
Iz Celja
—c Slavnostna otvoritev preurejene Celjske koče se bo vršila dne 6. septembra.
—c Občeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje društveni sestanek v četrtek dne 13. t. m. ob 8. zvečer v rdeči sobi Narodnega doma. Na sestanku se bo določil program za nadaljnje delovanje društva.
—c Trnovlje. Ob primki blagoslovljenja novega Gasilnega doma in veselice se ni vršil noben pretep ali prepir. Nasprotno, cela prireditev se je vršila z največjo zadovolj-nostjo. Edina ovira, je bilo slabo vreme. Pretep in prepir se je vršn teden dni poprej v neki drugi vasi, ne pa v Trnovljah, kakor je bilo v dotičnem paročMu omenjeno.
—c Zopet požar v Trnovljah. V četrtek okrog 10. ure zvečer je bilo opaziti zopet požar v Trnovljah. Zgorela je v soseščini Antona Mahneta, pri katerem je tudi pred dobrim tednom zgorela opekarna in kateri je vsled suma požiga v zaporu, opekarna posestnika Kožula v Trnovljah. Trnoveljski
požari postajajo Se zagonetni, tfudatv* pa
se polašča že razburjenje.
—c Mestno gledališče. Letošnja sezona se otvori dne 15. septembra z Jurčičevim »TuEomerocn«. S pripravami se prične že prihodnje dni.
—c Kopanje konj v Savinji. Mestni magistrat razglaša: Temeljem 4pčke 5, § 20
zakona z dne 21. januarja 1s67, dež. zak. št. 7, se prepoveduje v Savinji kopanje konj v mestnem območju. Prestopke bo kaznoval mestni magistrat po tozadevnih določbah.
—c Nov javni inženir v Celju. Ministrstvo za javna dela je dovolilo javno prakso inženjeTju Francu D o m e r j u v Celju.
—c Zleta sokolske župe Rijeka, ki se
vrši 15. in 16. avgusta v Crikvenici, se udeležijo tudi nekateri celjski Sokoli. Prijaviti se je pri načelniku, kjer se dobe legitimacije. Odhod iz Celja v petek zvečer z vlakom ob 7.15.
Iz Maribora
—m Smrtna nesreča. V Selnici ob Muri je 8. t. m. kopal posestnik Hinko Škofič pri posestniku Drozgu pesek za novo ce-
Strahovita krivica
Bog zna kakšen veter ga je prignal v mesto nazaj. Mož je star že okrog 50 let in je bil tekom svojega pisanega, življenja že nič manj kot 25 krat kaznovan. Ko se je zadnjič povrnil v mesto, je razlagal po gostilnah, vsakemu, kdor ga je hotel poslušati, da tiči v paragrafih vendar strahovita krivica. Ima svojo pamet in pozna tudi paragrafe, a si ne priznava nobenega greha. Vsa njegova dejanja niso vredna niti ene kazni, ki jo je odsedel. Sedaj, ko ga je minula želja in veselje po romanju iz kraja v kraj, ko se je naveličal pripovedovati izmišljotine po deželi, si je zaželel videti zopet Ljubljano. Izposloval si je vstop v mesto, menda pri Dolenjski mitnici. Čim je bil na mestni ulici, je zadihal svobodneje in ošinil stražnika samo s pogledom od strani. Akoravno brez strahu pa je vendarle zavil v prvo gostilno in jih obral na vse veselje še več. Pohajal je nato zopet po mestu ves blažen in meril vijugaste ulice. Ženskam se je nasmihal prijazno in se jim izogibal šele potlej, če ga je ta ali ona pogledala malce pre-temno. Včasih je poskušal celo požvižgati an niti zavedel se ni, kdaj je bil v Vodmatu. Tamkaj se je pozabaval v gostilnah znova, potem pa postal nenadoma nekoliko otožen in jo pobral čez polje pod neki kozolec. V senci stegnjen po travi je opazoval nekam s prezirom ljudi pri delu na polju se čez čas zopet dvignil in jo pobral proti Šiški. Tu je našel šele pravo veselje in radost. Kljub svoji starosti je očaral nekje že starejšo vdovo. Dvoril ji je po vseh pravilih modernega dvorjenja in pognal v njeni družbi zadnje pare. Nekoliko utrujen in v svoji notranjosti popolnoma razdvojen je krenil nato po prespanem mačku zopet v mesto. Zglasil se je ves izparjen Šele v neki rož-nodolski gostilni. V svesti si poslednjega razočaranja z žensko si je naročil tamkaj izborno jedačo. Ker se je ves čas obnašal nenavadno vljudno, so mu nosili na mizo čisto po želji. Tekom par ur je tako izpil tri litre vina, pojedel okusno porcijo pečenke, dve kranjski klobasi (eno je menda zavil) in ker tudi na »melšpajs« drži, še nekaj žemelj. Nasičen vseh dobrot pa je Lojzek postal nenadoma zopet slabe volje. V možgane mu je šinil spomin na zadnjo ljubezen in ga nekam razburil. Kot moderen možakar je postal končno nadležen ne samo gostom, marveč tudi gostilničarju, ki ga je končno potrepljal po rami in ga najvljudneje pozval, naj plača in — gre. Lojzek je pri tem pozivu nekoliko smešno zavil svoje vodene oči in n! hotel o računu ničesar sh-sati, kajti zadrega je bila silna in je postala tudi tako nekam nenadna. V Ljubljani pa je 2e od starih časov običaj, da pokličejo ob takih prilikah stražnika. Včasih ga je treba klicati malce dalje, včasih pa se pojavi za vogalom kaj hitro. Na Lojzetovo Žalost je bil slučajno mož postave kar hitro na mestu. V pijanosti včasih človek sanjari. Tudi Lojzek je sanjal. Na mu bilo potrebno oditi v »arest«, v znani kot na policiji, koder je postelja tako trda. V sobo je nenadoma stopila interesantna vdova iz Šiške. Ozrla se je grdo po sobi, nato pa pogledala Lojzeta in se nasmehnila. Stopila je do njega mu privzdignila glavo, posegla v žep in plačala račun ...
E za vraga, da ne bi bile to sanje... Lojzek se je dvignil in hotel objeti angela Pa je nekaj zažvenketalo in ga je Že vrag prijel. Vražji Lojzek je spal na »pričnah.,«
Indijski fakirji
Zadnje čase razburja Pariz produciranje nekega fakh-ja iz Indije. Fakirja živega pokopljejo globoko pod zemljo, a ko ga uro pozneje izkopljejo, skoči mož zdrav in čil pokoncu; z mečem si zaseka globoke rane, iz katerih teče kri, a rane se takoj zacelijo, kadar on hoče. — V indijskem gorskem mestu Sknii živi fakir Beri, ki dela take čudeže, da strmijo zdravniki in drugI učenjaki. Največja zagonetka je, kako se more Beri istočasno na dveh krajih pojaviti. Pod strogo kontrolo evropejskih učenjakov je Beri govoril na nekem zborovanju v Staili, istočasno pa so ga videli v 40 km oddaljenem Suketu, ko je zdravil bolno kozo. Prt svojih predstavah, ki jih Beri imenuje ^san gorskega boga«, nastope bos, ograjen samo z lahko odejo. Ko se pokloni bogom na vse Štiri vetrove, razpne roki, da lahko vsakdo vidi, kako mu kaplja iz dlani kri. S to svojo krvjo poškropi zemljo, nato pokaže zopet dlani, na katerih ni kaplje krvi, a tudi rane ne. Med tem pa zrase j o iz zemlje, ki jo je poškropil s krvjo, rdeče rože, ki jih potrga in razdeli med
sto. Pri izpodkopavanju se je na Skofica zrušila plast prsti in ga zasula. Težko poškodovanega so potegnili iz jame in poklicali zdravnika. Vsled odaljenosti kraja je zdravnik prispel šele čez nekaj ur, med tem časom pa je Školč umrl.
—m Zagonetna smrt narednika Geču
Mariborski »TaboT« poroča, da krožijo c smrti narednika Geča, katerega so našli pred dnevi mrtvega ob železniški prog;, razne verzije in splošno prevladuje mnenje, da narednik ni izvršil samomora. To je do-kazala tudi obdukcija trupla, povodom katere se je ugotovilo, da je bil narednik položen na progo. Obstoja sum, da je postal Geč žrtev zločina. Slučaj je zavit v misteriozno temo. Oblasti, tako vojaške, kot civilne, so uvedle obširno preiskavo.
—m Imenovanje. V čin rezervnih pod-poručnikov v avijatikl so bili imenovani sledeči Mariborčani: Albin Draksler, Anton Fabian, Vekoslav Fabič, Viktor G r a č n e r, Rudolf Horvat, Anton R o j-ko, Drago Simončlč, Anton Simon, č i č.
Velecenjene dame! Ali že poznate — SANOFORM?
gledalce. Med tem, ko fakir nadaljuje s predavanjem, izgine gledalcem iz rok cvetje, namesto tega pa imajo na dlaneh kaplje krvi. Fakirji so prinesli posodo, ki so k poprej gledalci natančno pregledali, a komaj je fakir vzel posodo v roko, je že bila napolnjena z vinom. Neki londonski zdravnik, ki je v časopisju opisal svoja opazovanja z Berijem, priznava, da stoji pred žago-netko, ki Jo razlaga z autosugestijo In dcli-mično hipnozo. Beri noče dati nikakfh pc-jasnil in trdi, da je to božanska moč, ki se potom njega manifestira svetu. Nekoč j< povabil Britski klub v Deliju Berija, ra: pride predevat. Razen drugih zagonetk ;e fakir pričaral izpod malega čebra krasno dekliško glavo, ki je na njegov ukaz zopet izginila. Tedaj so ga prijeli ter mu grozil: z najhujšo kaznijo, ako ne izda svoje skrivnosti. Fakir je trdovratno molčal, zato so ga močno zvezali in zaprli v ječo, pred vrata pa postavili dvojno stražo. Zjutraj so našli ječo prazno, Beri Pa se je na vse zgodaj pojavil doma v Simli, čeravno je ti kraj nad 160 angleških milj oddaljen cč Delija.
Kaj je žena?
1. ) Žena je lisica, ki pozna vse poti k grehu.
2. ) Žena je bršljan, ki lahko posuši ve5 stebel.
3. ) Žena je komet, ki šine s svojim repom samo za hip pred naše oči.
4. ) Žena je igračka, ki velja samo, dok-ler je nova. Ko se postara, roma v koš.
Stoip molčečnosti
So taki ljudje, ki jih prav nič ne skrbi, kaj bo po smrti. Mnogim je vse eno. da-li jih po smrti pokopljejo, sežgejo ali pa vržejo v jarek ob cesti. Drugi bi se pa za ves svet ne odrekli sijajnemu pogrebu i muziko, petjem, venci, nagrobnimi govori in hlinjenimi solzami. Tako ima Človek cela po smrti problem, s katerim se mora v živ* ljenju po nepotrebnem ukvarjati
Tam daleč na vzhodu, v ogromni in zagonetni Indiji, je pa vera, ki prepoveduje pokopavati ali sežigati mrliče. Pristaši U vere obožujejo ogenj in zemljo in zato si jim zdi nedostojno siliti božanstvo, da bi s( umazalo roke s truplom. Ogenj, voda, vetei in zemlja, vse to jim je sveto. Kako torej spraviti mrliče s poti? Kočljivi problem so rešili Parzi — tako se imenuje dotično ple« me — na grozen način. Zgradili so takozvani stolp molčečnosti, kamor polagajo mrliče, da jih požro ptice - roparice. Ce bi imeli opraviti z divjim narodom, bi se nihča ne čudil temu običaju. Toda Parzi so tako-rekoč vzhodni Evropejci, njihove šege In običaji so drugače prej podobni našim nega indijskim. Kot praprebivalce Perzije so jih pregnali Arabci in tako so prišli v severno Indije. Bombav je sedež njihove kolonije, Parzi so beli kot ml, pa tudi kulturno so zelo razviti. Poznajo malone vse panoge du« ševnega dela. Zanimivo je, da ne najdeU nikjer na svetu toliko ljudi z očali kakoi pri tem plemenu. Ženske, moški, deca —. vse nosi očala. Mladeniči hodijo v črnih sa« Ionskih suknjah in visokih lakastih čevljih. Lafcko si mislimo, kako se počutijo v tej obleki v neznosni vročini. Tudi ženske so oblečene po evropski modi. seveda ne po najnovejši. Najbogatejši ljudje v Bom-bayu že danes niso Angleži, temveč Parzi. Ti imajo najlepše palače, najboljše konje in rajgrše žene. Mnogi so dobili tudi angleško plemstvo. In vendar se drže najgršega obi* čaja, kar jih pozna svet.
Ob vznožju gore Malabar so si zgradili več takih stolpov molčečnosti. Med stolpi rasto palme in vsa okoMca je spremenjena v njivo večnega miru. Samo da mrličem ne privoščijo tega miru drugače, kakor v želodcih raznih roparic. Ptic - roparic »e je zaredilo v blizini te gore zelo mnogo. Vajene so že pogrebnih ceremonij tako, da se pokojnikovi sorodniki komaj umaknejo par korakov, ko že planejo na mrliča in ga ne« usmiljeno razmrcvarijo.
* Prebivalstvo Dunaja. Po najnovejšem štetju ima Dunaj 1,865.780 prebivalcev. Med temi je napovedalo nemški občevalni jezik 1,745.426 oseb, za Čehoslovake se je priznalo 79.278 oseb (to je 5.1%), za Hrvate 1235, za Slovence pa 966 oseb. Število Če-hoslovakov je nazadovalo — vsaj na papirju —1 izza leta 1910., ko so našteli 98.461 Cehov.
* Predaja starih ameriških ladij. Bro«
dovni urad ZedMjenih držav je prodal neki avtomobilski tvrdki za ceno 1,700.000 4ck larjev 200 brodov kot staro železa
To in ono
Stran 4.
Gospodarstvo
Svetovni žitni trg
^»SLOVENSKI
N A k O D« dne 12. avgusta U
Stev. IrJl>
Iz poročil, ki jih ima mednarodni polje-aelski zavod v Rimu iz poedinih" držav, je razvidno, da se optimistična prognoza o letošnji letini potrjuje. Zlasti pšenica, rž in
ječmen kaže ciobro, dočim bo ovsa letos v Ameriki manj kot lani. Nastopna tabela kaže svetovni pridelek žita v zadnjih štirih letih.
PŠENICA		1025	1924	1923	1922
Evropa (12 držav)		169.7	181.9	176.5	141.5
Kanada in Zedinjene	države	284.3	308.8	346.1	345.0
Azija (4 države)		102.6	103.3	110.7	110.3
Severna   Afrika (3	države)	18.7	13.9	18.1	9.1
	Skupaj	375.3	562.9	651.4	605.9
R2					
Evropa (11 'držav)'		95.9	64.7	92.9	82.2
Kanada in Zedinejne	države	17.0	19.6	21.9	34.5
	Skupaj	112.9	84.3	114.8	116.7
JEČMEN					
Evropa (11 riržav)		48.7	47.0	67.1	62.3
Kanada in Zedinjene	države	64.1	60.2	59.8	55.3
Azija (3 države)		30.4	24.6	23.1	26.8
Severna   Afrika (3	države)	18.8	16.2	20.4	9.9
	Skupaj	162.0	148.0	170.4	154.3
OVES					
Evropa (10 držav)		53.6	52.6	69.7	62.2
Kanada in Zedinjene	države	259.9	286.4	276.5	253.3
Afrika (3 države)		3.0	1.7	3.4	1.2
	Skupaj	316.5	340.7	349.5	315.7
Podatki za pšenico se tičejo evropskih' produktivnih' pokrajin, ki so dale lani 40 % svetovnega pridelka. Dvanajst držav, med katerimi je Italija, Španska, Madžarska in Poljska, je dalo predvidenih 28 % več neto lani ,tako da smo se približali dobri letini v I. 1923. Tudi države, iz katerih še ni točnih poročil, kakor Nemčija, Rusija, Francija, Jugoslavija in Češkoslovaška računajo z dobro letina Ozimna pšenica kaže splošno boljše nego Jara. V Zedinjenih državah pričakujejo srednjo letino pšenice, ker je bila zima nepovoljna, dočim bo v KanadT pridelek dober. Po podatkih začetkom junija bo letošnji pridelek v Ameriki za 8 % slabši od lanskega in za 18 % slabši kot 1. 1923. Indija je imela slabo žetev. Argenti-nija dobro setev. Zasejana ploskev se je povečala v Argentiniji za 4 %. Tudi v Avstraliji je setev povoljno končana. Pridelek rži bo splošno dober in se približuje
pridelku leta 1923. Ječmena bo letos za 9 % manj kot lani in za 5 % manj kot 1. 1923. Oves zaostaja za lanskim pridelkom za 7 %, za pridelkom 1. 1923 pa za 9 %. Koruza kaže v Severni Ameriki izvrstno. Računajo, da bo letošnji pridelek za 27 % večji kot lanski. Krompir je zaradi slabega vremena precej zaostal Toda v juniju se je dobro razvijal tako, da je kazal začetkom julija povprečno dobro.
Navzlic temu pa računajo nekateri gospodarski krogi, da se mora pri nas žito v d ogled nem času podražiti. Angleška bo morala uvoziti okrog 555.900 vagonov žita, ostale evropske države, kjer poljedelstvo ni razvito, pa 218.000 vagonov, skupaj torej 773.900 vagonov. Evropa mora uvoziti v celoti 882.900 vagonov poljskih pridelkov. Te količine pa ne zmorejo agrarne države. In zato je pričakovati, da se žito pri nas podraži.
S Letošnji izveš iz Banata. Po najnovejših podatkih bo rnašal* vrednost letos, njega Izvoza iz Banata okrog 1.200.000.000
Din.
—g Razstava v Napoiju. V Napolju se vrši od 16. avgusta do 15. septembra t. h pod pokroviteljstvom italijanskega kralja razstava, ki se bo tikala poljedelskih ameli-joracij. Tekom razstave se bodo vršila tudi znanstvena strokovna predavanja in bi bilo velike vrednosti, da bd razstavo, kakor tudi predavanja posetilo čimveč naših poljedelcev.
—g Število nezaposlenih na Angleškem
je znašalo koncem julija 1,197.600. Število je za 149.329 večje nego istodobno lanskega leta.
—g Poljske liste naročajte pri »Veri«, trgovski družbi z o. z. v Ljubljani, Aleksandrova cesta 8.
—g V. mednarodni istočni velesejem se
vrš! od 5. do 15. septembra t. 1. v Lvovu (Poljska). Na sejmu je zgrajen za jugoslo-vensko blago poseben paviljon. Na izložbo naj bi se poslalo usnje, kože, mlečni (sir) in mpsr.i izdelki, vina, tobak in proizvodi naše irdustriie in obrti. Predmeti iz naiHh krajev bodo zanimali ne samo poljske, ampak twfi druge inozemske gospodarske kroge, ki bodo prihajali na Ivovski velesejem. Za prevoz razstavnega blaga so dovolrene obi-
^{uftitt -Ipat
nogavic z žigom In znamko (rdečo, modro ali zlato)
»ključ«
da se prepričate, kako en par traja kakor štjrje pari drugih. Dobivajo se v prodajalnah« Nogavice brez žiga .ključ so ponarejene.    st-a v*
čajne prevozne olajšnve Pripravlja se tudi izlet msro^venskih tr-nvcev preko vse Poljske. Ogledali si borno Krakov s prekrasnimi zgod-ovinskirr; spomeniki, čudovito lepo prenovljenim gradom Hawel. Pot izletnikov bo vodila v znamenito Varšavo. Pozn?.*v, v industrijsko središče Borslav (petrolejski vrelci), v Lodz, v slavno Czen-stachowo itd. Beogradska vlada je obljn-bila, da bo na vso moč pospeševala udeležbo za Ivovski velesejem. Prijave za udeležbo sprejema in pojasnila daje »Vera«, trgovska družba z o. z. v Ljubljani. A'eksan-drova cesta 8. do vključno 15. avgusta t. 1.
Mama — mama,
glej to je pravo ^GAZELA"-milo, ki se lako krnr.no peni, da snažno in belo perilo ter prihrani lrud in dela
g Trgovinska pogodba z Avstrijo. Za-eropniki ne&aterih panog industrije izjavljajo že sedaj, da eo njihovi interesi z novo carinsko tarifno pogodbo z Avstrijo bolj zapostavljeni kot doslej. Avstrija zniža svoje uvozne carinske postavke za nekatere predmete našega izvoza, kakor n. pr. za jabolka, hruške, breskve, marelice, grozdje, zelenjavo, socrvje in kislo zelje. Za naše viaiogradnike je važno, da je Avstrija dovo-Ha uvoziti 40*000 hI črnega in 40.000 belega vina po znižani carini. Znižana je tudi carina na uvoz konj, rib, kranjskih klobas, trapiatovskega sira in mineralnih vod. Olaj-§an je izvoz nekaterih naših domačih izdelkov. Za te ugodnosti je dobila Avstrija popust pri izvoznih carinah za svoje izdelke.
Računalo se je, da bo ta popust veljal za uvoz sirovrn in polfabrikatov, pa se žal naše nade niso izpolnile. Kar se tiče Izvoza žita in moke, nismo z novo pogodbo nič na boljšem.
g Bosanske slive. Letošnja letina sliv v Bosni bo srednja. Računajo na kakih 10 do 12 tisoč vagonov. Suhih sliv za izvoz bo 1—2000 vagonov. Lani je izvozila Bosna samo 200 vagonov, 1. 1922 do 2260 fn 1. 1923 do 2110 vagonov. V Srbiji bo letina sliv boljša nego v Bosni.
—g Mednarodni semenj v Solunu. Za mednarodni semenj, ki se otvori v Solunu dne 18. oktobra t. 1. so interesentom prospekti v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo na razpolago.
Julijska Iiraiino
—j Italijanski tujski promet. Dohodki iz tujskega prometa v Italiji so znašali predlanskim oko!i dve in pol milijarde, lani pa nad tri milijarde lir. Letošnji tujski promet bo Še večji, zlasti radi svetega leta. Vsled padca lire marsikak tujec dobro živi s svo-jo valuto v Italiji.
—j Iz goriškega gospodarstva. Letošnja vinska letina ne obeta baš dobro. Bile je preveč deževja in trtne bolezni. 9iodi se, da bo letošnja cena boljša od lanske. — Med je pokazal slab pridelek. Misli se, da je ena četrtina lanskega. Cena na debelo je za sto kilogramov 800 lir. — Prešički se prodajajo od 30 do 50 lir. Za starejše je cena Štiri do pet lir za kg žive teže Blaža je obilo, povpraševanja malo. — Uvoz semenj-ea krompirja je dovoljen. Prositi je pa treba dovoljenja, pri laboratoriju za rastlin, ke bolezni v Milanu do 31. t m. — Leto? se je imela vršiti v Idriji razstava gove?e živine, ki pa odpade radi škode vsled zadnjih neviht in se priredi zato razstava šele prihodnje leto.
—j Draga jajca... Na svojem potovanju sem se dne 4. t. m. ustavil v Sv. Petru na Krasu v neki restavraciji, kjer sem naročil tri ocvrta jajca, tri komade kruha ir četrt litra vina. Plačal sem za to 7 lir, kar pomeni pa: ogromno draginjo. — Potnik
—j Mons. Tarlao, ki je bil skupno z mons. Castellijem in don Fabrom radi znane gonje proti nadškofu suspendiran »a di-vinis«, je rehabilitiran in je v nedeljo zopet bral mašo.
—j Požlgalec? Pri B. Kov a čiču v Ponikvah je pred kratkim požar napravil veliko škodo. Po požaru so se vršila poizvedovanja in osumljen je bil požiga 50-letni Ivan Kenda iz Poljublna, ki Je bil nato aretiran In izročen sodišču.
—i Žrtev Igralnice v Zametu Obesil se je v Opatiji Madžar Aladar VVeiner iz Budimpešte, ker Je v igralnici v Zametu pri Reki izgubil ogromno svoto lir.
—j Tujski promet v Opatiji, ki izredno dobro prospeva, bi rad pokvaril fašistovski »II Popolo di Trieste«. Pravi, da je danes v Opatiji tako, da ima Italijan občutek, kakor da ni v Italiji! To pa radi dejstva, da natakarji Po večini ne znajo italijanski. »Popolo« je ogorčen in zahteva natakarje, ki bodo znali Italijane po italijansko postreči. Tujci so glede jezikovne strani po koparlščih in letoviščih zelo občutljivi in ako bodo fašisti silili v Opatijo italijanske natakarje, ki navadno ne znajo nič drugega kot svoj jezik, bo promet trpel in ako je Opatija danes polna, jo lanko italijanska nacionalistična pretiranost prav kmalu izprazni.
—i Umetniška razstava v Gorici je otvorjena od 9. do 16. t. m. Razstava obsega portrete našega domačega umetnika Ivana Carga.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: OTON CHRISTOP
Barvni trakovi, ogljeni, indigo in povoščeni papir, hektografični zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud. Baraga, Selenburgova 6|l
Telefon *t. 980
- Lesna industrija -
— d južnem Banatu —
v bližini Beograda ob Donavi in železniški postaji, preskrbljena s polnojarmenikom in raznimi stroji za obdelovanje lesa, pohištva, krst in drugih mizarskih izdelkov, kakor tudi veletrgovine z lesom s popolno moderno uredbo in modernimi poslopji, zgrajeno pred dvema letoma
se proda po najugodnejših pogojih.
Bogata okolica In za vse vrste lesa ugedno tržišče. Interesent) naj se izvolijo obrniti na Kovinsko banko d. d., Kovin, Banat. 2676
najstarejša slovenska"
dthralca vsjf
Ivan BrlcelJ, Dunajska c 19,
se priporoča. Izvršitev točna, cene
smerne. 170*
Hali onSasi, ki slutilo v posredovalne in socialne namene občinstva« vsaka beseda SO par. Najmanjši znesek Din 5.
0GLHSI
Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka
besede Din 1a—. Najmanjši znesek Din 10
LMikuš
Prodaja robe
(pri carinarnici zagrebačkoj)
= Zagreb. =
2721
Javnim nadmetanjem na dan 31. avgusta 1925 god., koje će početi u 9 časova pre podne, IzloŽiće prodaji glavna carinarnica u svojim magacinima sledeću u krijumčarenju uhvaćenu robu i to:
15 sanduka u težini brutto 4729 kg, netto 4006.450 kg razne svilene robe po precenjeno] vrednosti Dinara 2,297*100;
1 sanduk u težini brutto 340 kg a rti ja za pakovanje ostala, po prečenj enoj vrednosti Dinara 1300;
7 ramova u težini brutto 759 kg artija za pakovanje ostala, po precenjenoj vrednosti Dinara 2800.
Svaki Hcitant, na kome ostane prodaja, dužan je odmah položiti 10°/q kaucije od izlicltirane sume, koja pripada u korist državne kase u slučaju, da kupac odustane od otkupa robe, kad licitacija postane izvršna.
Stavlja se do znanja svima, ko:i polažu ma kakvo pravo na ovu robu, da se prijave ovoj carinarnici najdalje do počatka prodaje sa punovažnim dokazima o tome.
Iz kancelarije glavne carinarnice I« red^ u Zagrebu, broj 11-818. w
IJBSJjsjj. Haiti bi 15
liijMrtb m]i ntofi đtfn'koi ln sclnčnl* kov tsr sprehajalnih palic
PiHIfft ti rfrtfnfefo ffi?w hi «s!?#?ra
L0K0M0B1LI 36L
Volf-Lan« do 600 HP
tvorniSko novi ali generalno popravljeni s tvornišklm jamstvom tudl na obroke
motorji na sesani plin Dieselovi motori!
brez kompresorja
motorji na sirovo olje
Generalno zastopstvo
Kotorenfabrlk, Darmsteđt
Mlinski stroil Transmisije
Poglejte nafte skladišče I ■  Plačilne olajšave «■ Kompletna montaže
BRACA FiSCHER D. D.
ZAGREB, PantovJak I b
proteci
Proda se pohištvo
dobro ohranjeno. — Do« mobranska cesta štev. 1.
2724
Pisalna miza
(velika.) in dobro ohra* njena spalna oprava iz tiđega lesa — naprodaj. — Ponudbe pod R/2713 ua upravo «Slovenskega Naroda*.
na«
Radi odpctovanja prodaj izredno lepa, no« va, masivna
jedilnica
za Din 10.000. — Pojas* nila: Mici Svajger, Drav* lje 74, p. St. Vid nad Ljubljano. 2720
Polir
z večletno prakso v kanu nolomu, zanesljiv in tre* zen, z dobrimi izpričevas li — išče službe za takoj. — Ponudbe pod «Polir 2683» na upravo «Slovco* skega Narod3».
Natakarica
starejša moč, vešča vseh del — išče v najem go* st'lno na prometnem kraju. — Najraje birm Ljubljane. — Dopisi na •-pravo «Slov. Naroda •> pod  Prometni kraj/2710.
r
Dobra slikarje
I
Kupujto cdino-lo pri
Josip Petelincu
najboljše 133-l
šivalne stroje in kolesa
znamke Gritzner, — PliSnlJt,
pneumatiko, potrebščine za kolesa, stroje in Lamerz-igle
Ljubljana (Utn PrtinimH spoMiki it uli) Na mak)!        Na veliko! I Zahtevajte cenike 1
sprejmem takoj v delo. — Ivan Košak, slikar, Ljubljana, Bleivveisova cesta 15.
Brivski pomočnik
mlajša moč, želi preme* niti dosedanje mesto. — Ponudbe pod «Brivski pomočnik/2716* na upr. ftSlov. Naroda*.
Hotelskega
portkja
potrebuje hotel «Central* Sarajevo. Biti mora stro« kovnjak s poznavanjem potrebnih svetovnih jezi* kov, potrebno garderobo ter jamčevino. Ponudbe s fotografijo in spričevali poslati uprava hotela.
2727
Stanovanja
Naslovi
dijaških stanovanj se do«> bijo pri ge. Likar, Po* ljanska cesta S7 (vila Bergman). 2647
i i i
Zakonski par
brez otrok išče stanova* nje 1—2 sob s kuhinjo v r- estu ali izven mesta. -Dopisi pod Zračno/2723 ::a upravo «Slov. Nar.».
Instrukcije
dfje maturant učiteljišča. Čas po dogovoru. Na* stopi lahko takoj. — Do* pisi pod Instrukcija/2726 n? upravo »Slovenskega Naroda».
Prazno sobo
s posebnim vhodom v sredini mesta išče mirna gospodična. — Dopisi na upravo «SIov. Naroda* pod «Prazna soba/2722».
1
£oka!i
Špec. trgovino
v mestu ali na deželi na piometnem kraju iščem v najem. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod »Trgovina/2725».
riissciosriiG!
Prazna soba
za pisarno — se odda. Naslov pove uprava «SL Naroda«. 2699
Katera
gospodična ali vdova želi znanstvo z mladim go* s podom —• naj piše na upravo «Slov. Naroda* pod «Prijateljstvo/2694». Odgovarjam samo dotič* nim, ki pošljejo polni naslov.
Stavbna parcela
(velika) v Rogaški Slati* ni ob cesti nasproti ko* lodvora — naprodaj. — Naslov pove uprava «SL Naroda«. 2729
Lep zrel gozd
v izmeri 40.000 ma — na* p. odaj. — Naslov pove uprava «S1. Nar.*. 2728
Nova hiša
z lepim vrtom in 3 orali Zv-mlje, 10 minut od že* k-zniške postaje, v lepem kiaju na Gorenjskem — se vsled smrti takoj pro* dc Kupec dobi takoj stanovanje dveh sob in kuhinje. — Dopisi pod «Cena ugodna/2712» na upravo «ŠIov. Naroda«.
Suhe gobe
M GERSAK, Ljubljana Kongresni trg 10.    129 L
Zahtevajte poka-lice (Kracherl)
z zajamčeno pristnim sladkorjem, katere izde luje — Emil M o r ć. so* davičar, Kettj * Murnova cesta 11 (Martinova ce* sta). 2449
Družabnico
iščem za dobro idočo tr* govino s kapitalom od 100.000 Din, event. tudi s sodelovanjem. — Po* nudbe pod «Dobro izvež* bana/2690* na uprave «Slov. Naroda».
hitro in bogato
poročiti,
ne pozabi inserirati v
Slov. Harodu"!
mod. 1920
električna luč, majhna poraba bencina (10 kg na 100 km), moderna oblika, se ceno proda. Prodi se tudi ognja varna telesna bUgafaa it 2. N> ' ravi lista.
1510
mam
Lastnina in tisk  »Narodne tiskarne«.
EW
66