Leto XIII. Štev. 125 TELEFONi UREDNIŠTVA 2S-67 UPRAVE 29.6? POSTNI ČEKOVNI RAČUN U.409 Maribor, 3. bi 4. junija 1939 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— j Slavnostni dnevi v Berlinu Včeraj je bila knezu Pavlu in kneginji Olgi na čast prireiena v Berlinu ve* ličastna parada nemške vojske, zvečer pa slavnostna predstava v operi — Danes sta visoka gosta v Potsdamu BERLfN, 3. junija. Nj. Vfc. knez namestnik Pavel Je včeraj ob 9.30 v sprem stvn mnogih vteoklh osebnosti položil venec na spomenik v svetovni vojni padlim vojakom. Nato je pa bila velika vojaška parada, ki je trajala dve uri. Ob 19. uri je bila visokima jugoslovanskima gostoma na čast prirejena v državni operi slavnostna predstava Wagnerjevlh »Mojstrov pevcev«. V teku dneva sta se pa sešla na konferenco tudi oba zunanja ministra dr. Cincar-Markovlč in v on Ribbentrop. Danesdopotdne ob 10.30 je obiskal knez Pavle berlinski magistrat, kjer ga je slovesno sprejel višji župan dr. Richard. Nato sta odpotovala knez In kneginja v spremstvu ministra Melssnerja v Potsdam, kjer sta položila venec na grob Friderika Velikega. Nadalje st ogledata visoka gosta grad Sanssoussl ter bosta popoldne gosta propagandnega ministra dr. Goebbelsa in njegove žene. Zvečer priredi Hitler v hotelu »Kalserholu« slavnostno večerjo. Zgodovinske besede v Berlinu Poročali smo včeraj o veličastnem sprejemu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in Kneginje Olge v Berlinu. Dodatno k zgodovinskim besedam, ki so bile ob lej priliki izrečene v nemški prestolnici, prinašamo v celoti govora Nj. Vis. kneza namestnika Pavla m državnega kanoelar-ia Adolfa Hitlerja na svečanem banketa. Kancler Hitler je dejal: „¥šejs med Nemčijo in lugo-sia vi jo so postavljene za vedno'* »Vaše Visočanstvo! Velika čast mi je In veselje, da morem Vašemu Vlsočan-stvu in Nj. Vlsočanstvu kneginji Olgi izreči dobrodošlico v prestolnici nemškega rajha. Pozdravljam pa vas tudi v imenu vsega nemškega naroda, ker ga navdaja čustvo prisrčnega prijateljstva do Nj. Vel kralja Petra II., do vaše domovine in do jugoslovanskega naroda. Nemško prijateljstvo do jugoslovanskega naroda ni samo spontano prijateljstvo. To prijateljstvo je dobilo svojo globino in trajnost za časa tragičnega meteža svetovne vojne. Nemški vojak se je tedaj naučil ceniti ln Spoštovati svojega nad vse junaškega nasprotnika. Verujem, da je bil to tudi obratni primer. To medsebojno spoštovanje dobiva vso svojo vrednost v splošnih političnih, kulturnih in gospodarskih koristih. Zato vidimo mi, Visočanstvo, tudi v tem vašem obisku samo živ dokaz za pravilnost tega pojmovanja In zato Istočasno črpamo Iz tega nado, da se bo nemško-jugo-stovansko prijateljstvo tudi v bodočnosti dalje razvijalo in postalo še tesnejše. Vašo navzočnost, Visočanstvo, smatramo tudi za dobro priliko za odkrito in prijateljsko izmenjavo mteH, ld v tem smislu more biti — o tem sem prepričan — za oba naša naroda ln obe državi samo koristna. In ker smo po zgodovinskih dogodkih postali sosedje ln dobili skupne meje, postavljene za vedno, jaz v to ve-■ujem toliko bolj, ker bodo čvrsto zasnovani odnošaii zaupanja med Nemčijo ln Jugoslavijo zagotovili ne samo trajen mir med našima dvema narodoma In državama, temveč bodo razen tega pred-Stavite« tudi element pomirjenja z- naš v®nemirienl kontinent. Ta mir le tudi cHJ vseh onih, ki so pripravljeni opravljati zares konstruktivno delo. Gojim upanje, da bo Vaše Visočan-Sivo za časa svojega kratkega bivanja v Nemčiji dobilo jasno sliko o strukturi ter o delovni In miroljubni volji nemškega paroda, ki nima nobenega drugega cilja, kakor da ohrani podlago svojega obstanka ln svojih naravnih pravic ter da gre g neumornim delom nasproti varni bodočnosti v Evropi, ki je našla svoj mir. Bodite prepričani, da Nemčija in njena Vlada spremljata z Iskrenimi simpatijami pot k napredku, katero prav tako hodi r uspehom jugoslovanski narod, tvest oporoki kralja Aleksandra, To vaše delo spremljalo moje najboljše želje in najboljše želje nemškega naroda. V tem duhu dvigam svojo čašo ln pijem na zdravje Nj. VeL kralja Petra II., želeč osebno srečo Vašemu Vlsočanstvu In Nj. Vis. kneginji Olgi, kakor želim tudi srečo visokemu namestništvu ter napredek jugoslovanskemu narodu.« Po govoru kancelarja Hitlerja je povzel besedo Nj. Vis. knez namestnik Pavlev se zahvalil za prisrčni sprejem in dejal: »Medsebojni odnoiaji so ie leta končnoveljavno določeni" •Gospod državni kancelar! Zelo prisrčne besede, ki jih je vaša ekscelenca blagovolila nasloviti na kneginjo In name, so naju ganile ln midva sva vam zanje zelo hvaležna kakor tudi za vse dokaze Iskrenega in toplega gostoljubja, ki so nama bili i/.kazani o priliki tega našega obiska v velikem nemškem rajhu. Pre- VČERAJŠNJA VOJAŠKA PARADA BERLIN, 3. maja. Včerajšnja veličastna parada nemške vojske pred knezom Pavlom in kneginjo Olgo se je pričela kmalu po 10 .uri. Na častni tribuni so bili poleg gostov zbrani Hitler In drugi nemški dostojanstveniku Prvi so prikorakali mimo letalci, v zraku so se pa po- prlčan sem, da bodo te pozornosti, Id Jih kneginji in meni Izkazujeta te dni vlada nemškega rajha In nemški narod, od vsega jugoslovanskega naroda pozdravljene z največjlm veseljem In da bodo pojmovane kot nadaljnji dokaz globokih simpatij in prijateljstva med obema sosednima državama. Prav tako ml je zelo ljubo, da morem ugotoviti odkrito prisrčnost In uslužnost, na katero sem naletel pri vas, gospod kancelar, pod čigar odličnim vodstvom ustvarja nemški narod v današnjih časih eno najsijajnejših dob svoje zgodovine, kakor tudi pri eminentnih nemških državnikih. Jugoslovanski narod se je v preteklih časih naučil ceniti dragocene lastnosti nemškega naroda, ki so dovedle do njegovega zedinjenja ter do velikega raz- javlla vseh vrst letala. Za letalstvom je prišla pehota, kateri so priredile ogromne množice občinstva navdušene ovacije. Sledile so nato čete mornarice »letalske pehote«, protiletal. obrambe, strojniških oddelkov, metalcev granat In min, topništva vseh vrst, zopet pehote In ob koncu konjenice. Vsa parada je trajala dve url voja njegovega duha In njegove kulture. Ne samo, da je jugoslovanski narod znal to ceniti, temveč je on v svojem lastnem boju za zedinjenje In v svojih naporih pri ustvarjanju svoje kulture naletel pri nemškem narodu na dlven primer narodne dlscIpHne, reda, dela ln ustvarlevalnega optimizma, kakor ga vidi tu tudi danes. Odnošajl med Nemčijo in Jugoslavijo, zlasti prijatelji značaj teh odnošajev, so po zaslugi pravilnega pojmovanja življenjskih koristi obeh sosednih narodov že leta končnoveljavno določeni Srečna Izpopolnitev gospodarstva obeh držav bo brez dvoma bistveno prispevala k okrepitvi njunega prijateljstva. Moj obisk je prav tako manllestaclja odločne volje jugoslovanskega naroda, da z nemškim narodom živi In skupno dela v mirnem ln in je napravila na vse navzočne zelo mogočen hi globok vtis. GLASOVI NEMŠKEGA TISKA Vsi nemški listi poročajo danes o tej paradi in pravijo, da je pokazala ponosno podobo vellkonemške bojne sile. Skupaj z večerno predstavo v operi je bila triurni nemške moči in umetnosti. Graška »Tagespost« prinaša poročilo celo pod naslovom »Jugoslovanski prijatelj je nepremagljiv«. Vsi listi pa objavljajo še dalje članke, v katerih poveličujejo pomen nemško-jugoslovauskega prijateljstva, medsebojnega spoštovanja in modre politike kneza namestnika Pavla za mir, varnost ln veličino Jugolavije. Zanimive so tudi razprave o jugoslovanski vojski, katero ocenjujejo kot eno najbollšlh v Evropi ln na svetu. Zosebno hvalijo njeno disciplino In hrabrost, ki bi se izkazala tudi sedaj prav tako, kakor se ie v balkanskih vojnah In v svetovni vojni. prijateljskem ozračju. Zato se zelo veselim, da so v besedah vaše ekscelence po> novno svečana zagotovila, da veliki nemški rajh prav tako želi ohraniti ln okrepiti prijateljsko sodelovanje z Jugoslavijo ln je pripravljen ozirati se na njeno svobodo In neodvisnost kakor tudi na meje, ki nas od preteklega leta dalje vežejo s trajnim sosedstvom. V teh ugotovitvah vidim ne samo uresničenje pogojev za razvoj še tesnejših vezi med Nemčijo ln Jugoslavijo, temveč tudi pomemben prispevek za konsolidacijo miru v tem delu Evrope. S takšnimi čustvi dvigam svojo čašo ■n pijem na osebno srečo vaše ekscelence ter želim srečo prijateljskemu velikemu nemškemu narodu.« Osem in osemdeset mrtvih v podmornici Sinočnie optimistične vesti o rešitvi posadke angleške podmornice „The- tis“ niso bile resnične LONDON, 3. junija. Sinočnje optimistične vesti, da je posadka ponesrečene podmornice »Thetis« (včerajšnje prve vesti so govorile pomotoma o podmornici >Scythus«, op. ur.) že rešena, so se Izkazale žal kot neresnične. Dočim se je sprva posrečilo 6 možem rešiti se s pomočjo Davisovih aparatov, so ostala vsa nadaljnja reševalna dela brez uspeha. — Admlrallteta ie poročala, da se je podmor nlca zarila s prvim delom v peščeno dno v kotu 45 stopinj v globini 45 m, da se trudijo potapljači, da bi prežgali njeno jekleno steno in izmenjali zrak, obenem Jo pa s pomočjo ovitih vrvi dvignili na površino. Ker so rešeni izjavili, da je bila posadka, ko so podmornico zapustili, še vsa živa in zdrava, je zavladalo naj-optimlstičnejše razpoloženje. Reševalcem se je končno tudi res posrečilo podmornico toliko dvigniti, da je gledal zadnji del iz vode, toda kljub vsem naporom se vendarle ni posrečilo prežgati oklepa. Medtem se Je pa po doslej še v meglo zavitih vesteh podmornica zopet pogreznila na dno. Sinoči ob 22. uri je zato Izdala admlraliteia sledeče poročilo: »Primorani smo žal lavitl, da postaja upanje na rešitev preostalih v podmornici »Thetls« vedno manjše. Poizkusi prežgati od- — Razen šestih so vsi d mornarji izgubljeni prttno v obod so se Izjalovili In so se morali opustiti. Prav tako se je ponesrečil poizkus, potegniti podmornico z ovito vrvjo na površino. Po prvem posrečenem dvigu je zdrknila z vrvi ln se je pogreznil še oni del, ki je prej molel nad površino. Nerazumljivo je, zakaj se preostalim ni posrečilo vsaj z Davisovimi aparati priti na površino. Gre za 88 življenj,« končuje poročilo. Med temi so večinoma častniki in inženirji. LONDON, 3. junija. Admiralat je javil o polnoči: Samo štirje možje s podmornice »Thetls« so se rešili. Od teh sta dva za posled cami stisnjenja zaradi vodnega pritiska umrla. Ostala dva je rešil rušilec »BraSon«. Pristaniška oblast v Blrkenhea-du je sporočila, da ni na rešitev posadke nobenega upanja več. Kljub temu se je reševanje nadaljevalo vso noč. Novo poročilo od davi pa je napovedalo: Potapljači so ob dveh zjutraj sl Sall iz pomomice še rahlo trkanje. Ob štirih zjutraj so se dela na ovijanju podmornice z vrnil, ki so »e bile že enkrat potrgale, nadaljevala. Ob času poročila se reševalna dela nadaljujejo še s polno paro. Vsa Anglija stoji pod vtisom tega tragičnega dogodka; razburjenje raste od ure do ure. Prizadetih je nad tisoč svojcev. li častniki, inženirji in LONDON, 3. junija. »Daily Mali« objavlja o katastrofi »Tlietlsa« članek, v kateri zahteva najstrožjo preiskavo o vprašanju, kdo je zakrivil, da se jč zgodila nesreča, da podmornice celih 15 ur niso našli in da so se reševalna dela ponesrečila? Rešiti pa bo treba še več drugih vprašani. Papež veruje v mir VATIKAN, 3. junija. Papež Pij XII. Je včeraj v kardinalskem kolegiju prvič ofi-cielno naglasil, da je Vatikan v začetku prejšnjega meseca res storil korake za pomirjenje napetega položaja v Evropi. To je storil v trenutku, ko je že vse kazalo na to, da bo razvoj dogodkov krenil v skrajnost. Posledica teh naporov je bila, da je prejel od povsod zatrdila o dobri volji ln zaupanju v ohranitev miru. Zato je papež prepričan o miroljubnem hotenju državnikov, o sporazumu in miru. ANGLEŽI ZA KITAJCE. LONDON, 3. junija. V Londonu se je osnovala angleško-kitajska trgovska družba »Chineze government trade Company«, ki bo skrbela za medsebojno trgovinsko izmenjavo kitajskih vladnih naročil na angleškem tržišču. Chamberlain gre v Moskvo ?\Pomai‘ SINOČI JE MOLOTOV IZROČIL ANGLE ŠKEMU IN FRANCOSKEMU VELEPO SLANIKU ODGOVOR NA NAČRT O TROZVEZI. LONDON, 3. junija. Po poročilu iz Moskve sta sinoči obiskala angleški in francoski veleposlanik v Kremlju ruskega zunanjega ministra Molotova, ki ju je sam poklical k sebi. V Kremlju sta ostala veleposlanika celo uro in sta bila najbrže sprejeta tudi pri Stalinu. Ob tej priliki jima je bil izročen ruski uradni odgovor na angleško-francoski načrt za sklenitev trojne zveze. Odgovor sta veleposlanika poslala še tekom noči brzojavno v London in Pariz, tako da bosta angleška in francoska vlada mogli že danes pričeti proučevati ruski odgovor. Pričakuje se, da bo proučevanje odgovora dovršeno čez nedeljo, da bosta mogli obe vladi že v začetku prihodnjega tedna odposlati svoj odgovor v Moskvo. Kakšen je ruski odgovor in ali je identičen z izvajanji Mo lotova pred sovjetskim parlamentom, doslej še ni znano. LONDON, 3. junija, čim prispe ruski odgovor v London, ga bo vzel v pretres kabinet ministrov, ki je sklican na izredno zasedanje jutri v nedeljo dopoldne, zelo poučenih krogov zatrjujejo, da kabinet sklenil odposlati najvplivnejšo osebnost v Rusijo in da je že več kot gotovo, da se je sam Chamberlain odločil da nemudoma z letalom odpotuje v Moskvo. Estonija za nevtralnost NE MARA SE VPLESTI V NOBEN BLOK IN V NOBENE GARANCIJE, KER HOČE OHRANITI ABSOLUTNO NEVTRALNOST. RIGA, 3. junija. Estonski zunanji minister Salter je izjavil včeraj v zvezi z govorom Molotova pred sovjetskim par lamentom, da bi smatrala Estonska vsako pomoč, o kakršni se zadnje dni govori, kot sovražni akt. Pomoč, ki bi jo Estonska eventuelno kdaj potrebovala zaradi napada na njeno ozemlje, bi bilo mogoče določiti tako po vsebini kakor po obsegu šele tedaj, ko bi bil napad že izvršen. Na noben način pa Estonija ne mara da bi se proti njeni izrecni volji vpletala v kake bloke in garancije, ker hoče ostati ab solutno nevtralna. Pred novim Monakovom? SENZACIONALEN ČLANEK V »LE TEM PSU« O NOVIH CHAMBERLAINOVIH NAMERAH: NOVA KONFERE NCA ŠTIRIH VELESIL. PARIZ, 3. junija. »Le Temps,< poroča, da so politiki, ki kritizirajo Chamberlai-novo politiko, prepričani, da se ukvarja angleški ministrski predsednik z namero, sklicati na Rooseveltovo iniciativo mednarodno konferenco, ki naj bi se je udeležile velike demokracije in totalitarne države. Na tej konferenci naj bi se iz temeljev načel ves problem razdelitve surovin, tržišč in tudi kolonij. Ni pa verjetno,-da bi bila na to konferenco poklicana tudi sovjetska Rusija. Na do- gledu je torej novo, še velikopoteznejše Monakovo, pripominjajo sarkastično politiki. Medtem pa razpravlja Italijan ski tisk z vsem poudarkom o onem stavku Molotova, v katerem je omenit izboljšanje trgovinskih odnošajev z Italijo, tudi ni izključil enakih z Nemčijo. Zdi se, kakor da so v Italiji čisto pozabili na protikomintemski pakt, pravijo Chamber-lainovi kritiki, zaključuje svoje poročilo »Le Temps«. Avstralija proti konfliktu z Japonsko CAMBERRA, 3. junija. Avstralski zunanji minister je včeraj v zvezi z govorom Molotova izjavil, da se ne bosta niti Avstralija niti Velika Britanija pustili vplesti v pakt, ki bi že vnaprej prejudiciral spor z Japonsko. Niti Avstralija niti Velika Britanija ne želita, da bi bili vmešani v kak konflikt na Daljnem vzhodu. Novi spopadi v Palestini JERUZALEM, 3. junija. Na arabskem avtobusu je eksplodirala bomba, pri čemer je bilo šest ljudi mrtvih in devet ranjenih. Oblastva so nekatere avtobusne linije ukinile. V zadnjih dneh je število žrtev zaradi bombnih atentatov naraslo na 15 mrtvih in 20 ranjenih ljudi. JERUZALEM, 3. junija. Oborožena skupina Arabcev je včeraj zjutraj napadla železniško patruljo in jo pobila. Angleške čete so takoj zasledovale zločince. Med njimi in Arabci se je razvila huda bitka na obeh straneh je precej mrtvih. Sklepi angleških laburistov SOUTHPORTj, 3. junija. Včeraj je bil zaključen kongres laburistične stranke. V resoluciji zahtevajo laburisti razpis novih volitev. Geemvood je s tem v zvezi dejal ,da računa stranka na 100 do 150 mandatov. V tem primeru laburisti na noben način ne bodo sodelovali z vlado, ki nima odločnosti za pogumen korak. S konservativci bo stranka sodelovala ,lc, če bodo stranko vodili Churchill, Eden in Duff Cooper. AMERIKA NAROČA BOJNE LADJE WASH nistrstvo I^“i’ “*”* UJ“*“ UUUUU1C1 po 45.000 ton m en nosilec letal s 33.000 tonami. Je to največje naročilo vojne mornarice USA v mirnem času. Angleiko-japonska pogajanja ŠANGHAJ, 3. junija. Na krovu japonske admiralske ladje sta se včeraj sestala na konference poveljnik britskih pomorskih šil na Daljnem vzhodu, admiral sir Noble in japonski admiral Ramada. Razpravljala sta o incidentu z »Rampuro«, o zapletlja-jih v Kulangsuju in o plovbi ria Yangtseju, Konferenca je trajala 3 ure in je bil baje dosežen delni uspeh. Kraljovsko potovanje poKanadi JASPER, 3. junija. Na povratku iz Van-couvrea sta angleški kralj in kraljica prispela v Jasper, kjer sta se ustavila. Povzpela sta se na visoko goro, kjer ju je zajel snežni vihar. Kralj je fotografiral medvedko z mladičem, ki je pa pred aparatom pobegnil Ko sta se vladarja vrnila na vznožie, sta prejela brzojav o katastrofi podmornice „Thetis“, ki je kralja globoko pretresla. V brzojavnem odgovoru, je naročil, naj pomorske oblasti vse store za rešitev potopljenih. VEZUV BRUHA NAPOLI, 3. junija. Včeraj je začel bruhati Vezuv. Ognjenik je zakrit v goste oblake pepela Lava se razliva po pobočju Nevarnosti zaenkrat ni. DEMOBILIZACIJA V ŠPANIJI BURGOS, 3. junija. V kratkem se bo zflčela splošna demobilizacija Francove vojske. Pod orožjem bodo ostali le letniki 1937—1939. Borza, Curih, 3. junija. Devize: Beograd 10, Pariz 11.73»/-, London 20.737,. Newyork 442”/,«, Milan 23.30, Berlin 177.60, Praga 15.12, Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25. Dunajska napoved: Večinoma jasno, brez padaivin, topleje. Mariborska vremenska napoved. Malo oblačno in toplo vreme s slabim vetrom. Temperatura se bo Se dvignila. Včeraj jc bila najvišja toplota v Mariboru 21.8° C, danes najnižja 105« C, opoldne pa 20» C, M a r i b o r, 3. junija. Pogajanja za angleško-francosko-rusko zvezo, ki se vlečejo že več tednov in nihajo v nasprotujoča! si javnih komentarjih med neprestanim optimizmom in pesimizmom, nam nudijo šele po govoru ruskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Molotova v sredo v obeh sovjetskih zbornicah možnost za spoznavanje nasprotstev, ki še obstajajo med Moskvo in Londonom. Iz tega govora razberemo, da sporazuma o zvezi zaradi tega še ni, ker se angleška vlada kljub vsemu še vedno ne more popolnoma ločiti od svoje monakovske miselnosti. Molotov je odkrito dejal, da sta šli Anglija in Francija v zadnjem letu po napačnih poteh, ko sta vodili politiko miru za vsako ceno, namesto da bi se zavzeli za politiko kolektivne varnosti. Ta politika je morala neizogibno voditi do vedno novih kapitulacij. Za politiko miru je sicer tudi sovjetska Rusija, toda nikoli ni za kapitulacije. Razen tega je bila sovjetska Rusija vedno za jasne pogodbe, v katerih ne bo nobenih nerešenih vprašanj, ki naj bi se šele v primeru potrebe tolmačila, ter za popolno obojestransko reciprociteto. Anglija in Francija sta Rusiji to reciprociteto do zadnjega odrekali in sta na njo pristali šefe v najnovejšem predlogu. Vendar so ostale tudi v njem še postavke, ki jih v Moskvi ne morejo sprejeti. Taka postovka je v prvi vrsti tista, ki določa, da se bo v primeru napada na eno izmed pogodbenic postopalo v smislu člena 16. statutov Zveze narodov, v drugi pa ona, ki pravi, da bodo pogodbenice v primeru napada na 'katero izmed držav, ki so dobile njihove garancije, stopile šele v stik zaradi razprave o pomoči. Taka določila bi mogla spraviti ne samo sovjetsko Rusijo, ampak tudi države z garancijami v kočljiv položaj ter v negotovost, ki bi se lahko usodno vlekla. Rusija more pristati samo na pogodbo, zgrajeno na enakih načelih, kakor so uveljavljeni v nemško-italrjanski zvezni pogodbi, to je na načelih .avtomatične pomoči brez nepotrebnih poprejšnjih posvetovanj. Vprašanje definicije napadalca mora biti razčiščeno že vnaprej in kot napadalec se ne sme smatrati samo tisti, ki seže po orožju, ampak tudi tisti, ki na kakršen koii drug način ogrozi varnost in samostojnost kake države. Končno pa zahteva Rusija, da se nanaša dolžnost pomoči tudi na države, ki so sicer nevtralne, a bi kljub temu mogle biti napadene. Angleški osnutki odkrivajo sicer posredno, vendar dovolj jasno namero, da hi se v pogodbi .pustila še vedno odprta vrata za eventualni umik pred obveznostjo pomoči. Anglija bi n. pr. mogla v primeru, da bi obevljalo načelo predhodne konzultacije, postaviti čisto svoje tolmačenje definicije napadalca. Lahko bi se postavila na stališče, da je neka napadena država sama izzvala napad in zato ni prisiljena, priskočiti ji na pomoč. Lahko bi pa, se nasprotno zatekla tudi k monakovski taktiki in sklenila z nasprotniki sporazum na škodo tretje države, samo da se izogne svoji dolžnosti, priskočiti tej državi na pomoč. Pogodba s takimi rezervami po moskovskem mnenju ne bi imela nobenega smisla in sovjetska Rusija je rajši ne podpiše. Ako hočeta Anglija in Francija zvezo s sovjetsko Rusijo, potem morata dokončno opustivi vse rezerve in se jasno in dokončno odreči duhu Monakovega. Molotov te razlage ni izrekel dostavno, izhaja pa iz vseh njegovih izvajanj m slasti še iz komentarjev, ki so jih k njegovemu ekspozeju objavili ruski lista. S Jem je dan svetovni javnosti prvič nezakrit pogled za kulise, ki so doslej tako tndno zakrivale angleško-franoosko-ruska pgajamja, da se nazadnje že res ni bilo mogoče preriti skozi goščavo najrazličnejših ugibanj in napovedi. Ta moskovska odkritosrčnost Londonu gotovo ni ljuba, ker onemogoča nadaljnje diplom atično taktiziranje ter laviranje po poti izvijanja, toda položaj je po ekspozeju sovjetskega zima nega ministra postal tak, da •e bo moral tudi Chamberlain nazadnje odtočiti, ali za odkrito opredelitev, adi pa za zrušen je obrambnega sistema, ki ga je doslej gradil s svojo in francosko di-tdomacbo. Kajti nobenega dvoma ni, da bi v primeru dokopčnega nesporazuma s sovjetsko Rusijo postale ffuszome tudi vse to*®daafe- pogodbe- s* Poljsko,- Romunijo in Turčijo* S tem so aneleško-francosfco-ruska pogajanja prispela na točko, s katere niso mogoča nobena stranska pota več: ali se zvezna pogodba sklene, ali se ne sklene. Odločitev je nujna m jo moremo pričakovati- že v prihodnjih dneh.- Dvoma o tem, da bi Anglija in Francija mogili riški rati dokončni prelom z Moskvo, gotovo ne more biti. Morali bosta pač znova popustiti in se odreči še tistim rezervam, ki jih je Anglija doslej tako vztrajno branila. -• Propaganda v službi politike Kadar zavlada v političnem življenju naroda samo sila in ukaz, kadar ne sme biti svobodne opredelitve m lastne misli — tedaj postane politična propaganda vsemogočno orožje, s katerim se zastrupljajo srca in zatemnjuje mozeg. Propaganda 'izrablja najsvetejši narodni in verski čut, izkorišča socialno bedo in krivico. Propagandi služijo vse sile, državne kakor strankarske, vsa tehnična sredstva, novine in radio. Politično življenje je uniformirano in miilitarizirano v velikem delu svetu. Zdaj se propaganda širi od tod, strupena bolj kakor strupeni plini in udarnejša od najhujšega orožja. Z ljubeznijo do svobode in zdravim razumom lahko vsak narod ubije tujo propagando in onemogoči v svojem političnem delovanju vsak poizkus oponašanja tujih vzorov in vplivov! je napisal v »Varaždinskih novostih« znani politik dr. H. Križman. Za okrepitev našega podeielja S vrha dobro organizirane državne prosvete je, da čimbolj dvigne splošno kulturno raven v narodu ter vse sloje kolikor mogoče izenači. To pa ni mogoče, dokler bo vsak izobraženec bežal iz vasi v mesta, dokler se bo po mestih drenjal naš izšolani človek v ogromni nad-produkciji in vsako namestitev na deželi smatral za nekakšno kazen. Država mora organizirati močne občine, ki bodo sposobne, vsaka v svoji sredi imeti lastnega zdravnika, veterinarja, agronoma in odvetnika. Tako bo previška izobražencev po mestih kmalu konec, zaslužka bo dobilo mnogo nadarjenih, delavoljnih ljudi. Kmet je bister in napreden, pa bo kmalu spoznal prednosti dobrega zgleda in se ravnal po tem. Dežela se bo razvila, življenje v velikih občinah ne bo nič slabše kakor v manjših mestih. Izobraženi krogi bodo dvignili društveno, prosvetno življenje in beg iz vasi v mesta potem ne bo več tako katastrofalen kakor je danes. (»Jugoslovenske novine«). Beseda o demagogi)! Naša stranka je izbrisala besedo »demagogija« iz svojega programa in taktike. JRZ je šla med narod neposredno in ga obveščala o resnici tudi tedaj, ko je bila ta v škodo stranki. Bile so seveda tudi pri nas izjeme, ker so nekateri naši ljudje mislili, da je iskrenost škodljiva, pa so se lotili starih metod. K sreči so vsi takšni poizkusi naleteli na odpor večine članstva, kakor tudi na nerazumevanje od strani naroda, zato so ti eksperimenti bili od stranke same že spočetka odstranjeni .. . ugotavlja »Samouprava«. Svobodni tisk, politični zakoni »Hrvati ne bodo delali nobenih zaprek stvarem, ki bi olajšale, njihov položaj. — Svobodni tisk spada med slavne točke hrvatskega političnega programa. Prebivalcem mest bi tudi že bilo treba dati prilike, da sami vzamejo v roke občinske uprave. V Zagrebu n. pr. ni kontrole in sami imenovani občinski svetovalci je ne vrše. Napredne, demokratične politične zakone pa terjajo enako Srbi kakor Hrvati. Za njih uresničenje ni nobenih ovir. Treba je izvesti tudi ostale politične zakone, da dobi narod možnost svobodne izmenjave misli, da se po desetih letih likvidira stanje, ki se ne sme več zavleči,« piše »Hrvatski dnevnik«. Zrcalo nalili dni V naših šolah se vsak dan pokvaria prava zgodovina naših dedov, v mnogih šolskih učbenikih se zasramuje Kristusova oseba. Očitno se zanikajo krščanske resnice, sramoti katoliška Cerkev. Njena dela tolmačijo krivo, papeštvo se ne prikazuje kot božja ustanova in dediščina sv. Petra, nego se očmjuje, samo da odvračajo mlade duše od njega. Propaga torji brezbožništva so še zmerom marljivo na delu, neovirano se širijo načela, ki zagovarjajo belo kugo. Nikjer ni obla-stev, ki bi pobijala takšna sredstva proti razmnoževanju človeštva, ter kaznovala njih trgovce. Kdo bi našteval bogokletne psovke, ki narodu odtegujejo blagoslov neba... tožijo hrvatski škofje v poslanici narodu ob 1300-letnicl prvih štrkov Hr-vatske z Rimom. (»Katolički tjednik«). Maribor - druga slovenska metropola Dr. Rudolf Ravnik Joba 20-letnega osvobojenja, ki nam ie prinesla možnost narodnega in kulturnega izživljanja in svobodo gospodarskega in socialnega razmaha, je v domači pokrajini potekla v znamenju negativne strankarsko-politične borbe. Proti disciplini v stranki se je že težko pregrešil njen pristaš, ki je v javnem lokalu v družbi pri eni mizi sedel in kramljal z nekdanjim sošolcem, pristašem druge politične stranke. Kmet na deželi ni več pogledal soseda, ki je bil drugega političnega mišljenja, oba sta iz gole politične zaslepljenosti pozabila, da ju čevelj žuli, enega sicer morda na levi, drugega na desni nogi, oba pa brez dvoma le zaradi nezdravih strankarsko-političnih, gospodarskih in socialnih neprilik v državi. Posledice tega niso izostale. Javni narodni nastopi, kjer bi se morale najširše narodne plasti strniti in združeno manifestirati za svoje vzvišene ideale v eni nezlomljivi In neprodirljivi narodni celini, so zaradi politične razdrapanosti začeli popuščati, izgubili so svojo pravo vrednost in se odeli v strankarsko-politično obrežje. V gospodarskem in socialnem življenju je nesrečna strankarsko-politič-ua borba prinesla naravnost katastrofalne pretresi ja je in polome, ki so najobčut-neje prizadejali našega malega človeka, ki tvori veliko večino narodnega življa, tako kmeta, poljedelskega in tovarniškega delavca, viničarja in kočarja. Zaradi strankarsko-politične zagrizenosti in zaslepljenosti so v mestih, trgih in na deželi rastle razne narodne, kulturne in gospodarske organizacije kakor gobe po dežju. Slovenec ni več pel in godel poleg Slovenca-brata, ki ie slučajno pripadal drugi politični stranki, brat ni več zaupal denarja bratu, ki je bil drugega političnega mišljenja. Še celo v onih malih mestih In trgih, kjer je složen nastop v9eh narodnih sil še prav posebno potreben, so nastajale razne po strankarski pripadnosti opredeljene kulturne, strankarsko-politično usmerjene denarne organizacije. Primerilo se je, da je bila celo v gasilskih organizacijah odklonjena pomoč zaradi nasprotne strankarsko-politične pripadnost!. Za vročo politično borbo so se tedai v prvih 20 letih našega osvobojenja iztrošile in izčrpale naše najboljše duševne in telesne sile. Velike in važne narodne, kulturne, gospodarske in socialne naloge, katerih nujno rešitev so kategorično zahtevat) življenskl interesi našega obmejnega mesta in vsega zaledja, pa so ostale nerešene v škodo splošnemu napredku. Slovenski živelj šteje v Jugoslaviji preko enega milijona duš in bi brez dvoma pre- I mogel, da postane Maribor drugo, pomembnejše slovensko kulturno-politično središče. Tak položaj našemu obmejnemu mestu kot osrednjemu mestu severnega dela Slovenije pripada že kot zemljepisna protiutež Gradca na eni, ter Celovca na drugi strani. Maribor bi bil kot druga metropola Slovenije srce širokega zaledja, Iz katerega bi se po narodnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih organizacijah pretakala kri na podeželje In donašala vsem panogam podeželskega življenja onih snovi, ki so jhn za življenje potrebne. Kakor se v pljučih očisti kri slabega zraka in zajame svežega, tako bi tudi naše podeželsko narodno, kulturno in gospodarsko stanje oživelo v smislu kroženja krvi iz srca v telo tako, da bi se prebivalstvo našega mesta tesno spojilo z narodnim življem na deželi v veliko družino, istega narodnega navdušenja in državljanskega ponosa. Naše obmejno ozemlje bi se tako dvignilo k novemu, zdravemu življenju, krepkemu razmahu in vsestranskemu napredku. Maribor je že bil po osvobojenju sedež velikega županstva. V njem je tudi bila kontrola dohodkov. Ne bomo pozabili, da ie bil Maribor tudi sedež samoupravne oblasti z oblastnim odborom in oblastno skupščino. V interesu vsestranskega napredka severnega dela Slovenije bi bila ustanovitev novih naprav v raznih panogah splošnega izživljanja nujno potrebna. Toda namesto novih občekoristnih naprav smo izgubili še one, ki so se že sijajno obnesle in tako je naše izpostavljeno mesto postalo kraj odročnega pomena, čeprav bi štela druga slovenska metropola po dotoku narodnega življa že danes 60000 narodno zavednega prebivalstva. Z Mariborom kot drugo slovensko prestolnico bi se izboljšalo življen-sko restolnlco bi se izboljšalo žlvljenj-mestu in v zaledju, v mednarodnem svetu pa bi se obenem dvignil prestiž naše domače pokrajine in vse državne skupnosti. Težke in dalekosežne posledice 20-let-negas trankarsko-polltlčnega boja se pa dajo popraviti. Složno delo vseh konstruktivnih sli v gospodarsko-socialnih odborih posameznih vasi in občin bi do podrobnosti razčistilo narodne, kulturne in gospodarsko-socialne prilike dotičnega kraja in na rezultatih takšnega razmotri-vanja vseh vprašanj bi se brez dvoma dvignilo naše podeželje. Široko zaledje bi tako dajalo Mariboru v trgovini, obrti in industriji toliko zdravega dotoka, da bi obdravska prestolnica postala v korist in ponos vse Slovenije in države. Slovenska mladina in „jugosIovenstvr Vladimir Kreft Za slovenski narod morata biti izven aiskusije dve stvari: 1. Slovenci predstavljamo v Jugoslaviji samobiten narod z lastno zgodovino, posebnimi navadami in običaji, z visokim nivojem kulturne stopnje, sploh z vsemi pogoji, ki nam dajejo pravico, imenovati se narod !n ne pleme. 2. Jugoslavija je tvorba treh narodov južnih Slovanov, in sicer: Slovencev, Hrvatov jn Srbov , ki smatrajo to državo, kot edino narodno državo, v kateri jim bo lahko in tudi mora biti zajamčen nemoteno trajen, svoboden in enakopraven narodni in gospodarski razvoj. . V kolikor se še do danes niso uravnovesile razmere v državi, ni iskati krivde pri slovenskem, hrvatskem ali srbskem narodu, temveč pri peščici ljudi v centru države in izven nje, ki napačno pojmujejo razdelitev pravic in dolžnosti na vse tri državotvorne narode. Ingerenca teh ljudi pa je vedno velika in navadno celo odločilna za smer naše notranje politike. Med navedenimi so tudi odlični predstavniki jugoslovenske misli. katere aksiom je »narodno in državno edinstvo«. Definicija jugoslovenstva je lahko v praktičnem uveljavljanju samo ena: Združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v en narod z enotnim jezikom in pisavo etc.. kar bi za nas pomenilo spojitev manjšega z večjim ali ostopno likvidacijo slovenskega jezika in narodnosti. Dandanes, ko imamo Slovenci svoj tz-glajen književni jezik in ko smo se odločili, da še naprej živimo in oblikujemo lastno narodno-kulturno življenje, ni nobenih objektivnih razlogov, ki bi govorili za jugoslovenstvo. Prav tako je tudi napačno, če hoče kdo trditi, da je samo v jugoslovenstvu mogoča rešitev vseh najtežjih problemov naše notranje politike in da je v njem največja garancija naše svobode. To trditev ovrže že zgodovina sama, ker nas uči, da so in da še dandanes lahko živijo v pravično urejeni državi narodi celo čisto različnih skupin. Pogoj za ureditev razmer v naši državi in očuvanje svobode Slovencem, Hrvatom in Srbom ni v realizaciji misli narodnega edinstva, katerega misel že itak praktično domuje na oblasti več*ali manj ves čas obstoja države, posebno pa od leta 1929, in katere dosedanji uspehi so v pozitivnem in negativnem smislu za vse tri narode v Jugoslaviji dovolj znani. Kakor hitro bodo namreč prišli vsi odločujoči do spoznanja, da živijo v Jugoslaviji trije narodi z enakimi pravicami In dolžnostmi, bodo razmere same po sebi urejene, in naše nadaljnje skupno državno življenje bo dokazalo, da misel jugoslovenstva za obstanek in trajnost Jugoslavije ni potrebna. Kmetska in delavska mladina, in gotovo tudi večina mladine, ki se rekrutira iz ostalih stanov, gleda na opisani problem prevladuje živa pestrost barv! Od Sušalcočena, je oma- ko ga bo dobil od svoje sestre v Lipnici, ki mu dolguje večjo vsoto denarja. Ženska, ki se je pisala Ana H. ter je bila služkinja v Gradcu, tudi ni hotela čakati. Še istt*dan je predstavila zaročenca teti in ostala pri njem. Prinesla mu je tudi kovčeg s perilom itd. za odhod na Dunaj, aJi ko je prišla naslednji dan k »Zu den drei Raben«, ni bilo mojstra nikjer več. On je bil takrat že v Mariboru, kjer ga je policija sicer aretirala, ker je imel s sabo sumljivo vsoto denarja in zlato uro, nazadnje ga pa izpustila. Nekaj zatem pa se je zanimala zanj graška policij. Znova' so ga aretirali ter pri temeljiti preiskavi na Sli v njegovih čevljih m v obleko všlt denar. Na sodišču je trdil, da ni nameravali goljufati, da je mislil Ano zatrdno poročiti. Tudi stroj je kupil, noče pa povedati, kje je, ker se boji, da bi mu ga zaplenili. Kajpak , policija mu je z aretacijo prekrižala vse življenjske načrte. Sodišče ga je poslušalo in ga po kratkem posvetovanju zašilo na leto dn! strogega zapora, na 600 din denarne kazni in na izgubo častnih pravic za tri leta. Ne pozabi naročnine! o. Svcčanoslna otvoritev protituber-kuloznega tedna bo danes ob 19.30 uri v sejni dvorani ljubljanskega mestnega poglavarstva. Govorila bosta tudi pokrovitelj g. dr. Natlačen in ljubljanski župan g. dr. Adlešič. o Cirkovce. Protituberkulozna liga za Ptujsko goro in okolico priredi 4. junija dobrodelno tombolo v prid tuberkuloznim in ogroženim po jetiki. o V Št. Jerneju na Dolenjskem bodo tudi letos velike konjske dirke na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. o Lepo uspela gasilska proslava v Račah. Gasilska četa v Račah je priredila proslavo na čast svojih zaslužnih članov. Ob tej priliki so bili odlikovani sledeči gasiloi za dolgoletno požrtvovalno delo: ustanovitelja gasilske čete Štrem Štefan in Dinkavčič Miha sta prejela zlato kolajno s tremi palmami. Nadalje so bili z zlatimi medaljami odlikovani gasilci Fa-Iež Alojz, Napast J., Plečko Ivan, Štern Fr., Veber Ivan, Strnad Anton, Kozoderc Franc, Jus Alojz, Plečko Franc, Sombo-lec Josip. Po odlikovanju se je razvila prosta zabava v prostorih graščine. o Nemško letalo je sinoči pristalo v Rogatcu. Nemško jadralno letalo so naše oblasti takoj zastražile. o V Šoštanju je umrla znana hotelirka posestnica Marija Schwarz-Vasletova. o V dimnika umrl. Usnjarski delavec Franc Polak iz Ljutomera je pijan zlezel v dimnik, da bi ga očistil. Ker moža dolgo ni bilo na dan, so njegovi tovariši pogledali v dimnik. Prestrašili so se, koso videli, da je bil Polak mrtev. Zdravnik je ugotovil, da ga je v dimniku zadela srčna kap. o Vojnim dobrovoljcem. Vojni dobro-voljci, ki imajo pravico do državnih obveznic, naj vložijo prošnje najkasneje do 8. t. m. Ca/ja c Nov časopis v Celju- V Celju je izšel nov list »Zbor«, glasilo jugoslovanskega ljudskega gibanja Zbor. List bo izhajal vsakih 14 dni. cSokolskl telovadni nastop bo jutri popoldne na dvorišču mestne ljudske šole. c Sokolsko predavanje. O mednarodnih telovadnih tekmah v Parizu in Varšavi bo v sredo 7. t. m. ob 20. predaval v Sok. domu br. Konrad G r i 1 c, ki si je priboril pri mednarodnih telovadnih tekmah v Parizu drugo, v Varšavi pa prvo mesto. c Na sokolski zlet v Mursko Soboto bo vozil v nedeljo 18. t m. iz Celja poseben avtobus. Interesenti naj se takoj prijavijo v tajništvu Sok. društva Celje — matica. c Iz sodne službe. Gosp. Fortunat S t a n o v š e k, vodja zemljiške knjige pri sodišču v Konjicah, je imenovan za vodjo zemljiške knjige v Celju. c Društvo hišnih posestnikov za Celje ta celjski srez je imelo svoj občni zbor. Šteje 299 članov. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je društvo tudi v preteklem letu doseglo lepe uspehe za svoje člane. c Tretji zaključni javni nastop gojencev Glasbene Matice v Celju bo v ponedeljek 5. trn. ob 20. v mestnem gledališču. c Smrtna kosa. Na Teharju pri Celju je umrla v starosti 76 let gospa Frančiška Pocajtova, mati posestnika in mlinarja g. Franca Pocajta. — V O-adcu in umrl bivši celjski trgovec g. Viljem Putan v starosti 42 let. Truplo so prepeljali v Celje. — Na Zg. Hudinji je umrla 75-letna žena upok. železničarja Genofefa Kmeclova. c Trupla v Petrovčah utopljenega Mel-hijorja Fabiana še niso našli. Splavarji so videli njegovo truplo, ki ga je narasla Savinja splavila v Savo. c Nočno lekarniško službo ima od 3. do 9. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. c Koncert CPD ob 45-Ietnici društvenega delovanja in 60-letnici odličnega slovenskega skladatelja Antona Lajovca, bo drevi ob ‘/29. zvečer v dvorani kina Union v Celjskem domu. Na koncertu bo tudi sodelovala operna pevka Valči Heybalova iz Ljubljane. Celjani posetite koncert polnoštevilno! Ptuj p Sokolski telovadni nastop bo jutri na telovadišču v Ljudskem vrtu. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes ih jutri »Jou-jou«. p Tujski promet v maju. V mesecu maju je obiskalo Ptuj 231 tujcev, 151 Jugoslovanov, 76 Nemcev, 1 Italijan, 1 Madžar, 1 Poljak in 1 Rus. p Živina strada. Ker so pašniki in travniki ob Pesnici 100“* uničeni, nima živina niti paše. Klaja pa je že davno pošla. Pojavila se tudi svinjska kuga. p Prisrčen sprejem akademikov. Včeraj so prispeli s pol šestim vlakom pevoi akademiki iz Ljubljane. Glasbena Matica jih je na kolodvoru sprejela z nagovorom in s pesmijo »Pozdrav«. Ptujska dekleta so jim pripela bele nageljčke z rožmarinom. p Ptujski železničarji bodo jutri proslavili svoj železničarski praznik. p Napisne okraske so pripravili za ptujske ogale neznanci, ki so prenapolnjeni z narodnim duhom. p. Ptujski skavtski steg šteje 40 skavtov in planink, kar je za Ptuj razveseljivo število. Njihovo geslo je: »Vrnimo se k naravi!« Zato hodijo ob nedeljah taborit v naravo. Svoje šatore si najraje postavijo na dravskih otokih. Včasih mahnejo tudi drugam. Ob binkoštih bodo dva dni taborili na Boču. Skavti vrše tudi človekoljubno delo. V jeseni so med drugim podvzeli nabiralno akcijo, s katero so podprli revno haloško deco pri Sv, Duhu. Skavti iščejo stalno stika z ljudstvom, proučavajo njegove razmere in ga Izpodbujajo k narodni zavesti. .Vedno ga izgubim, zato sem si dala j napraviti zadrgo!« Opombe k nakupu »novih garaž' MEKOLIKO POROČILA IZ TAJNE SEJE MESTNEGA SVETA Po izvršeni preselitvi svojega tekstilnega podjetja Iz Maribora v Egipt skuša isdaj g. Sohonsky prodati tudi vsa tovarniška poslopja, seveda kolikor mogoče s profitom. Ko je zvedel, da mestna občina nujno potrebuje zgradbo za garaže avtobusov, ki imajo zdaj le slabo zasilno zavetje, je mestni občini ponudil del svojih poslopij v nakup in sicer manjšo hišo in en objekt predilnice. V ta namen se je celo osebno potrudil v Maribor in do samega gospoda župana. Gospod Schonsky je za ponujene objekte zahteval nekaj nad milijon dinarjev, mestni cenilci pa so jih ocenili na približno 890.000 din. Tako se je potem mestna občina pogodila z g. Schonskyjem za kupnino 900.000 dm in je bilo to sprejeto na zadnji tajni seji občinskega sveta, kakor smo že poročali. Ne bi pisali resnice, če bi trdili, da je vest o tej kupčiji napravila v mariborski JRZ, prav odločno nastopilo proti temu nakupu, ki pomeni preveliko ustrežljivost do g. Schonskega, česar ni v nobenem oziru zaslužil, najmanj pa za junaštvo, da je on prvi, ki je prenesel svoje podjetje iz naše dežele v tujino. Tudi je g. Schon-sky mestni občini vedno nasprotoval in je imela ž njim dovolj nevšečnosti in škode. Treba samo spomniti na razne njegove davčne in druge zadeve. Upravičeno so ti mestni svetovalci poudarjali, da ni bilo treba s to kupčijo tako hiteti, ampak če bi se bilo malo počakalo, bi g. Schonsky rad dal svoje stavbe tudi za polovično ceno. Sploh je veliko vprašanje, če je ta kupčija za mestno občino res pridobitev. — Vtakniti bo morala v te objekte vsaj en milijon za s vrhi primerno prezidavo in preuredite. Z denarjem, kar bo vse skupaj stalo, pa bi se lahko zgradile nove garaže, po tehnično že dovršenem načr- javnosti dober vtis. Nasprotno. Kakor tu, in lbi pri tem domači ljudje imeli za-smo zvedeli, je na seji tudi več ob-1 služka, ne pa tujec dobiček, činskih svetnikov, in to članov kluba' Jutri v nedeljo. 4. Iunllm. zlat Mariborskega Sokolskega okrožja - Ob 11. url povorka - Ob 15. url lavni nastop Neljubo presenečeni „bibelforšerji" OROŽNIŠKI OBISK NAPRRAVIL KONEC ZAVEROVANEMU SVETOPISEMSKE-MU PREMIŠLJEVANJU Neka gospa je tezenske orožnike zaupno obvestila, da se v nekem zasebnem stanovanju na Ptujski cesti vsak četrtek zvečer redno sestajajo mariborski razisko valci sv. pisma ali »bibelforšerji«. Ker je delovanje in sestajanje teh raziskovalcev oblast prepovedala, so se orožniki podali v označeno stanovanje. Prostorna soba je bila nabito polna »vernikov«, ki so s sv. pismom v roki zvesto poslušali govornika, nekega mariborskega zdravnika. Seveda je bilo sv. pisemsko premišljevanje s prihodom orožnikov končano. Vse udeležence so popisali in zaplenili več sv. pisem ter raznih brošur, ki baje niso v skladu z nauki katoliške cerkve. Omenimo naj, da je skupina raziskovalcev sv. pisma v Mariboru zelo močna. Imajo precej pripadnikov, ki se kljub pre- povedim tajno sestajajo, ker »tako Bog hoče«. Njihovo delovanje je bilo do nedavnega dovoljeno, saj je državni svet uničil odlok banske uprave, ki je organizacijo raziskovalcev sv. pisma razpustila. Kasneje je bilo njihovo delovanje zopet prepovedano. Maribor je središče »bibel-foršerjev« za Slovenijo. Od tod potujejo »misijonarji« iz kraja v kraj in »razlagajo sv. pismo«. V JETNIŠNICI JE POZABIL, DA JE V JUGOSLAVIJI Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil na 4 mesece stroge-ga zapora 42-letnega delavca Konrada H r a š a iz Mlinske ulice, ker se je ob priliki ,ko je prišel obiskat ženo v mariborsko jetnišmco, spozabil, kje je ter prišel z govorjenjem navzkriž z zakonom o zaščiti države. m Lep dan je nastopil po dolgotrajnem dežju. Sprememba se je v Mariboru takoj poznala. Mamice so z otroškimi vozički zopet zavzele park in sončne ulice Po mestu. m Sokolsko društvo Studenci poziva svoje Članstvo, da se udeleži jutri dopoldne povorke mariborskega sokolskega okrožja. Zbirališče ob 10.30 na letnem telovadišču Sokola Maribor—Matica. m Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev ima jutri ob pol 10. v Mariborskem dvoru redni občni zbor. m Tatvina na sodišču. Dodatno k včerajšnjemu poročilu o tatvini na okrožnem sodišču javljamo, da je bil pisalni stroj znamke „Remington“ ter je imel tov. štev. P- 79.999. Tat ga je zavil v dve preobleki, ki jih je odnesel pisarniškim uradnicam na sodišču. Pred nakupom se svari. m Zdraniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši v nedeljo, 4. t m. OUZD zdravnik dr. Zakrajšek iCarol, Maribor, Gregorčičeva ulica št. 4/II. , m. .N® Sp. Polskavi je zgorela hiša železničarja I. Dreva. Bila je krita s slamo. Gasilci so omejili ogenj. m. Ugledni mariborski kavarnar in restavrator ter predsednik gostilničarskega združenja g. Aleksander Klešič praznuje danes 60. rojstni dan. Jubilant se udejstvuje od svojega prihoda v Maribor v strokovnem združenju, kateremu je bil dvakrat podpredsednik, letos pa je bil izvoljen za predsednika. Udejstvuje se tudi pri Zvezi gpst. podjetij, katere dolgoletni član in podpredsednik je, pri banovinskem kakor mestnem turističnem svetu, Tuj-sko-prometni zvezi itd. Nesporna je njegova velika zasluga za podvig in ^nzniah gostinstva v Mariboru. Pridobil si je izredno veliko število prijateljev. m. Iz kaznllnl&ke službe. Iz mariborske kaznilnice je -bil premeščen v Lepo-Klavp' paznik Strmeči Mijo, iz lepoglav-ske kaznilnice v Maribor pa paznik Ve-ljovič Milutin. Na novo so bili postavljeni za paznike dnevničarje: Cač Vladimir, mizarski Domočnik v Košakih, Hribar Jo- žef, delavec v Zlaitem polju, Mlinarič Franc, delavec v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, Orehovec Stanislav, delavec v Zgornjem Motniku in Unetič Martin, posestniški sin v Vinjem vrhu. Umrl je paznik Balenovič Lovro. m. V proslavo 5-letnice priredi v nedeljo, 4. t. m. dopoldne Samova četa mariborskih skavtov celodnevni izlet v limbuški gozd, ker bo po sprejemu kumice prapora ge. Novakove, starešine dr. Mariniča in prof. Potokarja kakor tudi ostalih gostov in izletnikov ob pol 11. uri sv. maša na prostem. Odhod vlaka ob 10.12; pot je markirana. m. Zveza Maistrovih borcev v Mariboru vabi svoje člane, da se v čira večjem številu udeležijo narodne proslave, ki jo priredi v nedeljo, 4. t. ra., ob 15. uri na letnera telovadišču Sokola I. (Magdalensko predmestje) narodno žel. glasbeno društvo ,,Drava“. MARIBORČANI! Pod geslom „Zdravim v korist — bolnim v pomoč" se bo vršil letošnji Proti-tuberkulozni teden po celi državi po odredbi gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje v času od 4. do 10. j unija t 1. V tem geslu je obsežen ves smisel organizirane borbe s tuberkulozo. Mariborska Protituberkulozna liga bo priredila v okviru tega tedna razne zbirke, predavanja in drugo. Teden bo svečano olvorjen v nedeljo, dne 4. t. m. ob pol 11. uri v mestni posvetovalnici na mestnem magistratu. V ta namen vabim vse meščane, da v znak razumevanja za to človekoljubno akcijo pridno posegajo po zastavicah z dvojnim križem ter z njimi okrasijo okna in da se sleherni spomni vsaj v tem tednu najbednejših med bednimi. Predsednik: dr. Juvan, s. r. PROGRAM PROTITUBERKULOZNEGA tedna. Kakor znano, bo v nedeljo, 4. t. m. ob 10.30 uri v dvorani mestnega magistrata svečana otvoritev letošnjega Protituberkuloznega tedna, ki bo trajal «« CROATIA f* zavarovalna zadruga Ustanovljena leta 1884. po občini svob. in kralj, glavnega mesta Zagreba, je najstarejša domača zavarovalnica z izvrstnimi temelji. Doslej je izplačala razne odškodnine in zavarovane glavnice nad ietirt milijarde dinarjev in je s tem nadomestila, oziroma ohranila toliko vrednost narodnega premoženja. ..CROATIA** zavarovalna zadruga prevzame vse vrste življenjskih in elementarnih zavarovanj. Obrnite se na GLAVNO ZASTOPSTVO »CROATIE« v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 6. od 4. do 10. t. m. Na nedavni anketi naše javnosti, katere so se udeležili zastopniki naše industrije, delavstva, trgovine, šol, obrtništva itd., se je sklenilo, obdržati isti delovni program kot lani. Delavci bodo prispevali po en dinar in privatni uradniki po 10 dinarev. Delodajalci pa bodo prispevali najmanj toliko, kolikor njihovi delavci in nameščenci skupaj. Da bodo letos tudi šole doprinesle svoj delež, je samo ob sebi razumljivo. Najširšo podporo so nadalje obljubili lastniki mariborskih kinematografov, hišni lastniki, cerkvena oblast, gledališče in vojaška oblast. Na programu so končno predavanja, nabiralni dan inprodaja že v lanskem leta vpeljanih zastavic z dvojnim križem. Ni dvoma, da bo najširša javnost tudi letos posvečala tem prireditvam Protituberkuloznega tedna vso pozornost, saj ne gre samo za dobrobit skupnosti, marveč tudi za interes vsakega posameznika. TOMBOLA RDEČEGA KRIŽA PRELOŽENA! Radi napovedanega slabega vremena je Rdeči križ v Mariboru preložil svojo veliko tombolo na nedeljo, 11. t. m. Glavni dobitek bo nov štirisedežni luksuzni avto (Opel). Ena tablica fctane le din 5.-! Balus Poroponlus Trlmulclis is linbii limone — in Vuav «a ie usul. Sironok. ni poznal limonovega bonbona 505 s Crlo. 1 Proizvaja: UNION, Zagreb * Cesta na „Grič“ začasno mimo Posch (Schutzenhof). LINOLEJ. kartolej, preproge, zavese, odeje dobavlja najceneje OB HO V V F. NOVAK, furSičeva ulica 6 Sokol Maribor I. poziva svoje članstvo, da se udeleži jutri okrožnega zleta Zbor za povorko, ob 10.30 uri na let telovadišču Maribor-Matica. Bratje in sestre, ki imate kroj v krojih, ostali v civi-lu z znakom. Strogo obvezno za vse! Zdravo I — Načelništvo! * Prost, gasil, četa v Studencih sporoča, da se bo vršila njena tombola v nedeljo, 18. junija, pop. pred gasilskim domom. Predvideno je mnogo praktičnih dobitkov. * Izredna številka »Totega lista« je danes izšla; cena samo 1 din. Moški! za zdravljenje Spolnih slabosti seksualne impotence, za spolno slabost ter za okrepitev funkcij spolnih žlez poskusite hormonske neškodljive „HORMO - SEKS" pilule Dobivajo se v vseh lekarnah. 30. PJ uI 52 34-~ 100 Pilul din 217.—, 300 pilul din 560.—. Zahtevajte le originalne »Hor-mo oeks« pilule, ki so na škatlici zunai opremljene z zaščitno znamkico. Po pošti razpošilja diskretno: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladlftče: Farm. kem. laboratorij »VIS-VIT«, Zagreb, Langov trg št. 3. Ogl. reg. S. br. 1990-35 * Komisionalno žrebanje vstopnic na Ljubljanskem velesejmu bo 12. junija. Izžrebane bodo vse prodane vstopnice raz-ven legitimacij ljubljanskih, razstavljal-skifa, uslužbenskih in inozemskih. Vsaka vstopnica ima kupon, na katerega bo lastnik napisal svoje ime, ga odtrgal od vstopnice in vrgel v zapečateno žaro ob glavnem vhodu. Dan obiska je poljuben od 3. do 12. junija. Vsak obiskovalec naj vstopnico shrani. Vrednost dobitkov znaša približno din 100.000.—. Dobitki bodo razstavljeni na velesejmu v paviljonu »K«. * Sokolsko društvo Limbuš priredi na praznik 8. junija 1939. na sokol, letnem telovadišču v Limbušu ob 15. (3.) uri pop. javno tombolo. V slučaju slabega vremena se bo vršila tombola 11. junija 1939. Cena tablici din 2.—. Po tomboli prosta zabava s plesom. K obilni udelež* bi vabi odbor. I * Užitka polni Izleti „Putnik-a‘' Ma* ribor z luksuznimi avtokari: 26. do j 29. junija: Plitvice—Crikvenica 4 dni; : 26. do 29. junija: Trsi—Benetke—Par ;dova—Gorica 4 dni; 28. do 29. junija: Trst 2 dni; 28. do 29. junija: Logar* ska dolina 2 dni; 28. do 29. junija: j GRAZ 2 dni; 2. do 4. julija: DUNAJ : 3 dni. — Zahtevajte prospekte in tožne informacije! Prijavile se takoj! j * Javna licitacija. Dne 5. junija 1939. I se vrši ob 9. uri javna licitacija najdenih ^predmetov v običajnih prostorih postaja Maribor. | Nočna lekarniška služba; (od 3. do vključno 9. t. ra.) Lekarna pri Zamor* cu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; Le* j karna pri Angelu varuhu, Aleksandro* va cesta 33, tel. 22-13. * Rdeči križ v Radvanju priredi veliko dobrodelno tombolo na Telovo, dne 8. junija 1939. Ker je čisti dobiček tombole namenjen podpori revnih šolarjev v Radvanju, vabimo k obilni udeležbi. Igrala bo tudi godba in postrežba bo prvovrstna. * Hotel, kavarna in restavracija »Orel« vsako soboto, nedeljo in pred praznikom koncert, najboljša vina, specialna kuhinja, dnevne cene. Društvo Jadran poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži današnjega koncerta bratskega društva Drave v Sokolskem domu. Obenem poziva članstvo, da se udeleži jutrišnjih prireditev »Drave« ter Sokola. Odbor. Kino * Grajski kino. Danes Rendez-vous v Parizu, zimski šport v Švici v nemški verziji. * Esplanade kino. Velezanimlvi pusto-lovni in družabni film »Konflikt« s Ca* milo Horn. * Union kino. Do vključno nedelji II. del »Džlm iz džungle«, največji filrn po istoimenskem romanu Aleksa Rey» monda. * Zvočni kino Pobrežje 3. In 4. junij* »Njena velika matura«, Hans Moser, -* Theo Lingen. Mariborsko flMalMI« Sobota ob 20.: »Utopljenca«. Red D. Nedelja ob 20.: »Potovanje v Benetke«. Predstava Združenja gled. igralcev. -* Zadnjič. Ponedeljek: Zaprto. Torek, ob 20.: „HolIywood‘‘. Red C. ., pFI .. Sreda, Ob 20.: „St. 72". Red B. Zadnjič. Drugi javni Telovadni nastop dri re- Zaključek gledališke sezone, alne gimnazije, drž. deške meščanske šole, f«unjlc »Potovanje v lienetke* v ko* drž. aekl. mešč. šole, ter zasebne meščan- rist Združenja gledaliških igralcev bo ske šole šolskih sester v Celju bo v pone- jutrj v ncdeljo, zvečer. ŽjiJ1oUTfevVOČ«.j.tSvoffangoS:: «•«?*»• Predstava zelo za* Roditelji ter prijatelji mladine vljudno vab- kavne veseloigre z godbo in petjem* I«,Utopljenca" se vrši drevi. Vikat v fiauitadi Frida Kovačeva Pri krstni botri je Marija, na pol za služkinjo, na pol po milosti. Mala je in nežna, komaj osemnajst let je stara, z obrazkom svetnice. Velike temne oči gledajo sanjavo m hrepeneče v .svet. Po ljubezni hrepeni duša osamljenega otroka, ki ni nikoli poznal svojih staršev. Lepa je Marija, samo hrbet ji kvari velika grba. Zato jo zlata mladina ne šteje med svoje. Krepka kmetska dekleta se ji posmehujejo, fantje se je ogibajo. Dan za dnevom sedi pri šivalnem stroju m dela za sosede. Nešteto poročnih oblek je vsesalo bridke solze. Z bistrim razumom je spoznala, da je izobčenka, ki-n« sme nikoli misliti na lasten dom in srečo. Botrin sin Franc se vrne iz vojaške sluz be. Pred Marijo se odpre nov svet. Sicer je velik lep fant, toda ima grde navade: Rad preklinja, rad hodi po gostilnah, rad se tepe s pijanimi fanti, a vseeno ga vsi občudujejo in se ga bojijo. Nenavadno močan je in to mu da prednost pred dru- gimi. Vsako dekle poljubi, kadar se da in se smeje vročim pogledom, ki ga spremljajo povsod. Tudi Marija mu ugaja. Lepi obrazek dekleta zasije, blažen smehljaj zaigra okrog ustnic, kadar prihaja. Brezmejno hrepenenje po ljubezni zaslepi Marijin drugače tako oster pogled. S čistim nagonom ga ljubi, brez pomisleka. Prvi topli pomladanski dnevi razsipajo svoje razkošje na revno prekmursko krajino. Prvo cvetje gleda plašno v sonce, čez noč so črešnje kot neveste v belem oblačilu. Močan veter razgraja okrog vogalov in belo cvetje pada kot snežinke na zemljo. Tudi Marijina ljubezen raste in se razcveta v dolgih, tajnosti polnih nočeh. V krepkem Francetovem objemu gine hrepenenje, ostaneta samo zmagoslavje in sreča. Veter poje in žvižga okrog vogalov, narava se pripravlja na novo vstajenje. Marijini botri ni ostala velika ljubezen prikrita. Trda, neusmiljena ženska se smeje, ljubezen je neumnost, samo zdrava pamet in denar velja na svetu. Kadar! ji bo dekle na potu, jo enostavno zapodi iz hiše. To reče tudi Mariji s hladnimi besedami. Dekle strmi brez razumevanja v staro debelo žensko. Potem se ji vlijejo solze iz .oči. »Za božjo voljo, saj je vendar rekel Fnanc —< »Nič ni rekel Franc,« zarjove ženska, »posestvo je še moje, da veš — in jaz si izberem snaho, katero jaz hočem. Doto mora imeti — ti pa nimaš nič — in zdrava mora biti, razumeš? Mar misliš, da hočem imeti samo grbaste vnuke?« Med vrati sloni Franc. Dekle se nru smili. »Pustite jo, mati,« reče v zadregi, »saj vendar ni nikoli mislila, da bi vam postala snaha. Toliko pameti pa ima.« Marija se zravna. Oči zaiskrijo v neskončni boli. »Tudi ti, Franc,« vpraša tiho, »sedaj ko veš, kako je z menoj.« Fant skomigne z rameni, »Prej bi morala premisliti, kaj lahko nastane iz tega. Pametna bi morala biti!« »Jaz —« zastoka nesrečno dekle, »jaz?« »Seveda ti!« odgovori fant. »Zakaj si Prekmurje Cestna in mostna dela v Prekmurju Prekmurje je imelo pred vojno nekaj dobrih cest, za katere je skrbela država. To so bile ceste, ki še danes predstavljajo najprometnejše poti v Prekmurju. Vendar te še daleč niso zadostovale prometnim potrebam v novih razmerah. Mod vojno in posebno za časa državnega razsula so te ceste izredno mnogo trpele, ne da bi kdo skrbel zanje. Tako je morala nova država tudi za popravilo teh cest mnogo izdali. Nove prilike so zahtevale pa tudi nekaj novih cest. Silno slabe so bile zveze preko Mure, za katere bivša Ogrska ni imela interesa. Tu Je najvažnejša povojna pridobitev veržejski most in cesta, ki je bila zgrajena do njega na obeh straneh Mure. Velik pomen je dobila tudi zveza preko pe-tanjskega broda. Prej drugo- in tretje-vrstne ceste so dobile v novih razmerah največji pomen. Tudi v notranjosti je bilo treba zgraditi nove zveze ali izboljšati stare (na pr. Radmožanska cesta). Mostovi čez potoke so bili večinoma leseni in so bili radi medvojne zanemarjenosti v precej slabem stanju. Vse to je zahtevalo sistematično delo za izboljšanje. Izdane so bile precejšnje vsote za popravo cest in mostov in je danes po dvajsetih letih stanje neprimerno boljše. Vendar pa bo treba Še odstraniti mnogo motenj, ki zavirajo razvoj prometa v Prekmurju. Dosedanje delo na izboljšanju prometnih prilik v Prekmurju je obsegalo predvsem posutje cest z gramozom, razširitev cestišč, gradnjo propustov m pod. Večjih del je bilo samo nekaj in so bila izvršena skoraj vsa le zadnja leta. Po podatkih okrajnega cestnega odbora v Soboti je bilo izdanih v soboškem okraju od 1. 1930 do konca proračunskega leta 1937/38 6,336.000 din za cestna dela. V tem času je bilo dovršenih malo večjih del. Med takimi je lendavski most pri Soboti, ki je stal 193.000 din, rankovski most s preložitvijo ceste, ki je stal 150.000 din (polovico je prispevala banovina) in serpentina pri Gradu, ki pa še danes ni v dobrem stanju radi premikajočega se terena. Skrajšan je bil tudi cestni ovinek pri Krajni. Tekoči proračun za. 1.1938/39 predvideva 1,100.000 din izdatkov in predstavlja največji znesek, ki je bil izdan v zadnjih desetih letih za cestne naprave v soboškem okraju. V tem letu je bil zgrajen in izročen prometu betonski most pri Martjancih, ki je stal 190.000 din. Novi proračun za 1. 1939/40 je še nekoliko višji in znaša 1,150.000 din. Med večjimi deli bodo gradili most čez Krko pri Saiovcih s preložitvijo ceste (340 tisoč din) ,in most čez Lendavo v Per-toči (90.000 din). Največja dela na področju soboškega cestnega odbora so pa zvezana z vgradnjo petanjskega mostu čez Muro, ki bo Prekmurje po najkrajši poti vezal z Mariborom. Most gradi banovina in bo stal 6 milij. din. Kot je razvidno tudi iz pričujočega poročila, se Prekmurje, dasi bolj počasi, vendar vsaj po dvajsetih letih na eni strani tesneje povezuje s prometnimi žilami ostale Slovenije — na drugi strani pa padajo tudi prometne ovire med njegovimi središči samimi. Želeti je samo, da bi se to delo še pospešilo ter da bi se merodajni činitelji vedno zavedali ne samo gospodarskega, temveč tudi narodnega pomena izboljšanja komunikacij v Prekmurju ter mu nudili vsa potrebna sredstva. nedeljek je bil poizkušen vlom v gostilno Čačinovič v Rakičanu. Vlomilec je po nerodnosti močno zaropotal ter nato pobegnil. — 1. junija so odpotovali rekruti ter po običaju povzročili mnogo hrupa po Soboti. Znaki ,,Prekmurskega tedna" so že izdelani in sc dobe po trgovinah. Stanejo 2 din. Izdelala jih je tvrdka Gustav Diet-trich iz Sobote. Žrebanje dobitkov za kolesarje, ki prispejo na kolesarski dan Prekmurskega tedna pripravlja odbor P. T. Vsak kolesar bo dobil poseben kontrolni listič s šLe-vilko. Kolesarji, katerih številke bodo izžrebane dobijo lepe nagrade. Propaganda letalstva Drugo nedeljo „Prekm. tedna" t. j. 26. junija bo v Soboti poseben ,,letalski dan", zvezan s prireditvijo oblastnega aeromeetinga. Vse priprave in organizacijo te prireditve vodi soboška jadralno - letalska skupina aerokluba v Soboti, ki se je pred kratkim ustanovila. Predseduje ji trgovec g. Evg. Kardoš ter ima že mnogo članstva, ki ima že tudi svojo delavnico ter se pridno vadi v izdelovanju jadralnih letal. Spored aeromeetinga je precej obsežen: avto vlek; aeroviek; akrobacije hrezmotornega letala; skupinsko letenje bombnikov; manevriranje; bombardiranje iz zraka s protiplinsko obrambo na zemlji; akrobacije lovskih Gostovanje ljubljanske drame Med pomembnimi kulturnimi prire-: dštvami „Prekmurskega tedna" je tudi oficielno gostovanje ljubljanske drame, ki bo gostovala v Soboti v četrtek 22. in petek 23. junija. V četrtek bo re-reprezent. večerna predstava (,,Hlapci" ali „2ene na Niskavuoriju"),. v petek pa bosta dve mladinski predstavi, ki bosta zvezani s prireditvijo ./mladinskega dne" prekmurske ljudsko Šolske mladine. Gostovanje ljubljanske drame, ki bo prišla v Soboto tudi tokrat na oficielen obisk, bo močno dvignilo kulturen pomen „Prekmursk. tedna". Natančneje bomo o gostovanju še; poročali. Uspešno delo kmetske mladine Prekm. okrožje KFD ima svoj lokal v Šolski ul. 6, kjer so uradne ure vsako nedeljo od 9. do 11. ure. Informacije se dobe tudi vsak dopoldan. — Za vse edi-nice Okrožja KFD v Prekmurju bo organizirana za časa ,.Prekmurskega tedna" skupna ekskurzija na razstavišča z znižano vstopnino. Prijave udeležencev sprejema Okrožje do 11. junija.. — Društvo KFD v Puconcih bo imelo 11. junija tekmo koscev združeno z ljudsko veselico. Tekme se bodo udeležila tudi druga društva KFD s svojimi tekmovalci. PRIPRAVE ZA »PREKMURSKI TEDEN“ Razstavni prostori na ,.Prekmurskem lednu" bodo povečani, ker je prišlo več prijav od strani razstavljalcev, kot so prireditelji pričakovali. Paviljoni bodo kmalu dograjeni. Sedaj napeljujejo električni tok. Za vinsko razstavo se je prijavilo preko 100 razstavijalcev iz Prekmurja in sosednjih vinorodnih okolišev (Ljutomer, Or- mož, štrigova). Razstavljalci dobe posebne diplome. VELIK IZLET MARIBORSKEGA TURING KLUBA V SOBOTO Mariborski Turing klub namerava prirediti 18. jupija v Soboto izlet svojih članov. Izletniki prispejo v Soboto v petih skupinah: motociklisti, avtomobilisti1 bici- letal; šaljiva točka „profesor se uči letenja". Pri protiplinski obrambi sodeluje gasilska župa. Za pokroviteljstvo nad prireditvijo je zaprošen predsednik „Jug. kralj, aerokluba" knez-namestnik Pavle. Pri meetingu bodo sodelovala vojaška in civilna letala, motorna in jadralna. Prireditev se bo vršila na obširnem travniku g. Benka nasproti kopališču. Za prireditev vlada že zdaj veliko zanimanje ter bo gotovo privabila mnogo občinstva. Za popularizacijo letalstva je na programu tudi vožnja potnikov, ki se bodo lahko zapeljali nad Soboto za nizko odškodnino. klisti in izletniki z avtobusi. Skupina kolesarjev bo prispela v Soboto že 17. junija zvečer.' Na progi Maribor—Murska Sobota bo tudi velika kolesarska dirka za pokal ^Prekmurskega tedna". Med tednom šolski uspehi ob sklepu 4. in 8. razreda. Ob zaključku šolskega leta 15. maja je bilo v 4a in 4b od 83 učencev odličnih 10, prav dobrih 24, dobrih 25, popravni izpit ima 9. padlo je 15 učenoev. V osmi je bilo 33 učencev. Z odliko so izdelali S (Deškovič M., Flegar A., Skledar S.), prav dobrih 12, dobrih 12, popravni izpit imata 2, padli so 4. — Četrtošolci so imeli tridnevni šolski izlet v Ljubljano in na Bled. Izpiti na soboški gimnaziji. Privatni izpiti na soboški 7 gimnaziji so se pričeli 1. jun. 5. junija bo privatni izpit čez III. razred; 7. junija privatni izpit čez IV. razred in popravni čez VIII. razred; 9. jim. popravni izpit za IV. razred; 12. junija začneta nižji _ in višji tečajni izpit 20. junija bo privatni izpit čez V. razred, ‘22. junija čez VI. razred; 26. in 27. junija sprejemni izpiti rednih učencev. Novice. Podtaknjen je bil požar pri posestniku Kuronji v Križevcih. Zgorela so gospodarska poslopja. Gašenje je bilo radi vetra zelo težavno m so bila v nevarnosti sosednja poslopja. — • Na binkoštni po- Prekmurski kulturni večer Meddruštveni odbor priredi za časa »Prekmurskega tedna" poseben prekmurski večer", ki naj bo istočasno manifestacija slovenske zavesti v Prekmurju ter sloge vseh brez razlike v splošno-narodnih vprašanjih. Prireditev bo obsegala: uvodni govor predsednika Meddruštvenega odbora, ki bo istočasno solidarnostna izjava vseh članov odbora, nadalje pevske točke, orkestralne točke, recitacije. Sodelovali bodo: pevski zbor Meddruštv. odbora (vodi sodnik g. Grm), mladinski zbor (g. Bračko), orkester (g. prof. Justin), iz del reformacijskih prekmurskih književnikov bodo recitirali člani Kluba prekm. akademikov in SKAD Zavednosti. Iz svojih del bo bral pisatelj g. Miško Kranjec. Pevske in orkestralne točke bodo izvajane po programu, ki bo odgovarjal namenu in duhu večera. Za prenos lepe manifestacije prekmurske zavednosti in solidarnosti po radiu je naprošena ljubljanska radijska postaja. Prireditev se bo vršila v dvorani občinskega kina ali pa v slučaju primernega vremena na grajskem dvorišču. Počastitev prekm. književnikov in borcev za osvobojenje Spomenik prekm. književnikov bo odkrit v nedeljo, 18. junija, opoldne. V soboto, 17, junija, popoldne pa bo poklonitev na grobovih padlih borcev za osvobojenje Prekmurja. V zvezi z obema navedenima prireditvama bo organizirana posebna manifestacija, ki naj bi pritegnila tudi podeželske kraje. V ta namen bodo organizirala vsa glavna kulturna in prosvetna društva obenem z gasilci posebne štafete, ki bodo prinesle z najskrajnejših točk Prekmurja prst na grob padlih borcev ter vence na spomenik prekmurskim književnikom. Štafete bodo vodile skozi vse kraje, kjer so se rodili ali živeli prekmurski književniki. V vsakem takem kraju bo na venec, ki ga bo štafeta prejela na izhodiščnem kraju, pripet trak z imenom književnika in letnico njegovega rojstva in smrti. Pri tej priliki bodo prisotna tudi vsa krajevna društva. Ljudstvo se bo poučilo še posebej o pomenu in delu domačega književnika ter o pomenu dela prekm. književnikov sploh. Štafete bodo kolesarske ter se bodo vršite v soboto, 17. junija. Zaključene bodo vse v Soboti, kamor prispejo istočasno. Izhodiščne točke so: tromeja, Vel. Dolenci, Kobilje, Lendavske gorice in Murski Petrovci. Natančen program štafet bomo še objavili. me pa zasledovala s to neumno ljubeznijo? Končno se nobeden ne brani.« Marija tiho vstane. Solze so se ji ustavile, vse padejo nazaj v srce. Tam pečejo in kričijo: »Izobčenka!« Zunaj divja vihar. Drevesa se vpogiba-jo in klanjajo pred njim. Temni oblaki valovi j‘o na nebu. Od časa do časa zasije mesec izpod črnih pošasti. Marija ne čuti vetra. V duši ji divja šc hujša burja. Vse je izgubila. Vero v ljudi, vero v srečo, dom in — sebe. Po temi tava — dolgo — dolgo — Zjutraj vpraša botra Franceta, če ni videl Marije. Lahka groza trepeče v njenem glasu. V kamri ležijo njene stvari nedotaknjene. Iščejo! Pri sosedih, pri znancih, nikjer je ne morejo izslediti. Franc je ves bled, ko tiho reče: »Mati — ribnik bo treba preiskati.« Mati zastrmi v njega. Možje grejo na težko delo. Okrog poldneva prinesejo Marijo domov. Obleka je vsa blatna, v razpuščenih laseh visi trst. Mali obrazek je miren, lep in voščeno-bled. Otrpel smehljaj na ustnicah govori: »če hočeš biti srečen, moraš iti v smrt.« Zenski kotieek Bilo bi idealno in praktično POČITNIŠKI GOSPODINJSKI TEČAJI ZA UČITELJICE NAJ BI SE VRŠILI V NAŠIH LETOVIŠKIH KRAJIH V zimskih mesecih se prirejajo, zlasti v podeželskih krajih, gospodinjski tečaji za mlada dekleta. Takšni tečaji so zelo potrebni in odobravanja vredni, zato bi bilo želeti, da bi se vršili po možnosti v vseh krajih z ljudsko šolo. Voditeljica takega tečaja je učiteljica šole v kraju, imeti pa mora potrebno sposobnost. Takih učiteljic pa nam žal primanjkuje, čuditi se temu ne smemo. V dobi študija ni bilo časa misliti še na gosopodinjsko izpopolnjevanje, v dobi službovanja prav tako ne, ker so posamezne učne moči preobložene z delom radi nepopolnega števila učiteljev na šoli, tako da marsikateri učiteljici ne preostaja časa niti za gospodinjstvo v naj ožjem smislu besede. Vsega odobravanja je torej vredno, da se prirejajo o velikih počitnicah posebni gospodinjski tečaji za učiteljice. Opaža pa se, da za te tečaje ni potrebnega zanimanja, kar je pa zopet precej razumljivo. Vsakdo, ki je radi službe vezan vse leto na isti kraj, si želi v svojem daljšem ali krajšem dopustu neke izpremembe. čim dalje od vsadanjosti, videti čim več novih krajev! Danes nismo več v času, ko so ljudje preživljali svoje dopuste doma. Vse hiti k morju, k našim lepim jezerom ali v planine. Takšne in podobne želje goje po vsej upravičenosti tudi učiteljice, ki potem vtise s svojega potovanja in letovanja še s pridom uporabljajo v šoli. In vendar bi se hotele udeležiti tudi prepotrebnega gospodinjskega tečaja. Ti tečaji se pa vršijo navadno v kraju, ki ne nudi nič novega, nobene izpremembe. Ali bi se ne dale počitnice združiti z gospodinjskim tečajem v neko prijetno harmonijo? Ali bi se ne dali takšni tečaji prirejati v krajih, ki bi nudili učiteljicam tudi priliko letovanja in daljšega potovanja. Seveda bo to v zvezi z večjimi stroški, toda ubiti bosta dve muhi z enim udarcem! Dober svet gospodinj lepere\o sanre Neljubo poglavje o lastni hvali VZORNO POMETI PRED SVOJIM PRAGOM, SOSEDE IN TUJE USODE PUSTI PRI MIRU! Nič ni slabšega in dolgočasnejšega, kakor poslušati žensko, ki večno hvali sebe, svoja.dela, svoje sposobnosti, svojo vzgojo ter slavno preteklost, in končno še svoje dobro vzgojene otroke. Skratka, na sebi ne najde nobene napake, pač pa jih vidi cel koš na svojih prijateljicah in znan kah, zato tako rada prireja v ožjem krogu takšna hvalospevna predavanja. če pa stopimo v stanovanje takšne vse stransko Vzorne gospodinje, nas bo mogoče najprej pozdravil huronski krik njenih. dobro vzgojenih otrok, kmalu nato pa smrad po mleku, ki je prekipelo. Na divanu bomo zagledali kup nezlikanega perila, čeprav je dama zadnje dni mnogo časa presedela v družbi. Sama bo pa mogoče razmršena in na pol opravljena ter bo začela s prav »izbranimi« besedami zmerjati svoje razposajene otroke, dokazujoč s tem svojo dobro vzgojo. šele ko te pohvalijo tvoje znanke in sosede, si lahko pričneš domišljati, da si morda res dobra gospodinja. Lastna hvala je pa le cena mala. Potrebno in nepotrebno izpraševanje NA VPRAŠANJA NAJ PRIZADETE ODGOVORIJO SAME SEBI TER SE NAD ODGOVORI NEKOLIKO ZAMISLIJO 1. Ali obračaš žepe v moževi obleki, kadar ga ni doma? 2. Ali pozabljaš na odtrgane gumbe na njegovi obleki? 3. Ali zahtevaš, da ti mož vedno pove, kam gre? 4. Ali delaš pikre opazke o vsaki ženski, ki jo tvoj mož prijazno pozdravi? 5. Ali pripoveduješ možu ob vsaki priliki, da. nimaš kaj obleči? 6. Ali se pritožuješ proti svoji prijateljici čez svojega moža, samo zato, ker je pač med ženskami takšna navada? 7. Ali pripoveduješ možu, medtem ko obeduje, razne brezpomembne neprijetnosti in čenče? 8. Ali stopiš ob vsaki priliki k sosedi na možu pa tožiš o prevelikem preden pomenke, delu? 9. Ali se oblačiš celo večnost, greš z možem na izprehod? 10. Ali obkladaš moža ob gotovih prilikah z raznimi piimki iz kraljestva živali? Konzerviranje graha Bliža se čas, ko bo na razpolago toliko različne zelenjave, da ne bomo vedele, kam z njo. A prišel bo zopet čas, ko si bomo napenjale možgane z vprašanjem: 0,Kaj bi kuhala f' Ali bi ne bilo torej pametno, če bi konzervirale nekaj zelenjave za poznejši čas. Med one stvari, na katere navadno ne pomislimo v času vlaganja raznih zele- Perilo kupujete vendar same-zato naj bi kupovale tudi milo same! Ne samo vonj perila,—temveč tudi njegova trajnost je odvisna od mila. S Schiclitovim terpentinovim milom prati se pravi: perilo tako negovati, kakor si želi vsaka dobra gospodinja. TERPENTINOVO MILO že njav, spada brezdvomno grah, čeprav ga imamo sicer jako radi, saj spada med najtečnejše prikuhe in ga spomladi komaj pričakujemo. Konserviranje graha je prav enostavno opravilo. Lahko ga shranimo v mokrem ali pa v suhem stanju. Ne prestar in lepo oluščen grah stresemo v kozarec za vlaganje (najboljši je patentni kozarec), nato ga pa prelijemo z vrelo in zelo slano voao, kateri dodamo nekoliko kisa in prav malo benzoe-ki-slega natrona. Ko se slanica ohladi, kozarce neprodušno zapremo in jih spravimo na hladno. Tako vložen grah lahko uporabljamo kakor svežega, le da ga ne smemo več soliti. Ali pa: grah daj v skledo in ga dobro posoli (na liter graha 2 pesti soli). Drugo jutro napolnimo s tem slanim grahom kozarce in ga prelijemo s slanico, ki je nastala. Z lepenko pokrite kozarce pustimo mirovati dve uri. Cez noč ga raz-Nato kozarce neprodušno zapremo in postavimo v hladen prostor. Najenostavneje pa je shranjevati grah sunem stanju. S pestjo soli, na liter zrnja grah osolimo, ga pretresemo in pustim omirovati dve uri. Cez noč ga razgrnemo po prtu, da se odcedi. Drugi dan ga pri zmerni toplini na štedilniku posušimo in spravimo v vrečico iz reake tkanine, katero obesimo na hladno in zračno mesto. Pred uporabo ga je treba namočiti. Telečje pleče z grahom. — 30 dkg teletine oa pleča zreži na kose kakor za guljaž. Razbeli žlico masti in stresi vanjo pripravljeno meso ter dobro zrezano čebulo. Zalij toliko z vodo, da bo meso pokrito. Ko se zmehča in nekoliko zarumeni, ta poberi na krožnik, v kozo pa stresi pol lice moke in ko se prav malo zarumeni, prilij zajemalko juhe, osoli in kuhaj še par minut. Nato prideni četrt do pol litra graha, že prej kuhanega, in sicer z vodo vred, v kateri se je kuhal. Naj vre še 10 minut, potem daj na mizo s parjenim rižem ali z jajninami. Mavrahov rižoto. — Opraži na olju ble-dorumeno majhno in sesekljano čebulo, dodaj 30 dkg opranega in obrisanega riža, praži ga, da bo kakor steklen, osoli in opopraj in primešaj ‘četrt kilograma oče-jenih, poparjenih, na debelo sesekljanih mavrahov, praži zopet in začini s .stolčenim česnom in sesekljanim kimljem. Zalij s pol litra kostne ali goveje juhe in pari dalje kakor vsak drug rižoto. Ko je gotov ga natlači v majhne, z maslom namazane kalupe (modelčke), ki jih postavi za par minut v pečico; potem zvrni posamezne kalupe v krogu na plitek večji krožnik, potresi rižoto na gosto z nastrganim sirom ali serviraj posebej s širom. E. S. BRUCE: 34 pMsmkikeva »Umetne zobe. Z eno besedo: ponarejeno zobovje moža, ki je zgorel v letalu. Zdaj, ko ste našli načelnika postaje v ribniku, sem prepričan, da mora biti tudi umetno zobovje tam. Seveda ga ne boste prav lahko našli....« ' * Dvignil je rjuho, ki je pokrivala truplo, G.bbons pa se je medtem vrnil nadzorovati delo. Precej časa je poteklo, preden je bil Beeke zadovoljen. Field, ki je bil majhne postave, je imel svojo službeno obleko. V žepih je imel vse polno kamenja. Kamen, ki je tehtal spet najmanj deset kilogramov, pa mu je visel na vratu, pritrjen z močno vrvico. Ustnice je imel spačene in čelo vdrto. Na temenu je imel vso razbito glavo. »Strahota«! je zamrmral Eustace. »Vse kaže, da so siromaka omamili z udarcem, potem pa je morilec opravil svoje delo z debelim kanfnom, še preden se je Fieldu vrnila zavest.« »Da, tako je bilo«, je zamišljeno pritrdil Beeke. »Skoraj bi rekel, da je bil vzrok njegove smrti usoden slučaj. »Ne razumem.« »Možno je, da je moral dati Field samo zaradi tega življenje, ker je presenetil morilca«, je pojasnil Beeke. »Zamislite si, da je morilec iznenada zagledal pričo svojega zločina- Moral jo je spraviti s poti. Toda načelnik postaje? Kaj je delal tako ugleden in spoštovan človek, kakor je bil Field, sredi noči na polju? Moral je imeti kakšen poseben vzrok.« Utihnil je, ker ga je poklical Gibbons. »Gospod Beeke!« Beeke je odhitel k policijskemu nadzorniku, ne da bi bil mislil na svoje bolno srce. Gibbons je držal neko reč v rokah in jo pozorno ogledoval. »Prav ste imeli!« je rekel in v njegovem glasu se je čutil prizvok spoštovanja. »Tu so umorjenčevi zobje. Ne razumem, kako ste mogli vedeti, da .. •« »To ni važno«, je odvrnil Beeke. »Poglejte tole, Eustace! Zdaj bomo nedvomno lahko ugotovili, kdo je bil ta človek. Ali vidite odlomljeno krono?« Tedaj je zagledal nekoga, ki se je bližal. Bil je sir Philip Laver. Njegov obraz je izdajal skrb in vznemirjenost. »Moj Bog, ali je res, da ste našli Fielda v ribniku?« je vprašal»To je strašno. In moj oskrbnik Page se je tudi nekam izgubil.« »Ali sta bila gospod Field in gospod Page prijatelja?« je vprašal Beeke. »To daje marsikaj slutiti.« Iznova je dvignil rjuho in bančnik se je zastrmel v strahotno izkaženo truplo. Streslo ga je. »To je moralo biti delo norca«, je rekel po kratkem molku. »Kdo naj bi bil ubil človeka, kakršen je bil Field. Kaj more zagrešiti načelnik majhne podeželske postaje? Večino življenja je prebil v Mal-low-Datchettu, in prisegel bi, da ni imel sovražnika. Tudi Page ... Zelo sem vznemirjen zaradi njega. Če bi šel v mrtvašnico?« »N: potrebno, sir Philip«, je dejal Beeke. »Saj ga ne bi mogli spoznati. Razen če morda veste, kakšen je bil v ustih in kakšno zobovje je imel.« »Usta? Zobovje?« je začudeno ponovil sir Philip. To je edini del mrliča, ki je ostal kolikor toliko neizkažen.« »Tore mislite reči, da...« Utihnil je, ker mu je Beeke pomolil umor jenčevo zobovje. »Kaj je tole? »Zobje... umetni zobje«, je dejal Beeke. »Morilec jih je vrgel v ribnik. Morda veste, ali je imel Page umetno zobovje?« »Seveda!« je odvrnil sir Philip. »Niti dva meseca še ni, kar me je vprašal za nasvet zaradi svojih zob.« »In kaj ste mu rekli?« je vprašal Beeke. »Zelo važno je, da mi to poveste, ker moram najti zobnega zdravnika, ki mu je umetne zobe napravil.« »Da, zdaj se že spominjam«, je počasi rekel sir Philip. »Svetoval sem mu, naj gre v Westerham k mojemu zobnemu zdravniku Matthewu Stantenu. Ne vem, ali me je ubogal.« »To bomo kmalu videli«, je dejal Beeke. «Hvala vam, sir Philip. Ta migljaj mi je bil zelo dragocen. Seveda pa s tem še ni rečeno, da bi bil Page žrtev iz letala. Dosti ljudi ima umetne zobe ih Pageova odsotnost se utegne pojasniti na kakšen drug način. Ali bi mi lahko povedali, od kdaj ga pogrešate? Zakaj niste-že prej ob vestili policije, da ga ni? S Fieldom je drugače. Njegove žene ni bilo doma in drugi uradniki so mislili, da jo je šel iskat v Colesford.« »Veste, svojemu oskrbniku puščam dosti svobode«, je odvrnil bančnik. »Stanuje v hišici pr: mojem gradu. Nikoli mi ne pove, Če kam odide. Pravkar sem ga iskal po konjušnicah in skladiščih, šele takrat sem se začel zanimati zanj, ko so odkrili, da ga nikjer ni. Danes ga ni še nihče videl.« (Dalje sledi) Vloga Maribora v slovenskem lisko Važne narodno-politične naloge »Večernika" — Prodiranje dnevnega tiska na deielo V zadnji nedeljski številki smo poudarili vele važno gospodarsko-pro metno funkcijo Maribora glede na njegovo močno razvito gravitacijsko zaledje. Iz Podravja teži na svoje neposredno kulturno žarišče 281.809 ljudii, 130.763 prebivalcev Pomurja ima v Mariboru najbližje gospodarsko oporišče. Lega obdravske prestolnice nalaga tedaj baš glede na vzgojne, prosvetno politične smernice še posebne dolžnosti, ki segajo daleč preko navedenega gravitacijskega področja slovenske Štajerske. Med temi je v prvi vrsti mogočno gibalo sedme velesile, naš dnevni tisk. Maribor je bil že po 60. letih minilega stoletja važno središče slovenskega tiska. S preselitvijo najstaršega slovenskega dnevnika v Ljubljano je bila zadana obmejnemu ozemlju usodna pogreška, ki jo utegnejo šele povojni pionirji slovenskega novinstva popravljati. Prometno politično zelo razgibano ozemlje Podravja, Celjske kotline in spodnjega Zasavja, presekano z mogočno magistralo bivše Južne železnice in njenim odcepom na Zagreb, je ostalo dosetletja brez vidnega predstavnika dnevnega tiska na domačih tleh. Kulturno politični efekt tiska, kd je pljuskal iz Ljubljane, je bil prešibak, premalo orientiran na štajerskih tleh, da bi se mogel uspešno upirati tujemu tisku, ki je postopoma osvajal slovenska tla. Redki poizkusi domačih rodoljubov z dnevnikom niso uspeli, šele po vojni vidimo prve sadove slovenskih naporov v Mariboru, ki so pa iz strankarsko političnih razlogov ostali brez jačjega odmeva. Naravno je tedaj, da je štajerski del slovenske zemlje na nedavni novinarski razstavi slabše odrezal. Po zbranih podatkih je bilo stanje dnevnega in tedenskega slovenskega tiska 1. 1936. tostran Save naslednje: na 1 prebivalca pride izvodov okraj izvodi. tednika dnevnika Brežice 222.000 7.6 6 Celje 1,171.800 9 23 Dravograd 343.800 5.1 10 Gomiigrad 120.000 13 7 Konjice 113.700 5.6 5 Laško 1,028.700 18 27 Lendana 70.800 4.7 2 Ljutomer 127.900 8.1 3 Maribor d. br. 567.600 • 10.7 10 Maribor 1. br. 1,427.100 7.9 26 Murska Sobota 187.900 7.5 4 Ptuj 383.400 6.8 5 Slovenjgradec 140.000 5.6 5 Šmarje 210.300 7 5 Iz gornjega pregleda je razvidno, da je bil najmočnejši kader štajerskih čltate-Ijev dnevnikov, preračunan na poseljenost okrajev, v rudarskih revirjih, v okraju Laško, v mariborskem in celjskem okraju ter v industrijski dolini dravograjskega okraja. Drugod je krepkeje zasidran tednik. V pogledu konsu-ma izvodov celokupnega slovenskega tiska (dnevnikov, tednikov, polmesečnikov, revij, mladinskih listov itd.) je pa bilo v štajerskem delu Slovenije 1. 1936. stanje naslednje: okraj izvodi vseh listov delež v % Brežice 527.497 1.78 Celje 1.718.020 5.70 Dravograd 545.420 1.83 Gornjigrad 356.096 1 20 Konjice 254.720 0.86 Laško 1.802.760 6.12 Lendava '271.172 0.91 Ljutomer 618.808 2.08 Maribor d.br. 1,280.720 4.31 Maribor I. br. 2,082.560 7.02 Murska Sobota 407.820 1.46 Ptuj 933.340 3.14 Slovenjgradec 434.200 1 47 Šmarje 593.100 2.00 Seveda, če bi upoštevali tudi nemške liste, bi bila zgoščenost načitanosti v posameznih okrajih drugačna. Maribor bi stopil daleč v ospredje. Štajerski dnevni nemški tisk je dal 1. 1936. blizu 1,440.000 izvodov. Iz bivše Avstrije in Nemčije je prišlo L 1936. preko meje v Slovenijo 657.035 Izvodov nemških listov! Od teh Je ostalo 530.000 izvodov ali 75.9°/« na štajerskih tleh. In kdo čita te liste? Statistika iz 1. 1931. pravi, da biva v Sloveniji med 1,101.815 Slovenci le 25.054 Nemcev z otroki vred, torej le nekaj nad dve stotinki prebivalstva. Celokupni promet izvodov vseh slovenskih listov Je znašal 1. 1936. v štajerskem delu Slovenije 11,826.233 izvodov, uvoz nemških listov iz tujine Je znašal 4.7*/». Torej! Nemške uvožene liste čitajo v veliki meri Slovenci! V takšno stanje obmejnega slovenske- ga dnevnega tiska vstopa od lanske jeseni začetek neodvisnega in prerojenega mariborskega dnevnika »Večernika«. — Obdravska prestolnica je dobila z njim glasnika, ki Je bil predvsem ozemlju tostran Save nadvse potreben. »Večernik« je že v prvih mesecih svojega razvoja dokazal, da se iz njegove edino prave poti izvajajo nujne konsekvence v razvoju slovenskega novinstva, ki jih bodoča razstava našega tiska ne bo mogla zamolčati! Slovenski dnevni tisk je z »Večerniikom« pridobil važnega činitelja v nekdaj ogroženem štajerskem ozemlju, ki vključuje z osvajanjem praznin na deželi krepko postavko v kulturno raven Slovenije. Že skromen pogled vajenega očesa v razvojno omrežje čitateljskega kroga »Večernika« priča, da orje slovenski mariborski dnevnik krepko ledino baš v krajih, na katere Je novinarska razstava polagala največjo važnost, da jih čim-prej vključimo v tabor našega tiska. »Bele lise« v širokem zaledju štajerskega podeželja, kamor je dnevnik doslej le redko prihajal, vstopajo v uredniško obzorje »Večernika«. »Večernik« gre svojo pot ne zadržano navzgor, odstranja zapreke utrjuje pota naši materni besedi po deželi. Zasluga »Večernika« Je, da je konsum uvoženega tujega tiska na štajerskih tleh v primeru z naraščajočim slovenskim tiskom doslej občutno padel. Dotok slovenskih listov v podeželje ne-rašča, osvaja mJačna srca in vrača zemlji, kar je njenega. Ivo Lapajne. V V juniju je pomlad v dolinah v polnem zelenju in razcvetu. Visoko v planinah je pa še zima doma in sredi bele opojnosti pridejo smučarji na svoj račun * Oblaki kobilic nad Ljubljanskim poljem Ljubljanski kronist Franc Rebol (1762-1817) je zapisoval važnejše dogodke v kroniko, ki sta jo njegov sin in vnuik nadaljevala. Iz nje tudi izvemo o »kazni božji«, ki je doletela Ljubljančane v septembru 1782. leta. Kobilice so priletele v velikih trumah in se spustile na Ljubljansko polje. Proso so požrle do zadnjega. Dne 2. septembra 1782 so letele znova nad Ljubljano, oblak kobilic se je vleke! nad mestom pet četrt ure, od 5. do četrt na sedem popoldne. Nebo je bilo zastrto kakor ob največjem snežnem metežu. Dne 4. septembra so se kobilice pojavile spet nad Ljubljano in letele nad eno uro čez polje. Na Ljubljanskem polju v okolici Šmartina ob Savi so ostale do 12. septembra. Požrle so vse, kaT je bilo zelenega na njivah, nato so se ob 4. popoldne dvignile in jele leteti čezčštepanjsko polje. Nad eno uto se je pomikal strahotni oblak kobilic dalje in kamor so priletele, so dvignili ljudje velikanski vrišč. Eni so streljali v zrak, drugi so z železjem in verigami razbijali po škafih in sodih, da je bil hrup še večji, so zvonili povsod z vsemi zvonovi. Kmetje so plačevali za maše, hodili okrog s procesijami, da bi s priprošnjami odgnali šibo božjo, ki jim je uničevala pridelek. Mnogo kobilic so pobili, ostale so se končno le vzdignile in odletele čez hribe dalje. Hovi Mteotkilu >M mudita uživajo takoj ugodnost in dobroto nezgodnega zavarovanja za 10.000 din čim prejme uprava »Večernika« po položnici na ček. rač. št. 11.409 naročnino od njih vsaj za en mesec naprej. »Večernik« stane po pošti prejeman 14 din na mesec. UPRAVA »VEČERNIKA«. ## Preročanstvo »Desete sestre" iz Črnega grabna Ustno iifočilo o potovki, M je pred 200 leti napovedala vse kasnejše tegobe človeštva Od Trojan, na bivši štajerski meji, tja do Lukovice se na razdaljo skoro 20 km vleče Crnd graben, ki sta ga v »Rokovnjači« lepo opisala pisatelj Jurčič m Kersnik. Praprečani iz te doline so imeli pred približno 200 leti težko življenje. Morali so tlačaniti na bližnjem brdskem gradu in vatptov bič je jemal ljudem veselje do življenja. Nekega poletnega večera je prišla med vaščane »Deseta sestra«. Znana je vera, da je moral deseti otrok vedno po svetu. To pa zato, ker je bili desetorojetiec vselej obdarjen s prerokovanjem. Tako je tudi prapreška Deseta sestra imela proroškl dar. Njene prerokbe so po pripovedovanju takrat še živečih očancev prešle na sinove in vnuke. Od Flajšma-novega očeta je zgodbo o Deseti sestri čul tudi naš pripovedovalec, ljudski pisatelj Anton Stražar. — Ubogi moji prijatelji, je dejala popotnica, dostikrat sem že spala pod vašo streho, zato vam prerokujem: Prišel bo čas in ta ni več daleč. Nastale bodo hude vojne, ki jih bo vodil velik vojskovodja (bil je to Napoleoni). Ta junak si bo podvrgel mnogo sveta, pravičen ba do ubogega delavnega ljudstva, odpravil bo tlako in desetino. Izgubil bo veliko vojsko (to je bik) v Rusiji!), sovražniki ga bodo odpeljali na samotni otok (Sv. Helena 1), kjer bo znamenita mož umrl. Njega misli ne bodo umrle! Narod za narodom se bo vzdignil in zahteval svoje pravice. Tudi mi bomo prišli na vrsto. Odpravljena bot laka in desetina, kmet bo sam svoj gospod na lastni zemlji... Deseta sestra je uprla svoj preroški obraz v bledo mesečino in nadaljevala. — Ko bosta minile tlaka in desetina, bo spet huda vojna na svetu (svetovna vojna!). Strašan pokolj bo zgrabil ves svet, oči in sin bosta stala skup v bojih. Ljudje se bodo vozili nad zemljo (letala!), pa po zemlji brez konj (železnica!) Za brano bo tako težko, da bo pred vsakim mlinom stal vojak na straži (tako je bilo večkrat med vojno). Tudi ta vojska bo minila, naše cesarstvo bo razpadlo. Dobili bomo svojega vladarja (Jugoslavija!). Ko bomo sami med seboj, se bo oglasil neki velik mož in hotel vse predrugačiti, a bo nizko padel... Spet bodo hude vojne na zemlji, tako hude, da bodo ljudje kurili ogenj po visokih hribih, da se bodo laže nažli, ko jih bo tako malo še na svetu... Po teh hudih letih bo na zemlji še nekaj časa prav dobro, nazadnje pa zelo hudo. Svet se bo bližal svojemu koncu, slabe letine in bolezni bodo pobirale ljudi... Tako je pripovedovala prapreška Deseta sestra vaščanom davno pred francosko revolucijo. Stari Flajšmanov ded, pri katerem je popotnica prenočila, je še učakal prihod Napoleona v Slovenijo. — Devetdesetletni starček je tedaj pravil otrokom: Le potrpite še malo, kmahi bo bolje na svetu. Prerokovanja Desete sestre se izpolnjujejo... Poln meh za smeh Prišel je v Maribor pohorski kmet in iskal v hotelu prenočišče. Vprašal je po ceni. — V prvem nadstropju stane soba 40, v drugem 30, v tretjem 25 din. — Hvala vam, odgovori Pohorec. Ta hotel ni zame dosti visok... * Knez Miloš Obrenovič je prišel nekoč poleti na Dunaj. Z adjutantom sta legla v nekem hotelu k počitku. Bilo je vroče in okna so bila na široko odprta. V ranem jutru je zbudilo kneza. kričanje po ulici: JFisch, Fisch... Ribič je ponujal svoje blago na prodaj. — Cuj, Dragutine! je dejal knez Miloš adjutantu, kaj pa kriči tu: fiš, fiš? — E, gospodar, fiš — to so ribe! — Ribe! je odrezal knez! Ribe — pa zakaj ne kriči: Ribe, ribe — in ves svet bi ga razumel... * Mlad moški je rešil iz vode gospodično?, ki se je že potapljala. Prihitel je dekletov oče in dejal: — Ah, kako zelo sem vam hvaležen za to junaško delo! Medtem ko ste mi hčerko reševali, kakšni nevarnosti ste se izpostavljali! —Nobeni, gospod, nobeni... Sem namreč že oženjen! * V Osijeku se je zatekel na dvorišče kasarne bik. Ko so ga pregnali, se je kapetan rogal nekemu prostaku — naza-rencu, ki je vse dogodke pospremljal z izrazi iz svetega pisma. Deial mu }e: — No, Jovo, kaj bi ti dejal na to, ko smo imeli bika za gosta? — In on je prišel med svoje učence, toda ti ga niso spoznali... je citiral nazare-nec Jovo svetopisemski odgovor... Podravje pred 100 leti Kakšna je bila narodna zavest pred sto leti v slovenskem Podravju, priča spodnja pesmica, ki je izšla v mariborskem dijaškem listu „Sprotuletna Vijolica1' 1. 1846. Zložil jo je Ivan Er tel, ki se je rodil 14. decembra 1828 v Mariboru. V gimnazijo je vstopil 1. 1841, pozneje je postal primarij graške mestne bolnice. Za svoje delo je prejel od takratnega kaplana, rodoljuba Davorina Trstenjaka, en tolar nagrade. Brodnarska Ker boli le veseli Kak brodnarski stan? Smo radi pri deli Skoz leto no dan. Kdo je pa v kraju Tak dobrim’ nar več? Kdo je v tem raju Ne gre od tod preč. Se vozmo po Dravi Skoz siavske zemlje »Pii vino« vsak pravi Ne sreblji vode. Le brodnar se vozi Od Koroškega Pri Štajerski skozi Do zemlje Turka. Pernesejo vina Dost siavske gore To slavskega sina • Nar lepši sad je. Nam sreča cveti. Kdo bolj je veseli Kak čolnarji ml? Na slavski deželi Pravni svetovalec „Veiernika B. F. v S. Ce ste imeli psa dobro zava-? rovanega in če je Vašega soseda ugriznil samo zaradi tega, ker ga je dotični gospod, ki se je le slučajno mudil v Vaši hiši in na Vašem dvorišču, k temu dražil in ga na Vašega soseda hujskal, potem je za poškodbe odškodninsko odgovoren na vsak način dotični gospod, ne pa Vi kot hišni gospodar in lastnik psa, zlasti ker v nobenem oziru niste zanemarili dolžnosti zavarovanja psa, ki je bil na verigi primerno priklenjen in kini se Vašega soseda ne bil lotil, če bi ga ne bil od Vas imenovani gospod dražil in izpod-badal, da ga napade. Odškodninska pravda pa bo za Vas le takrat ugodno izpadla,, če boste vse, kar v Vašem dopisu navajate, pri sodišču dokazali s pričami. ^Kupčija krave“. Imeli ste pač smolo, da ste padli v roke tako imenovanemu „dobrotmku kmetskega stanu“, ki Vas je očividno pošteno nasejmaril. Pokličite takoj živinozdravnika, da kravo pregleda in ugotovi bolezen, ali pa prijavite slučaj pri Vaši občinski upravi. Ker Vam ime do-tičnega „dobrotnika“, ki je Vam kravo na sejmu prodal, ni znano, pa se obrnite potem na dotično, na živmsko-potnem listu označeno posestnico in zahtevajte od nje, da Vam pove natančen naslov dotičnega „dobrotnika“, če se bo pa izmikala, pa prijavite zadevo orožnikom, ki bodo takim sleparjem pošteno stopili na prste. Pravni svetovalec ..Veternika" Odrezek št. 20 3.-4. junija 1939. Film Mož, ki je odkril Chaplina •NEKOČ JE VIDEL DEČKA, KI SE JE PRI POMETANJU IN POSPRAVLJANJU OBNAŠAL TAKO SMEŠNO, DA JE MORAL PRASNITI V SMEH. TA NEKDANJI METLAR JE DANES - CHARLIE CHAPLIN Fred Karno, eden izmed redkih živečih mož, čigar ime je v Ameriki resnično spošno znano, je odkril Chaplina, Stana JLaurela, Buda Flanagana, Sidneya Ha-warda in vrsto drugih igraloev, je zdaj trgovec z vinom in špiritom v Bourne-mouthu. „Začel sem s tole trgovino tako nekako ped letom dni, ujel sem stvar poceni, za 200 funtov“ — je pripovedoval nekemu reporterju, ki ga je bil obiskal. „Kmalu pa sem dobil ponudbo, da bi prodal podjetje za 2000 funtov — toda niti za 3000 bi ca ne dal!“ „Mislim, da ni preveč znano, kako sem odkril Chaplina. Takole je bilo: ponudili so mi, da bi se potikal po deželi m stikal za komičnimi talenti. Mislil sem, da bi s svojo izkušenostjo mogel kakega najti. Imel sem prav. Našel sem dečka. Pometal je oder. Bilo je to pri skušnji v Canterbury Theatre na Westminster Brid-ge-road. Režiser je pravkar kričal na mladeniča, ki je tam pospravljal in ta mu je drzno odgovarjal. Sluzil je tam skoro zastonj, ta mali dečko, eden listih, ki služijo od tedna do tedna tako ali drugače za svoj želodec. Prosil sem režiserja, naj pometača pusti delati. In potem sem ga opazoval, kako je najprej pometal oder nepotrpežljivo, potem pa poln veselosti. Plesal m skakljal je okoli s smetišnico in bil tako strašno smešen, da sem si rekel: Ce je spravil v smeh mene, bo gotovo razveselil tudi občinstvo. Tako sem odpeljal dečka izza kulis in ga napravil za komičnega hlapčka. Kmalu je sluzil nezaslišano vsoto, 15 funtov tedensko. — In zdaj...“ Neuspeh pacifističnih filmov NEPRILJUBLJENOST MIROVNIH FILMOV PRI OBČINSTVU IN PREPOVED UVOZA V RAZNE DRŽAVE ODVRAČATA FILMSKA PODJETJA OD IZDELOVANJA PROTIVOJNIH FILMOV Ameriška mirovna liga je zmerom oči tala holly\voodskim producentom filmov, da v svojih filmih, če že ne poveličujejo vojne, se vsaj učinkovito ne udeležujejo protivojne propagande. Na ta očitek so skupno odgovorile velike filmske tvrdke in ga javile v listih. Ta odgovor vsebuje eno samo preprosto statistiko. Izkazalo se je, da leži krivda za to dejstvo na strani občinstva, ki filme s protivojno tendenco najmanj obiskuje, celo v primerih, v katerih je kritika umetniško vrednost filmov posebno poudarila. K temu se pridružuje dejstvo, da so v mnogih državah pacifistični filmi prepovedani, in da je treba zato odpadek izvoza vzeli v proračun. Ker znaša eksportna vrednost vsakega filma okoli 40 odst., je s tem že naprej jasno, da producenti nočejo posnemati filmov s protivojno tendenco, ker so nerentabilni. NOVI FILMI V LONDONU. V Londonu igraio nekaj zanimivih ameriških filmov. Poleg zvočnega tednika o sprejemu angleške kraljevske dvojice v Kanadi, ki ga je v rekordnem času prinesel s seboj ameriški orjaški hidroplan „Yankee Clipperpredvajajo nekaj naj-novejših ameriških filmov. Med njimi tudi „Temno zmago“ z igralko Bette Davis, „Pustimo svobodo govoriti" z Lior nelom Barrymore in Nelsonom Eddyjem in „Slon nikoli ne pozablja“. V zadnjem filmu je nadomestila znanega komika Stana Laurela, ki se je sprl s svojim partnerjem Oliverjem Hardyjem, slonica po imenu Zenobija. Pravijo, da je Laurelu zelo podobna... f Poljska je prepovedala vse nemške filme. Iz Berlina poročajo, da so Poljaki prepovedali predvajati vse nemške filme na celotnem področju Gornje Slezije. Tudi vsem varšavskim kinematografom je bilo uradno zabranjeno predvajanje vseh nemških filmov, tudi tistih skupnih nemško-poljskih filmov, ki prikazujejo poljske zgodovinske snovi, toda z nemškimi filmskimi umetniki in ki jih je nemška filmska produkcija izdelala v zadnjih letih v znamenju nemško-poljskega zbližan j a. f Diskusijski filmi v Angliji. V Londonu so pravkar ustanovili filmsko družbo, ki namerava izdelovali kralke filme čisto posebnega značaja. Filmi naj prikazujejo občinstvu aktualna vprašanja, ki se nanašajo izključno le na Anglijo, in načnejo v javnosti diskusijo o njih. Vsak film bo obdelal zadevno vprašanje z dveh stališč. Nekatera vprašanja se n. pr. glasijo: Ali naj bolnišnice kontrolira država ali jih naj vodijo zasebniki? Ali se naj Anglija bolj posveča poljedelstvu? Ali se naj ženske šminkajo in pudrajo? Neki film obravnava tudi vprašanje, ali naj vpliva način dostave mleka na njegovo ceno... Videli je torej, da so snovi teh'filmov precej banalne, in ali se sploh dajo obdelati za „napet“ film, je vprašanje za Angleže... Filatelija z Ameriško letalo „Yankee Clipper" je pri- zadnjem preletu Oceana prineslo v Evropo okoli 100.000 pisem, pri povratku iz Marseillea pa 150.000. V Marseilleu so znamke dobile poseben žig. z Mandžurija je ponatisnila znamke iz 1. 1933., ko so slavili ustanovitev države. Te nove znamke bodo dobile v dar samo znane osebe, ki po uradnih potih obiščejo Mandžurijo. z V Angliji so lani poslali po letalski pošli 100 milijonov pisem. L. 1935 še samo 10 milijonov in 1. 1927 500.000. z Se istega dne, ko so v USA dali v promet znamko za 3 cente, ki je spominska znamka za new-yorško razstavo, so jih prodali 1, 964.743 komadov. REKORDNA POZABLJIVOST Višek pozabljivosti je dosegla profesorica Eliy Karodova v Cambridgeu na Angleškem. Pozabila je nekega dne, kje je pustila svoj avtomobil, šele ko jo je policija kaznovala zaradi prepovedanega parkiranja, je pozabljiva profesorica zvedel, da je pustila svoj avto pred arheološkim muzejem... Pomenki z mladino Drago H, Car. Sonet o materi bo priobčen, prav tako »Besedna uganka«, ki že nekaj časa čaka, da dobi primeren prostor. Pričakujem še kaj, posebej še v počitniškem času, če boste krenili kam po Sloveniji ali še dalje. Pozdravljen! — Vladko Kos. Pišeš: »Zame so že nastopile počitnice, zato sem sklenil, da se bom ves posvetil »književnemu delu« itd. Opravičuješ se zaradi papirja, pa vedi, da nismo v uredništvih preveliki formalisti. Samo eno Te prosim, pa tudi vse druge, da pišeš in pišete samo na eno stran, ker moram drugače stvari prepisovati. Piši pa, kar hočeš! Sam si mlad in veš najbolje, kaj mladina rada bere. Vendar so uredniku ljube povesti iz domače zemlje in iz sedanjih časov. Oglasi se v počitnicah1 in dobro jih preživi! — Kazimir Kan. Dolgo si čakal na objavo, pa si le pričakal. Veseli me, da ste se srednješolci razveselili »Ve-černika za mladino«. Kakor vidiš, se pri nas trudimo, da bi list Čimbolj vaš. Glede »Vojakov« se še nisem odločil. Napiši še kaj! — Ostali pridete na vrsto, kakor bo prostor, tudi Zadravec. Pozdravljeni! Sestavl|enka V ladko Kos -IVAN, -BAR, -EVA, -ROMA, -ODA, -ZID, -ARA. — Vstavi namesto črtic črke, da bodo nove besede pomenile: naslonjač — jugoslovansko reko — sibirsko reko — dišavo — način noše oblek — konec — trgovski 'zraz. Nove črte dado izum vojne tehnike. Križanka Ulil. 1 n r~ 3 KI 4 5 6 7 8 9 10 Vodoravno: 1. predlog; 3. grška črka (narobe!); 4. 3. os. pom. glagola; 5. žito; 6. časovna okrajšava 7. podzemska napeljava; 9. hrib pri Beogradu; 10. mlada drevesnica. Navpično: 1. kulturna in gospodar ska enota; 2. letni čas; 3. vihar; 4. zvezda (latinski); 8. glas. sssas) Uganka Katera pač žival je ta ai-Ad-A vedno pravi, butico trdno res ima, na njej prav dolga uhlja dva lepoto data njeni glavi. Magični kvadrat Vstavi 9 zaporednih številk, ki bodo dole vodoravno, navpično in diagonalno številko 72! Rešitev križanke Vodoravno: 1. okus; 5. opolo; fi. lipan; 7. ptica; 8. tat; 9. kdo. Navpično: 1. opat; 2. kopito; 3. ulica; 4. solata; 5. kopno. REŠITEV UGANK. Starejši dečko pase, mlajši pa se Igra. Ce jaz še k njima sedem, nas bo sedem. Rešitev besedne uganke A-ZIL, ZIL-A. »l/ečernifc« so. mladino Leto 1 Maribor, 4. Junija 1959 Štev. 25 llllllUillllllllUllllilllllillllllHIIIIlilllllllilllllllllllllinilllllllllllllilllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIII Delavci • TINKO MAREC Izpitih obrazov in zgaranih rok, »Tvoj Tone pa letos že malho dob!,« ponižni in krotki, pohlevni dejal je očanec nevesti, se vračajo nemi in revni ko vstavil Jo je kar na cesti, v beraštvo domačih, kjer jok je in »dal Bog, da me z oljko še pre’ stok. pokropi.« Očanec smehlja se, nevesta molči. Nevesta, vsa zala, bo tudi garala, o tudi peljala se bo za goro, kjer ni žvrgolenja. preveč je trpljenja in zlega življenja. Hudo je, hud6... In odprl je knjigo in jel ponavljati: »Po bitki ob Marici so se srbske čete, pokrajine južno od... Ti starši pač nimajo srca za mladino!... južno od šar planine brez odpora vdale Turkom... In današnji sestanek z Miškotom, Fičijem in Pepčkom!... Priznati so morali njihovo nadoblast. Vse bi Šlo po načrtu!... in jim plačevali davek. .. Popoldansko učenje Kazimir Kan. Milan je nestrpno čakal, da bi zazvonil zvonec, ki je oznanjal radost in žalost ubogim študentovskim param... Zazvonilo je! Hvala Bogu! Milan je bil znova enkrat rešen šole! Dolgočasen dopoldan je bil za njim, toda kaj bo napravil s popoldnevom? Srce mu je vriskalo, če je pomislil na popoldan ... Junačenja, postopanje, nogomet! V nekaj minutah je bil doma... Komaj se je najedel, že je hotel pobrisati. »Hej, prijateljček, kam pa?« ga je vprašal oče in mu zastavil pot. »O, kar doma ostani! Tretja je trd oreh, posebno zateJ« Milan je moral k zgodovinski knjigi- Tam... tam je sadje... sočno, sladko... m. Najimenitnejši je bil Marko, siri Vukašina... In stojnice so v bližini... Ta se je proglasil za kralja in stoloval v Prilepu... če bi bila prilika ugodna, bi morda ... Tur k: so napadli Vlahe, ki so bivali v... In potem! žoga! Zopet bi zmagal naš razred!... Tam je padel Marko. Kakšna slava P Tretješolci bi premagali petošolce!... Marko je bil bajeslovni junak, opevan v... V golu bo S»f» Na lovu za ameriško valuto SAHOVSKI KRALJ ALJEHIN NA TURNEJI PO SREDNJI IN JUŽNI AMERIKI Sedanji svetovni šahovski prvak dr. Aljehin je zlasti v Južni Ameriki zelo popularna in priljubljena osebnost. Tako je bil deležen ob matchu za svetovno prvenstvo proti J. R. Capablanci 1928 v Buenos Airesu velike finacne in moralne (časopisne!) podpore, ki mu je takrat v ne-mali meri pripomogla, da je vrgel s prestola samozavestnega kubanskega diplomata in šahovskega kralja. Kasneje so dr. Aljehina še večkrat vabili na obisk v Srednjo in Južno Ameriko, kjer se po središčih tamkajšnjih držav zbirajo precej petični šahisti, ki radi nekaj ..odrinejo ‘ za senzacije in lepe igre. V zvezi z letošnjo šahovsko olimpiado v Buenos Airesu, na kateri bo igral dr. Aljehin za Francijo na 1. deski, se je dr. Aljehin čestim vabilom odzval ter šel žc začetkom letošnjega leta na daljšo turnejo po Južni in Srednji Ameriki. Poleg prijetnega bivanja, ki mu ga nudijo navdušeni šahisti, ve dr. Aljehin, da imajo te države precej dobro valuto, ki „nekaj zaleže". Zakaj tudi dr. Aljehin prihaja v leta in treba je polagoma misliti na pokojninski fond“. Letošnja Aljeliinova turneja je posvečena zlasti simultankam in prostim igram s šahovskimi petičniki. V Caracau v Venezueli pa je ob sodelovanju nekaterih mojstrov odigral tudi dvokrožni turnir.’ Dr. Aljehin je na tem turnirju z 10 točkami pustil daleč za seboj venezuelska mojstra Beniteza s 6 žn Loynasa s 5 in pol točkami. Iz Venezuele je vodila turneja v Panamo, Ecuador, Peru, Kolumbijo itd. Vse povsod je igral dr. Aljehin večje simultanke in žel s svojo lepo igro splošno navdušenje. Njegova gospa, Ki ga zvesto spremlja na vsaki turneji, pa je bržčas skrbno spravljala „zdravo valuto". Turnejo bo dr. Aljehin zaključil v Argen-tiniji, kjer se bo udeležil šahovske olim-piade. S te ameriške turneje prinašamo danes dve zanimivi partiji: ŠPANSKA OTVORITEV (Turnir v Caracau v Venezueli) Beli: dr. Aljehin Črni: Benitez 1. e4, e.» 2. SfS, Sc6 3. Lb5, d6 i. d4, Ld7 5. Sc3, Sf6 6. L\c6, Lxc« 7. Dd3, exd4 8. Sxd4, Ld7 9. Lg3, Le7 10. 0—0—0, Sg4 II. Lxe7, Dxe7 12. Sd5, Dg5-}- 13. 14, Dd8 14. h3, Sf6 15. Sc3, De7 16. e5, dxe5 17. fxeS, Sh5 18. De3, 0—0 19. g4, Sf6 20. Df4, Se8 21. Sd5, Dh4 22. Sf3, Dd8 23. Db4, gG 24. Df4, 16 25. Dh6, TI7 26. Thcl, c6 27. Sxf6 | , Sxf6 28. exf6, Dxf6 29. Se5, Le6 30. Sxf7, Dxf7 31. Tefl, Dc7 32. Df4, DxI4-j 33. Tx!4, Kg7 34. Tel, Ld5 35. Te7-h Kh6 36. h4 in črni preda. FRANCOSKA OTVORITEV (Simultanka v Bogoti v Kolumbiji) Beli: dr. Aljehin Crni: Sanchez 1. e4, e6 2. d4, do 3. Sd2, c5 4. Sgt3, Sc6 5. Lb5, Ld7 6. exda, Sxd4 (pravilno exd5) 7. Sxd4, cxd4 8. dxe6!, Lxb5 (ali pa fxe6 9. Dh5-f, g6 10. Deo z Lxd7-j- in črni je izgubljen) 9. Dh5, De7 10. Dxb5-f, Kd8 11. 0—0, fxe6 12. Sf3, Dd7 13. Db3, Dd5 14. c4! (lepa poteza; črni ne sme vzeti dXc3 e. p. zaradi 15. Tdl), Dd7 15. Sxd4, Kc8 16. Tdl, Lc5 17. Le3, Lxd4 18. Txd4, De7 19. c5, Sf6 20. e6! (po tej E oteži se Črna pozicija sesuje. Na 20... xc6 bi sledilo 21. Tel, c5 in 22. Db5!), b6 21. Lg5!, Te8 22. Tel! (na 22. Td7 bi se črni še mogel uspešno braniti z 22... Dco), a5 23. Lxf6, gxf6 24. Td7, Db4 25. Dd3 in črni preda. Šahovsko življenje na Dunaju TURNIR ZA PRVENSTVO JE BIL EDINA PRIREDITEV Nekdaj je bil Dunaj silno razgibano šahovsko središče, kjer so „prestolovali“ znani svetovni mojstri in kjer so bile pomembne šahovske prireditve. V zadnjem času pa je nastopilo znatno mrtvilo. Večina mojstrov se je odselila; emigrirali so v tujino, ponaiveč v Pariz in London, sprva nekaj tudi v Prago, pa so se od tam tudi odselili. Ugasnilo pa Je tudi precej šahovske literature, ki je bila na Dunaju razvita in na višku. Tudi šah se je — prednjačijo druga provincialna mesta, kjer se razvija živahno šahovsko življenje. Kajpada: tudi v šahovskem smislu _ je nastopila opredelitev v arijce in nearijce, zato je moral semmerinški zmagovalec Rudolf Spielmann v tujino. Ostalo pa je še nekaj mojstrov, ki se trudijo, da bi šahovsko življenje ponovno razgibali, zakaj večno se od stare slave ne da živeti. Posebno agilna sta prof. Becker in znani dunajski mojster H. M u 11 e r. Nekaj klubov, ki so še ostali, pravtako, skuša poživeti svoje društveno življenje. Skoraj skozi dva meseca je bil sedaj v teku večji turnir za prvenstvo Dunaja. Poleg preizkušenih mojstrov se ga je udeleževalo več amaterjev. Turnir je bil do zadnjega kola zelo napet, končno pa je z odlično igro le prodrl lanskoletni prvak Muller, ki je z 11 točkami osvojil prvenstvo Dunaja. Drugo in tretje mesto sta z 9 in pol točkami delila prof. Becker in Keller, četrto pa je zasedel podjetni inž. Stockl. V celoti je sodelovalo 13 igralcev. S turnirja prinašamo zanimivo in borbeno igro med Mullerjem in inž. Stocklom, ki nazorno ilustrira oster stil igre dunajskega prvaka: FRANCOSKA OTVORITEV Beli. inž. Stockl Crni: H. Muller I. e4, e6 2. d4, d5 3. Se3, Sf6 4. Lg5, Lb4 (Mac Cutcheon varianta, ki vodi do zelo ostre igre) 5. e5» h6 6. Lh4, g5 7. Lg3, Se4, 8. Se2, e5 9. a3, Lxe3+ 10. Sxe3, Da5 II. dxc5, Sxc3 12. Dd2, Sd7 13. bxc3, Sxe5 14. Ld3, Ld7 15. 0-0. d4 16. f4, Dxe3 17. De2, 0-0-0 18. Tabl, Sxd3 19. exd3, Lc6 20. Lel, De5 21. Lb4, Dd5 22. Tfcl, gxf4 23. Tc5, Dd7 24. La5, Tdg8 25. Dc2 (beli je vodil napad zelo odločno. Grožnja Tb4 poleg Txc6-|- je precej nevarna), Tg5! (pričetek zelo zanimive protiakcije, ki sloni na precizni kombinaciji) 26. Tb4, Thg8 27. g3, fxg3 28. h4, Tf5 29. Txc6-f, Dxc6! (bxc6 ne gre zaradi 30. Db2 in črni bi bil izgubljen) 30. Tc4, Dxc4 31. Dxc44-) Kb8 32. De7+, Ka8 33. Lel, g2 34. Lg3, TI3!! (pointa proti igre) 35. Kg2, Tfxg3— 36. Kf2, Txd3, 37. Dxf7, Tc8 38. Dxe6, Te2-f l. Kel, a6 40. Dxh6, Tb3! 41. Kdl, d3 in beli preda tik pred matom. Turnir v Amsterdamu Turnir je tik pred zaključkom. Odigrana so sicer bila že vsa kola, vendar pa je ostala partija Flohr—dr. Emve prekinjena. Po napovedih bo partija verjetno remis^ več izgledov za zmago pa ima Flohr. Na čelu stoji sedaj Landau. Stanje po 5. kolu: Landau 3 in pol, dr. Euwe 3 (1), Cortlever 3, Flohr 2 in pol (1), Szabo 2, Fontein 0 točk. š Turnir v kopališča Elster. Od 4. do 11. junija prireja v omenjenem kopališču Vsenemška šah. zveza manjši turnir, na katerem. bodo sodelovali le nemški mojstri. Lista navaja te-le udeležence: Eli-skases, Heinicke, Hermann, Koch, Lok-vene, Michel, Pichl in Ross. š Slovaški šahisti so si osnovali svojo šahovsko zvezo, ki so jo prijavili tudi FIDI (svetovni šahovski zvezi). Na olimpiado v Buenos Aires bodo poslali naslednjo reprezentanco: Rohaček, dr. Ram-harter, Hucl in Potuček. V BORBI ZA BUENOS AIRES V Pragi igrajo, kot smo poročali, najboljši mojstri Protektorata poseben predolimpijski turnir za sestavo reprezentance za svetovno olimpiado v Buenos Airesu. Poročila pravijo, da že dolgo v Pragi m 1 bilo tako ogorčenega in bojevitega turnirja. Vsakdo bi pač rad enkrat čez „lužo‘# pogledal na drugi kontinent! Iz te borbe za pot v Buenos Aires naslednja partija: Nepravilna rešitev Beli: dr. Skalička Crni: ZiU 1. Sf3, d5 2. b4, L(5 3. Lb2, Sf6 4. e3, e6 5. a3, Le7 6. Le2. Sbd7 7. d4, 0-1i 8. Sbd2, a5 9. bo, c5 10. e4, Se4 11. Sxe4. Lxe4 12. Sd2, Lg6 13. Tel, cxd4 14. exd4, dxc4 15. Sxc4, Sf6 16. 0-0, Sd5 17. g3, Lgo 18. f4, Lf6 19. Lf3, Dd7 20. a4, Ld8 21. Tf2, Tc8 22. Se5!, Txcl 23. Dxel, Dc7? 24. Dc5, bG 25. Dxe7, Lxe7 26. f5!!, f« 27. fxe5 28. gxh7-r~, Kxh7 29. Lxd5, Txf2 39. Le4-'r, Tf5 31. g4, g6 32. gxf5. gxf5 33. Lb7. exd4 34. Lxd4, e5 35. Le3, Kgfi 36. Ka2, e4 37. h4, Kh5 38. Lg5, in črni je predal. Križanka št. 35 1 2 3 4 5 6 7 8 VU K fi 1 l m — i m — m j - _! | 1 1 P Besede pomenijo: Vodoravno: I. pogosto ga vidimo na polju: II. geološka doba; III. indski ep; IV. če; V. čutilo,število; VI. šahovski izraz; VII. razdobje; sorodnik; Vlil. in-dijanec; IX. ime pevca Patiera; X. član slov. športnega kluba; XI. odmev, slovanska boginja pomladi. Navpično: 1. slov. reka, prvina; 2. Sriprava za določenje vremena; samo, 3. :ahničev list; 4. turški poveljnik; celina sredi vode; 5. ptica; ogljikov hidrat; 6. mesto v Peruju, posledica delovanja vode; 7 ruski politik, predlog; 8. zaimek; cvetica. vistosmeril. Danes skorajda pred Dunajem .......«AAAAAAAAAAAAAAA<^AA*A/*AAA^^^W*^^^^^^V■A<**W*^*^**^ V\AA.\AA-^/A\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA.NAAAAAAAAAAAA^v\*aaaaaaaaa<\aaaaaaaaaaaaaaaaaaa\aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaw Miško... opevan v narodni pesmi... Vrag z zgodovino!« Pogledal je na uro. štiri! Zaprl je knjigo in rekel: »Oče! Vse znam... Vse! Ob pol petih je šolska telovadba!« Oče ga je neverno pogledal in pritrdil: »Zgini, paglavec! Da boš kmalu doma! če ne ...« Milan je planil skozi vrata... Tekel je in v mislih že hrustal sočno sadje ter zabijal zmagonosne gole... sssas N«ka] o vonju Pri nekaterih ljudeh, prav posebno pa pri živalih je vonj eden izmed najobčutljivejših čutov. Znani nemški znanstvenik Emil Fischer je s poizkusi ugotoviti, da živci za vanj pri človeku in pri živali reagirajo tudi na milijontinke miligrama kakšne dišave. Tako je potreben 460-ti del milijontinke miligrama merkapta-na (močne kemijske mešanice), da ga občutimo, se pravi zavohamo. Betnavski Indijanci Igor Samor6d Isto se je zgodilo s Sivim Medvedom in Kolerabo. Ostal je samo Mali Lisjak... Korakal je naprej in na-' prej, ko pa je zaslišal v daljavi glasove sovražnikov,’ je vzkliknil: »Bratje moji — sedaj pa v napad!« Bojaželjno je zakričal in se-ozrl. Ali za njim ni bilo žive duše. Zadovoljno se je nasmehnil in si olajšano dejal: »Haba! Taki junaki! Se dobro, da so oni prej pobegnili ter mi tako prihranili sramoto; kajti sedaj bi tudi jaz pokazal pete. Haha!« Vrnil se je na jaso, kjer je našel Materi Drago H. Car. Tam daleč, daleč v deželi zlati, kjer milo sonce zjutraj zgodaj vzhaja, kjer val trpljenja nikdar ne razsaja, zdaj Tl počivaš, moja draga mati. Pri tihi cerkvici v zeleni trati Te črna zemlja od povsod obdaja, se pesem naša v cvetove spaja, da laže Tebi je pri miru spati. 0 A jaz potujem čez dežele tuje in vedno m'slim nate, draga mati, čeprav se naša pesem tu ne čuje. Besede tuje moram poslušati, a Tvojih pa nobena ne izruje, ker zvest do smrti hočem jim ostati. Uganka Vladko Kos S »p« se začenja in s »p« se konča, naprej ali nazaj — isto besedo ti da, enkrat na cvetu že bil je strašan, ko človek zaman se mu ustavljal je v bran. ('dojo^) bojevnike. Sedeli so, niih obrazi pa so bili strogi in mrki. Mali Lisjak ie stopil k njim in zarohnel: »No, junaki?! Strahopetci! Zenske!« Toda vsi Indijanci so planili po-koncu in začeli kričati nad Malim Lisjakom: »Kaj? Strahopetci? Ti bomo že dali! Prvi si bil, ki si zbežal. Potlej smo mo rali tudi mi, saj si naš poglavar!« Mali Lisjak se je presenečen umaknil, ko je videl, da so se tovariši dogovorili med sabo. Proti vsem ni mogel ničesar storiti. Tihi Čuk se je dvignil, da bi poto- Odkritja iz dobe pred 6000 leti Angleški arheolog John March že Več iet raziskuje pokrajine v Srednji Indiji. V bližini prastarega mesta Tele je učenjak naletel na čudovita arheološka odkritja. V nekem pečovju je odkril ostanke nad 6000 let stare Človeške kulture. Iz najdenih starih in dobro ohranjenih predmetov je prav lahko ugotovil, da so v teh krajih živela že pred dobrimi šestdesetimi vekovi kulturna ljudstva, ki so prebivala v hišah, zgrajenih iz žgane opeke in kritih z lesenimi krovi. Zanimivo je, da je bila med ljudstvom prav higiena na zelo visoki stopnji, kajti najsvetlejši in največji prostori so bili v teh hišah namenjeni za spalnice in kopalnice. Prastara ljudstva v Centralni Aziji so se bavila s poljedelstvom, živinorejo in udomačevanjem divjih zverin. Po učenjakovih ugotovitvah je bilo to prastaro ljudstvo zelo plodovito in mnogoštevilno, kajti njegova država se je raz- lažil poglavarja, ki je jezno strmel v tla: »Bratje! Poglavar! Danes nam je sicer spodletel napad na bledolič-nike, toda prihodnjič se bomo zategadelj dvakrat huje maščevali nad njimi! Sam bom poskrbel, da dobimo v pest belokožca, o, in maščevanje bo sladko! Hook! Na svidenje! Jutri popoldan! Hook!« * Prišel je drugi dan. Indijanci so resno in dostojanstveno sedeli v krogu. Molčali so, pipa miru pa je romala od ust do ust... Znenada je prelomilo tišino pasje bevskanje iz daljine. (Se nadaljuje.) prOstirala na prostoru, ki je merrl nad milijon kvadratnih kilometrov. Rdeči cvet... Vladko Kos Pod oknom sem utrgal vrtnico rdečo, omamljen v njenem vonju sem začutil srečo. Ko kri rdeči cveti vabijo srce trii, da bi poljubil srečo, vriskal s cveti tčmi. A cvetje je odpadlo z vrtnice rdeče, in ostalo trnje, trnje, ki me peče... ■ 3*5*55 Učenjaki jedo kolero. Dva nemška znanstvenika in strokovnjaka za higieno dr. Petenkofer in njegov asistent Emerich sta pojedla večjo količino bacilov kolere, da bi pokazala s tem svetu, da niso dovolj za obolenje kolere samo bacili kolere, ampak da so potrebni za obolenje od kolere posebni pogoji, pod katerimi se lahko bacili kolere razvijajo. In res, Petenkofer in Emerich nista obolela za kolero, pač pa sta obolela samo za manjšim črevesnim katarjem. ssss® Želja. Mali Bori« se vrača iz zoološkega vrta. »Mamica, ne veš, kako bi bil sre-čen, če bi imel tak vrat ko ga ima žirafa!« »Zakaj pa, sinko?« »Kadar bi požiral sladkor, bi ga dalje časa okušal, ker bi ne priSel tako hitro v želodec. Zsmimivosti »Oprostite, zdaj je Clemenceau Francija !“ Streli na „Tigra", rešitelja domovine, ki je s kroglo v prsih diktiral mirovne pogoje V sredo 19. februarja 1919 ob 9. zjutraj se je Clemenceau, veliki francoski državnik, ki tudi v najtežjih trenutkih strahotnih bojev na fronti ni dvomil o zmagi Francije, odpeljal z avtomobilom iz Rue Franklin v vojno ministrstvo. Na oglu bulvarja CLEMENCEAU Delessert je skočil pred avto neznanec in ustrelil v vrata. Šofer je pognal z vso brzino dalje, atentator je izstrelil še več krogel v zadnji del voza. Avto je zavil proti Trocaderu, ko ie Clemenceau začutil, da je zadet. Potrkal je šoferju in vrnili so se nazaj v Reu Franklin. Priskočil je neki častnik in skupaj s šoferjem sta pomagala državniku iz avta. „Slabo je meril 1“ je dejal Clemenceau častniku, ki ga je vprašal po bolečinah, ■ Ko so nesli državnika v stanovanje, je dejal šoferju, ki ga je nekam nespretno držal: „Bodite opreznejši, boli me!“ Medtem je planila množica na atentatorja in ga pretepla. Prihiteli so stražniki, toda ko so hoteli moža zaščititi, je razjarjena drhal pretepla še nje. Slednjič se je le posrečilo napadalca odvesti v zapore. Pred Clemenceau j evim stanovanjem se je zbrala velika množica ljudi. V naglici so prihiteli k ranjencu tudi Poincare, maršal Foch in vsi ministri. 4 „še tega mi je bilo treba,“ je dejal Clemenceau. Še nikoli nisem bil utrujen, zdaj sem! je dostavil, ko je bledega obraza sprejemal goste. Sarah Bemhardova, znamenita igralka, je pustila v predsobi posetnico s prošnjo, naj jo stalno obveščajo o bolezni. /■'daj je Clemenceau Francija! Jaz ga obožavam!“ je pisala tajniku. Življenje je res čudovito zapleteno. Španki Aurori Rodriguez se je rodila hči Hildegarda, za katero je mati že ob rojstvu dejala, da mora postati nekoč slavna . . . In bilo je tako! Mala Hildegarda je že v drugem letu znala pisati iti brati. Ko ji je bilo štiri leta, je že odlično igrala na klavir in razumela več jezikov. Toda njena mladost je bila strašna. Mati je ljubosumno pazila na vsak njen korak, nikdar se ni smela prosto gibati. Neprestano jo je priganjala, naj se uči, uči . . . za veliko poslanstvo, ki jo čaka . . . Z enajstim letom je bila Hildegarda že slušateljica na madridskem vseučilišču. Študirala je obenem na pravni, medicinski in filozofski fakulteti. Šestnajstletna feootica, izredno nadarjena študentka je Dne 20. februarja je bil atentator predan vojnemu sodišču. Teden dni kasneje je sedel Clemenceau z izstrelkom v prsih znova za diplomatsko mizo, kjer so pretresali mirovne pogoje Nemčiji. Dne 14. marca je bil Cottir obsojen na smrt. Člani vojaškega sodišča niso hoteli podpisati prošnje za pomilostitev, toda Clemenceau sam je zaprosil predsednika republike, naj se smrtna kazen izpreme-ni v dosmrtno robijo. Tri leta kasneje, 31. januarja 1922 je pisal branilec Cottina Clemen-ceauu pismo, v katerem je dejal med drugim: „Vi ste se vselej tako prepričljivo zavzeli za anarhiste, ki so se zapletli v politične zločine. Spomnite se besed, ki ste jih govorili Cottinovi materi. Politika se mora ukloniti pred Kipar Roger Fourney je bil znamenit pariški umetnik. Zaslužil :je kolikor je hotel, v ljubezni je pa imel veliko smolo. Vse ijubiče, kar jih je spoznal, so ga potegnile za nos in. prevarale. Nekoč se je v neko lepotico do vratu zaljubil. Tudi to je izgubil. Tovariši so ga tolažili, umetnik se je pa odločil, da izkleše iz kamna ljubezenski ideal, kakor si ga sam zamišlja. Umetnina je bila krasen ženski tip, ki jo je nazval Penelopa. Prijatelji so Fourneyu svetovali, naj Angleškemu kralju Juriju VI. so darovali želvo, ki je 1. 1777. pripadala slavnemu angleškemu morjeplovcu Jamesu Cooku. Raziskovalec je želvo, ki je bila že tedaj stara 160 let, poklonil prebivalcem otoka Tonga, ki leži južno od Samoe v Tihem oceanu. Morjeplovec je dal otočanom želvo v dar kot znak hvaležnosti za prijazen sprejem. Želva je dolgo časa živela v vrtovih X Pol milijona golobov pismonošev ima Anglija v pripravljenosti za letalsko poročevalsko službo. X Kitovo meso je bilo še pred nekaj stoletji največja poslastica v evropskih kuhinjah. „Ha, Mica! Tako moraš ili v breg, kakor jaz, pa ne boš čutila strmine/* postala slavna, najbolj poznano in cenjeno dekle na Španskem. Pisala'je cele knjige razprav, vrhunec znanstvene slave je pa doseglo mladostno dekle z razpravami o — seksualni reformi . . . Zavzemala se je za takšno spolno življenje, da so je Španci kmalu nazivali »rdečo devico« . . . Mati je poslej še bolj pazila nanjo. Ali — nekega dne se je dekle zaljubilo v španskega poslanca. Poslej se je tiranskemu jetništvu matere vedno bolj upirala. Osemnajstletna Hildegarda je odločno izjavila, da ljubi, da ne potrebuje več neznosnega varstva. Ker je mati povzročala razburljive prizore, je hči na tihem odšla od doma. Sledili so strašni prizori. Materina ljubosumnost, blazna čuječnost, pa hčerina človečanstvom, zavzemite se za jetnika, da mu bo zločin izpremenjen v politično dejanje. Clemenceau je tedaj dejal svojemu tajniku: „Ha, kako mi piše. Njegovo zadržanje je vzorno. Njegovi starši potrebujejo moralno podporo. Politika se mora ukloniti, pred človečanstvom!“ Ha, kakšna zabloda z moralo? In ko sem dobil od Cottina strel, takrat sem res videl politiko... Cottin je ostal v zaporu. Dne 13. julija 1924 je v parlamentu vstal komunist Andre Marty in se v ostrem govoru zavzel za atentatorja. „Pro-sim za njegovo svobodo. Proletariat ne more razumeti, da je ubijalec Jau-resa na svobodi, mož, ki je pa Členi enceaua samo ranil, pa sedi v dosmrtni ječi!“ Penelopo razstavi. Ko je imela biti razstava že otvorjena, se je umetnik naenkrat premislil. Dejal je, da se je v svoj kip strastno zaljubil, zato ga noče javno izpostavljati... Okolica je vzela to mnenje za šalo. Nagovarjali so kiparja, naj se s kamnito Penelopo oženi... Res! Umetnik je vzel vso stvar zelo resno in medtem ko so se drugi zabavali, se je mož po pravem poročnem obredu s svojo umetnino poročil. Ko je nekoč kiparjev prijatelj, neki slikar dejal, da se je kamnita gospa kraljevske palače v Nukualofi na glav-nerpotoku. Zrasla je v pravo velikanko. Otočje Tonga je edino področje v angleškem imperiju, ki ima svojo lastno kraljico. Ko je nedavno kralj Jurij VI. čestital kraljici Tonga, Saloti, k dvajsetletnemu vladarju, je prejel od nje osebno v dar prastaro želvo, ki je živela še v času, ko so se vitezi Evrope klali med seboj v tridesetletni vojni... Svet je velik in ljudje imajo ponekod neverjetne muhe.. Mi .se čudimo .razvadam dijakov, oni pa našim »civilizator-nim posebnostim. Med najbolj praznovernimi ženskami sveta pa slovijo oto-čanke na Filipinih. Kadar zakoljejo tamkaj svinje, vržejo precejšen kos mesa iz koče, da se bodo z njim mastili mrtvi sorodniki. Kadar se gospodinji razbije lonec. mora takoj ubiti še drugega, ker mora biti v vsaki stvari par kakor v življenju. Kadar sede filipinska družina h kosilu, ženske vselej pazijo, da sedi na vsaki strani mize enako število oseb, kajti tisti, ki bi bil odveč, bi se moral utopiti v morje... Lene otroke in odrasle pitajo s kokošjimi glavami, na ta način bodo volja po svobodnem izživljanju mladosti, ki ji je bila doslej zaprta, sta trčili v tragičnem zaključku. Mati je rotila hčer, češ, da ji je usojeno, da bi postala »mati novega človečanstva« in da naj se vrne na dom. Zaman so bile vse prošnje, zaman je mati celo pretepala Hildegardo, zaljubljeno dekle ni popustilo . . . Mati je bila prevarana. V blaznem obupu je planila v Hildegardimo sobico, izvlekla revolver in ustrelila hčer. Raz-kuštranih las je prihitela morilka na policijo in izpovedala svoj zločin. Tragedija bo prišla zdaj pred sodnike in ljudje z napetostjo pričakujejo sodbe o nerazsodnem dejanju žene, ki je v prepričanju, da je za vselej izgubila »od Boga izvoljeno čudežno dete«, umorila lastno, ljubljeno bitje. neprestano opozarjati na »Bayer«-jav krir na A s p ir *n - 4 a bi e t atV? Pač, kajti vadap znova se pojavljajo palvorbe z nakano, okcristNi se s sve?i lovnim slovesom ‘ A s pl r i n »a-btie*. ASPIRIN T-A-BtLETfE Ogffes reg.- pod S." biofem 32608 od 8. XI.'1408. Dne 22. oktobra 1924 so javile no-vine: Cottin je bil včeraj izpuščen iz zapora... Fourneyeva, lepa Penelopa zaljubila v Apolona iz Louvra, ga je Foumey pozval na dvoboj... V oporoki je umetnik odločil, da zapušča vse svoje premoženje ,,kamniti ženi Penelopi“, zato pa morajo skrbno paziti nanjo. Ko so pred tedni uvedli v Parizu obrambne vaje proti zračnim napadom, so prenesli kip v južno Francijo, kjer bo zdaj lepotna žena Penelopa, brez srčnega utripa in pohlepnega mesa, uživala mir v lepem parku neke vile... PRASTARO LJUBEZENSKO PISMO V železni posodi neke hiše v razvalinah Pompejev so našli ljubezensko pismo Rimljanke, ki med drugim piše: »Ti si. Feb, Apolon kakor Herkul. Ti si zame resničen bog. Tvoja lepota in moč sta pregnali iz mojih oči vse ostale tekmece. Mlada šem in preziram snubače, ki mi pravijo, da sem lepa. Nadejam ‘se, dragi, da se bom sestala s teboj blizu Izidinega svetišča... Tako so ljubile Rimljanke, preden jih je zagrnil pepel Vezuva. postali živahni kakor kina, ki venomer nekaj išče po tleh. Še izdatnejše zdravilo proti lenobi, ki je na otokih Južnega morja zelo razpasena, so svinjski repo-vi. Ti namreč neprestano gibljejo in lenuh, ki se jih naje, mora postati živahen ... TATINSKI VOJAK V KRILU Na holandsko-neinški meji je policija dolgo iskala povzročitelja mnogih tatvin. Končno so prijeli nekega vojaka iz trdnjave Boven Lent, ki je razsipal denar. Mož je priznal, da je vse tatvine izvršil on sam. Zvečer se je preoblekel v žensko, se kot tak seznanjal z moškimi in zvedel od njih o premoženjskih prilikah v hišah, kamor je potem vlamljal. Anglija in ves učeni svet se je te dni spominjal IlOIetnice smrti znamenitega znanstvenika, kemika, iznajditelja sira Humphryja D a v y j a. Tragedija materinstva s »čudežnim otrokom" Izredno nadarjena {panska lepotica, ki jo je ubila žalostna mladost, materina ljubezen Z idealno, kamenito ljubico se je poročil Orjaška želva, ki ima za seboj že 322 let S svinjskimi repovi zdravijo — lenobo Naša vas Rar knpim, je drago, kar prodam, nima cene“ Kot ponatis iz mariborske revije »Obzorja« je izdal publicist Ivan Bratko v posebni knjigi razpravo »Gibanje cen in naše kmetijstvo«. Knjiga se naroča pri upravi »Obzorij«, Maribor, Kopališka ul. in stane 6 din. V razpravi se je Bratko dotaknil najvitalnejšega vprašanja vsega našega kmetskega gospodarstva, to je cen tega, kar kmet pridela — živine, gospodarskih pridelkov in lesa. Cene teh produktov so življenjskega vprašanja za kmeta, skratka z njimi kmet »stoji in pade«. — Zadnja leta stalno padajo cene kmetijskih pridelkov, cene industrijskih pridelkov pa se zvišujejo. Kako je prišlo do teh »Škarij«, ki stiskajo kmeta, je eden najbistvenejših problemov Bratkove razprave. Delo je razdelil na tri zaglavja, v katerih prikazuje povojno svetovno gospodarstvo, nasprotje med vasjo in mestom in trenutno stanje na naši vasi. Po vojni se je poljedelsko delo v Ameriki in Sovjetski uniji močno racionaliziralo. Namesto primitivnih plugov obdeluje svet polja z velikimi kombiniranimi stroji, ki hkrati orjejo, vlačijo in sejejo ter žanjejo, mlatijo in čistijo. S takimi stroji lahko 4 ljudje v desetih dneh obdelajo 1000 ha polja, pri nas je treba za tako površino 200 oračev in 2000 žarnic. Razumljivo je tedaj, da je produkcija s stroji močno pocenjena, in zato tudi cene pridelkov. Proti takemu svetovnemu trgu naš kmet ne more konkurirati. Pa tudi industrijska kriza je na eni strani zaprla dotok našega prebivalstva v industrijske države in zmanjšala kujmo :r.oč industrijskega prebivalstva. V tej krizi so se zaloge kopičile in prišk) je do nujne agrarne krize, zaloge so se kopičile, cene produktov pa so padle. Veliki obrati so omejili pridelovanje in dvignili cene, manjšim kmetijam pa ni to nič pomagalo. Vsa ta dejstva so znižala cene kmetskim pridelkom in najbolj prizadela malega kmeta. Istočasno so si pa neagrarne panoge (industrija...) prilastile velik del v poljedelstvu proizvedene vrednosti. Vkljub vsemu temu znižanju cen pa so ostale dajatve kakor razne davščine neizpre-menjene. V nadaljnji razpravi prikazuje pisec tudi v tabelah porazen padec cen pridelkov našega kmeta kakor tudi živine in vinogradniških proizvodov. Tu pridejo na svoj račun tudi posredniki (razni špekulanti) med mestom in vasjo. Tu bi moralo poseči vmes zadružno delovanje, ki je pa brez prave moči, ker nima zadostnih kreditov. Ost kmetskega zadružništva pa bi morala biti naperjena pred- vsem proti veliki trgovini in ne proti 'konsumentu. Dohodki in izdatki kmetij so zelo padali in s tem j>odkopavafi trdnost naše toliko poveličevane kmetije. Vsi ti faktorji so močno vplivali tudi na duševno moralo kmetskega prebivalstva, ki je prav zaradi nestalnega položaja močno zamajana. Na koncu se dotakne Bratko še vprašanje kmetske mladine, ki je hudo prizadeta in ne kaže rešitev nesorazmerja med cenami industrijskih proizvodov in poljedelskih proizvodov v kmetskem pokrefcu, ki naj vzame zahtevo po znižanju cen v svoj program. Knjiga je s svojim dokumentarnim materialom bogat doprinos k spoznavanju našega najtežjega problema, kar jrh sploh imamo, odpira in nakazuje pa še vse polno nerešenih problemov. -rč. Asanacija slovenske vasi Izmed neštetih problemov, ki zadevajo slovenski narod v jedro, je vprašanje poboljšanja zdravstvenih prilik v slovenski vasi izredne važnosti. Ako ugotavlja ravnatelj Higienskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pirc v začetku svoje razprave „Asanacija naselja”, da je družina kmeta in kmetskega delavca najbolj izpostavljena raznim boleznim, je že ta ugotovitev znanega strokovnjaka zadosten razlog, da se posveti gornjemu vprašanju posebna pažnja s strani občine, okraja, banovine in države. Kdor potuje po deželi z odprtimi očmi in si pazljivo ogleduje naselja slovenskega podeželja od zunaj in znotraj, si bo ustvaril sledečo sliko: neki del stanovanjskih in gospodarskih zgradb odgovarja, tako po slogu kakor po prostornosti in notranji ureditvi, kolikor toliko zdravstvenim potrebam in zahtevam časa; lastniki teh so navadno premožnejši: posestnik,trgovec, gostilničar ali večji obrtnik. Ostali del naselja predstavljajo nizka poslopja, zidana z žgano ali tudi surovo opeko, zgrajena iz blata, postavljena iz. lesa in ometana z blatom ali malto, ali pa tudi zgolj lesene stavbe, katerih lastnik je siromašnejši sloj, oziroma služi za prebivališče bajtarju, viničarju in delavcu; line na teh poslopjih so pozimi zadelane z dvojnimi majhnimi okni, ki otežkočajo dnevno zadostno zračenje; strop v sobi je nizek, lesen in neometan; pod je na mnogih krajih ilovnata zemlja. Kuhinja ima le kmetsko peč, iz katere uhaja dim po kuhinji, sobi in otrocih. Manjša in bed-nejša je hiša, številnejša in revnejša je družina, ki v njej prebiva. Razumljivo je, da v takih poslopjih ni mogoče govoriti o dobrih zdravstvenih prilikah in ruzumljivo je, da so njihovi prebivalci dovzetnj za bolezni. Pomanjkanje primernih stranišč, neurejena gnojišča, ki se mnogokrat nahajajo ob stanovanjski zgradbi, števil- ne mlake po vaseh, ki so po dnevi prebivališče gosi in rac ter zatočišča nezdrave golazni itd., še zdravstveno stanje vasi poslabšujejo. Ako k navedenemu še dodamo gmotni položaj slovenskega podeželana, posebno majhnega posestnika in kmet- skega delavca, potem je slika popolna. Pogoji za asanacijo slovenske vasi so gotovo podani; vprašanje je samo, v kakšnem času naj se delo izvrši in v koliko imamo že danes na razpolago potrebnih sredstev. Pravilna gradnja stanovanjskih in gospodarskih poslopij, preureditev higienskim zahtevam odgovarjajočih že obstoječih objektov, ureditev stranišč, gnojničnih jam, izsušitev močvirij, preskrba bednih družin s primerno obleko in zadostno hrano, vse to zahteva ogromne žrtve, ki gredo v stomilijone, ki pa so vendar za zdrav in vedno bolj razširjajoči se narod potrebne in neodložljive. Uspešna vršitev sistematsko izvedenega dela pa zavisi od vseh: od posameznika, očeta družine, občine, banovine in države; vsak od imenovanih mora prinesti svoj delež, vsak nekaj žrtvovati. Trdna podlaga za asanacijo slovenske vasi od spodaj navzgor pa bo podana šele takrat, ko bo slovenskemu podeželju zasijalo sonce lepšega življenja. Vladimir Kreft. Složen nastop kmetov na sejmih Na velikih spomladanskih sejmih po Hrvatskem se je tudi letos opazil organiziran nastop »Gospodarske Sloge«. Ta sejmska akcija se vrši že več let ter je hrvatskim kmetskim producentom že mnogo pomagala. Pri sejmskih akcijah, ki so se vršile za dvig cen rogate živine, se je tudi najprej pokazala discipliniranost in zrelost hrvatskih kmetov v boju za gospodarsko izboljšanje svojega položaja. Takoj pri prvih nastopih pred leti so se cene dvignile povprečno od 25—30 odstotkov. Pozneje je kmetska gospodarska organizacija budno zasledovala vsako izpremembo ter v primeru potrebe takoj intervenirala bodisi po svojih predstavnikih ali po složnih nastopih prizadetih kmetskih producentov. Popolnoma je odstranila špekulacije raznih nakupovalcev, ki so jim bili hrvatski kmetje, ki prodajajo skoraj izključno na velikih sejmih, močno izpostavljeni. »Gospodarska Sloga« je zadružna organizacija hrvatskih kmetov, ki ima organiziranih nad sto tisoč hrvatskih kmetov. To veliko gospodarsko organizacijo vodijo kmetje sami ter imajo samo kot svetovalce gospodarske strokovnjake. Poleg sejmskih akcij je vodila boj proti mitnicam in taksam, za zvišanje mezd poljedelskim delavcem, organizirala pomoč štrajkujočim delavcem, organizirala prodajo žita in vseh važnejših kmetskih proizvodov, ustanavljala semenske shrambe, posebno v pasivnih krajih, organizirala prodajo mleka v mesta, ter vodila tudi boj za davčno razbremenitev slro- smeri progresivne obdavčitve). Namen »Gospodarske Sloge« ni bilo neposredno opravljanje trgovskih opravil, temveč si je postavila za cilj postati- organizirani faktor celokupne gospodarske iniciative hrvatskega kmeta in naroda. Kljub mnogim oviram gospodarskega, finančnega in tudi političnega značaja ji je to tudi uspelo. V Sloveniji je imelo gibanje »Gospodarske Sloge« precejšen odmev. Najprej v ustanovitvi istoimenske slovenske gospodarske organizacije, nato tudi v nekaterih manifestacijah Kmečke zveze, ki si je prizadevala postati tudi v Sloveniji nekaka gospodarska predstavnica slovenskega kmeta. Vendar so med obema organizacijama velike razlike, tako v ciljih kot metodah. Sejmskih akcij kot na Hrvatskem, v Sloveniji nismo imeli. Poleg mnogih drugih vzrokov bo vzrok verjetno tudi v pomanjkanju velikih živinskih sejmov, kot so na Hrvatskem, ter v dejstvu, da je slovenski živinorejec navadno v neposrednem stiku s kupcem ter se vrši kup direktno na domu. OPOJNO MLEKO OD KOBILE Zdaj je pomlad in Kirgizi se spet selijo z velikimi čredami na zelene trate južne Sibirije. Iz mleka kobil prirejajo pijačo, ki vsebuje tudi alkohol, pravijo ji kumys. Takšno mleko lahko upijani človeka kakor vino. Kobile pomolzejo prav kakor krave, puste potem mleko, da se skisa. Kirgizi so veliki prijatelji te pijače in je (popijejo toliko, da bi si od nje vsak Evro-» mašnih in obremenitev bolje situiranih (v'pec pokvaril želodec. VACLAV PROKGPEK: 23 Zena insemlja (Roman dvojne ljubezni) Napisala je naslov knjige in ime pisatelja. Potem je preudarjala in še pripisala: Selma Lagerldf, Kočijaž smrti. Martinu se je ustavil dih. Potrebuje njen podpis, 6e naj danes podpiše pogodbo. Obotavlja se neprestano, ne ve, kako bi si ga pri-zvijačil, če ji noče reči, da je prodal polje. »Podpiši se spodaj,« ji nenadoma de s smehom. »Zakaj?« »Mogoče bom moral knjige naročiti... poslali bi tl jih po pošti —« je dejal in ona se je spodaj podpisala. Zdaj ima njen podpis. Polja že čisto za gotovo niso več Podborškova. »Marija, ne povem ti, zakaj v resnici potrebujem tvoj podpis, sama imaš dovolj bolečin.« Plaho je vzel čepico, z mize je potegnil parcelno polo, razburjeno se je ozrl po sobi in se za trenutek še zagledal v vrata preužitkarjev. Še njuna podpisa! V naglici je poljubil Marijo in šel. Ko je stopal zunaj, se je ozrl v okno, z roko zamahnil Mariji in se izgubil v vrtu. Marija je vstala. Oblekla se je v pomladno obleko, uredila sobo in šla na dvorišče. Prvi njeni koraki so jo vedli k brezici. »Ti boš vzbrstela, razvila boš svoje liste, vzcveteš, čebelice bodo letale okoli tebe, brenčale in igrale. Ti jih boš vabila k sebi. Jaz pa, jaz medlim, jaz mogoče zadnjikrat gledam tvojo pomladno podobo, poslednjič, tu ob tebi takole stojim. Toda ne, imam Martina, ta me ne da,« je pomislila na svojega moža in se obrnila od breze. Ozrla se je po vetru. Začudila se je razcvetelim marjeticam. Toda utrgala ni niti ene, samo gledala jih je. Ve že zopet cvetete. Za koga tu na svetu, za koga rastete, če drugi umirajo? Spomnila se je na otroka. Zdaj bi semkaj hodila z njim, veselila bi se. Pripovedovala bi mu, kaj bosta skupaj delala. Ah, Bog, na kaj mislim, česa se veselim? Otroka še nimam in sama hiram. Skoro razjokala se je. Vrt jo je vodil niže in niže do rahlega pada pod staro jablano. Oprla se je ob njeno deblo. Za trenutek je bila že zopet v svojih srčnih mislih: drevo lahko raste, je govorila jablani, letos boš zopet cvetela. Jaz ne. Ne cvetem in ne bom cvetela, jablana! In pogledala je po travniku. Po njem cveto zvončki. Vi tu rastete, vi se smejite, jaz pa bi jokala. Toda ne, ne smem, jaz moram verovati, saj imam tebe, Martin, ti me ne boš dal! Natrgala je zvončkov, uvila šopek in se vrnila, tako jasna. Sedla je na klop pred okni in gleda po Zapotoku. Videla je ljudi po vrtovih, na dvoriščih in po gredicah pred okni. Vsakdo nekaj dela, samo ona tu sedi. Da bi ne pustili gred pred okni v pušči, tega sem vas naučila jaz, gospodinja, si misli tesnobno — kaj pa dela danes ta moj vrtiček, ki ste se lani ob njem ustavljali? Ozrla sc jc na tisto stran. Jutri, ali pa še danes, ko pride Martin, začneva tam tudi skupaj, vse bova delala skupaj, Martin! Od nekod je zaslišala rezgetanje konj. Spomnila se je na jesensko nesrečo in tistih večernih trenutkov, ko je pomagala Martinu razpregati. In napajanja kobil se je spominjala* In na noč, kako sta ju kopala. April ji je govoril tako silno in glasno, in da bi njena toga bila še večja, je na robu njihovega vodnjaka zapel kos. Vse to je pesem, je pomislila, delo, drevesa in čas. »Vse to je ena pesem,« — ponavlja polglasno in zopet ji je na jok. Prav ko ji je tiha tožba stiskala grlo in so oči tonile v solzah, je prišel k njej stari Podboršek. Začudila se je, kako je majhen, nizek. Niti ni vedela, da ga je zima tako zgrbila. »Ne posedaj še zunaj, deklica. Moraš še počakati. Surovo vleče od zapada. Ne smeš verjeti prvemu soncu. In takole se oblečeš, saj nimaš razuma, je šele april.« Podaja ji roko, da bi se oprla in vstala. Opazil je tudi, da ima Šopek zvončkov. »Teh bi ti bil natrgal sam. In ne bodi tako žalostna. Zopet boš kakor srna, kakor košuta, toda moraš se čuvati.« Marija ga je poslušala. Me mora že voditi, niti doma še ne morem hoditi, tako je to z menoj, takšna je moja pesem, in stari oče je močnejši kakor jaz, čeprav ga je starost upognila k zemlji. Dala se je odvesti v izbo. Stari Podboršek je pristavil stol k oknu, jo posadil nanj, in naročje ji je pokril v veliko ruto. »Kadar boš kaj hotela, potrkaj nama. Slišala bova z dvorišča.« Marija je ostala sama. S svojim bolnim telesom in s svojimi bolnimi mislimi. Zdelo se ji je, da je že vse razmislila, vse šipe v oknih preštela, vse cvete in proge na stenah in šive na zavesah, vse vidi z drugačnimi očmi. Pred njo se odpira skoro nepregledno carstvo. Toda zdaj ji je lepše, ve to, čuti to v prsih, med lopaticami, tako se ji dan na dan lajša. Počakaj, Martin, čez dva, tri tedne, v maju bom že zopet povsod s teboj. In morala se je spominjati časa svoje bolezni, potem pa je pomislila na Martina, ki mora delati vse in se ubadati sam. »Mislim samo na sebe,« si je glasno očitala. »On pa ne črhne, ne spregovori, vse nosi sam in Še tolaži me, tolaži...« je vzdihnila. Toda jaz mu bom to hitro nadomestila, sc je tešila, in ta odločitev jo je okrepila. (Nadaljevanje v sobotonedeljski štev.) Dvajsetletnica glas. društva „DravaM Po prevratu so zrasla v Mariboru in okolici najrazličnejša nova društva, med temi tudi pevska, saj je petje ljudstvu najbližje, ker ne kaže z njim samosvojega glasbenega čuta, ampak tudi narodno pripadnost. Ena izmed prvih takih organizacij na strogo narodni podlagi je bilo pevsko društvo železničarjev »Drava«, ki ga je ustanovil v Studencih železniški uradnik in sedanji društveni predsednik Jože Vokač. Sprva majhno društvo, ki je navduševalo svojo okolico s priprostim pevskim programom narodnih pesmi, si je kmalu povečalo krog svojih sodelavcev, zasnovalo si širšo, koncertno podlago ter tako igralo v mariborskem pevskem življenju kot mešani in pozneje kot moški zbor vedno pomembno vlogo. Prirejalo je koncerte v Mariboru in po mnogih krajih Slovenije ter Jugoslavije, hodilo pridno* na mejo ter pomagalo rade volje raznim mariborskim društvom pri izpopolnitvi njihovih umetniško zasnovanih i sporedov. Dvajset let obstoja ni majhna doba, in dasi je društvo moralo prestati včasih tudi kakšno resnejšo krizo, je imek) vendar v sebi vedno toliko zdravega jedra in življenjske sile, da je moglo take pojave preboleti. Zahvala za to dejstvo za delo v društvu sploh gre predvsem našim zavednim in požrtvovalnim narodnim železničarjem, ki so vkljub težkim razmeram in marsikateremu razočaranju šli, zvesti svojim načelom, pogumno za svojim delom. Večina naše javnosti ve, da »Drava« danes ne pomeni samo pevskega zbora, ampak ima tudi godbo na pihala, tamburaši zbor in glasbeno šolo. V primitivnih razmerah, v kakršnih se je društvo po prevratu rodilo, ni moglo ostati, ako je hotelo kaj veljati, kajti vsaka stvar zahteva svoj razvoj in svoj napredek. Tako so se ustanovili v manjših presledkih omenjeni odseki, od katerih zavzema zlasti glasbena šola vidno in važno mesto v magdalenskem okraju. Na koncertu danes, v soboto 3. junija v Sokolskem domu, bodo nastopili vsi štirje odseki ter prikazali javnosti odlomke svojega dela, ki zasluži po svoji zasnovi in izvedbi vso pozornost. Sakalsivo Mariborskim sokolskim društvom Okrožni zlet jutri v nedeljo bo v vsem obsegu izveden s sledečim sporedom : Ob 8. skušnje vseli oddelkov na letnem telovadišču Sokola-matice. Ob pol 11. istotam zbor za povorko, ki krene ob 11. z letnega telovadišča po Gosposvetski, Strossmaverjevi, Koroški cesli čez Glavni trg, Slovensko ulico na Aleksandrovo cesto do Sokolskega doma. Ob 15. javni nastop na letnem telovadišču Sokola-matice, po nastopu ve-sclica. Vse Sokolstvo pozivamo k polnoštevilni udeležbi. Zdravo! 1. Članom jezdnega odseka. Jutri sodelujemo v povorki. Zbor v kasarni ob 8. Zjutraj. Polnoštevilna in točna udeležba! I. Sokolsko društvo Maribor I. sporoča članstvu, da je okrožni izlet 4. junija za vse članstvo obvezen. Za telovadeče članstvo in naraščaj je zbor ob 8. na letnem telovadišču matice (za skušnjo). Zbor za povorko je na istem telovadišču ob pol 11., obvezen za vse Članstvo; kdor ima kroj, v kroju, ostali v civilu z znakom. Uprava. SOKOLSKI PRAZNIK V KOČEVJU Jutri bo v Kočevju velik praznik. Zavedni kočevski Slovenci so kljub vsem težavam in zaprekam zgradili v Kočevju lep Sokolski dom. Za slovesno otvoritev te narodne trdnjave je pripravljen pester spored, 'ki bo zavzemal ves jutrišnji dan. Sokolski praznik bo praznik narodnega Kočevja, ki se je na ta dan lepo pripravilo, saj bodo oči cele Slovenije jutri uprte v ta košček.slovenske zemlje. Številne priprave udeležencev otvoritve Sokolskega doma v Kočevju dokazujejo, da bodo Kočevarji doživeli nepozabno narodno manifestacijo. Državna železničarska reprezentanca v Romunijo 10. in 11. junija bo v Bukarešti dvodnevni turnir, na katerem bodo tekmovale železničarske reprezentance Jugoslavije, Romunije, Turčije in Grčije. V reprezentanco Jugoslavije sta poklicana tudi dva mariborska igralca ltonjak Arnold in Anto-IIHČ Franc, oba člana tukajšnjega SK Že- lezničarja, kar ni samo priznanje njima in njunemu klubu, temveč preko tega mar riborskemu in slovenskemu športu. Odpotovala bosta v sredo iz Manbora, cefotv na reprezentanca pa bo odšla 8. t m. iz Beograda v Romunijo. Jutri Jugoslavija-ltalija Jutri se bosta srečali v Beogradu nogometni reprezentanci Jugoslavije in Italije. Naše moštvo bodo sestavljali isti igralci, la so se proslavili z zmago nad Angleži. Čeprav pa so Italijani proti Angležem dosegli samo remis, jih moramo vendarle v jutrišnji tekmi smatrati za precejšnje favorite brez ozira na to, da so ofici-elni svetovni prvaki. Dosedanja srečanji z našo reprezentanco je Italija odločili, v svojo korist. Italijani so se radi naše zmage nad Anglijo posebej vestno pripravljali na jutrišnjo tekmo. Zanimanje pc Italiji je ogromno, kar priča tudi veliko število funkcionarjev in novinarjev, ki so dopotovali v Beograd. Tekmo bo sodil belgijski sodnik Lan-genus, to bo njegova 55 meddržavna tekma. Stranska sodnika pa bosta Bolgar Atasanov in Dunajčan Beranek. Radio postaje jutrišnje tekme ne bodo prenašale. GRADJANSKI ODPOVEDAL TURNEJO Radi suspenza je Gradjanski odpovedal turnejo po Nemčiji ter tekmo proti Grass-hoppersu, Id jo je nameraval na povratku odigrati v Švici. Odpoved tekem je v nemških športnih krogih izzvala veliko negodovanje, zlasti ker so baje poslali Gra-djanskemu že vozovnice in predujem na gostovanje. LOU NOVA PREMAGAL MAXA RAERA K. O. V New Yorku je premagal Lou Nova bivšega boksarskega prvaka sveta Maxa Baera s k. o. v 11. rundi. Za srečanje je vladalo ogromno zanimanje, zlasti ker ‘je Lou Nova prihodnji nasprotnik Joe Louisa za svetovno prvenstvo. KOLESARSKA DIRKA OKOLI NEMČIJE V drugi etapi dirke Stettin—Cottbus je zopet odnesel prvo mesto zmagovalec prvega dne Holandec Schulte, na drugem mestu je Bonduel (Belgija), 3. Nemec Bautz, 4. Weimer (N), 5. Siebelboff (N), 6. Francoz Oubron. Schulte je rabil v prvi etapi (252J5 km) 6 :41 :58; v drugi (241.2 km) pa 6 :39 :15. V oceni držav je na prvem mestu Francija, sledijo Belgija, Nemčija in Švica. s Na jutrišnjem občnem zboru JZSS v Ljubljani bodo zastopali Mariborsko zim-sko-sportno podzvezo preds. g. Zorzut ter odborniki gg. dr. Lutman, Forstnerič in Golubovič. s IHMK v Zagrebu je odpovedal ,,Veliko motociklistično nagrado Jugoslavije", ki naj bi se vršila 11. t. m„ ker ni mogoče pravočasno popraviti cest. Dirka bo 3. septembra. s „IIrvatska športna sloga" bo imela jutri v Zagrebu plenarni sestanek vseh klubskih delegatov. s Italija bo 20. julija odigrala na Finskem nogometno tekmo, proti finski reprezentanci. s V revanžni tekmi je sofijska Slavoja premagala v Novem Sadu Vojvodino z 1:0 (0:0). s Nov da skl svetovni rekord v skoku v višino je postavila v Londonu Angležinja Dorothy Odam z 1.66 m. s Zagrebška radijska oddafnica bo dajala danes ob 15.30 reportažo o teniškem dvoboju Jugoslavija—Belgija. s Sarajevska Slavija je zaključila 20-dnevno turnejo po južni Afriki. s Beograjska Jugoslavija je zaključila: turnejo po Nemčiji ter bo nastopila x Braxmschweigu, Hannoveru, Hamburgu* Bremenu in Berlinu. Verjetno je, da bo koncem turneje odigrala še dve tekmi x Kopenhagnu. Turneja se bo pričela 14. junija ter bo trajala do prvih dni v ju- s ZNP je odpovedal medmestno tekmo Zagreb—Ljubljana, določeno za 29. junij, Dunajčani pa so prosili za odgoditev tekme Zagreb—Wien dne 25. junija, ker morajo nastopiti za pokal vodje nemškega športa. MALI OGLASI 1 V sokolski dvorani na Pragerskem je gostoval tamburaški odsek Sp. Polska-va-Pragersiko. Soort Ali bo Maribor uspel proti Bati Jutri ob pol 15. bo na kapidovem igrišču prva kvalifikacijska TEKMA PROTI BATI (BOROVO) — BATA JE PORAZILA VIENNO S 3:1 (0:0) V kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v ligo tekmujejo prvaki podzvez v dveh skupinah. Finalista obeh skupin bosta odigrala dve odločilni tekmi, zmagovalec bo prišel avtomatsko v nacionalno ligo, drugo plasirani pa bo še moral prej tekmovati za vstop z zadnjeplasiramm v ligi, SK Zemunom. Jutri bomo imeli v Mariboru prvo tek-prvega kola v zapadni skupini »jiecl Siv Bata (Borovo) in ISSK Mariborom. S tem je po večletnem presledku zopet enkrat mariborski klub v kvalifikacijskem tekmovanju, ki bo ne glede na končni Uspeli morda prineslo nekaj res lepih prvenstvenih tekem ter bo s tem pomagalo dvigniti naš domači razred. Žreb je hotel, da se sreča ISSK Maribor kar v prvem kolu z enim izmed najresnejših pretendentov za ligo. Batino moštvo je doseglo odlične rezultate proti domačim in rcnomiranhn tujimi klubom, med drugim je porazilo FC Rofna, Hungarijo, dunajskega Rapida in Austrio, pred nekaj dnevi Gradjanskega, o trenutni odlični fonni moštva pa zgovorno priča zmaga nad dunajsko Vienno, ki je bila predvčerajšnjim v Borovem poražena s 3:1.. Bata spada med one klube, ki največ igrajo, pri tem pa res s samo prvorazrednimi nasprotniki ter imajo na ta način tudi dobro vigrano enajstorico. Igrajo jako brz nogomet ter izredno mnogo in dobro stelja jo. ISSK Maribor stoji pred jako težko na-logo, da proti tako močnemu nasprotniku Častno zastopa slovenski nogomet, naloga je lem težja, ker bo treba na povratno tekmo v Borovo. Toda v športu dela volja čudeže. Ako se bodo belo-Črni do kraja potrudili, bodo gotovo dostojno odrezali kot slovenski prvaki, morda jim uspe celo, da so bodo plasirali v drugo kolo. Pri tem visokem vložku smemo pričakovati ogorčeno borbo, ki bo pritegnila na igrišče veliko število gledalcev, kar je potrebno poleg moralne podpore igralcem tudi prirediteljevi blagajni, kajti izločilna tekmovanja pomenijo za klub v naših prilikah visok finančni riziko. Tekmo s pričetkom ob pol 17. bo sodil beograjski sodnik Milan Stojanovič, kot delegat JNS-a pa bo fungiral predsednik LNP-a dr. Kosti. V predigri se bosta srečali juniorski enajstorici Slavije (P.) in ISSK Maribora. Spcoašn! troboji za lahkoatlete Jutri dopoldne ob 9. bo na stadionu Slv Železničarja lahkoatletski raeeting, ki bo obsegal specialne troboje za seniorje-sprin-terje, metalce in skakalce, kakor smo to nedavno že objavili. Za tekmovanje vlada med našimi lahkoatleli veliko zanimanje, zlasti ker so imeli sedaj radi deževnega vremena daljši odmor. OLIMPIJSKI DAN KOLESARJEV Olimpijska propagandna medklubska etapna kolesarska dirka bo pod pokroviteljstvom marib. podružnice Turing kluba dne 18. VI. 1939 na progi Maribor—Sv. Lenari— Sv. Trojica Radgona Kadenci—Tišina (brod) -Murska Sobota (okoli 70 km). Start ob (5. na Trgu svobode, cilj prve etape v Tišini ob brodu, od koder bo po približno enournem odmoru nadaljevanje dirke v Mursko Soboto, kjer bo cilj pribl, ob 9.30. Prijave s prijavnino din 10’— je vložiti do 15. VI. pri preds. MKP g. Lešniku, Maribor, Orožnova 4. Prvi trije prejmejo nagrade, ostali do 6. mesta plakete. Neverificirani dirkači, ki imajo z ozirom na propagandni značaj prireditve priliko sodelovanja, bodo posebej nagrajeni. Pri slabem vremenu se bo dirka ^preložila na 25. junij. PRVI ATLETSKI MEETING V CELJU bo priredil laliko-atletski odsek SK Celja jutri ob pol 9. na Glaziji za seniorje, omladince in juniorje. Prvotni razpis tekmovanja je nekoliko izpremenjen ter jc na razpolago pri prireditelju. Za tekmovanje kol prvo prireditev v sezoni vlada med celjskimi atleti veliko zanimanje, zlasti ker se pričakuje, da bodo s tar tali tudi številni zunanji atleti. Prijatelji atletike bodo prišli popolnoma na svoj račun. s SK Celje, atletski odsek. Vse atlete, predvsem zunanje, pozivam, da sc nedeljskega meetiuga gotovo udeležijo. Načelnik. CENE MALIM OOLASOM: V malib oglasih stane vsaka beseda 60 par: nalmanlia nrtstolbtaa ta to oglase le dla 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In ienltovaolsld oglasi din 1.— do besedL Na|manl9 J6 oa,as^ dI“ • Debelo tiskane besede se računalo dvolno. Oglasni davek n SSif.«0-°^V0 "?** .d,n 2—X,?0«61* ” m,,e ^lase se plačale takol ort naraMaoziromata k V0l8n,u * naročilom ali oa po poštni položnici na čekovni račan «t 11.409. Za vat olsmcne odgovore dede mallb oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. Razno VSAKI OSEBI — družini — ijudi stalni zaslužek »Mara« Maribor. Orožnova 6; Celje. Slomškov Čedno GOSPODIČNO se sprejme na stanovanje, ev. s hrano. Ruška cesta 5/1., levo. 5001-7 trg 1. Pletilnica Ijalnica. Razpoši-1803 POSTELJNE ODEJE res močne, prešite, izgotov-jeno posteljno perilo, pernice zglavnike, madrace, ouh. perje. inleti. Najboljše Dri A. Štuhec, specialna trgovina za izdelovanje posteljnih odej. — Stolna ulica 5. 2274 SPALNICE, JEDILNICE, KU HINJE vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi pohištva. Aleksandro va c. 48. 4311—1 Prevzamem vsa TAPETNIŠKA DELA Predelava Žimnic na domu, izdelovanje žičnih vložkov, zaloga tapetniškega blaga in afrika, vse najugodneje pri Ferdo Kuhar. Vetrinjska 26. ___________4013-1 JURIJ JUTERSCHNIK se priporoča za vsa slikarska in pleskarska dela no najnižjih cenah. Jerovškova cesta 34 (Magdal.) 4460-1 BUČNO OLJE dobro in vedno sveže. Tovar na olja. Maribor. Taborska ul. 7._______________ 4913—1 t MIZARSKI IZDELKI! Ni vseeno, kje kupujete pohištvo. Postrežem vam z last nimi izkustvi in dolgoletno prakso, priporočani se za naročila novejših stanovanjskih in pisarniških oprem. Obenem kupim tudi dober mizni Štedilnik. »Efka«, Maribor, Frančiškanska 12. 4988-1 CENITEV rastočega lesa, celih gozdov, izvršujem strokovnjaško, nezmotljivo, po specialni metodi in proti malenkostni odškodnini. Dopise pod »Zaupno« na upravo. 4980-1 KATARINA KEJNCIGER preklicujem govorico o Jurič Jožefu, da ni res, ker je zdravniško dokazano. 4995-1 Ako mislite najboljša DALMATINSKA VINA piti, tedaj morate v dalmatinsko gostilno priti, v Taborski ulici pri »Modrič«. Vsako soboto lička jagnjetina na ražnju, 1 kg din 20. Se priporoča Nikola.______________ 5009-1 la ČEBELN1 MED kg 15 din. Vprašati Aleksandrova cesta 21/II. “5013-1 HALO! HALO! Naznanjam vsem cenj. gostom. znancem in Drijateljem da sem prevzela gostilno v Studencih, Obrežna c. 63. — Vljudno Vas vabim na veselo otvoritev, ki se bo vršila v soboto, dne 3. junija 1939 Začetek ob 7. uri zvečer. Za dobra jedila in pijačo je preskrbljeno. Se priporoča nova gostilničarka Ivana Anderluh. 5015-1 \ KONCERT Vsako soboto in nedeljo prvo vrstna godba »Jazz-band*. Pristna ljutomerska in dalm* tinska vina. Izborna kuhinja. Odprto do 2. ure zjutraj. Še priporoča restavracija »Ljutomer«. Rotovški trg, Štibler. 5053-1 GOSTILNA »PRI LOVCU« Frankopanova 39. v nedeljo koncert, dobra vina. ocvrte piške, lep senčnati vrt. Se priporočata Vrabl-Vicman. ____________________ 5055—8 , PIVO VRČEK DIN 3.50, izborna kuhinja ter pristno domače vino. Se priporoča gostilna »Triglav«, Voller 5056-1 STREŠNO OPEKO sistem Wienerberger. dvoza* rezno, vsako množino dobavi takoj po ugodni cen! zastopstvo Bohn. Maribor. Stritarjeva 17, pritličje levo. 5058-1 LOKAL ZA OBRTNIKA na prometnem kraju se da v najem. Vprašati Meliska c. 14 pekarna. 5024-1 PODPISANI obveščam, da nisem plačnik dolgov moje žene Kristine. Rihard Neuman, Aleksandrova 50. Studenci. 5034-1 HALO. IZLETNIKI! Prevzela sem znano restavracijo Posti na Bistrici, nudim pristna ljutomerska, pekrska vina. prvovrstna kuhinja, sveže morske ribe. Se priporoča gostilna »Ljutomer«, Rotovški trg. Štibler 4505-1 KOPALNE OBLEKE najnovejše fazone v vseh mod nih barvah se izgotavljaio po meri v 6 urah pri »Luna«, Maribor, samo Glavni trg 24. 5082—1 ZIDA POCENI IN SOLIDNO kdor se obrne na stavbeno podjetje Marko Štuhec, Ormož. Izvršuje tudi strokovnjaško izolacijo vlažnih prostorov in sten. Informacije Stritarjeva 17, pritličje levo, Maribor.______________ 5059-1 , - ZA IZLETE mako bluze in bluze iz svilenega trikoja, pristna barva* tanko mako-perilo. ki vpija, znoj v vseh velikostih najce-ne]e ®ri »Luna«, Maribor, sa-mo Glavni trg 24. 5083—1 . . IŠČEM strojepisna in pisarniška dela na dom. Prečna 3/1. 5075-1 MORSKO LETOVIŠČE! Se priporoča vila »Mira«, Nji vice, otok Krk. Krasna lega, mir, oddih, prosta kopel, izborna hrana. Pension 45.din. ____________________ 5107—1 KRASNO VINO aroma, za dom kakor v gostil ni brez znatnih popustov dobiti pri Trafeniku, »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 5085—1 PARKETE HRASTOVE, BUKOVE ter JAVORJEVE v vseh merah nudi in polaga po strokovno izvežbanih polagalcih REMiC-Co.. KAMNIK-DUPLICA Maribor, Prešernova ulica 4 LOKAL na prometni cesti v Studencih se odda. Naslov v upravi. _______________________ 5091—1 Za kritje lepe, bde samice (špicelj) išče PRAV TAK ŠPICELJ Vrbanska 20. 5093—1 Novo zgrajeno TRISTANOVANJSKO HIŠO klet in lep sončni vrt se ugodno proda v Kamnici. Vprašati v trgovini Štromaier 5002-2 HALO! HALO! V nedeljo na veliko veselico Izletniška točka gost. »Triglav«. Sp. Sv. Kungota. Dobro priznana klet in kuhinja na izbiro, po najnižiih cenah se priporoča gostilničarka Fi-folt. 5096—1 ZIDNA OPEKA prvovrstna, se dobi opekarna Pirc, Slivnica. Iirrformacije Betnavska 1._________ 5100—1 VRTNI KONCERT s sodelovanjem delavske god be tovarne Ehrlich v nedeljo, 4. VI., v gostilni Gajšek Tilke na Teznu, Tržaška c. 7. Ljubitelji dobre kapljice in želodčnih dobrin iskreno vablje ni. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. 5101—1 Posest Prodam poceni OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK moderen, in radio starejši sistem. Rappe. Ivaniči. 5108—4 LEPA PARCELA že zazidanem predmestju ugodno proda. Vprašati Lešnik, Mlinska ulica 33. 5063-2 LEPE PARCELE Spesovom selu'ugodno na prodaj. Vprašati. Lešnik! Mlin ska ulica 33. 5064-2 PRODAM PUCH MOTOR 250 ccm v dobrem stanju in otroški voziček. Vrtna ul. . 2, Nova vas. 5080—4 STANOVANJE se odda 1. julija. Soba s kuhinjo ter opremljena sobica s posebnim vhodom 15. junija. Studenci. Ciril-Metodova 4. 5033-5 Stanovanje Uče Prodam malo rablieno ŽENSKO KOLO Vpraša se Ga jeva 10, Maribor. 5099-4 ZAKONCA brez otrok iščeta enosobno stanovanje. Ponudbe na upra-po pod »Sredi mesta«. 4996-6 Novozgradba, soba, kuhinja, vrt, periferija din 13.000. > Trgovska hiša v mestu na frekventi točki. 2 lokala. 8 sta novanj 240.000. — Dobroldo-ča gostilna s 40 orali pose- Velika stva 320.000. — Krasna vila pri parku, 5 sob . 250.000. — Velika izbira posestev in stavbenih parcel. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 5081—2 Stanovanje DVOSOBNO STANOVANJE se takoj odda. Pobrežje, Alek sandrova ul. 16. 4967—>5 POSESTVO na prodaj: Velika zidana hiša z gospodarskim poslopjem in 5 oralov dobre zemlje, vinograd, sadonosnik in njive, 13 km oddaljeno od Maribora v lepem letoviškem kraju, ob veliki cesti tik cerkve in šole, avtobusna zveza, se ugodno Proda.- Dopisi na upravo tega lista pod »Posestvo«. 4990-2 UPOKOJENCI POZOR! Večstanovanjska hiša z gospo darskim poslopjem in vrtom za zelenjavo, ograjenim dvoriščem. 13 km izven Maribora, v lepem kraju, tik cerkve m šole. avtobusna zveza, se proda takoj prav ugodno. Cena ddn 28.000. Dopisi na upra vo tega lista pod »Hiša«. 4992-2 Večje STAVBENE PARCELE Primerne za industrijo, v bližini, kjer se srradi nov transformator, pri postan Hoče. se takoj. prodajo.: Pojasnila daje trgovina Rečnik. Hoče. 4998-2 KUHINJA IN SOBA ... soba s štedilnikom se takoj oddajo. Gosposvetska 44. Pobrežje. ____________, 4999-5 'mansard, stanovanje s sobo in kuhinio v uradniškem domu opekarne Lajter-šberg v Košakih se odda s 1. VII. proti mesečni najemnini din 220.—. 5000-5 STANOVANJE za dva boljša delavca se dobi. Loška ulica 5/1.. vrata 7. 5016-5 DVOSOBNO STANOVANJE s sobico za služkinjo in kopalnico iščem za 1. sept. Ponudbe pod »Dve osebi«, na upravo. 5045-6 Kuolm Zlato in srebro, SOBO opremljeno, lepo. sončno, poseben vhod. za dve boljši ose bi, oddam od 16. junija. Stri- . „ . , . ,Sitarjeva 5-1. 4914—7 briljante, zastavijalne listke - * lišče nujno za nakup PODSTREŠNA SOBICA Ima 11 mami n** mn s štedilnikom, opremljena, se |||# HflŠJFJIjV MII? takoj odda. Meljska c. 59. 5062-7 GOSPODIČNE se sprejmejo na stanovanje. Vprašati Vidmar, Slovenska 8/1., dvorišče. _____5065-7 Maribor, Gosposka ulica 15. OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se takoj odda. Wildenrainerjeva ulica 1 l/III. ___________ 5069-7 IŠČE SE LETOVIŠČE v okolici Maribora s senčnim vrtom za dve dami s polno prehrano začetkom mes. julija. Dopisi; I. Erjavetz, Graz, Radezkystr. 14. 5039-9 DVOSOBNO STANOVANJE zaprto zase,. se' odda mali dru žini. Spesovo selo. Ipavčeva ulica 2, Pobrežje. 5017-5 mali oglasi so najcenejši, saj stane beseda samo 50 par SOBA IN KUHINJA ter soba s štedilnikom se ta-koj odda. Nova vas, Gregorčičeva II. 5019-5 SOBA IN KUHINJA se odda s prvim juliiem v no-hiSi. Studenci, Makarieva ulica. VpraSati v trgovini Nudi. 5038-5 Prodam HIŠA z vrtom na prodaj. Bobonec, •Razvanje 77. pri Mariboru. 5006-2 LEPA NJIVA pri Novi vasi ugodno na prodaj. Vprašati Sp. Radvanje 62.____________________5007-2 5-STANOVANJSKA HIŠA se poceni proda. Studenci, Obrežna cesta 43, Maribor. 5023-2 Dobro ohranjeno POHIŠTVO se poceni odda. Aleksandrova cesta 17, Pobrežje. 4991-4 600 KG TEŽKA KOBILA 11 let stara, se proda in posestvo, 4 orale, 20 minut od postaje Cirknica. Naslov v upravi. 4994-4 Prodam ČESALNI STROJ _ tapetnike, šivalni stroj, otomane 200 din. Drevenšek, F rankopanova 15. 5012-4 % MANJŠE HIŠE z lokalom vred sredi Maribora prodam. Frizer. Mlinska 8. 5025-2 Lepo STANOVANJE ter soba prazna in opremljena se odda. Studenci. Aleksan drova 17, pri malem mostu. 5048-5 Kadar poSljete denar pe poiti, ni sledu o bojazni— zakaj bi se torej bali naročiti blago po'pošti? Ako blago, ki ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, V/am ga zamenjamo ali vrnemo denan Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog najrazličnejšega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica STALNO SLUŽBO dobi v tovarni vojaščine VFIIK-A PRA7NA SORA pr0St m0ŠW ^ ma|° maturo, zmožen risanja, ki mu stavljeno na-sn7fL.7 logo* Lastnoročno pisane po-oud >So* udeležena«.______________5088—9 Sprejmemo PERFEKTNO ŠTEPARICO va 13. VAJENEC in mlajši tapetniški pomočnik se sprejmeta. Trubarjeva ul. 2. Šmajgert Jože, tapetnik. 4997-9 FRIZERSKA VAJENKA ki se je že učila ali ki se želi učiti se sprejme takoj. Salon »Mila«, Meljska cesta 26. 5018-9 GOSPODIČNA dobi celo oskrbo pri mali dru žini. Naslov v upravi. 5020-7 5090-9 OPREMLJENA SOBA se takoj odda. Novak, Trdinova ulica 18/1., Melie. 5036-7 TKALSKEGA MOJSTRA IN DVA POMOČNIKA z večletno prakso in tekstilno šolo sprejme tovarna Hutter in drug, Maribor. 5026-9 Prazna SOČNA SOBA s kopalnico v strogem centru se odda boljši osebi. Maistrova 15, pritličje levo. ___________5044-7 ODDAM SOBO IN KUHINJO nla zasloni.' Nastov v upravi Studenci. Cankarjeva GOSPOD SE SPREJME na stan in hrano. Posebni vhod. Mlinska ulica 21/1. 5060-7 ______ Velika SOBA S ŠTEDILNIKOM se takoj odda. Gregorčičeva 6. Tezno. 5061-7 FRIZERSKO VAJENKO ki se je že po možnosti, učila, sprejme takoj Drfievič, pri glavnem mostu. 5092—9 Službo Išie 'orožniški NAREDNIK v pokoju, srednjih let, išče službo oskrbnika. Vešč poljedelskih in šumskih del. Gre tudi za skladiščnika, vratarja v večje tvorniško podjetje. Naslov upravi pod »Maribor« 5068-10 Popisi DELAVCA ALI DELAVKI se sprejmeta na vso oskrbo po nizki ceni. Krpanova 25, Studenci.__________ 5041-9 ZOBOZDRAVNICO ali dentistko (tudi dentista) iščem kot družabnika za Slovenijo. Ponudbe pod »Denti-stika« anončnemu zavodu Sax, Maribor. 5040-9 IŠČE SE KUHARICA ki opravlja tudi druga hišna dela. Nasi. v upravi. 5032-9 POŠTENO DEKLE z nekal gotovine, srednje starosti, želi poročiti gospoda starejših let. Tudi vdovca z manjšimi otroci. Dopisi na upravo pod »Srečen zakon«. 5014-12 Pouk ___________ ANGLEŠČINA. FRANCOŠC. konverzacija in teoriia za sole. Na upravo pod »Tuje je- zike«. 5021-13 NATANČNI POUK V CITRAH se deli. Slovenska ul. 28, levo, Fritz. 5077-13 rezno, PtuisKa cesta na 5098—5 6, Tezno. aupi-i nasi. v -..---------- 5052-2 »Večernika«. Celie. =_________________________ - ___—. - - POSOJILNICA NARODNI POM V MARIBORU 3 n n ■ DOM I Deležna clavnica nad 600.000 din, lastne rezerve 11 milronov din, hranilne vloge 56 milijonov din. Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po 3-5»/.. Daje posojila na vknjižbo in na menice pod najugodneišimi pogon. NaistarelSi »avod v Mariboru yse hranilna vloge so preste in se neomejeno! Kvaliteta nadkriljuje cene! Najnovejii poletni modeli! GOSPOSKA30 in drugih obvestil. naj prlloii Akumulatorji, popravila in polnjenje akumulatorjev, TELEFON 21-09 KARL DAD1EU KERSNIKOVA 1 (garaža Volker) Globoki in športni £e za din 25-- tedensko 7. Maribor - Nel/e Kralleviča Marka 13 428! POHSTVO izdelke naših najboljših mojstrov. v veliki izbiri kupite, najugodneje v zalogi pohištva združenih mizarjev 2282 Maribor, Vetrinjska ul. 22 Najboljše kosouno apno Rpnenice Rnt. Birolla, Kresnice pisarna: Hnt. Birolla, Ljubljana, □ aimatinoua ulica JO Mi ne silimo k nakupu! Veselilo nas bo, ako Vam smemo pokazati nase najmodernejše vzorce blaga za pomladanske obleke MANUFAKTURA 3. ROŽA) Maribor, Aleksandrova 16 kozarci za vkuha. vanje sadja in sočivja najboljše kvalitete, zelo poceni, vsakdo si jih lahko nabavi P1NTER&LENARD Maribor, Aleksandrova 34 Komfortno enodruiintko novo vilo v Celju prodam ali zamenjam za slično v Mariboru. Naslov v upravi. ^ii nolesa različnih znamk proda poceni in na mesečne obroke d din 100'- mehanik DRAKSLER Vetrinjska ulica 11 HGTEL Mžiui na obali morjav omišaljskem zalivu. HOTEL ima 30 lepo urejenih sob. Popol* na oskrba s sobo duevno din 60’ — za osebo. -10% popusta za pred in po sezoni. Za obilen obisk se priporočata lastnika 4263 hotel‘ fllbaneže - Antončič pri naših inseren-kupujte ilh ter oglašujte! Ondeavite Matoaje, rešite se revme in sličnih nadlog v Varaždinskih Toplicah. Eden dan Vas stane z vsemi Pristojbinami in kopeljo okoli din 65’—, za državne Gradnike in upokojence še ceneje. Prospekte pošilja uprava kopališča Varaždinske Toplice Zahvala Iskrena zahvala vsem, ki so nas na kakršen si bodi način tolažili pri izgubi našega blagega pokojnika. Posebej se še zahvaljujemo gospodu Fišerju, zastopniku sportneg- kluba SK. »Železničar«, za ■ njegov ganljivi poslovilni govor ob odprtem . grobu, dalje godbi »Udruženja ŽD« ter vsem darovalcem mnogobrojnih prekrasnih vencev in cvetja. 5910 Rodbina Škof Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril v Orožnovi ulici št. 3 (nasproti Mestni hranilnici) " " HHII| IMUV* III V zalogi imam samo blago priznane prvovrstne kakovosti. Cene so skrajno solidne, postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča HANL FRANJO Zahvala Za izredno veliko število izrazov toplega sočutja ob priliki smrti našega ljubljenega očeta, brata tasta, svaka, starega očeta, strica in starega strica in prastrica, gospoda JOSIPA TSCHELIGI-JA izrekamo tem potom našo najglobljo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zastopniku gospoda župana in mestne občine magistratnemu ravnatelju Rodošeku, častiti duhovščini, gospodu stolnemu in mestnemu župniku msgr. Umeku, patru Val. Landergottu, stolnemu vikarju Pribožiču, katehetu šparlu in župniku Bračiču iz Limbuša, dalje mestni in okoliškim gasilskim četam, zastopstvom gostilničarskih organizacij, finančne kontrole, pevskih in športnih društev in vsem ostalim številnim pogrebcem, ki so našega dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala za globoko segajoče poslovilne besede bivšemu poveljniku mariborske gasilske čete g. Ramšaku iri g. ravnatelju Priegerju, ki je govoril v imenu lovcev, ki so prišli od blizu in daleč. Lepa hvala tud! zu mnoge vence in šopke! Maribor, 3. junija 1939. 51,0 ŽALUJOČI OSTALI. RANILNICA Centrala: MARIBOR 32 DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Halboli varna naložb« denar/a. Kar /Minil n »toga p n tal kranllnltl Oraatka banovina « tmllm »vo|im pramoianiam m * mo svojo davtno mollo — - H ra a 11 n i t a l»»flu/« m» dmnarno »troho tpadalota po tla tožno In k u lan t no S d r e i e m a "o*e m *«f®“ na '«*«>** »<■!■ “ ______1 ° po na/ugodna/Sam obrastovanfu Podružnica; CELJE JuinoltaJaHfta Hranilnica*1 V MartPoru dne 3. VT. 1039. iVeJernlfa Stran 15. —traim—IWIM—Ml^——IIIIIIHIIIilimilll—IIIIIMIilllMi llllllllHIII Če hočete v resnici biti dobro in poceni oblečeni, kupite v „CeŠkem HiagaZinu“ Maribor, pri glavni policiji. Tara dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga po najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov, polovične cene, krojaške potrebščine. VRHUNEC NEMŠKE IZDELAVE na področju INDUSTRIJE TOVORNIH AVTOMOBILOV bodo pokazale na Ljubljanskem velesejmu znamke: ^etnpo Ljubljana 3. dShrdL^ SAURER .1939 (prej Uprava fondov) 11.1862 DIZ. HirOTEKASNA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE Banka MfuavtiaMeaduisen adšot CENTRALA V BEOGRADU Hpp pjfklH)- Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Skoplje, Niš, Banja Luka in Zemun flflfnturr Kragujevac, Valjevo, Čačak, Pančevo, Petrovgrad, Bitolj m Prijepolje GLAVNI BANKINI POSLI: Upravlja vse državne in javne fonde: papilarni, depozitni in cerkveni kapital, samostanski, očinski dene«- in denar ustanov itd. — Emitira obveznice in založnice — Sprejema vloge za štedenje — Odobrava posojila na nepremičnine, a občinam in samoupravnim telesom na doklade in dohodke Eskontira menice denarnih zavodov — Lombar dir a vrednostne papirje, delnice Narodne banke in Privilegirane agrarne banke in blagajniške zapise ministrstva financ. Eskontira tekoče kupone iz svojih založnic dolarske emisije (Seligman), ki so nostrificirane v kraljevini Za vse bankine obveznosti jamči država — Za vsa pojasnila se je treba obrniti na naslov: DRŽ. HIPOTEKARNA BANKA, BEOGRAD, ali rta njene podružnice. balaja in~urejuj« ADOLF RIBNIKAR r Muiborn. Ttoka Mariborske tiskarna d. d., pravnik STANKO DETELA v Maribora. -Ogled po onika. - Rokoptoi so ne vrafcjo. - »rednStvo In oprav« Maribor, Kopališka uBra 6. - Meke uredništva Slov. 25-67 in npraro štev. 28-67. - Poštni čekovni račun itev. 11. «9.