Leto m, štev. 12$
Ijnbljana, Setrtdc 4. JnnlJa i93l
Cena 2 Din
Upravuiitvos Ljubljana, Knafljeva ulica & — Telefon it 3122. 3123. 3124, 3125. 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL 3c — TeL 3492 Id 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta it 13. - Telefon it 2455.
Podružnica Celje: Kocenova alica it Z — Telefon it 190.
RjiStiui pri pošt ček. zavodih: Ljub« 11] an* it 11-842. Praha čisto 78 180 Wlen 5t 105 241.
Naročnina
mesečno 25.— Din. 40.— Dšl
Uredništvo: Ejobljana: Knafljeva obča 5. Telefon it 3122 3123 3124 3125 ki 3136. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te*
lefon it 2440 (ponoči 2582). Cetje: Kocenova ol & Telef. St 190l
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasa po
tarifo.
Pogajanja v Rimu
Premirje med Vatikanom in fašizmom — Pogajanja za sporazum se za enkrat vrše še neslužbeno — Brzojavke papežu od vseh strani sveta
javlja na svoji prvi strani pod naslovom
»Hrvatsfc5 metropolit apostolski stolici« brzojavko nadškofa Bauerja papežu Piju XI. Ob tej priliki objavlja tudi izjavo nad« škofa dr. Bauerja, ki se bavi z razvojem odnošajev med Vatikanom in Kvirnalom in z lateransko pogodbo. Nato nadaljuje: »Takoj po podpisu lateranske pogodbe pa je vladajoča politična struja v Italiji pri* čela ne samo izkrivljati v javnosti pravi in jasni značaj konkordata, ter mu dajati po« vsem drug pomen, temveč je pričela ovi« rati tudi konkordatne ustanove in prepre« čevati delo organizacij Jtalijanske kato« liške akcije. Sveti oče je s 6vojo strplji« vostjo in blagohotnostjo skušal odvrniti odločujoče faktorje v Ital;ji od teh zablod ter jih privesti k lojalnemu in za državo blagotvomemu izpolnjevanju konkordat« nih obveznosti. Na žalost se je pokazalo, da blagohotna prepričevanja 6vete stolice nisa napravila nobenega vtisa na drugi 6trani, temveč se je prešlo celo proti poedi« nim članom in organizacijam italijanske katoliške akcije v odkrito ofenzivo, kar je dovedlo do razpusta s konkordatom zago« tovljenih mladinskih organizacij. Ta pre* ganjanja od službene italijanske strani eku« šajo oprav;čiti z dozdevnim odkritjem ne« kega od zgoraj inspiriranega lista, ki je brez kakega dokaza trdil, da je prešla ka« toliška akcija v nedovoljeno politično 6fe» ro. Čeprav še niso končane vse preizkušnje cerkve v Italiji, smo smatrali za potreb« no, da zagotovimo svetemu očetu popolno vdanost svoj'h vernikov, svojega klera in lastne osebe ne samo v sedanjem času, temveč tudi v vsakem mogočem nadalj« njem Tazvoju razmer.«
Rfrn. 3. tonila M. Za noco* je ▼ palači
Venezia sklican velite fašistični svet. Seji prisostvuje todi Mussolini osebno: pripisujejo ii posebno važnost. Zato se z veliko napetostjo pričakuje govor Mussolinija. ki bo pojasnil spor in bo dal tudi smernice t a oogajanja, ki se imajo pričeti z Vatika-
n°Rim, 3. jamja, d. Kakor zatrjujejo od dobro poučene strani, je v sporu med Va« ti kanom in fašistično vlado nastop-lo ne. kakšno premirje, ker čakata obe stranki na izid pogajanj, ki so se pričela in k- po raznih zatrdilih ugodno potekajo. Ta po« gajanja so povsem neoficijelna m se ne vrše med diplomati, temveč med zaupnimi tebami obeh taborov. Oficijelna pogaja«
ia so nemogoča, ker ni papež protestiral r -oti ukrepom italijanske vlade glede ka« <oliške akcije kot vThovni poglavar cer« i-vene države, temveč zgolj kot rimski škof. Ker se cerkvena država kot taka sploh ni oficijelno bavila s postopanjem fašistične vlade proti katoliškim društvom, ne obsto« jajo formalno prav za prav nobena nasprot« stva med njo in italijansko vlado. Kakor se govori, je skoro z gotovostjo pričakovati uspešni zaključek pogajanj, ker si obe stranki prizadevata, da bi preprečil: po«
ostritev položaja.
Rim, 3. junija, d. »Osservatore Romano« objavlja daljšo vrsto brzojavk z vsega sveta, v kateri se izražajo papežu čestitke k njegovemu rojstnemu dnevu in se obsoja postopanje fašistične vlade proti katoliškim organizacijam. Ameriški in angleški škofje govore o protizakonitosti italijanskrh na« padov na pravioe svete stolice.
Zagreb, 3. junija, n. Hrvatska straža ob«
ItaEjanski senat proti carinski unij
Alarmanten govor tržaškega župana in senatorja Pitac-ca - Nevarnosti za italijansko trgovino na Jadranu
Rim, 3. Junija, o. V senatu je v razpravi n zunanji politiki govoril tudi tržaški žu« pan Pitacco, ki je opozarjal na nevarnost Psmšk:o*avstrijske carinske unije. Poudar« al je, da b5 imela ta carinska unija za ita* ijansko trgovino in promet ob Jadranu ka« astrofalne posledice zaradi stremljenja Nemčije, da se pospešujejo nemška prista« rišča, zlasti pa Hamburg. Z uresničenjem carinske unije bi popustila tudi trgovina 6 Poljsko, Češkoslovaško in srednjo Nemčijo v veliki meri. Govornik je poudarjal, da bi p omenjala carinska unija Nemčije in Av« p trije smrtni udarec za promet na Ja dranu, ker bi se na podlagi preferenčnih carin, do« voljenih od Nemčije, priključile tudi druge rodunavske države v njeno gospodarsko področje. Obstoja namera osnovati sred« rieevropsko umijo, ki bi predstavljala blok 100 milijonov ljudi, s katerim bi se zagev tovila politična in gospodarska premoč Nemčije v škodo Italije. Italija izvaža da« res v podunavske države za 2 do 2.5 mili« arde lir blaiga preko jadranskih luk, od te« 2a izvoza pa bi izgubila polovico z osno« vanjem srednjeevropske carinske unije rod vodstvom Nemčije. Zmanjšanje ja« (iraškega prometa bi imelo škodljive posle« dice tudi za italijansko trgovsko mornari« eo in za italijanska pristanišča. Obstoja tudi nevarnost, da usmerijo države srednje Fvrope vso svojo prekooceansko trgovino nreko Hamburga. Srednjeevropska unija Si onemogočila tudi gospodarsko in politič« no penetracijo Italije v podunavskih drža« -"h ter bi ogrožala njeno policijo velesile.
Italijanska vlada, je nadaljeval Pitacco, zato ne sme prezreti nevarnosti, ki nasta« jajo za Italijo z ustvaritvijo enotnega go« spodarskega področja od Trbiža do Bal« tiškega morja in do Severnega morja, ki bi bilo pod kontrolo močne ter dobro oBoro« žene Nemčije. Italiji bi bil na ta način znatno oviran promet s srednjo Evropo. Načrt nemškosavstrijske unije se je pojavil tudi v času, ko gTe za zgraditev rensko« menskega«dunavskega kanala, novega vod* nega pota, ki more postati mogočna kon« kurenca za sredozemski in jadranski pro« met. Končno je opozarjal govornik na po« trebo vzpostavitve novih zvez z državami italijanskega zaledja, za izpopolnitev že« lezniške proge preko Predila ter za izpo« polnitev pristaniških naprav v Trstu.
Senat in ministri, med njimi tudi zunanji minister, so izvajanja govornika živahno odobravali. Tudi ostali senatorji so se iz« javili odločno proti nemško«avstiijski po« godbi, zavzemali pa so se za gospodarsko sodelovanje Italije s severnimi državami, zlati pa z državami srednje Evrope, da bi se moglo uspešno nastopiti za omiljenge svetovne gospodarske krize.
Senator Galenga je govoril o ruskem pet«
letnem načrtu ter je opozarjal, da uporab« Ija Rusija pri izvajanju tega načrta poseb« ne metode, s katerimi je uvedla prisilno delo in najstrožjo kontrolo nad industrij« skimi obrati. Razen tega si je ustvarila cel generalni štab ameriških in nemških in« ženjerjev.
Komunistična razbojništva sredi Berlina
Odi komunistov najhujskani dnevu napadli več
Beril«, 3. junija, g. Berlin je bil dane« sopet r znamenju razburljivih prizorov uredi mesta, sldčnih, kakor so se odigravali lani v oktobra ob otvoritvi državnega -bora. Okoli 11. ure dopoldne je privozil prod veliko trgovino Tietz v Leipziger-F-rasse avtomobil, iz katerega je skočilo nAkaj mož, potegnilo 1« žeipa granitne kocko ter z njimi z bliskovito naglico razbilo štiri izložbena oifcna v trgovini. Dogodek se i p odigral pred osuplimi ljudmi na cesti tako naglo, da ni mogel nihče prijeti storilcev in je lahko avtomobil, s katerim so prispeli, zopet v nekaj minutah brez sledu izginil. Vsi znaifci kažejo, da gre za dobro pripravljeno akcijo neke politične skupine. Med splošno zmedo na Alezandenplatzn se je sličen dogodek odigral v drugi ulici v
brezposelni so pri belem berlinskih trgovin
neposredni bližini. Tamkaj je vdrlo 6 mladih ljudi v neko trgovino z živili, grozilo najprej prodajalcem, namašilo potoe žeipe jestvin in izginilo zopet na cesto. Tudi o teh napadalcih policija, ki je v vsej naglici prihitela, ni mogla odkriti nobenega sledu. Slično so neznanci opnstošili tudi neko trgovino z živili na severu Berlina, kjer pa se je posrečilo prijeti vsaj enega storilca. Pri njem so našli letaik, ki poziva brezposelne na nemire ln ropanje trgovin z živili Zaradi splošne naipetosti mod brezposelnimi je mestna hiša od davi močno zastražena s policijo, ker se boje, da bi jo napadli brezposelni, ki so jih komunisti pozvali, naj jo na vsak način zasedejo.
Afera dr. StrafeDe
Dunaj. 3. junija s. Na današnji šefi se Je glavni odbor parlamenta bavil z vprašanjem zasedbe mesta generalnega direktorja zveznih železnic namesto dr. Strafelle, ki Je v tožbi proti »Arbeiterzeitunz« v dveh točka ti oropadel. Socialni demokrati delajo od tedaj zelo energično na to. da bi bil dr. Strafefla čimprej odpoklican s svojega mesta. Glavni odbor je danes sprejel predlog, v katerem se poziva zvezna vlada, naj čimprej nadomesti dr. StrafeTlo * drneo
osebnostjo.	_
Dunaj, 3. JonrJa. AA. Kortnro poroča:
Glavnt odbor avstrijskega parlamenta je
proučil pogodbe med avstrijskimi zveznimi
železnicama in njenimi višjimi nradnikl ter
sprejel predlog socijalna h demokratov, naj se zahteva od zvezne vlade, da odpusti generalnega dire&torja dr. Strafello. Predlog je bil sprejet z 11 proti S glasom. Za predlog so glasovali socijaini demokrati, gospodarski blok ln agrarni. Proti predlogu so glasovali le krščanski socdjalci.
Dana], 3. junija g. Po ureditvi Strafellove afere v glavnem odbora, ki je pozval vlado. naj bi eeneralnega ravnatelja dr. Strafello'čimprej odpoklicana se je 20 vo rilo danes v parlamentu, da bo dr. Strafella podal ostavko. V večernih urah }e dr. Strafella izjavil, da ne more podati ostavke, ker je predsednik zveznih železnic Penzinjs obolel in mora zato Pred odstopom brez-pogojno govoriti z njim.
HRVATSKO PODEŽELJE POZDRAVLJA
NARODNEGA KRALJA
Z nepopisnim navdušenjem je bil N). VeL kralj sprejet na svoji poti po savski banovini — Velike ovacije Nje Vel. kraljici v Zagrebu
Zagreb, 3. junija, r. Daivl ob 7.30 Je krenil Nj. VeL kralj z avtomobilom 1z Zagreba, da obišče še druge kraje Zagorja, posebno vzhodni del. Z njim so se vozili ban dr. Perovič, minister dvora Jeftič, maršal dvora general Dimitrij-evič ter ministri dr. Srškič, dr. šibenik in Neudorfer. V vseh vaseh je bilo zbrano ljudstvo v gostem špalirju ob cestah in Je z burnim vzklika-njem pozdravljalo vladarja.
Iz Zagreba se je vozil kralj preko Sosvet, Dugega sela, Božj»kovine ln ob 9. dospel v Vrbovac. Tu so ga sprejeli Sokoli, gasilci, razna društva, šolska mladina in velika množica ljudstva z burnim vzkli-kanjem in iskrenimi ovacijami. NJ. VeL kralj se je podal v dvorišče šolske zgradbe, kjer je šolska deca priredila živo sliko »Jugoslavijo«. Kralj je bil videti izredno vzradoščen; razgovarjal se je 8 predstavniki različnih društev, nato pa nadaljeval pot v Lavrečino, kjer je obiskal dečje zavetišče v starem velikaškem divorou, v Tkalec Zgornji, kjer ga je pozdravil grško-katoliški duhovnik, in nato v Veliki Raven, kjer je bil na glavnem trgu postavljen lep slavolok. Ljudstvo se Je tu zbralo iz vse okolice in s silnim navdušenjem pozdravljalo kralja v svoji sredi. Kralj se je pomudil nekaj časa med kmeti in šolsko mladino, potem pa se odpeljal v Križevce.
Na glavnem trgu v Križevcih je bil postavljen slavnostno okrašen slavolok, okoli njega pa so se zbrala razna društva, šolski otroci in velika množina ljudstva ter zastopniki oblasti in dnhovmištva. Z brezkončnimi ovacijami »o vsi sprejeli kralja, ko se je pripeljal v mesto. Po kratkih pozdravih se je vladar ljubeznivo razgovarjal z zastopniki raznih društev ln predstavniki oblastesv; najdalj« se Je poanudll pri sok oljski četi. Nato J« Nj. VeL kralj odšel v novi gasilski »Dom kraljeviča To-mislava«, katerega si je ogledal in se vpisal v spominsko knjigo. Posetil je nato še osnovno šolo, grško-katoliško katedralo, kjer je prisostvoval službi božji, poljedelsko šolo, gimnazijo in nekatere druge ustanove. Preko Carevdara, Sokolovca in Velike Mutimje se Je potem kralj s svojim spremstvom odpeljal v Koprivnico ln od tam v Belovar.
Na vsem potu so ga pozdravljali mogočni slavoloki, ki so jih z veliko ljubeznijo postavili možje ln fantje, okrasila pa domača dekleta. Povsod so se zibraM ob cestah kmečki in drugI prebivalci v velikih množicah in s prekipevajočim veseljem ln
navdušenjem pozdravljali priljubljenega vladarja, ki je s svojo priprosto ljubeznivostjo danes še bolj navezal nase srca vseh, ki so ga videli ali mogli celo z njim govoriti. Vedno znova je dal kralj ustavljati srvoj avtomobil, da je nagovoril tega ali onega lz zbrane množice aH poslušal kratek pozdrav zastopnikov prebivalstva. Bila je to res prava triumfalna pot po širni ln plodni hrvatski Podravini, za vse prebivalstvo pa svečan dan, kakršnega v teh krajih morda še ni bilo.
Triumfalen sprejem v Belovaru
Belovar. 3. junija r. Mesto je danes doživelo redko srečo, ki jo je že več dni nestrpno pričakovalo. Zjutraj je namreč prispelo obvestilo, da obišče danes Belovar Nj. Vel kralj. V kratkem času je bilo mesto vse okrašeno s cvetjem, venci, zastavami in preprogami. Ze dopoldne so s« po ulicah iz mesta in okolice zbrale uprav neverjetne množice ljudstva, kakršnih Belovar dozdaj še ni videl. eBlovar šteje 10 tisoč prebivalcev, danes Pa se j« po njegovih ulicah stiskalo in gnetlo gotovo. 25 tisoč ljudi
Ob 15.15 so zapeli zvonovi hi zagrmeli možnarji: prvič v zgodovini mesta Belo-varja ie stopil na njegova tla narodni vladar. Ob vhodu v mesto je bila postavil ena častna četa 42. pešpolka z godbo. Krali je stopil iz avtomobila in sprejel raport od komandanta mesta ln komandanta polka. Ro je oregledal častno četo in pozdravil vojake, je spet sedel v avtomobil ter se po ulicah peljal do slavoloka. Navdušeno vzkli-kanje in urnebesni klici so ga spremljali po vsem potu.
Pred slavolokom je kralj stopil is avtomobila; pozdravili so ga župan in drugi predstavniki, vedno znova prekinjani od viharnega navdušenja desettisočglave množice.
V mestni posvetovalnici je vladar sprejel zastopnike oblasti in organizacij, nato pa je posetil Se Sokolski dom, ki je eden najlepših v držav} in kjer so ga belovarski in okoliški Sokoli pozdravila z gromkim >Zdravol< Nj. VeL kralj »i je ogledal Se bolnico, kjer je nagovoril več bolnikov, nato pa se še vedno odban od nepopisnih ova-eij silnih množic, počasi odpeljal iz mesta.
Ministri v Zagrebu
Zagreb, 3. junija AA. Minister pri pred-sedništvu ministrskega sveta dr. Milan Sr-Skič se Je danes po tridnevnem bivanju v
Zbližan je med Francijo in sovjetsko Rusijo?
Senzacionalne vesti nemških listov o sklepu politične in trgovinske pogodbe med obema državama
Beograd, 3. junija p. Po poročilu lz Berlina objavlja današnji »Lokal - Anzei-ger« senzacionalno vest, po kateri se pripravlja v Parizu zaključitev pogodbe med Francijo in Rusijo o nenapadanju. List piše, da francoski listi sicer ne javljajo o tem ničesar, vendar pa ao se pogajanja med francosko in rusko vlado pričela že pred ženevskimi konferencami. V ženevi so se vršila že trgovinska pogajanja, te dni pa se bodo pričela politična. V to svrho ima priti 5. t. m. v Pariz posebna sovjetska delegacija.
Berlin. 3. junija s. Nemški Usti objavljajo vesti o političnih pogajanjih, ki so se vršila med oficielnimi francoskimi krogi in Rusijo. Te vesti v francoskem tisku
niso imele nobenega odmeva. Prvi uspeh predhodnih pogajanj, ki so se pričela že v ženevi, je dejstvo, da se bodo dne 5. junija pričela v Parizu med Francijo ln sovjetsko Rusijo nova pogajanja. Vprašanje dolgov na teh pogajanjih ne bo prišlo na dnevni red. V dobro poučenih krogih z gotovostjo zatrjujejo, da so se pred ženevskim zasedanjem vršili med Quai d* Or-sayem in sovjeti razgovori o zaključitvi francosko-ruske nenapadalne pogodbe, ki naj bi obenem jamčila poljsko vzhodno mejo. Moskovski komisar za zunanjo trgovino Konstantin Polajski bo te dni prispel v Pariz, kjer bo vodil pogajanja za zaključitev francosko-ruske trgovinske pogodbe.
Ddhod naših bivših bojevnikov v Francijo
S posebnim vlakom se je včeraj odpeljalo na obisk k fraticosfkim tovarišev več sto jugoslovenskih rezervnih ofidrjev in bojevnikov
moral na mnogih postajah postati, ker so razne korporacije, šolska mladina in društva priredila bivšim bojevnikom prisrčne
Beograd, 3. junija, p, Dopoldne je od« potovala večja skupina bivših jug oslov en« «kih boievnikov v Francijo, da vrnejo poset francoskim tovarišem, ki 60 se lani mudili pri nas. Od izletnikov se je poslovilo na kolodvora večje število uglednih osebno« sti, med njimi celokupno osobje francoske« ga poslaništva s poslanikom Dardom na čelu. Po odsviranju naše himne in marše« Ijeze je pozdravil bivše bojevnike poslanik Dard z govorom, v katerem je naglašal, da ijih bodo v Franciji povsod sprejela fran« coska srca, ki toplo bijejo za jugosloven« ske tovariše.
Zagreb, 3. junija. AA. Vlak z odposlanci bivših jugoslovenskih bojevnikov (približno 250 06eb), ki je krenil davi iz Beograda, je
ovacije. Posebno svečan je bil pozdrav na postaji v Pazovi, kjer je bilo mnogo Slovakov med občinstvom. Naši bojevniki, ki potujejo v Francijo, so dobili krasne vence s prošnjo, da jih polože s svojimi francoskimi tovariši na grobove jugoslovenskih junakov v Franciji. Prisrčen je bil nadalje pozdrav na postaji Slavonski Brod. Tu so se jim pridružili odposlanci iz Bosne in Hercegovine. Ob 16.20 je vlak prispel v Zagreb. Postaja je bila okrašena s cvetjem in zastavami. Tu je vstopilo 25 odposlancev iz Zagreba, nakar je vlak nadaljeval pot v Francija
Belgijska vlada kriza
Bruselj, 3. junija. AA. Po daljših posvetovanjih z Kberalnimi voditelji je načelnik katoliške stranke RenJon obvestil kralja, da je pripravljen sestaviti koalicijsko mi« ttistrstvo liberalne in katoliške stranke.
Volilna reforma v Angliji
London, 3. junija, d. Spodnja zbornica je včeraj razpravljala v tretjem čitaniu o zakonskem predlogu, ki se tiče voiiJne re« forme, predvsem pa uvedbe alternativne volilne pravice za volitve članov parla« men ta, in ki znatno omejuje pluralni volfl« ni sistem. Konservativci so se izrekli pro« ti temu zakonskemu predlogu, po končani debati pa je bil s® rede t z 380 proti 228 glasovom.
Socialno zavarovanje obrtnikov
Beograd. S. junija. Kongres Zvez® obrtnih organizacij, ki se je vršil 1. t- m. v Beogradu, je po referatu dr. Mišiča o soci-jalnem zavarovanju obrtnikov pooblastil upravo zveze, da stopi v stik z zvezo hrvatskih obrtnikov in ostalimi obrtnimi organizacijami v državi zaradi enotne izdelave elaborata o socijalnem zavarovanju
Omejitev smrtne kazni na Angleškem
London, 3. junija 6. Spodnja zbornica Je soglasno sprejela zakon, s katerim se odpravlja smrtna kazen za noseče ženske in uvaja namesto nje dosmrtna ječa.
Zagreba vrnil v Beograd. Za bivanja v Zagrebu je dr. Srškič spremljal Nj. VeL kralja na potu po Hrvatskem Zagorju.
Ob 16.15 Je prispel iz Beograda minister brez portfelja Nikola Uzunovid, V Zagrebu ostane nekaj dni.
NJ. VeL kraljica na ltuma* nitarni svečanosti
Zagreb, 3. Junija r. Danes dopoldne Je bil v Zagrebu slavnostno blagoslovljen temeljni kamen srednješolskega zavetišča v Meduličevi ulici. Zavetišče bo stalo na dvorišču državne šolske poliklinike, že ob 10. ee Je začela k slavnosti zbirati Šolska deca, z njo pa tudi veliko Število dragega občinstva. Pr4§H so tndl razni odlični predstavniki, med njimi minister sa socialno politiko in narodno zdravje Nikola P reka, nadškof dr. An te Bauer, armtjski komandant general Marič, davizionar general Ječmenič, podban Hadži, rektor univerze Belobrk, župan dr. Srkulj, Številni univerzitetni profesorji, ravnatelji zagrebških srednjih šol, člani konzularnega zbora ter zastopniki raznih kulturnih, socialnih tn gospodarskih ustanov. Dvorišče je bilo slavnostno okrašeno z zastavami tn zelenjem, posebno pa Je bOo bogato in okusno okrašen prostor, določen za Nj. VeL kraljico, ki Je obljubila svojo navzočnost pri svečanosti.
Nekaj minut pred H. no je fcialjlea zes prispela. Navdušeno je bfla pozdravljena na ulici od množice, Id se je bha med tem tam Obrala, in nato od šolske dece ter (Slavnostnih gostov na dvorišču poMkltofes. Sprejel jo je minister za socialno politiko ln narodno zdravje Nikola Preka a kratkim pozdravom, šolski otroci pa a petjem državne	hi nato zopet s buntku
vzklikanjem.
Ko so kraljica ta sa njo drugI ocBtSnt gosti podpisati spominsko listino. Je nadškof dr. Bauer blagoslovil temeljni kamen in zazidal vanj spominsko listino, vladarica pa je svečani akt zaključila a trikrat* pfrm udarcem kladiva po kamnu. Otroci se zapeli cerkveno himno »Tebe Boga hvalimo* ter se po dveh zastopnikih poklonili kraljici a pri godno deklamadjo ln velikim šopkom cvetja. Nj. VeL kraJ$ca je imela nato cerde ter se pogovarjala z uglednimi članicami pripravaja3megia odbora, z nadškofom Bauerjem, ministrom Preko tn drugimi, potem pa ae vrnila v mesto, pri odhodu enako navdušeno ln prisrčno pozdravljena kakor pri prihoda.
Etnografska razstava v Dubrovniku
Dubrovnik, 3. junija, n. Draštvo sa po* speševanje Dubrovnika, je prejeto brnojav* no obvestilo iz Zagreba, da je Nj. VeL kraljica blagovolila prevzeti pokroviteljstvo nad etnografsko razstavo, ki bo otvor« jena v Dubrovnika L junija in da je Nj. Vel. kraij dal za to razstavo aa cazpolago svoj dobrovariški dvorec.
Poljski pevci v Jugoslaviji
3. junija p. 7. t. m. dospe v
Beograd sloviti poljski pevski zbor aEchoc, ki priredi v raznih mestih Jugoslavije kon« certe pod pokroviteljstvom Zveze jogoeio« ven sko*pol j skih Bg in poljskega poslanika Babrinskega. Po Beogradu bo posetil polj« ski pevski zbor tudi Zagreb, Ljubljano, Maribor in razna draga mesta.
Zagrebški proces
Zagreb, 3. junija, n. Danes je bfl 24. dan sodne razprave proti HnanMoviča in tava« rišem. ZasHšan je bil kot zadnja priča An« ton Bindčki, ki so ga pripeljali iz kaznfhni« ce v Požarevcu, kjer mora prestati kazen na podlagi obsodbe po zakonu o zaščBIi države. Binički je bfl pri zagrebški policaji skupaj v zaporu z obtoženim Bznkom in z Vitkovičem, ki je bil zaslišan kot priča. Binički je izpovedal danes, da v zagreb« škem policijskem zaporu ni čul, da bi Bzik govoril o pripravah za teroristično akcijo in organizacijo delavske mladine, kakor je to izpovedal Vitkovič. Trdi, da so Vitko« vida smatrali v zaporih kot tihotapca, spo« sobnega ovajati vsakogar brez razlogov. Za tem je sodišče prešlo na čštanje polici}« skSh spisov sestavljjenah pri zasliševanj« obtožencev in prič. -
Milanski atentatorji pred fašističnim tribunalom
Rim, 3. junija M. Dne S. tm.se bo pričel pred izrednim tribunalom za zaščito države proces nroti večjemu številu komunistov, ki so brli aretirani v času miianskeea velesejma L 1928. po atentatu, ki je bil no-skušen na italijanskega kralja. V istem času je bil poskusen atentat tudi na vlak italijanskega kralja na prosr? Milan-Rim ter je bil izvršen poizkus, da bi pognali vlak na Droijri Milan-Piacenta, s katerim se je vozil Mussolini Vsi tf poizkusi so bili pravočasno odkriti ter so v Milanu aretirali več sumljivi! oseb Med aretiranci so bili tudi obtoženci ki pridejo sedai pred izredni tribuna! in ki so bili v preiskovalnem zaporu nad dve leti. Ker ▼ creiskavi niso modi doznati. da so pripravili atentate, se bodo morali zagovariati samo zaradi poizkusa osnovanja komunističnih organizacij v Ita-S3L
* Jutro« st. 126
2
Četrtek, 4. VL 1931
Rumunske volitve
Volitve v Rumuniji so pokazale tradici-Jonalno rumunsko posebnost, da doseže pretežno večino vedno ona stranka, ki ie ob času volitev na vladi. Treba j* vzeti ra primer le zadnje tri volilna obdobja. L. 1926. je vodila volitve vlada maršala Ave-ire>ca ie dosegla izmed 387 mandatov 292: naslednje leto je bita na krmilu ob času volitev liberalna stranka, ki si. je pridobila 318 mandatov, medtem ko Averescu nI rešil niti enega poslanskega mesta. L. 1928. ka?e enako sliko: volitve je izvajala stranka narodnih caranistov in ie nanjo odpadlo celo 348 mandatov, liberalci pa so dobili '.c. 13 poslancev.
Vzrok za tako čudno fluktuacijo volilcev !»» predvsem rumunski volilni red. ki si ga je v nadi na večno gospostvo prikrojila stara liberalna stranka in ki ji je postal usoden, bržko je izgubila iz rok vladno krmilo Rumunski volilni red daje odločilno ugodnost večinski stranki. Za tako ie uradno prozlašena ona skupina, katere volilna lista je združi'3 vsaj 40 odst. vseh oddanih nih glasov. V tem primeru ji samo po sebi pripade 30 odst. vseli poslaniških mest, ostanek pa se razdeli po razmerju glasov med vse stranke, pri čemer odnese večinska stranka seveda zopet levji del. Rezultati so pokazali tudi to pot. da ie večina sigurna oni stranki, ki vodi volitve, kaiti Jorgov blok je dosegel 52 odst. vseh glasov. Vladna stranka je potisnih narodno-caranistično stranko v malopomembno manjšino, dasi je ta razpolagala do sedaj tako v skupščini, kakor v senatu z ogromno absolutno večino. To je po teoretični strani poglavitni rezultat volitev, torej kon-stataci.ia, da tudi narodno-caranistična stran ka o kateri se .ie zdelo, da je trdneje zasidrana v narodu ter da ji pripadajo zares široke množice osobito kmečkega prebivalstva, ni nič trdnejša politična organizacija. kakor so druge stranke. Ogromno večino. ki si .io je stranka priborila, ko je bila na vladi in je sama vodila volitve, je dobila potemtakem na sličen način, kot druge stranke: bila je pač vlada in to j> je dalo večino volilcev. Ako ne bi bilo tako, bi sedanja vlada ne mogla s tako lahkoto potisniti v manjšino, sama oa pobasati večino glasov.
Jorga s; je delo zelo olajšal. Sklenil je volilno zvezo z liberalno stranko, ki ima vendarle za seboj močan kader volilcev.
Volilne grozote v Bolgariji
Sofija, 29. maja
Volilna borba je v polnem razmahu. Najbolj vidno je seveda »delo« vladnega bloka, ki ga tvorita Demokratičeski zgo-vor in smilovsko krilo liberalne stranke. Demokratičeski zgovor tvorijo programa-tično neenotne frakcije, ki so se iz želje po vladni moči odcepile tekom časa od raznih bolgarskih strank z edino izjemo zcmljedelcev; matične stranke vseh teh vladnih frakcij so danes vse v opoziciji. Zato je umevno, da vlada y. vladni koaliciji velika neskladnost, ki ima svoj izvor predvsem v zakulisnih spletkah najožjih pristašev ministrskega predsednika Ljapčeva, narodnjakov; ti skušajo na vse mogoče načine onemogočiti kandidature pristašev Cankova. V večjih krajih je narodnjakom to spletkarjenje nemogoče, zlasti ne v Sofiji, dočim v notranjosti dežele, kjer jim je na razpolago ves uradni aparat, točno nadzorstvo s strani drugih strank pa nemogoče (kdor se preveč zanima za delo vladnih organov, izgine!), pristaši Ljapčeva delajo, kar hočejo. Zatrjuje se, da je napetost v »Zgovoru« zaradi teh spletk dosegla že tako visoko stopnjo, da se že govori o ostavki ministra Cankova, kar bi ne bilo ravno najboljše znamenje za uspeh Demokratičeske-ga sgovora pri volitvah.
Na drugi strani pa tudi v opoziciji ni vse tako, kakor bi moralo biti in opozicijski blok, »Narodni blok«, še vedno ni formalno sestavljen. VzroK je spor med zemljedelci, med »gičevci« in »markovci«. Da se reši ta spor, se je sestavil poseben odbor petorice, iz po dveh predstavnikov obeh nasprotnih si struj in enega nevtral-ca. Ker gre skoro edino le za razdelitev mandatov med obe struji, se upa, da bo ta odbor v kratkem rešil to vprašanje, nakar se končno definitivno proglasi osnovanje »Narodnega bloka«, kateremu pripadajo demokrati (Malinov), nacionalni liberali (Petrov), radikali (Kosturkov), zemljedelci vseh struj (Gičev, Markov, Tomov) in obrtniki (Tabakov).
Kakor je bilo pričakovati, so se že pričela nasilstva uradnih, vladnih organov Eapram pristašem opozicionalnih strank. z Zora« in socialistični »Narod« napadata kar najsrditeje vlado zaradi zločinskega nasilja nad predstavnikom socialistične stranke, dr. Kjustelevom, ki je prišel v selo Somovit, da bi organiziral volilni shod. Policijski narednik je dr. Kjustele-va aretiral, potem izpustil iz zapora, pa ga zopet zaprl. Obakrat so ga v zaporu pretepli, da je omedlel. Naslednjega jutra so ga prisilili, oa je podpisal zapisnik o zaslišanju, v katerem je moral priznati, da se je pregrešil proti zakonu o zaščiti države in da so ga zato zaprli. Zagrozili so mu, da nikdar ne pride več iz zapora, če ne podpiše. Nato so ga prepeljali v Ni-kopolj, od tam pa v Sofijo, kjer so ga izpustili.
Podobna nasilstva izvajajo tudi fašisti — j>rodozaštitniki«. »Narod« pravi, da njihov terorizem kar najresneje ograža mir v državi. Te dni je neki »rodozaštitnik« sredi glavnega mesta nekega meščana, ki je šel s svojo ženo po ulici, premlatil z železno palico, da je napadenec v nezavesti obležal na ulici. Drug »rodozaštitnik« je na tramvajski postaji tebi nič meni nič začel streljati, pri čemer se je pozival na svoj organizacijski znak. Stražnika, ki ga je hotel aretirati, je kratkomalo razorožil.
Kar se je pa zgodilo sinu pokojnega zemljedelskega ministra C. Bakalova, pa jc v resnici že divjaško. Dasiravno Rožen Bakalov ne deluje aktivno v politiki, so ga pred tednom dni brez vzroka aretirali na železniški postaji v Pordinu v pleven-skem okrožju. V zaporu so ga pretepali in suvali na nečloveški način, da se je onesvestil. Prepeljati so ga morali na kliniko v Pleven, kjer. so zdravniki morali. Izvršiti nevarno operacijo da so mu rešili življenje. Ostal pa bo pohabljen za vse življenje. Rožen Bakalov je star 30 let, ože-njen, oče enega otroka, a žena je učiteljica v Vlčem Trnu v plevenskem okrožju, to grozodejstvo vladnih organov je silno
pred vsem pa se opira na gospodarsko veljavne kroge.; v njenem taboru je prav gotovo poglavitni činitelj rumunski kapital. S tem ie bilo vladi delo zelo olajšano in volilni uspeh" je po veliki meri uspeh stare liberalne stranke.
N?rodno kmetska ah caranistična stranka ni mogla spričo teh dejstev upati na uspeh. In ga tudi zares ni pričakovala. Morda moremo temu dejstvu pripisovati za oos.eaico pojav, da jc bila volilna udeležba tako slaba in da je toliki odstotek vo-liicev ostal doma; taka razlaga bi indirekt-no vendarle govorila za relativno močne pozicije narodnih caranistov v narodu. Stranko samo pa so slabili še razni drugi momenti. Pred vsem ji je močno škodilo, da med njenimi voditelji prav pogosto nI bilo dovolj edinosti in da so osebne in tudi načelne razprtije često motile soglasie v vodstvu. Velik učinek je imel izpad Besa« rabcev. nod vodstvom Sterea se je besa-rabski del stranke odcepil od skupne stranke ter se konstituiral samostojno in šel tako tudi v volitve. Dalje je skupni stranki mnogo škodilo nasprotstvo med Transilvan-ci in Rumuni iz stare kraljevine. To na* sprostvo je staro in se je uveljavljalo ob mnogih prilikah. Nasprotniki so ga brez teža/ podpihovali in eksploatirali, postavljajoč se kot zaščitniki edinstva in enotnosti ter kot čuvarji interesov starih pokrajin. To se jim je tem bolj obnašalo, ker so bili narodni caranisti na vladi tako malo časa m so s svojimi reformami šele pričenjali. Kot moderna radikalno-demokratična stranka so imeli pred seboj široko področje za reforme in lotili so se dela z vnemo, pa morda z manjšo spretnostjo. Ali kar je glavno. — mogli so šele pričeti a morali so odstopiti, preden so se mogli pokazati uspehi. Tudi to je bilo pripravno orožje nasprotnikom.
Ostale stranke so malo važne za sedanjo situacijo in je zato tudi stranskega pomena. ali so dobile niak> več ali malo mani glasov.
Na zunaj izid volitev ne more pomeniti nič novega. Vnania politike Rumunije je stabilizirana in tej smeri se država skoro ne more izneveriti. Koalicija Jorge z liberal ci pa je sama po sebi garancija, da se v tem pogledu ne more nič spremeniti. In to je za nas in tudi za ostalo Evropo najvažnejše.
razburilo vse plevensko okrožje. Tolmači se pa tako, da so vladni organi z njim hoteli na vsak način preprečiti morebitno udeležbo Bakalova v bodoči volilni borbi, ker ima ime Bakalova dober glas med narodom.
A če Je tak šele prvi začetek, kaj bo šele proti koncu, zlasti pa če se pokaže slab izgled za vladni blok!!
Mednarodni agrarni v
Praga, 3. junija, h. Danes je prispela semkaj jugoslovenska delegacija za agrar« ni kongres z ministrom dr. Frangešem na čelu. V delegaciji so razen njega še načel« nik ministrstva- Štukelj, profesor poljedelj« ske visoke šole v Zagrebu Ulmansky, m>i» nis>trskj svetnik Karg&ševič Ln druge odlič* ne osebnosti.
Jutri bo prispela v Prago jugosiTovenska delegacija na kongres slovanskih lekarnar* jev. V delegaciji je kot zastopnik ministr« stva narodnega zdravja načelnik Kalodjc ra, kot zastopnik ministrstva vojske in mornarice pa lekamarski major Jankovič
Kupčije na velesejmu se lepo razvijajo
Spričo lepega vremena je bil včeraj poset velesejma zelo živahen. Dopoldne so prispele na velesejem številne šole, videti pa je bilo tudi mnogo kmetovalcev, ki so prišli v Ljubljano zaradi živinskega sejma in tržnega dne. Stanovanjski urad velesejma je včeraj zabeležil tudi veliko število došlih inozemcev in posetnikov iz oddaljenejših pokrajin države. Velesejem so med drugim posetili interesenti iz Prage, Berlina, Leipziga, Diisseldorfa, Dunaja, Varšave, Aten, Celovca, prispela pa je tudi skupina naših rojakov iz Kobarida.
Kakor je videli dalje, narašča zanimanje za letošnjo velesejmsko prireditev, kar je pripisati tudi okolnosti, da so prvi posstniki že ponesli glas o izredni uspelosti in zanimivosti veleseima v najoddalienejše kraje naše ožje in širše domovine.
Pisanje nekaterih zagrebških listov, ki sicer v celoti priznavajo, da mora biti ljubljanski velesejem vsem drugim sličnim prireditvam v državi za vzgled, ki pa hočejo istočasno omalovaževati prireditev v nekaterih podrobnostih, so tudi številni zagrebški posotniki spoznali kot neupravičeno. Trditvi, češ, da razstavljeni avtomobili ne dišijo po svetovnih znamkah, se gotovo vsak čudi, kdor je poselil oddelek za avtomobile, kjer so zastopane skoro vse največje firme. Tudi izbira v najrazličnejših stiojih je tako vsestranska, da tudi v tem pogledu prednjači naš velesejam.
Kupčije se zadnje dni prav živahno razvijajo- Čelo v avtomobilski stroki, za katero je sedanja konjunktura morda najmanj ugodna, je bilo zabeleženo že več zaključkov ;.n prodaj. Tudi glede pisalnih strojev ni ostalo samo pri živahnem zanimanju; efektivne kupčije se v tej stroki prav lepo razvijajo. Izredno zanimanje je tudi za moderne avtomate za doziranje kave, špecerijskega blaga in tekočin, ki jih kupujejo tigovci - detajlisti. Nove prodaje so bile zabeležene tudi v frigiderjih in drugih hladilnih strojih in v najnovejših avtomatičnih črpalkah za p<vo. Mnogo je bilo prodanih tudi motornih brizgaln in vodnih črpalk, kakor tudi čevljarskih strojev, električnih motorjev. separatorj^v, gospodarskih strojev, mlatilnic in kosilnib strojev domačega izvora. Večje kupčije pa so bile tudi zabeležene v cirkularnih žasah, strojih za obdelovanje lesa, v bencinskih motorjih za pogon gospodarskih strojev m v motornih žagah.
Danes se obeta prav obilen poset Vele-sejmska uprava bo zaradi tega priredila na sejmišču -promenadne koncerte. Dopoldne bo svirala godba dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika goso. Čerina (na programu: Mozart. Bellini, Offenbach, Don-nizetti, Chopin. Schubert. 'Jaroš itd.), popoldne pa delavska godba »Zarja«.
Delovni program Jugo-slovenskega akademskega kluba
Beograd, 3. j urnika, p. Glavna uprava Ju« goslovenskega akademskega kluba je izda« la o svoji seji komunike, ki pravi med drugim:
»Glavna uprava je v soglasju vseh svojih članov sklenila, da se akcija JugosJoven« 'skega akademskega kluba za izvajanje ide« je popolnega jugoslovenskega edinsitva čim bolj nadaljuje in razvija med dijaki vseh naših univerz; da Jugoslovenski akademski klub stopi v čim tesnejše zveze z vsemi dijaškimi in ostalimi jugoslovenskimi or« ganizacijami v držav' in inozemstvu; da se z ozirom na veliko idejo jugoslovenske* ga Sokolstva in njegovo važno nalogo, ki jo vrši med vsemi sloji našega naroda, osnujejo na vseh naših univerzah sokolske edinice, akademske omladine;
da se vprašanje osnovanja balkanske konfederacije dijakov, sproženo od atenskih dijakov, čim bolj prouči in po možnosti čim prej reši; da se v svrho ustvaritve čim boljše zveze med jugoslovenskimi dijaki vseh naših univerz zaradi izražanja njihovih skupnih teženj in misli osnuje dijaški časopis, ki bo glavno glasilo jugoslovenskega akademskega kluba in ki se bo imenoval »Vihor«; da jugoslovenska akademska omladina sprejme za svoj dan slave 1. december, dan našega narodnega uedinjenja, ki se ima vsako leto proslaviti v vseh krajih ,kjer obstojijo sekcije in podsekcije jugoslovenskega akademskega kluba.
Prihodnja seja glavne uprave Jugoslovenskega akademskega kluba bo v počet-ku meseca septembra v Ljubljani.
Iz državne službe
Beograd, 3. junija AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so pri državni bolnici v Ljubljani (bivši banovinski bolnici) imenovani za upravnika v 4/II. dr. Fran Gerlovič, za šefa oddelkov v 4/11. dr. Bogdan Derč in dr. Jernej Demšar, za primarija v 6. skupini pa dr. Josip Lapajne.
Z ukazom Nj. Vel. kralja je postavljen v oddelku za kontrolo mer pri sreskem načelstvu v Ljubljani Josip Zlatarič, kontrolor iz Velikega Bečkereka, po potrebi službe.
Beograd, 3. junija, p. Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra pravde pre* meščeni sodniški pripravniki: Leopold Rup« n.ik od deželnega sodišča v Ljubljani k okrožnemu sodišču v Mariboru, dr. Rudolf Kyovsky od deželnega sodišča v Ljubljani k okrožnemu sodišču v Novem mestu. Mar« tin Perovšek od okrožnega sodišča v Celju k deželnemu sodišču v Ljubljani in kane« list Ferdinand Sesek od sreskega sodišča v Kranjski gori k sreskemu 6odišču v Gor. Radgoni.
S kraljevim ukazom je upokojen Fran Terček. podgozdar pri sreskem načelstvu v Konjicah. (Za točnost imen ne moremo iamčiti. Op. ur.)
Skupščina udruženja finančnih uradnikov
Beograd, S. junija AA. Minister financ
je dovolil vsem davčnim in finančnim uradnikom dopust, ako se udeležijo izredne skupščine svojega udruženja. Skupščina bo 21. t. ra. O trajanju dopusta odločajo direktorji finančnih direkcij.
Pocenitev avtotaksijev v Beogradu
Beograd. 3. junija p. Upravnik mesta Beograda Manojlo Lazarevič je izdal na-redbo. po kateri se s 1. julijem letos zmanjša tarifa za beograjske avtotaksije. Dosedanja najmanjša voznina 15 Din se zniža na 8 Din, za 1 km vožnje pa se bo plačalo podnevi 6 Din, ponoči pa 8 Din.
Prekmursko narodno slavje
M. Sobota, 3. junija.
V nedeljo bo imela Murska Sobota kot gospodarsko in kulturno središče Prekmurja svoj posebni narodni praznik. Dopoldne se bo vršilo odkritje spomenika onim Sokolom legijonarjem, ki so 1919 padli v prvih bojih za jugoslovensko Prekmurje. Popoldne pa bo prvi javni nastop letos ustanovljenega Prekmurskega sokolskega okrožja. Svojo udeležbo so prijavila tudi sokolska društva iz Murskega okrožja. Nastopila bo nadalje vzorna vrsta prednjaške šole iz Maribora. Pri odkritju spomenika nastopijo v celoti vsa tri gasilske župe sreza Murska Sobota. Pričakovati je tudi večje število gasilnih druitvev iz sreza Dolnja Lendava.
«voi prihod so prijavili že razni odlični zastopniki javnih oblasti in društev- V zastopstvu bana pride g. okrožni inšpektor dr, Schaubach iz Maribora. Pri vseh prireditvah bo sodelovala vojna muzika iz Varazdi-na. Ta dan bo pač Prekmurje pokazalo, da je narodna zavednost prodrla že v najširše plasti naroda. Videlo se bo tudi, da se ja sokolstvo v Prekmurju že tako razširilo, <la od njega lahko v bližnji bodočnosti pričakujemo najlepših uspehov. Vse to je blagodejna posledica 6. januarja 1929. Med tem ko je prej strankarska borba izrabljala v svoje namene tudi narodnosti, vladajo danes v Prekmurju v primeru s prejšnjim časom idealne razmere. Prejšnja od strankarjev umetno vzdrževana nasprotja med takozva-nimi prišleki in domačini se polagoma izravnavajo. Mirne duše lahko trdimo, da uživajo javni uradi zaradi svojega konciliiant-nega in demokratičnega ravnanja z ljudstvom vseslransko spoštovanje in ugled. Tako se polagora in sigurno ustvarja ob najsevernejši točki naše države trdna nacijo-
nalna meja	. , ....
Vse prireditve pa bodo dobile svoje posebno obeležje s prihodom, pevskega zborna Glasbene matice iz Maribora, ki je na prošnjo odbora za postavitev spomenika obljubila sodelovanje. Prvič bo Prekmurcem onio-jiočeno slifati slovensko pesem od izšolanega zbora. Glasbena Matica bo s to svojo velikodušno naklonjenostjo storila nacionalni stvari v Prekmuriu veliko uslugo. Želeti bi bilo, da bi tudi pri popoldanski sokolski prireditvi zapela par pesmi. Udel ženci ii bodo prav gotovo od srca hvaležni. VeleobČi na Murska Sobota pa namerava v iabvalo Glasbeno matico primerno pogostit:. Sokolsko društvo Murska Sobota se pa »ji vso prireditev pripravlja že dalje časa 8 posebno skibuostjo.
Ker je polovična vožnja dovoljena za vse udeležence in vozi proti Hodošu posebni viak. ki odhaja iz Murske Sobote ob 19.10. je pričakovati velike udeležbe.
Uspešno delovanje Pokojninskega zavoda • za namešcence v Ljubljani
Ugodno finančno stanje zavoda —Naraščanje števila zavarovancev in
lastnih sredstev
Ljubljana, S. junija.
V sejni dvorani mestnega magistrata v
Ljubljani S9 je danes vršil X- redni občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, in sicer ob skoro polnoštevilni
udeležbi delegatov iz Slovenije in Dalmacije.
Zborovanje je otvoril predsednik g. Ve-koslav Vrtovee, ki je pozdravil zastopnika kr. banske uprave, vlad. svetnika dr. Kar-lina, na kar je podal kratko poročilo o delovanju zavoda v preteklem letu. To leto Je bilo važen mejnik v razvoju zavoda, ker je minister za socijalno politiko z odlokom od 22. 9. odobril nov pravilnik o draginjskih dokladah in s tem dvignil valorizacijo od 120.6 na 150 Din. Z naredbo z istega dne je spremenil plačilne razrede za pokojninsko zavarovanje nameščencev in zlasti omogočil, da so boljše plačani nameščenci pravičneje zavarovani. Izrazil je zahvalo ministru dr. Nikoli Preki za njegovo blagohotno naklonjenost zavodu in za njegovo pravilno umivanje socijalne politike v pogledu nameščencev.
Kljub valorizaciji in novi obremenitvi se zavod ne razvija samo normalno, temveč naravnost vzorno. Deficit, ki je nastal zaradi propadlih predvojnih premijskih rezerv, nazaduje povsem normalno in je upravičeno upanje, da bo zavod rane, ki mu jih je vsekala vojni, mnogo prej zacelil in deficit amortiziral, kakor je bilo prvotno predvideno. Rentg se stalno dvigajo in ja zavod lani izplačal na rentah za 800.000 Din več, kakor v letu 1929. Število obveznih zavarovancev se je lani dvignilo od 9004 na 9525, sedaj pa znaša že preko 9700. Ako prištejemo zavarovance v neobveznem oddelku in v oddelku za višje dajatve, tedaj vidimo, da ima zavod danes že preko 10.600 zavaro vancev.
Denarna sredstva, ki jih ima zavod na razpolago, so znašala ob koncu maja nad 205 milijonov Din, čista imovina zavoda pa nad 180 milijonov. V posojilih je bilo naloženo 103 milijone Din, v nepremičninah 30 milijonov, v efektih pa 53 milijonov. Povprečno obrestovanje celotne imovine je lani znašalo 8.1%, upravni stroški pa so znašali 8.6% predpisa, odnosno 5.5% vseh prejemkov zavodov, kar je dokaz, da zavod omejuje svoio režijo na minimum. Zavod je lani podeljeval v investicijske in produkcijske svrhe kredite občinam, banovinam in drugim institucijam za obče koristne namene.
Vso pozornost je uprava posvetila razvoju smernic za revizijo naše socijalne zakonodaje. Kakor Želimo iifcrerio in privoščimo našemu dflavstvu, da si izboljša svoje zavarovanje za bolezen in nezgoda in da končno dobi dobro in pravično starostno in invalidsko zavarovanje, tako moramo
stati prej ko slej na stališča, da se privatni nameščenec obvaruje pred proletarizaci-jo, da se mora pokojninsko zavarovanje za ase nameščence v državi poveriti ločeno od delavskega zavarovanja Pokojninskemu zavodu na ta način, da to zavarovanje vodijo trije ^inostoini zavodi v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. V upravi Pokojninskega zavoda vlada popolna soglasnost vseh delodajalcev in nameščencev, enaka enodušnost in harmonija pa vlada tudi med slovenskimi in dalmatinskimi delegati.
Poročilo revizorjev za preizkušnjo računskega zaključka je bilo sprejeto soglasno In prav tako soglasno je bila dana odveza načelstvu. Kakor vsako leto, je bil določen znesek za podpore vdovam z otroki ▼ zmi-slu paragrafa 6 o draginjskih dokladah. U bilanci in računskem zaključku ni bilo debate, ker se je v klubih na predsestankih o tem obširno razpravljalo- Na predlog podpredsednika g. Evgena Lovšina je bila sprejeta resolucija, ki pravi, da smatra občni zbor Pokojninskega zavoda nalaganje imovine ▼ nepremičnine za koristno in zato pooblašča načelstvo, da sme izvršiti nakup« parcel za arondacijo obstoječe zemljiške posesti, kakor tudi drugih primernih realitet
Predsednik odbora delegatov ▼ Splitu g. Frano Aljinovič je v imenu dalmatinskih delegatov izjavil svojo popolno soglasnost z delovanjem zavoda. Na predlog podpredsednika g. Lovšina je bila na koncu sprejeta še posebna resolucija, ki pravi, da delegati Pokojninskega zavoda na občnem zboru ponovno izražajo željo, da se obvezno pokojninsko zavarovanje razširi na vse nameščene« (zlasti trgovska nameščence), M jih je zavod navedel ▼ osnutku zakona lz leta 1929.
Iz letnega poročila posnemamo, da je bilo ob koncu preteklega leta od bilančne vsote v višini 255.7 milijonov Din G- 1929 212.1) trajno naloženo 165.2 milijona Din (135.4), in sicer takole (v milij. Din):
1926 1928 1929 1930 drž. papirji	14.0 21.2 32.9 49.7
nepremičnin«	14-7 21.8 25.7 25.9
hipoteke	14.3 29.7 45.1 582
menična posojTU 19.4 22.1 21.0 20.0 pos. banovinam	3.1 10.8 11.9 10..->
Lani so se zlasti povečale naložbe v dr. žavnih papirjih in naložbe t hipotekah. Od naložb t državnih papirjih odpade 25 4 milijonov Din na Blairovo posojilo. Obre« stovanje trajnih naložb je znašalo 8.1 odst. (predi." 8 odst.). in sicer pri državni-h papir« j.ih 8.3 odst., pri posojilih 8.5 odst. m pri .nepremičninah 6.1 odst.
Od 1. 1919 do 1930 je zavod izplačal upo. kojencem na rentah in draginjskih dokla« dah ter odpravninah svojcem umrhh zavarovancev vsega 24 milijonov D;n, lani pa so znašale rente 5.5 milijona Dih m po* vrnjene premije 1.6 milijona D^. Zavaro« valni prispevki so se lani zvišali od 23.5 na 25.9 miFjona Din, donos naložene imovine pa se je dvignil že na 13.4 milijona Din.

I. razreda žrebanje JUNIJA 20ega
Srečke kupite ali naročite z navadno poštno do-pisnico pri pooblaščenem, prodajalcu BRISTOL, Novisad, željeznička 27.	7286
Dr. Fran Novak:
Važna odločba za življensko zavarovanje
Ali je zavarovalnina izptačljiva v češko» slovaških kronah ali v bivših jugosloven* skih?
Številni so pri nas zavarovanci, ki so še pred prevratom sklenili življenjsko zava« rovalno pogodbo z banko Slavijo v Pragi potom njenega generalnega zastopa v Lj-ub« ljani. V konkretnem primeru je na pod« lagi zavarovalne pogodbe z banko Slavijo v Pragi zavarovalnina dospela v plačilo v letu 1926. Stranka je zahtevala od banke Slavi je v Pragi plačilo v češkoslovaških kronah, in sicer v iznosu, na katerega se je glasila zavarovalna polica v prejšnjih avstrijskih kronah. Banka Stanja v Prag' je plačilo odklonila, češ, da nuna ona z zavarovanci v bivši Sloveniji sploh niče« sar več opraviti, ker je izročila vse pogod« be ter odstopila vse dolžnosti in pravice iz dotičnih, pred prevratom sklenjenih po« godb novi, v Ljubljani leta 1922. osnova« ni zavarovalnici »Slavki«, »jugoslovenska zavarovalni banki v Ljubljani«. Le*ta pa je bila pripravljena izplačati zavarovano iznos le v jugosloveirskih kronah, češ, da so se tudi premije plačevale od prevrata do zapadlosti ▼ jugoslovenskih kronah. Stranka je sicer izjavila, da je nnpravije« na eventualno od vpeljave češke valute dalje doplačati premije v čsl. kronah, da pa zahteva izplačilo zavarovane vsote v isti valuti in to od »Slavije«. vzajemne za» varovalne banke v PragnV. češ da i» nI« kdar prestopila k novi »Jugoslovenski za« varovalni banki Slavi ji« v Ljubljani, ori ro* ma da je dotična transakcija med Slavijo v Pragi in novo jugoslovensko zavarovalno banko v Ljubljani bila izvršena brez nje« nega soglasja ter da je pač plačevala pre« mije po priposlanih ji položnicah naše Poštne hranilnice v znesku, označenem na teh pobžnicah.
Spor je prišel pred deželno sotfisce v Ljubljani, ki ie ugodilo tožbi zavarovanca in razsodilo, da ima banka Siavija v Pra« gi tfzpladatri zavarovalno v češkoslovaških. a ne v jugoslovenskih kronah.
To razsodbo je višje deželno sodišče kot prizivno sodišče v celoti potrdilo.
Revizija, kfi jo je banka Siavija v Pragi vložila na Stol sedmorice, je potem bila umaknjena, tako da je postala sodba de« želnega oz. višjega deželnega sodišča * Ljubliani pravomočna.	-
Medtem o«, za tem so se oglasili tudi drugi zavarovanot v istem položaju s slič« nimi zahtevami do banke Slavije v Pra« gi. Banka Siavija v Pragi pa se je ▼ teh primerih poravnala ugodno za zavarovan« ce ln na zahtevo lojalno likvidirala zava« rovane vsote v smislu preje navedene, raz«, sodbe v češkoslovaških kronah, dočirn so zavarovanci doplačali razliko v premijah med jugoslovenskimi in češkosilovašVmi kronami od upeljave češke valute dalle. V posebnem primeru je tudi za še nedo« spelo polico v istem smislu priznala svo« jo obveznost za bodoče.	n iJJJJJHi
Katastrofa pri preizkušnji novega mostu
Pariz, 3. junija, g. Strašna nezgoda ao j« dopoldne pripetila pri preizkušnji nosi V« nos ti novozgrajenega mostu preko reke DoTdogne pri Saint Denis de Pile. Ko sta b'ila dva s peskom naložena vozova sredi mostu, se je nenadoma s strahovitim hru« ščem podrl. Na mostu je bila zbrana urad« na komisija, ki so jo razvaline pokopal« in vrgle v vodo. Doslej so mogH spraviti iz razvalin 10 mrtvih, 12 oseb pa je bilo treba zaradi težkih poškodb odpeljati t bolnico.
Voz pod vlakom
Kruševac, 3. jun. Na železniški progi Tr« stenik Kruševac se je pripetila v ponedeljek v bližini sela Loboder nesreča, feoje žrtev je jx>stal seljak Raša Popadič. Proti veče» ru se je peljal z vozom domov. Spotoma je na vozu zaspal. Voli so šli po cesti da« iie in so privozili na progo baš v trenutka, ko je privozil tovorni vlak. Lokomotiva j« voz popolnoma zdrobila. Popadiča pa do« besedno ra zmeša rila, dočim sta ostala vo« la nepoškodovana.
Češkoslovaška vodi ▼ tenSkem boju proti Italiji
Praga, 3. junija g. Pred 6000 gledalci sta bili danes odigrani ▼ razprodanem stadionu prvi dve partij med češkoslovaško in Italijo za Davisov pokal, ki sta se končali z velikim presenečenjem. V prvem boju je zmagal češki igralec Hecht nad Italijanom De Štefani jem v trdem boju s 6:4, 7:5, 3:6,« 8:6. V zadnjem setu je vodil Italijan že s 4:1, vendar je mogel Hecht v zaključnem spurtu izravnati, doseči zmago in pridobiti Češkoslovaški prvo točko. V drugem boju sta se srečala čehoslovak Menzel in Italijan baron Mor-purgo. Ceh je proti pričakovanju z lahkoto odpravil Italijana, in sicer s 6:3, 6:3, 4:6, 6:2. Češkoslovaška vodi potemtakem že prvi dan z 2:0. — Pri nogometni tekmi je Sparta porazila Hungarijo (Budimpešta) s 7:3 (2:1).
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved sa danes: Pretežno oblačno, hladno, še nestalno. — Situacija včerajšnjega dne: Čeprav je ba-rometerska depresija prešla preko centralnega dela kontinenta in je z enim delom objela severno-vzhodne kraje naše države ter leži prav- tako barometerski minimum 4udi , nad Jadranom, . je samo severno-zapadno področje države došlo pod vpliv višjega pritiska, ki prihaja z Oceana. Barometerski pritisk je narasel za 0.1 do 1 mm samo na severnem, zapadu, drugače pa je padel za 0.1 do 4 mm, največ v centralnih in južnih krajih. Jutranje temperature se splošno in dosti enakomerno padle za 2 do 6 stopinj.
Dunajska vremenska napoved sa četrtek: Pretežno jasno; ponekod se'bo temperatura znatno menjala.
Naši kraji In ljudje
Mogočne pevske svečanosti v Sombora
'Jugoslovenski kongres pevcev ob 60-letnici somborske pevske družine — Zastopstvo iz Slovenije — Prihodnji kongres bo v Ljubljani
JPS si j« izbral Sombor za kraj letošnjo letne skupščine, sedme v dobi njegovega obstoja. Povod je dala proslava 601etnice Srbsike cerkvene pevske družine v Sambo« ru, ki se je vršila v dnevih 30., 31. maja in 1. junija, na pravoslavne binkoštne praz« nike. Istočasno so se vršile tudi pevske tekme, katerih se je udeležilo 16 pevskih društev iz Vojvodine, Bačke in Banata, dva zbora sta prišla celo iz Temišvara v Ru« muniji.
Na skupščino iir pevsko proslavo je pri« spela v soboto zjutraj tudi močna depu* tacija iz Slovenije. Od ljubljanskih pev« skih zborov so bili zastopani Slavec in pevski zbor Glasbene Matice, vsak po štš» rih odposlancih po dva delegata pa sta bi* la od Ljubljanskega Zvona in m ari bor« ske Glasbene Matice. Na čelu te številne deputacije je bil predsednik Hubadove žu* pe g. dr. Anton Švigelj. Preko nepregled« nih polj v zelenem, bujnem pomladnem raz* košju se je v daljavi za mogočnim Duna* vom pokazal ponosni Sombor v zastavah m slavolokih. Ves dan so prihajali vlaki s pevci in gosti, katerim je mesto ob ogrom* ni udeležbi prebivalstva in godbo ob 15.30 priredilo na kolodvoru veličasten sprejem
Zvečer se je vršil v veliki dvorani 1. 1927. dograjenega ponosnega Sokolskega doma koncert, katerega je priredila v pozdrav gostov Srbska pevska družina z zanimivim programom, ki je pokazal razvoj vokalne glasbe v slovanskem delu Podunavja. Pred koncertom je imel govor o skladateljih in skladbah vseučiliški docent iz Beograda skladatelj dr. Milivoj Milojevič. Med kon« certom so izrazili pevski družini čestitke ter ji poklonili lovorjeve vence za Huha« dovo župo dr. Švgelj. za mariborsko Glas« beno Matico Janko Arnuš ter čop Ivo s Sušaka. Zbor je eden najboljših v Vojvo« dini, šteje okrog 90 članic in članov, ki jih vodi s spretno in veščo roko pevovodja g. dr. Kis Ljudevit. Bogato zgodovino plo* donosnega delovanja ima zbor za seboj, bil je največja in najuspešnejša ovira močni madžarizaciji Sombora in vse Vojvodine. Njegov pevski dom je sTedi mesta, poSeg pravoslavnega svetodjurdjevskega hrama ter je ponos vsega prebivalstva.
Mesto šteje nekaj nad 32.000 prebivalcev, hra lepe tlakovane ulice, ob katerih sto« je povečini enonadstropne lične hišice, so pa vmes tudi krasne reprezentativne stavbe. V mestu je 17 osnovnih šol, meščan« ska šola, realna gimnazija, učiteljišče, trgovska šola, nad 60 kulturnih društev, med njimi Srbska čitalnica iz IM5, Sokolsko društvo. Narodna odbrana in dve pevski društvi. Prevladujejo Slovani, čuje se pa še tudi mnogo madžarščine in nemščine. Sombor js križišče sedmih železnic, ž i vi je« nje ne kaže provinci jalnosti ter je živahno zlasti ob večernih urah. Marsikatero mesto fehko zavida Somborčane na krasnih par« kih. polnih zelenja in semce pod košatimi plat srnami.	' '
Na pravoslavno binkoštno nedeljo ob 9. Zjutraj se je pričel VII. kongres JPS m »e ye, zbralo 69 delegatov, ki so zastopali 49 pevskih društev (med temi 23 slovenskih) in 3 župe. Navzoča je bila domala tudi vsa sa vezna uprava. Prišel je kot odposlanec ministrstva prosvete skladatelj P. Krstič, kongres pa je vodil predsednik uprave JPS dr. Viktor Novak.
Nad dve uri dolgo izčrpno ln vzorno taj« miško poročilo je podal glavni tajnik go« spod Krsta Manojilovič. V Jugoslovenskem pevskem savezu je včlanjenih nad 200 pev« skih društev, ustanovljenih je dosedaj 11 žup, katerim bo pa treba na novo poraz« deiiti teritorij delovanja glede na. novo razdelitev države na banovine. V Sloveniji deluje Hubadova župa v Ljubljani, v Ma« riboru pa je bila pred dnevi ustanovljena župa Bratov Ipavcev. Društva in večina žup še ne delujejo v smislu pravilnika, tre« ba bo še mnogo truda in idealizma, da se naše pevske organizacije, zlasti osrednje, približajo onim bratov Čehoslovakov, Poljakov in Nemcev. Sprejeti so bili nekateri predlogi slovenskih delegatov, kar bo olaj« šalo nekoliko tudi finančna bremena na« sproti pevski centrali, o čemer pa bodo poročala pevska glasila. Važen je bij tudi sklep kongresa, da »e bo vršila V3JI. letna skupščina prihodnje leto v Ljubljani (13., 14. in 15. maja 1932), ko bo slavila Glas« bona Matica šestdesetletmco obstoja, pev« skd zbor pa 401etnico in mojster Hubad šti« ridesetletnico delovanja pri tej instituciji.
V hotelu »Svoboda« se je po kongresu mršil banket, ki so se ga poleg uglednih domačinov in gostov udeležili odposlanec Nj. VeL kralja brigadni general g. Bič, bač« ki episkop dr. Irinej, ban dr. Nikol i č, od* poslanec prosvetnega ministrstva P. Kr* stič, ki drogi odličoikn, ki so v krasnih go* vorih poveličevali pesem, ki je ohranjeva> la naš rod pod tujim jarmom ter nas sled* njič vodila ▼ svobodo. Takoj po kosilu se
je vršila po mestu slavnostna povorka, pri kateri so se strnile telesnokulturne in pev* ske organizacije v prekrasno manifestacijo. Vsa množica s predstavniki oblastev se j« slednjič podala v Sokolski dom, kjer se je vršilo svečano zborovanje Srbske cerkvene pevske družine. Čestitali so ji ter ji izro* čili v roke sedanjega predsednika dr. Gri= gorijeviča bogate darove, diplome in vence. Vsi slavospevi so izzveneli: »Pjesma nas je održala, njoj zi slava!«...
Zvečer so se pričele pevske tekme, ki so se nadaljevale tudi še prihodnje popoldne. Velika dvorana Sokolskega doma je bila prenatrpana, zavladala je neznosna vroči« na. a pesem je zvenela zmagonosno, je se* gala v srce ter žela viharje navdušenja, za* služene pohvale tolikega nesebičnega ide* alizma.
Ob izbornem razpoloženju se je vračala slovenska deputacija v ponedeljek zvečer iz Sombora, ko so se zgrnile vse pevske družine v en veličasten nstop, ki je kronal in zaključil velike pevske svečanosti v pri« jaznem Somboru. V Vinkovcih je zaorila v krasno noč naša pesem, ki je sama vrela iz grl Slavcev, Zvonašev in Matičarjev, pesem izpod planin sredi zelenih ravnin, da je prisluhnilo uho in srce mimoidočih.
Poslovilno gostovanje Marija Šimenca
Drevi bo gostoval v ljubljanski operi go-spod Marij Šimenc, brez dvoma eden naj* boljših slovenskih pevcev, v vlogi starega Žida v operi »Židinja«. To partijo, ki jo je pred nekaj dnevi prvič kreiral na našem odru, poje z vsem občutkom izredno lepo in tudi igralsko je absolutno na višku. Ta« ko lahko prištevamo to vlogo med najbolj* še, kar jih je odpel odlični gost na odru naše opere.
Današnje gostovanje Marija Šimenca bo poslednje v tej sezoni. Zato še prav po« sebno opozarjamo nanj vse njegove prija« telje. Obenem bo pa to tudi poslednja uprizoritev opere »Židinje« v letošnji se« zorna. Poleg odličnega gosta nastopita ▼ glavnih vlogah še ga. Zlata Djundjenac* Gavellova kot Židinja in g. Emil Rumpel kot kardinal. Predstava je izven abonmaja in veljajo običajne operne cene. S to pred* stavo hoče gledališka uprava nuditi publiki, bi obišče danes velesejem, da ima z ogledom bogate velesejmske razstave tudi še prili« ko posetiti v gledališču predstavo ene naj* lepših oper starejšega repertoarja.
Razlastitev parcel v Trnovskem predmestju
Ljubljana, 3. junija. Z odločbo velikega župana ljubljanske oblasti od 11. septembra 1925 se je Glav* nemu odboru vodne zadruge za obdelova« nje barja v Ljubljani izdalo med drugim •tudi dovolilo za regulacijo Malega grabna. Pri izvrševanju regulacijskih del na Ljub« Ijanici pa se je izkazalo, da je treba že odobreni projekt za regulacijo Malega grab« na in sicer od njegovega izliva v Ljubljani«
00	do približno 1300 m navzgor spremeniti v toliko, da se prvotno projektirani sklon brežin v naklonu 1:15 izvrši v naklonu
1	: 2 ter zmanjša padec s tem, da se zgradi ob izlivu prag in po potrebi še dve zagatni steni.
Da se more izvršiti omenjena s premem« ba načrta prosi Glavni odbor, da se raz* laste deli številnih pare si, ležečih ▼ kata*
strski občini Trnovske predmestje. O tem se na podstavi §§ 54 in 61 vodnopravnega zakona kranjskega razpisuje na dan 10. ju« nija komisijska obravnava na mestu sa« mem. Komisija se bo sestala ob 8. uri pri kopališču Ljubljanskega športnega kluba ob Ljubljanici.
Načrti in drugi pripomočki ter seznam za razlastitev v poštev prihajajočih zem« ljišč z navedbo zahtevane površine so do dne 9. junija 1931 razgrnjeni med uradni* mi urami pri mestnem načelstvu v Ljub* ljani vsakomur v vpogled. K obravnavi »c vabijo vsi udeleženci s pristavkom, da mo» rejo svoje ugovore zoper predlagano raz* lastitev prijaviti ustno ali pismeno do 8. junija pn mestnem načelstvu v Ljubljani ah pa pri kr. banski upravi. Najkasneje pa se morejo taki ugovori prijaviti vodji ko« misije pri komisijski obravnavi sami, ker bi se sicer smatralo, da se udeleženci stri* njajo z razglastitvijo njihovih zemljišč ter se bo v zadevi razsodilo brez ozira na po« znejše ugovore.
Oblečemo Vas
elegantno od nog do glave
za mal denar
zelo ugodno. — Tudi na obroke!
A.PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Gasilski samaritanski tečaji
Šoštanj, 1- junija.
Znano je, da je naše gasilstvo v zadnjem času 8 priznanja vredno dalekovidnostjo razširilo svoi delokrog tudi na zdravstveno polje, zlasti na prvo pomoč pri nezgodah. Še bolj kakor za večja mesta, kjer so gasilska društva, je ta novi delokrog potreben za naše podeželje. Zato je treba res pohvaliti ona gasilska društva v manjših mestih, v trgih in vaseh, ki so posvetila vso paž-njo tudi zdravstveni izobrazbi svojih članov, da jih s tem še bolj usposobijo za izvrševanje velike gasilske naloge, pomagati bližnjemu ob nezgodi in v sili.
Tudi gasilsko okolje Šoštanj je priredilo dvomesečni zdravstveni (samaritanski) tečaj, ki se Je začel sredi marca in zaključil sredi maja. Tečaj je brezplačno vodil šo-štanjskj okrožni zdravnik g. dr. Ferdo Ko-run, ki se je z veliko ljubeznijo posvetil temu delu. Najlepše plačilo njemu in vsem prirediteljem je bil lepi in redni obisk tečaja, ki je obsegal 40 predavalnih ur. Udeležba se je gibala namreč med 80 in 120; med njimi je bilo 78 takih, ki so redno po-sečali vsa predavanja in dobili zato ob koncu tudi spričevala. Tečaj ie bil zaključen z lepo prireditvijo, kj je imela na sporedu deklamaeije ter praktične vaje gasilskih sanitetnih in reševalnih oddelkov.
Kongres češkoslovaške narodne Mawht «v«e ▼ Pragi. Na kongresa je bila, kakor smo že v nedeljo poročali, sklenjena ustanovitev slovanske zveze narodnih strokovnih organizacij.
Ob tridesetletnici SŠM
Ljubljana, 8. junija
V nedeljo s® Je vršil občni zbor Slovenske Šolske Matice. V teku tridesetletnega obstoja je postala ta institucija zelo močen in upliven kulturni faktor v našem življe. nju. Saj že samo izdajanje letnih publikacij pomenja vzbujanje pedagoškega erosa ter zanimanja za šolsko življenje. S tem je postala Matica resno kulturno ognjišče za vsa naše šolsko-prosvetne delavce.
Občni zbor je namesto predsednika dr. Poljanca, ki j* bil odstopil, otvoril in vodil šolski nadzornik v p. g. Frane Gaberšek, ustanovitelj in obenem stalni aktivni delavec Matica. Ob tej priliki se je lepo pokazal prijateljski duh, ki vlada v Matici. Pristno in neprisiljeno se je izkazala hvaležnost Matičarjev do g. podpredsednika, ko je predlagal šolski upravitelj Urbančič, da si Matica izbere g. Gaberška v znak eno-dušnega priznanja za požrtvovalno in plo-donosno delo pri Matici za svojega častnega člana. Spontano soglaSanje je pokazalo, koliko simpatij uživa g. Gaberšek pri Matičarjih.
Nato so sledfla poročila odbornikov, iz
Danes na praznik ob 5*9 7« in 9« url
Predprodaja vstopnic od 11.—\\ 1 S.
Najboljši film smeha in zabave
Lažni feldmaršal
m\
Roda — Roda Vlasta Burian
Prilikom poseta ljubljanskega velesejma si morate ogledati ta film. — Smejali se boste do solz! — Smeh in krohot!
Telefon 2124.
ELITNI KINO MATICA
katerih as Ja nsddeh, di rf fs ptafSujf od- I
bor naj resneje prizadeval dosezati društve- j ne smotre. Pri volitvah je bil nato izvoljen naslednji odbor: predsednik nniv. prot dr. Kari Ozvald, podpredsednik višji šolski nadzornik p. Frane Gaberšek (Ljubljana) tajnik dr. Stanko Gogala (žensko učiteljišče v Ljubljani), blagajnik učitelj Pavel Plesničar (Ljubljana), knjižničarka učiteljica Albina Zavašnik (Vič), ostali odborniki: ravnatelj meščanske šote Alojzij Novak (Šiška), urednik »Popotnika« Matija Senkovič (Maribor), prof. Gustav Šilih (moš. ško učiteljišče v Mariboru), sreski šolski nadzornik Ivan Tomažič (Maribor). Namestniki: prof. Anica Černej (žensko učiteljišče v Ljubljani), prof. dr. Simon Dolar (Kranj) in vadniški učitelj Anton Kutin (Maribor).
Milijonske goljufije pri železnici
Svbotica, 3. juufja.
Pred kazenskim senatom se je včeraj pričela sodna obravnava o aferi, ki je v zvezi z dobavo gradbenega materijala za subotiško železniško direkcijo. Na obtožni klopi sedi šest bivših uradnikov direkcije, med njimi tudi bivši šef dobavnega oddelka ter bivši narodni poslanec industrijec dr. Miloš Tupanjanin, bivši zastopnik podjet* ja, ki je železnici dobavljalo materijal..
Vsi so obtoženi, da so državi povzročili škodo, ki znaša več milijonov dinarjev, na ta način, da so sporazumno kot državni uradniki potrdili prejem gradbenega mate* rijala za državno železnico od lifaranta Tupan janina in sicer 1500 vagonov t vred« nos ti 6,700.000 Din, čeravno materijal še ni bil dobavljen. Sestavljen in podpisan je bil lažniv zapisnik. Šele pozneje je Tupanjanin dobavil nekaj materijala, ki pa ni od* govarjal pogojem. Zaslišanih bo veliko šte« vilo prič. Proces bo trajal več dni.
Sleparski igralci
Ljubljana, 3. junija.
Sila velika množica ljudi živi na rovaš ljudske neumnosti in lahkovernosti. V zad« njem ča6U 60 se posebno udomačile in raz« pasle razne sleparske igre ter se po javnih lokalih in povsod, kjer se zbira več ljudi, potika vse polno raznovrstnih hazarderjev, vedeževalcev in snloh tipov, k; so si izmis« lili razne trike, da opeharijo lahkoverneže Poleg trikov z igralnimi kartami so še ra<z« ne igre s kroglicami in obročki, najrazlič« neiše skrivalnice, lutke, čarobne igle itd.
Ljubljanska policija je podvzela danes hvalevredno akcijo, da je perlustrirala te sleparje, ki se jih je zlasti sedaj ob otvo« ritvi velesejma nabralo izredno veliko Ste« vilo. Bilo je zanimivo, ko je pestra slepar« ska družba spravljala na dan vsakovrstne dokumente in priporočila, s katerimi je sle* parila lahkoverneže ter je skušala celo pred javnimi organi legalizirati svoj nečedni po* sel. Kakor se nam zatrjuje, 6e bo sleparskiip igralcem posvečala od 6edaj naprej večja pozornost. One, ki eo jih danes zalotili, bo« do pa po kazni čim prej odpravili iz mesta.
Kdor hoče svež hi zdrav ostati naj popije en do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Zdravniška poročila iz bolnišnic svedočijo, da radi pijejo »Franz io-šefovo« vodo zlasti bolni na črevesja, ledvicah, jetrih in žolču, ker brez neprijetnih občutkov in posledic promptno odvaja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Smrtna nesreča
na stopn jicah
Sevnica, 3. junija.
Ugledni posestnik in gostilničar An« ton Gračner ▼ Zabukovju nad Sev« nico se je sinoči kakor običajno pred spa-njem podal še pogledat v klet. Nesreča pa je nanesla, da mu je na vlažnih stopnicah spodrsnilo m je padel tako silovito, da si je zlomil tilnik.
Ker so domači že vsi odšli k počitku in padca iz kleti ni nihče čul, mu ni bilo po« moči. Davi zarana pa so pogrešili gospodar« ja in ko so ga našli v kleti, je bil že mrtev. Pokojnik je bil splošno spoštovan mož, čvrst naprednjak, občinski svetovalec in zvest naročnik »Jutra«. Star je bil 55 let. Pogreb ee bo vršil jutri na domače pok©« pafišče pri Sv. Lenartu.
Velik požig na Dolenjskem
Št. Rnpert na DoL. 3. hm.
V ponedeljek, pol ure po polnoči na* je zbudil io prestrašil glas trombe nočnega čuvaja, takoj za tem je klical na pomoč plat zvona in gasilski rog. Gorelo ie v pol-četrt ure oddaljenem Školjevem sredi vasi. kjer so hiše rn gospodarska poslopja najbolj na kupu. Čeprav »o bili požrtvovalni šentrupertski gasilci hitro na mesto, so bili ob tej suši dva hleva. eoa hiša in šest svinjakov v plamenih in že žrtve raz-besnelega elementa.
Hitro v akcijo stoptvša motoma brizgal-na je omejila požar in rešila tik gorečih poslopij stoječe bližnje hiše. od katerih se je ena že vnemala. Živino so domačni iz gorečih hlevov rešili, pač pa sta s svinjaki posestnika Stareta zgoreli dve veliki svinji in deset manjših prašičev. Tema posestniku je do tal Dogorel živinski hlev in štirje svinjaki, malemu "osestniku Uišiču Pa hiša in hlev s kaščo.
Goreti je začelo na vogata Staretovega bleva io je zanetil požar zločinski oožiga-lec, ki je že lani trikrat zanetil ogenj, a so ga še pravočasno opazili in pogasi«. Orožniki so še ponoči aretirali nekega maiega posestnfka iz bližnjih, k vasi spadajočih Cesnjnic, ki je osumljen požiga. Njegovi mokri čevlji so se baje ujemali z odtisi, vidnimi na nekaterih blatnih mesth na poti med pogoriščem in njegovim domovanjem.
Pofcneje le priSo na pomoč tadi v rio gasilsko društvo iz Mokronoga. Po uspešnem delovanju šenttrapertske motorke je bila nevarnost nadaljevanja požara odstranjena. a gasila' iz Mokronoga so bih v izdatno pomoč, da so se pogasili zadnji ogorki. Od hlevov in hiše so ostali le ožgani in deloma porušeni zidovi, od svinjakov ničesar. Sreča za ostalo vas da ni bilo vetra. Pogorelca sta bila zavarovana le za nizke vsote. Za revnejšega Ur-šiča je požar uničujoč udarec.
\
TVOR NIC A ClKORIJt
Okusna in zdrava je
KOLINSKA KAVA!
Zlata poroka
Danes bo v Ljubljani praznoval z&stm poroko g. Hinko Lavrenčak s srvojo gospo Ano rojeno Reinwebrovo. G. Lavrenčak je kot odvetniški uradnik služboval v Breži« cah, Radovljici in v Ljubljani, kjer od zad«
njih dveh let dalje uživa zasluženi pofcoj. Z zgledno požrtvovalnostjo sta zlatopore« čenča vzgojila svojo družino. Od sedmih otrok jih živi še pet in je san Vilko držav, ni tožilec, štiri hčerke pa va© poročeno z uglednimi možmi. K zkrti poroki tnd5 mi iskreno čestitamo, žeieč ie mnogo srninih in zadovoljnih leti
Na praznik dne 4. t. m. eh 17.30 — Igrišč« Utrl j®
NOGOMETNA TEKMA
Austria : Ilirija
(Celovec)
PBEDTEKMA OB l&M Ob vsakem vremenu.
Čolnarjeva smola
Radovljica, 3. jonfK Ce vidimo na Bledu ali v kakem druge«
letovišču hoditi moške v kopalnih hlačah po obrežju, se ne čudimo. Tudi v kavarne prihajajo kopaloi v kopalnih oblekah na okrepčilo. Toda, da bi prihajat potnflci ▼ kopalni obleki na postajo in cek> na ro» marsko postajo Otoče ter ae tako oblečeni vozili tudi z vlakom, jo gotovo senzacija za Gorenjce. Vsi so bili zelo iznenadem, ko »o te dni ob 8. zvečer videli prihajati po cesti ob železniški progi velikega, kakih 30 let starega moškega, pokritega samo z belo srajco, izpod katere so ae kazale temne kopalne hlače. Možak je bil obut s gojzarcami, v rokah pa je držal dve doAgi palici. Eni so ga smatrali za objestneža, ki »e je hotel panorčevati, drugim pa se je zdelo, da se mu je zmešalo.
Mož ae je podal k postajni blagajni ter načelniku postaje g. Marke^jna tako ma* tožil zadevo:
— S prijatelji iz Zagreba sum bkveoih. da prekrmarimo domovino po vseh večjih rekah. Drugi so pričel* • tem na Savi pri Kranju, jaz pa sem začel pot pod Trigla« vom v Savici. Vožnja je bila prav zanimiva in sem med njo posnel reč lepih pokrajinskih motivov. Ko sem fotografiral naj« lepši del, mogočne pečine pod predorom pri Radovljici, kjer je Sava stisnjena na par metrov, se je pripetila nezgoda in zna« šel sem se v valovih. Plaval sem za čolnom, dosegel sem cek) nanj privezano vrv, toda ta se je utrgala in čoln je z obleko fotografionim aparatom in vsem drugim odplaval po vodi. Sedaj bi se rad peljal v Radovljico k prijatelju, da mi pomaga iz zadrege.
Načelnik postaje mu je kreditiral vozrri
listek in na radovljiški postaji je bila zo» pet precejšnja senzacija, ko je mož v tako čudni opravi hitel v hišo lekarnarja. Lekarnarja je presenetilo nepričakovano svidenje s starim prijateljem, znanim zagreb« škim športnikom. Najprej ga je oblekel od nog do glave, a je brl gost tudi tedaj precej čuden, kajti v tako široko obleko bi lahko zlezla dva taka. Prihodnje jutro jo izletnik na postaji poravnal svoj dolg za vozni listek in je bil prav prijetno iznena-den, ko mu je načelnik povedal, da je on sam našel njegov čoln m ga izvlekel iz Save. Oprtnik z obleko je voda sicer odnesla, vse drugo pa je v čolnu ostalo in tudi čoln ni bi! dosti poškodovan. Dal ga jo takoj v popravilo in bo lahko že te dni nadaljeval svoje jadranje.
Tehtnice
vseh vrst, od lekarniških do vagonskfh, popravlja najceneje
LOVRO ROZMAN
speetjalna delavnica tehtnic, uteH tn drugih meril.	8103
L}ubl]ana, Pred Prnlami s Tet Z9-TJ	Teh 29'97
Domače vesti
KINO IDEAL
premiera ofc najnižjih
ljudskih cenah
3.—, 5»—, 8.— Din
Po viharju
V glavni vlogi
iV»7s Asther
Predstave ob 1/2 5-, 6., '/28. in 9.
I
* Zveza učiteljev meščanskih šol v Ju-
eosIavHi priredi ob svoii desetletnici jubilejni kongres v Beogradu v dneh 3., 4. in 5. iuliia. Kongresa se udeleže tudi zastopniki meščanskih šol iz Češkoslovaške. Med drugim bo kongres tudi izpremenil in spopol« nil pravila zveze in ustvaril temelj za sodelovanje s Ceškoslovaki. Dne 4. julija se boao vsi člani kongresa podali na Avalo in Doložili venec na grob neznanega vojaka.
DANES
*	Predavanje o Jugoslaviji na Dunaju. V
dvorani društva »Urania« na Dunaju ie v ponedeljek predaval profesor Jakob \Veiss. dober poznavalec naše države, pod naslovom »V deželi solnca in tisoč otokov«. Poudarjal ie ieoote Jugoslavije, ki vedno boli vzbuja veliko zanimanje tujcev. Naglasa, ie. da v Jugoslaviji vlada red. ki ie naravnost vzoren, ter popolna stabilnost razmer. Orisal ie vse prednosti naše države, ki za. gotavliaio Jugoslaviji nailepšo bodočnost, zlasti glede tujskega prometa. Predavanje so pojasnjevale projekcije in mali film, ki predočuie potovanje na lukssuzni ladii »Kraljice Marije«.
♦	Nemški novinarji v Jugoslaviji. Nemški novinarji, ki so v zadnjih treh tednih orepotovali Jugoslavijo, so se predvčerajšnjim vrniti preko Zagreba v domovino. Vsi izletniki so se o svojem potovanju izjavili zelo pohvalno in zlasti poudarjali lepoto naših krajev in veliko gostoljubnost, katere so bili deležni na svojem potovanju. Napredek Jugoslavije, so izjavili, ie prekosil vse njihovo pričakovanje.
*	Drugo »Jutrovo« potovanje v Pariz na kolonij alno razstavo v dneh od 15. do 25. Junija. Vsem onim interesentom, ki so se doslej že neobvezno javili za udeležbo na ; drugem potovanju v Pariz v juniju, smo ! razposlali obvezno prijavnico, ki naj jo blagohotno podpišejo in čim prej vpošljejo na naš naslov. Obenem smo jim razposlali tudi tiskan program potovanja, iz katerega so razvidni vsi pogoji in vsa potrebna navodila. Kdor b; se še zanimal za to drugo ekskurzijo, nai blagovoli nemudoma javiti^ to tamištvu našega uredništva, da mu pošlje prospekt in prijavnico. Rok za obvezno prijavo za drugo potovanje poteče 8. junija. Za poznejše prijave ne moremo jamčiti, da bomo mogli vsestransko pravilno ustreči. Ce se do gornjega roka ne priia-vi zadostno število udeležencev, bomo. žal. morali odložiti potovanie na julij, približno v dneh od 12. do 22. julija_
Obiskovalci
veleseima
Oglejte si razstavo vodnih turbin v zunanjem
paviljona „F" št. 557—559
ki jih je razstavila domača tvrdka 8118
G. F. SCHNEITER
škoSja Loka
•	Zračiti promet na progi Zagreb - Sušak - Split Sredi junitja se prične redni zračni promet z otvoritvijo velike 'krožne iiniie. ki bo vezala naši prvi glavni mesti in vso našo obalo od Sušaka do Splita. Ta velika zračna linija, ki bo obsegala velik krog od Zagreba preko Sušaka, Splita. Sarajeva, Beograda in se vračala v Zagreb, bo velikega pomena za razvoj naše civilne avija-cije ki je v treh letih svojega obstoja zabeležila sijajn<» uspehe. Naj omenimo, da bo dolga pot od Zagreba do Splita, za katero rabi brzovlak celih dvanajst ur, skrajšana na pičli dve uri. Aviioni na tej liniji bodo prevažali tudi pošto in pakete. Že sedaj poklicani faktorji razmišljajo o zgradbi posebnega civilnega aerodroma z velikimi hangarji v Zagrebu, ker bo Zagreb eno
i
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatur i, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, padavine v mm.
3. junija 1931
LJuttiana 7, 763.9. 13.0. 82. SW1. 10. dež, 21, Maribor 7, 763.2. 13.2. 80, NiNW2, 10, dež, 0.3; Zagreb: 7, 763.0, 14.0. 74, NNiF.4, 10. dež 9.3: Beograd: 7. 760.5. 13.6. 94, W1 10. dež, 1U; Sarajevo: 7. 760.2 14.3, 90, El, 1, dež, 72; Skoplje: 7. 760.6, 16.7, 86 NI. 10. —, —; Kumbor: 7. 7S8.5. 17.1, 78. tiho 9, dež, 32.8; Split: 7. 759.4. 17.2. 85, NNE1, 10, dež. 7.3; Rab: 7. 761.0, 13.1, 63. N10. 10, dež, 11.1; Vis: 7. 758.6, 11.3, 90 Ni 2, megla, dež, 8.3; Mostar: 7. 739.1. 14.2, 70, tiho, 4, dež, 9.3.
Najvišja temperatura (v oklepaju najnižja): v Ljubljani 20.4 (11.2). v Mariboru 21.2 (12.6). v Zagrebu 23.3 (14.0). v Beogradu 26.8 (13.4). v Saraievu 25.0 (11.3). v Skop-l"u 242 (104) v Kumboru 24.1 (15.6) v Splitu 24.3 (14.2), na Rabu 23.8 (12.2). na Visu 22.4 (10.3). v Mostaru 27.1 (14.0).
Sonce vzhaja ob 4.16 zahaja ob 19.41; luna vzhaja ob 23.16, zahaja ob 5.56.
najvažnejših avijatičnih središč v državi Društvo za zračni promet je že nabavilo v Parizu velik trimotomi avion tipa »Far-man« ki bo bo soboto prispel v Zagreb.
♦ Z Jadrnicami po Jadranu. Društvo »Putniik«. ki želj med širokimi sloii propagirati potovanja Po Jadranu, ozranizira iz-lere z motornimi jadrnicami, z izhodiščem iz Splita. Za 14-dnevni izlet odide prva skupina iz Zagreba dne 1. iuliia in si bo ogledala kraje vse tja doli do Cetinja. Druga skupina odpotuje iz Zagreba 15. julija_. Najmanjše število za vsako skupino je 25 oseb. Popolna oskrba je 1300 Din. edino jedilno orodje, je treba prinesti s seboj. Organizirano Pa bo tudi enomesečno iadranje
VSI
na Jadranu z izhodiščem iz Splita. Ta kombinacija se priporoča osobito dijaštvu. ker se mu nudi najboljša prilika za spoznavanje vse naše obale kulturnih in zgodovinskih znamenitosti, velikih tvornic in podjetij. — Vsak izletnik bo spoznal prirodne lepote dežele tisočerih otokov, užil se bo vodev solnca in zraka. Pot bo vodila od Splita do Dubrovnika in nazai do Sušaka ter zopet v Solit. Celotna oskrbnina ie 2000 Din.
*	Higijenska razstava na Pohorju. Zdrav-stveni dom v Mariboru priredi v Sv. Lovrencu na Pohorju enotedensko higijensko razstavo z otvoritvijo na nedelio 7. t m. ob 8. zjutraj v veliki dvorani Društvenega doma. Razstava bo odprta dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. vključno do 13. junija. Ob razstavi sami. se bo vršilo v razstavni dvorani tudi več predavanj, ki iih bodo pojasnjevali razni filmi. Vstopnine ni nikake. Vabljeni vsi tamošnji okoličani, da v čim večjem številu posetijo razstavo in preda-v an i <1
*	Novi grobovi. V Markačici pri Oplot* niči je umrl v visoki starosti 87 let posest« nik Franc Habjan p. d. Matjaž. Starček j® bil že 25 let vdovec in je opravljal do zad« njega sam gospodarska dela svojega obšir« nega posestva. — Po daljši bolezni je umrl v Trbovljah g. Anton Topolšek, ki je bil dolga leta zvest in marljiv član rudniškega gasilskega društva. Marljivega in skromne« ga delavca pri gasilstvu so vsi spoštovali. — Umrla je v mariborski bolnici v torek zve« čer zasebnica Marija Kleinschusterjeva ▼ 70. letu starosti. — Pokojnim blag 6pomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Mesto referenta htženjerske stroko z letno sistematsko plačo 12.000 Din, polo-žajno plačo 15.000 Din. krajevno doklado 4.050 Din im s posebno mesečno doklado 400 Din je razpisano pri osrednjem rradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu. V poštev pridejo kandidati s popolno fakultetno izobrazbo tehnične fakultete z diplomo in-ženjerla arhitektonske stroke,..Prošnje se. sprejemajo do vključno 17. junija.
*	Kongres naših izseljencev v domovini. Kakor smo svojedobno že omenili, se bo v dneh od 26. do 30. t. m. vršil kongres naših izseljencev iz Severne Amerike v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. V Ljubljani bo kongres otvoril predsednik Zveze izseljenskih organizacij Milan Marjanovič s pozdravnim govorom, nakar bodo izvoljeni posebni odbori Njim se bo izročil ves materijal ki se bo razpravljal na kongresu. Odbori bodo permanentno delovali v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu. V Zagrebu se bo nadaljevalo zasedanje kongresa. Govorniki iz izseljenštva iin domovine bodo podali izjave o najvažnejših aktualnih momentih izseljenskega vprašanja. Kongres se bo nadaljeval in dovršil v Beogradu, kjer bodo odbori predložili svoja poročila in resolucije. Udeleženci kongresa si bodo ogledali naše državne in narodne institucije ter prišli v dotiko z našimi vplivnimi faktorji. Po zaključku ko*1 "resa bodo posamezne skupine priredile izlete. V posameznih krajih so že izvoljeni posebni odbori za spre-
*	Sprejem gojencev v gluhonemnlco. V
gluhonemnioo v Ljubljani se sprejmejo oh, pričetku šolskega leta 1931-1932. gluhonemi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Pogoji za sprejem v zavod so: glu-honemnost ali tolika stopnja gluhosti, da se otrok v splošnem n<» more naučiti glasovnega govora; izpolnjeno sedmo leto in še ne presoračeno deseto leto življenja, primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraženje. Od sprejema so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci. Sposobnost Za izobraženje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo ic prebiti v zavodu. Dan in ura preizkušnje se bo razglasila ob svojem času. Gojenci, katerih starši so zmožni plačevanja, morajo za do bo svojega izobraževanja dooivati stanovanje in hrano v zavodu proti plačilu zneska, ki ga določi banska uprava sporazumno s starši. Ce se dokaže uboštvo. se preskrbovali stroški lahko znižajo ali sploh izpre-gtedajo.Prošnje za pripust k pouku ali za sprejem notranjih gojencev v zavod naj ss viijže dc 20. julija pri ravnateljstvu gluho-nemnice v Ljubljani. + Dom kulture Jugoslovenskih ciganov.
V	kavarni »Srpski carevini« v Beogradu se je preteklo nedeljo vršila letna skupščina Prve sorske ciganske zadruge, ki je bila ustanovljena leta 1910. Ko je bilo prečitano poročilo upravnega in nadzornega odbori, ki ie ugotovilo, da je financijelno stanie zadruge prav povojno, je predsednik Gjo-le Stankovič. trgovec v Beogradu, pojasnil potrebo da se v Beogradu iz sredstev fonda zadruge zgradi Dom kulture in civiMza-oije jugoslovenskih ciganov v Beogradu.
V	Jugoslaviji živi, sakor je izjavil predsednik, nad 500.000 ciganov rn izmed teh lepo število v Beogradu. Oipaža se. da'se v novejšem času mnogi jmovitejši cigani šolajo celo na univerzi Pri glasovanju je bil predlog, naj Se v Beogradu zgradi lasten dom, soglasno sprejet
*	Sanje sodobnega človeka se sučejo okoli avtomobila. Koliko Mudi hrepeni po lastnem vozilu, s katerim se lahko nopelie-jo v prostem času ven i® vsakdanjega življenja. Avtomobilska industrija izvršuje danes že vozov? po takih cenah, da si Jih lah« ko nabavijo tudi manj imoviti sloji. Koliko ie zanimanja za avtomobile, kaže list »DomaČi prijatelj«, ki Je moral na željo svojih naročnikov izdati posebno avtomobilsko številko, na katero opozarjamo one. ki 5<* niso naročniki tega lepo urejevanega lista. Vsaka številka »Domačega prijatelja« !ma
1 mnogo zanimivega gradiva, da lahko zadovolji še tako razvajenega čitalca. Oprema je
zelo bogata, tako da je list mnogo več vreden. kakor pa malenkostna letna naročnina 60 Din. »Domači prijatelj« se naroča pri
upravi. Praprotnikova 1. v Ljubljani
*	Fantovska podivjanost. Iz Konjic nam poročajo o žalostnem dogodku, ki se je pretekli petek pripetil v bližini Oplotnice. Komaj 14-letni Javoniik Alojz iz Božjega ie postal žrtev sirovega napada S svojim očetom se ie vračal v mraku s praznim vozom domov. Izzasede pa ga je napadel v pričo njegovega očeta Višič Jakob in ga zabodel z nožem v leva pljuča tako. da je težko ranieni mladenič takoi omahnil na tla. Oče ie s skrajno silo pregnal napadalca. Orožništvo je siroveža privedlo v konjiške zapore. Pravi, da ie Javornika zabodel zgolj zato, ker mu ni dovolil, da bi se peljal z njim na vozu.
*	Žalostne posledice. Nedavno je 21-tetni Zagorjan R. izvabi.! litijsko šolarico na kolo m jo ie odpeljal proti Ponovičam. Za Savo je izvršil grd zločin. OrožniŠka patrulja je beguna zajela v zasavski soteski, nakar ie bil prepeljan v litijske sodne zapore. Po preiskavi so fanta prepeljali *
NA
Ljubljano, kjer je bil zdaj obsojen na 6-mesečno ječo. Gorje, ki je zadelo mlado šolarico in Pa njene starše, se je še povečalo: zaradi poškodb je odšla včeraj deklica v ljubljansko bolnico. Starši, posvarite svojo deco pred zapeljivcl
*	Izvršil Je samomor, ker Ka le pekla vest. Kakor poročajo iz Kotora, se je s poslopja davčne uprave vrgel na cestni tlak MilutLn IJič. 47 let star. Nezavesten je ob; ležal na tlaku z razklano glavo. Pri njem so našli listek z opazko, da je ubil kletnega mladeniča Jakoba Sagadina v neki baraki pri Tivtu. Sagadina so res našli mrtvega Lobanja mu je bila presekana s sekiro. Žena in otrok Iliča živita v Sarajevu.
•	škodljiva belouška. Na postaji v Zagorje je imela taščica v gnezdu dva mladiča. Oni dan pa so delavci opazili, da stara dva nemirno frfotata okrog gnezda. Ob natančnem ogledu so poleg gnezda opazili belouško, gnezdo pa Je bilo prazno. Kačo so ubili rn razparali m dobifc v niei še živa mladiča, ki sta kmalu nato poginila. Domnevajo, da je kača po požrtju obeh mladičev prežala še na Mara dva. V zagorskih kamnolomih delavci večkrat ooaziio. kako kače prežijo na ptiče s svojim bliskovitim pogledom.	__
Zmanjšano vrednost poletne hrane
je treba nadomestiti, pa boste tn® v vročih dneh ohranili svojo energijo in živahnost. Pri tem Vam bo najbolje po-
mogla HLADNA
o\ommjm
Pripravlja se v Ovomtac-čaSi, ki jo dobite povsod, kjer se prodaja Ovomaltine, tn to za ceno Din 15.—	7214
*	Italijanski ribiči na našem Jadrana. Kakor javljajo iz Splita, je patrulni čoln finančne kontrole blizu UI čin j a zalotil več čolnov italijanskih ribičev, ki so lovili r*-be v naših vodah. Italijanski ribiči so bili Izročeni pristaniškemu oblastva. kj iim ie ribe zaplenilo in jih kaznovalo z denarno globo. To je že tretij slučaj, da so zasačili italijanske ribiče v naših vodah.
*	Strela udarila v poštno centralo. V Ca-kovcu je v ponedeljek udarila strela v poštno centralo in povzročila kratek stHk. Telefonistke k sreči v kritičnem času niso bile zaposlene na mednarodnih progah, marveč na lokalnih.
*	Olajšate si delo uri knjigovodstvu z Agrlppo, najmodernejšo kartoteko^ v obiik; knjige. Nanovo vpeljane kartoteke se že prenavljajo v ta novi, praktični sistem. Ne rabite nobenih dragih predalov in omar. Najsigumejša in hitra kontrola. Oglejte si Agrippo na velesejmu paviljon H, koja 313. — Zastopstvo Agrippe M- Tičar, Šelcr.-
burgova ulica 1
*	Tvornica parfema hi koflitske vode »Flora« iz Laškega je letos razstavila na
ljubljanskem velesejmu v dveh prosto pred paviljonom H v koii št. 654 in pred paviljonom E v koli št. 521. Lepo opremljeno blage v okusnih steklemčicsh i*> izhodna kvaliteta vzbuja splošno pozornost. Očividno je. da se »Flora« lepo razvija, kar dokazuje tudi velik naval interesentov. To mlado domače podjetje zasluži posebno pozornost, ker proizvaja kvalitativno prav dobro blago in ni več treba dajati domače-Ca denarja za parfem inozemstva. 770
*	Neverjetno enostavno in vendar idealno pregledno in natančno je vse v priznanem in priljubljenem Ro-Lex knjigovodstvu. Vsekakor se izplača, da si ogledate ta sistem na ljubljanskem velesejmu v paviljonu G-217. Sistem vam razložijo zastonj in kakor stoteri drugi, boste radi priznali da bi bilo knjigovodstvo Ro-Lex tudi za vaše podjetje primerno. Vaš obisk nas bo zelo veselil. »Kartoteka«, družba z o. z.. Ljubljana. Selenburgova 6-1.
*	Nagrobne spomenike v najmodernejših oblikah vam nudi najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar. pokopališče Sv. Križ Ljubljana, telefon 2787.
*	Ne pozabite na največjo zalogo gramofonov in plošč tvrdke A. Rasberger »Jugo-sport«, r. z. z o. z. v Ljubljani na Miklošičevi cesti 34.
*	Opozarjamo na oglas družbe Comerce, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2-1.
ITO zobna pasta najboljša!
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Pohištvo
ZELEZNO MEDENO
Iz LJubljane
n— Povratek dveh umetnikov iz Amerike. Akademski slikar Božidar Jakac in operni tenorist Svetozar Banovec sta se na povratku iz Amerike vozila skupno do Trsta. odkoder je g. Jakac nadaljeval vožnjo naravnost v Ljubljano, kamor ie prispel s polnočnim brzoviakom v noči od torka na sredo. g. Banovec pa se ie zadržal v Trstu in ie sopotniku sledil včeraj popoldne. G. Jakac ie včeraj v Ljubljani obiskal svoie prijatelje in posetil tudi naše uredništvo. Mnogo ie izkusil, obogatil svoie znanje in se kreoko uveliavil kot umetnik. Popoldne se je odpeljal na oddih k svojcem v Novo mesto. G. Svetozar Banovec pa se bo še v te i sezoni parkrat predstavil gledališki publiki, prvič v soboto v vlogi mantovske-
ga vojvode.
u_ Perzijske preproge so stvar zaupa-
nia in mora vsakdo paziti, ko jih kupuje. Prodajalci teh preprog so lahko še tako pošteni ljudje, zgodi Pa se vendarle, da nasedejo kakemu nesolidnemu engrosistu Icr botem nevedoma prodajajo slabo blago. Na vsak način je treba pristne perzijske preproge poznati in se za to baš sedaj nudi vsakemu najboljša prilika, če si na ljubljanskem velesejmu ogleda v paviiionu K št. 52—54 veliko izbiro perzijskih preprog od tvrdkp Damask iz Zagreba, k; je najsta-
LJUBLJANSKI
rejše in najsolidnejše podjetje te stroke. 1 a tvrdka ima v zalogi originalne in najboljše perzijske preproge. Lastnik tvrdke je mednarodni priznani strokovnjak za preproge g An to Grgič, ki je že več let stalni m zapriseženi strokovnjak sodišča v Zagrebu, kar je gotovo dokaz in priznanje njegovega strokovrrjaškega znanja. Ta strokovnjak daie radevolje vsakemu interesentu za dobre preproge vse potrebne s t rokovnjaške informacije «n nasvete. Ne pozabite obiskati paviljon E, stojnice .št. 52—54.
u— Iz francoskega instituta. Vrsto večernih prireditev v Narodnem domu je ob po-voljni udeležbi — posebno nežnega spola — v torek zvečer sklenil vseničiliški profesor Spektorski, razpravljajoč o H. Taineu, čigar dokončna ocena po njegovem nabiranju še vedno ni izoblikovana. Njegovo delo in duhovni obraz je govornik orisal v izrazitih potezah, osvetlivši ga na ta način, da ga je primerjal številnim pomembnim osebnostim iz srednje- in zlasti zapadno evropskega kulturnega področja. Ako so teoretiku slovstvenega naturalizma očitali, da ie njegova kritika >monotona<, oziroma >monotaine< je stvarnik »Tomaža Graindor-gea< to trditev dejanski zavrnil s svojo izvirnostjo, s pesniškim poletom, s slikovitimi oznakami. Skratka, kakor je na koncu prav poudaril prof. Vey: slednja beseda odli&ie-ga ruskega znanstvenika o francoskem filozofu je bila pretehtana in na svojem mestu, (k).
h gledališča. Prihodnja dramska predstava bo v soboto. Uprizori se Schnitz-Jerjeva groteska »Zeleni kakaduj« m Tolstega drama »On je vsega kriv« za red u Frankova drama »Vzrok« se uprizori prvič 9. t. m. ob 20. — V operi bo drevi predstava »Židinje« izven abonmana. — Svetozar Banovec. priljubljeni tenorist ki se je pravkar vrnil iz Amerike, nastopi v soboto v operi »Rigoletto«.
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune ln nadzorstvo Tehnični biro »Tehna« Ljubljana, Mest-
prihranke ni trg st. 25/L
Znatne stavbne
NA]SOLIDNEjSE m NAJCENEJŠE
PRI
ZAGREB yin .i"*//
BARONA JELAČIČA2 J^iTUUU
u— Starešinska družina kluba Jugoslovenskih primorskih akademikov. V nede-tjo ob 10 bo v beli dvorani hotela Uuiona izredni občni zbor Kluba jugoslovenskih primorskih akademikov, kjer bo ustanovljena starešinska družina kluba. Vabljeni so vsi Primorci, bivši člani nekdanjih akademskih organizacij v Julijski Krajini m Primorci z akademsko izobrazbo. Ker niso znani točni naslovi vseh, so vabljeni tudi oni, ki vabil morda niso prejeli.
u— Pianist Ivan Noč bo nastopil solistično na IV. simfoničnem koncertu, ki ga priredi uprava Narodnega glcda.išča jutri v petek v veliki unionskj dvorani. Izvajal bo Caikovskega klavirski koncert v b-molu, ki je eno najlepših del slavnega komponista Polno ie blestečih mest. lepili melodij in tehničnih bravur. Vse obvlada pianist Noč na virtuozen. njemu lasten način. Orkestralno spremlievanje izvedeta zdruzeno onerni in matični orkester pod vodstvom odličnega dirigenta g. L. M. Skerjanca. ki vodi ta ve~er svoj drugi simfonični koncert letošnje sezone in bo. kar posebno podčrtamo. vsa dela dirigiral na pamet Poleg Caikovskega je na programu se Fran-ckova simfonija in Musorgskega simfonična pesnitev Na lisi gori. — Prcdorodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u— Mitja Goreč - krašjj Junak Žaromil nastopi v soboto 6. t. m. ob 16. popoldne v operi v družbi deda Dobronada (Skrbin-šek). Bisernice (Slavčeva). Burje (Rakarje-va) kozlička Dolgobradca. medvedkov Meda in Tepka, nad trideset činčigajcev, vil m veterilic. Izvirna novost slovenske pisateljice Petelinove, polna kraških motivov, poezij in ljubkih glasbenih točk. Predprodaja vstopnic v pisarni Aterie. Dunajska cesta
1. a-II. in pred predstavo v opernem gledališču.
u— Javna telovadba Sokola I. združena z ljudsko zabavo in plesom bo v nedeljo 7. t m ob 16. na Taboru. Vabimo vse brate in sestre ter sokolstvu naklonjeno občinstvo. da v čim večjem številu posetijo naš letošnji javni telovadni nastop; —, Prireditveni odsek Sokola I.	_
u— Sokolsko društvo Ljubljana n. priredi 14 junija javni nastop s pestrimi telovadnimi točkami vseh oddelkov. Po telovadbi bo priljubljena ljudska zabava s sre-čolovom in plesom. Svira godba na pihala 40 pp ood vodstvom višjega kapelnika g dr. Cerina. Začetek ob 1. Vljudno vabljeno vse sokolstvu naklonjeno občinstvo.
u— Taborenje s svojim naraščajem priredi Sokol I. - Tabor letos v Metliki. Taborenje se bo vršilo od 5. julija do 2. avgusta. Vodniki taborenja so znani sokolski, tehnični in prosvetni delavci. Cena za vso dobo letovanja 3e 300 Din. Bela Krajina je zdrava, z izredno milim podnebjem. Reka Koloa 5e topla in ima zlasti v Metliki lepe prostore za kopanje ter mnogo drobnega peska. Prijave spreiema vodnik naraščaja ob telovadnih urah do 15. t m.
i Hors d' oeuvre
višek užitka, dogodek vsakega kosija.
Hors d'oesivre
prispeva k slavnostno-veselemu razpoloženju VaSih zvancev. Brez
Hors d4 oeuvre
lz elitnega avtomatičnega buffeta 8104
družba z o. z. LJUBLJANA, Šelenburgova nlica
ne more biti otmenega obeda, čajanke ali južine. Naročite pravočasno pri buffetu
Ananas — bovlo
z najfinejšim šampanjcem, čaša Din 5.—.
u— Sentpeterska ženska podružnica
CMD priredi zbirko pod imenom *dan srčkov« v korist CMD dne 6. junija popoldne in 7. junija dopoldne. Gospe, gospodične in deklice bodo prodajale srčke (suho robo) v korist družbe. Nabiralo se bo v nabiral-namen. da vsak po svojih moči daruie: Mal namen, dav sak po svoji moči daruje: Mal dar domu na oltar.
u— Redni občni zbor Oblastnega odbora Jadranske Straže v Ljubljani se bo vršil 16. t. m. ob 20.30 v prostorih restavracije Zvezda z običajnim dnevnim redom. Člani, prijatelj; organizacije se vljudno vabijo, da se občnega zbora v čim večjem številu udeleže.
u— Društvo učiteljic vabi vse članice k izrednemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo 14. t m. ob 9-30 v šentjakobski šoli.
u— Jugoslovensko kemijsko društvo, odsek za predavanja. V petek 5. t. m. bo pre^
daval profesor Rebek o smernicah kemijskega pouka na visokih šolah v kemični predavalnici v realki. Vegova ulica 4. Začetek ob 18.	_
u— Spremembe v telefonskem seznam«. Odkar ie izšel zadnji seznam telefonskih naročnikov, je bilo izvršenih že več sto sprememb (novi naročniki, opuščeni priključki, spremenjene telefonske številke itd.) Ker še ni znano, kdai bo izdati nov telefonski seznam, opozarjamo vse interesente, da objavlja izvršene spremembe ravno te dni »Slovenski Narod«.
u— Parna in vročezračna kopel Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je od 9. t m. dalje do preklica odprta samo dvakrat na teden od 14. do 18., in sicer ob sredah za ženske in ob sobotah za moške.
u— Veliko radio je zopet izvedla včeraj dopoldne polocija Po Tivoliju in okrog ve-leseimišča. V zaporih je pridržala 12 sumljivih oseb. Med temi so že dolgo zasledovani kriminalni tipi, tatovi rn potepuhu ki bodo izročeni sodišču. Druge sumljivce bo policija odpremila v pristojne občine
Mnoge so na svetsi testenine a le ene so „JAJNSNEU.
u— Resnica o kockah za tlakovanje Selen burgo ve ulice. Splošno se je ^govorilo, da so lesene kocke za tlakovanje belenbur. gove ulice inozemski izdelek neke avstrijske tvrdke Dognali smo pa. da so rasle smreke, ki so dale te kocke, v Grilovi hostJ pri Vranski in so bile stare 100 do 150 let ter so imele kakor papir tanke letnicc. Kocke je narezala znana lesna industrija Ivana Srebotnjaka v Št. Petru v Savinjski dolini, impregnira! j^h ie pa Riitgers v Račjem. Vidimo, da je tudi ta najnoveiši kos Ljubljane pristno domač.
u_ Poravnava. Na ovinku pri prulskem
mostu sta včeraj popoldne trčila skupaj mlad ljubljanski avtomobilist in motociklist T„ ki se je bil iz okolice Splita pripeljal na velesejem. Karambol je povzročil nekaj poškodb na obeh vozilih, razen tega oa je niotocikliist dobil lažjo teiesno poškodbo na nogi in mu je pomoč nuSil v bližini stanujoči zdravnik. Nesreča je pač nesreča in tako si tudi mlada športnika po karambohi nista skočila v lase. marveč sta se mimo pobotala, segla v roke in odrdraia dalie vsak svojo pot.
u— Zobozdravnik dr. Josip Tavčar, Gledališka ulica 4.. tel. 3.393 čez poletje ob sobotah ne ordinira. Ostaie dni od 9. dopoldne do 6. zvečer.
u— Vse dobre lastnosti hna PAN ovratnik
u— Vsa Ljubljana govori o odlični kvaliteti Jugobrazil kave. ki se toči na velesejmu in v Selenburgovi ulici 7.
Iz Maribora
a— Prijateljski večer JC lige hi Češkega kluba. V soboto 6. t. m. bo JČ liga skupnfl s Češkim klubom zaključila tečaje češkega jezika, ki jih je bilo letos v Mariboru 6. J prijateljskim večerom ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. Večer je namenjen predvsem udeležencem češkega tečaja, ki bodo pri tem pokazali, koliko so v tem času napredovali v češčini. Zapeli bodo nekai čeških pesmi rn r.astopili tudi z deklamaci-jami Češkoslovaški učitelj g. Josip Drly pa bo predaval o češkem pisatelju Karlu Havličku. Vabljeni so razen članov lige in Češkega kluba vsi prijatelji Cehoslovakov, da na ta način izrazijo priznanje mladini.
Posetmkom velesejma!
priporočamo ogled ln nakup manufak-turnega blaga pri znani specialni
tvrdki NOVAK
v Ljubljani na Kongresnem trga 15
(nasproti nunski cerkvi).
SOLIDNE CENE DOBRO BLAGO VELIKA IZBIRA 8077
MALINSKA — OTOK KEK
..SLAVIJA'
Krasno kopanje in solnčenje; dunajska in domača kuhinja. Čiste sobe. Dnevna parohrodska zveza s Sušakom. Pension Din 60.—. Zahtevajte prospekte,	6935
Uporabljajte SAMO
5HELLT^X
SIGURNA SMRT VSEMU MRČESU! USPEH VAS BO ZADIVIL!
a— Težka obolelost bivšega poslanca in ministra Roškarja. Iz Sv. Jurija v Slov. goricah poročajo, da je bivšega poslaiica jn truiistra za kmetijstvo Ivana Roškaria ž? drugič zadela kap in je njegovo stanje zelo kritično.
a— Izlet JC Bge k Sv. Križu ln Urbanu.
Letos bo priredila JČ liga skupno s Češkim klubom v nedelio 7. t. m. zopet skupen izlet. katerega se udeleže tndi člani tečajev češkega jezika. Udeleženci, ki imajo čas za celodnevni izlet, se zbero ob pol 7. zjutraj pred državnim moškim učiteljiščem, gredo k Sv. Križu in pridejo popoldne k Sv. Urbanu. Ostali pa se sestaneio ob pol 13. na križišču Roroščeve in Gaieve ulice (prad hišo podpredsednika lige g. Knopa) in odidejo od tam k Sv. Urbanu, kjer ie sestanek vseh udeležencev.
a— Ljudska univerza v Mariboru. Le-toSnoi občni zbor mariborske Ljudske univerze se bo vršil v ponedeljek. 8. t m. v prostorih kina Apolo.
a— Aljažev klub SPD Maribor začne z reJoo planinsko službo božjo pri Arehu v nedeljo, 7. t. m., na Urški gori v nedeljo 14 t m. na Smolniku na v nedelio 21. t. m Sv maša je na vseh postojankah vsakokrat ob desetih. Kadar kaže v soboto popoldne grdo vreme, odpade v nedelio planinska služba božja.	,
r— Higijensko razstavo t Sv. Lovrencu
na Pohorju priredi mariborski Zdravstveni dom od 7. do vključno 13. t. m. Tekom razstave bo tudi več predavanj, predvajanja poučnih filmov itd. Vstopnine ne bo.
a— Himen. Te dni se je poročil g. dr. 'Josip Vrtovec, upravnik Zdravstvenega don£ v Mariboru, z gdč. Anico Rudolfovo iz Črnega vrha pri Idriji. Bilo srečno!
a— Tombola Slov. ženskega društva Je zaradi raznih sokolskih prireditev preložena na 30. september. Ker je namenjena v prid počitniški koloniji na Pohorju, prosi društvo, vse ostale organizacije, da se
to ozirajo.	... . .
a__Toča t zapadnih Slovenskih goricah.
V torek, ko je po dolgem času nebo poslalo blagodejen dež. pa se ie okrog Sv Ju-riia Svečine in St. Mia tudi vsula ledena toča, potolkla znatni del posevkov m uničila mnogo lepih nad .....
a— Kinopredstave. Grajski kino: Samo še danes 100 odst. nemški govoreči m zvoc* ni film »Praznik življenja«. Union kino: Od danes dalje: 100 odst. nemški zvočni film »Pat in Patachon kot mojstrska strelca«.
Iz Celja
e_Požrtvovalno delo CMD. V torek zvečer se le vršil v klubovi sobi Celjskega doma dobro obiskan občna zbor ženske in rooš-ke podružnice CMD. V imenu Jugoslovenske Matice je po®dravil zborovalce -predsednik g. s. o. s. dr. Jože Bavdek. Ia sporočila predsednika moške podružnice g. Prekorška je bilo razvidno, kako veliko bpIo združeno s težkimi ŽTtvami sta i zvrnili 'celjski podružnici v srvojeui dosedanjem poslovanju, zlasti pa še v preteklem letu. Doseženi usipehi in lep razvoj organizacije, kakor tudi narodna zavednost nase mladine jamčijo, da se odpira svetlejša bodočnost po mračnih dnevih preteklosti, ženska podružnica je žela v preteklem letu pod vodstvom agilne predsednice ge. Re-Jberaikove prav lepe gmotne uspehe. Glavnemu odboru CMD v Ljubljani je poslala 18.71*2 Din, moška pa 3.207 Din. Tajniški poročili o initernam delovanju organizacije sta podala za žensko podružnico ga. Tinca Rakuševa, za moško pa g. Franjo žerovc. Nato je bil soglasno izvoljen dosedanji odbor z majhnimi izprememibaml. Sledilo je izčrpno, krepko začrtano predavani« g. Prekorška o delovanju glavnega odbora CMD v pretekli dobi. Predavatelj se je podrobno pečal s široko razipleteno nemško propagando v naši banovini. Vse izmišljotine ta intrige je treba razkrinkati in dokazati popolno svobodo in enakopravnost nemške manjšine v naši državi. Bodoče delo CMD bo tudi še v naprej posvečeno čistim in poštenim ciljem.
Hotel „UNION", Celje
(CELJSKI DOM) Vsak Tečer, izvzemši ponedeljek, ter ob nedeljah in praznikih tudi dopold. KONCERT prvovrstnega kvarteta pod vodstvom kapel-nika Sergeja Borisova.	8122
e— Posebna atrakcija je postal za vse
Celjane, ki ljubijo lepo, umetniško glasbo, nrijeten vrt Celjskega doma. Predenoenjim se je gostom predstavila nova godiba, kvartet, pod vodstvom kopeinika g. Sergeja Borisova. Vsi sodelujoči so prvovrstni umetniki na svojih instrumentih. Celje je že davno pogrešalo tako godbo in je zato podjetnemu hotelirju g. Cirilu Majcenu za užitek, ki ga nudi nova godba, iskreno hvaležno.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20.
Četrtek, I.: Zaprto.
Petek, 5.: Zaprto.
Sobota, 6.: Zeleni kakadui; On Je vsega kriv. C.
Nedelja, 7.: Zaprto.
Ponedeljek, 8-: Zaprto.
ljubljanska opera Začetek ob 20.
Četrtek, 4.: Židinja. Gostuje gosp. Marij Šimenc. Izven.
Petek. 5.: IV simfonični koneert ▼ UnSon-ski dvorani.
Sobota, 6.: Rigoletto. Gostuje goep. Svetozar Banovec. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 7.: Mascotta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek, 8-: Zaprto.
mariborsko gledališče-
Začetek ob 20.
Četrtek, 4.: Zaprto.
Petek, 5-: Zaprto.
Sobota, 6.: Labirint, C- Kuponi Zadnjič.
e— Mestna knjižnic« Je tspoeodtla t b?*-
Ju 970 strankam skupno 2040 knjig.
e— Reševalni avtomobil je ogra-rM ▼ maju 35 voženj t primerih nesreč in bolezni.
e— Kuluk. Mestno načeletvo bo poklicalo kulukarje iz Celja k osebnemu delu na občinskih cestah 9. in 10. junija. V mestu je za osebno delo le okrog 45 zavezancev.
e— Otvoritev planinskih koč. Savinjska podružnica SPD bo odprla s 15. t. m. Kocbekov dom na Korošici in Frischaufov dom na Okrešlju. Oba domova bosta od tega dne stalno odprta in oskrbovana.
e— Tujski promet. Celje je obiskalo ▼» maju skupno 893 tujcev, ki se dele po narodnosti na: 666 Jugoslovenov, 112 Avstrijcev, 42 čehoslovakov, 29 Nemcev, 16 Italijanov, 11 Madžarov, po 4 Francoze in Poljake, 3 Ruse, 2 Amerikanca in po enega Švicarja, Nizozemca, Grka in Turka, Po poklicu je bilo 417 trgovskih potnikov, 2.16 delavcev, 63 obrtnikov, 45 uradnikov, 16 industrijcev, 13 zdravnikov, 8 dijakov in 5 odvetnikov, dočim je bilo 110 oseb brez poklica.
e— Na Glaziji vlada te dni nenavadno živahno vrvenje. Ob obcestni aleji je zrasla iz belih desk cela vrsta paviljonov, dočim je dobra četrtina travnika pokrita z mizami in klopmi. Pridne roke obrtnikov in drugih požrtvovalnih Celjanov se gibljejo ves dan od ranega jutra do pozne noči in pripravljajo vse potrebno za veliko prireditev celjskih samaritanov, katerih organizacija »Prostovoljno gasilno in reševalno društvo« bo obhajalo to soboto ln nedeljo 60-letnico obstoja. Pokrovitelj proslave je g. ban dr. Marušič. Razvit bo tudi društveni prapor. Istočasno se bo vršil v Celju pokrajinski zlet Jugoslovenske gasilske zveze. Udeležencem je odobrena za 25 odstotkov znižana vožnja po železnici. Na odhodni postaji si vsak nabavi celo vozovnico, ki pa je pri prihodu v Celje ne odda in kupi na njeni podlagi pri povrat-ku le polovično karto.
e— Dve nesreči. V ponedeljek je padla 21-letnemu posestnikovemu sinu Jožetu Pa-hu iz Pilštanja na kljuki viseča kosa tako nasrečno na glavo, da mu je presekala nos in mu prerezala lica. V torek pa se je v Celju 18-letn,i mesarski pomočnik Franc Vodušek iz Zavodne s sekiro vsekal v mezinec levice in si presekal kite. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnic«.
e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17., pol 19. in 21. zvočno opereto »Mi-rozov«. Predigra zvočna enodejanka.
Iz Kranja
r— Nogomet oživljen. V nedetjo sta se srečali na športnem igrišču Sokola iz mlaj« ših moči sestavljena enajstorica »Herme« sa« iz Ljubljane in ena; stori ca nogometa* šev Sokola. Gostje so podlegli z rezultatom 1 : 6. Domače moštvo je nastopilo v po* vsem prenovljeni postavi, v kateri so 6e nekateri posamezniki odlično odrezali. Manjka le še treninga in pa kombinacijske skupne igre. Disciplina obeh moštev pa ie bila naravnost vzorna, kar v Kranju po« prej ni bilo baš običajno. Poset tekme ie bil skromen. V četrtek ob 17. popoldne pa se naši nogometaši pomerijo na zelenem polju s SK »Jadranom« iz Ljubljane.
Z Jesenic
«— »Soča« Jesenice! član društva »Soča«
postane lahko vsakdo, naj bo Primorec ali domačin. Osobito domačine vabi društvo, da se polnoštevilno priglašajo za člane in podpirajo z malenkostnim zneskom one, ki so poleg osebne svobode na lastni zemlji izgubili tudi vsa gmotna sredstva in iščejo v nas samo prijazna lica in naklonjenosti! Vabimo vas, udeležite se vsi ustanovnega občnega zbora, ki bo danes na Telovo ob 14.15 v Sakolskem domu na Jesenicah.
Iz Zagorja
9— Poverjenik Vodnikove družbe učitelj Sulin naproša vse stare člane in one. ki na* meravajo pristopiti, da do 16. t. m. porav* naio članarino 20 Din. ker s tem dnem za« ključi nabiranje. Poznejših prijav ne bo mogoče upoštevati.
z— Nedeljska tombola ZSV za kritje spomenika v vojni padlim vojakom ni bi* la dobro aranžirana in tudi občinstva se je pričakovalo mnogo več. Žensko kolo je do« bil Viktor Drnovšek iz Zagorja, moško kolo Ivan Hauptman, kravo pa slikar Vin d« šnurer iz Kamnika. Ostale tombole so pri« šle v posest prav potrebnih oseb. V krat« kem bo tombola Kola jugoslovenskih sester z bogatimi dobitki, jeseni pa sokolska tombola.
Iz Trbovelj
t— Sokolski praznik. Sokol se marljivo
pripravlja za svoj javni nastop v nedeljo 21. junija popoldne. Nastopijo vsi oddelki, da pokažejo uspehe neumornega enoletnega dela. V svojem stremljenju za napredkom, dobro zavedajoč se važnosti sokolske ideje za narod in državo, si je pridobil naš Sokol lep sloves daleč po domovini.
t— Čebelarska podružnica priredi v nedeljo ob 9. pri čebelnjaku mizarja Cestnika v Trbovljah predavanje o čebelarstvu. Predaval bo znani strokovnjak g. profesor Verbič iz Ljubljane. Nai pride vsakdo, ki se zanima za čebeloreio, posebno pa se vabijo ie gojenci kmetijske nadaljevalne šole.
Iz Novega mesta
n— Novj komandant naše garnizije g.
podpolkovnik Vaclav Die je prispel v naše mesto ter prevzel svoje funkcije. G. komandantu želimo kar najpriietnejše bivanje.
n— Sodniki obeh sodiš? in drž. tožilstvo so poklonili ostanek zbirke za venec pok. tovarišu g. s. o. s. A. Hočevarju dijaški kuhinji. Izročili so 380 Din podruž. »Jutrac, kjer naj se denar dvigne.
n— Rdeči petelin se sedaj na poletje, ka* stalno pojavlja v naši okolici. Pred par dnevi je ogenj, ki je bil najbrže podtaknjen od zlobne roke, pokončal vsa gospodarska poslopja posestnika Raiha Franceta na Tolstem vrhu in mu napravil občutno Škodo. Ljudje žal požara niso videli, ker je stalo poslopje med hribi v popolnem zatišju, obenem oa je bila noč svetla in tako je izostala vsaka reševalna akcija.
n_ Drzen rop je napravila pri posestniku Novaku Francu na Ratežu lisica. Splazila se je ponoči v niegov kurnik ter pričela daviti perutnino- Šum je gospodarja prebudil in šel je gledat v kurnik. Pograbil je lisico za razčesljani rep, lisica pa njega za roko. Zaradi bolečin je gospodar poklical ženo, ki mu je prinesla sekiro, da je drzno zvitorepko ubil. Njegova rana je huda, toda k sreči ne nevarna.
n— Kino Meteor bo predvajal film >Greh zvodnice« v četrtek na praznik ob 6. in pol 9- uri.
Iz življenja na deieli
ŠMARJE PRI JELŠAH. Na našem tras. nem novem odru je dramski odsek Sokoia priredil ob lepi udeležbi ljudsko igro »Div-ji lovec«. V proslavo 60 letnice pisatelja Finžgarja je govoril br. starešina. Igra, pri kateri je nastopilo okrog 40 oseb, je bila dobro podana. Petje, dekleta v narodnih nošah in lepa scenerija v vseh dejanjih so efekt igre še povečali. Posebno nas je zaba« val Tonček. Majda pa je podala svojo vlogo s tolikim čuvstvom, da je bilo marsikatero oko SOlznO.	„„rVUr™,T, n . .
BOGOJINA V PREKMURJU. Podpisa« na se v imenu šolske mladine, ki je prire« dila izlet v Ljubljano in čez Brezje na Bled, prav ;skrcno zahvaljujeta za izredno gosto« ljuben in prisrčen sprejem, ki ga je bila mladina deležna povsod, kamor je prišla. Da je majski izlet tako lepo uspel in da je mladina dobila najlepše vtise na svoji pori in se poglobila v ljubezni do svojih sorod, njakov tam preko Mure in Save, imava pripisovati širokogrudnosti vseh činiteljev. ki sva se do njih obrnila in ki so nam vsem rade volje ustregli, s čimer so le mo«li. V prvi vrsti 'zrekava najtopleje za« hvalo mestni občini ljubljanski, ki se je radovala. da more gostoljubno sprejeti svo« je še malo poznane brate in sestre iz Prek* murja. Zaradovali so 6e naši otroc5, ko jih je čakala na kolodvoru v Ljubljani delega* cija mestnega načelstva, da nam olajša in oslajša ure našega bivanja v beli metro* poli našega naroda. Kako so se jim razjas« nila lica, ko jim je mesto gostoljubno po« streglo s hrano in stanom. Otroc' so bili deležni celo mladinskega koncerta RK. Po« sebno gre zahvala zastopnikom UJU, po« verjeništva v Ljubljani, magistratnemu ravnatelju g. Šebeniku, ki nas je ljubeznivo vodil po Ljubljani in nam vsak čas stal s svetom ;n dejanjem ob strani. Tudi gg. pa* trom frančiškanom se najljubezniveje za« hvaljujeva za njihovo gostoljubno naklo* njenost in postrežljivost v romarskem do* mu na Brezjah. Ko smo prišli izmučeni na Bled skozi krasni Vintgar in vedrili okoli 2 uri na blejskem kolodvoru, nas je s svo« jo ljubeznivo prijaznostjo iznenadil ob je« zeru, ko smo se podajali v čolne, ravnatelj g. Jelovšek. Odločil se je, obdržati nas na Bledu in nam postreči po svoji gostoljubni navadi. Vse nas je povabil k sebi na dom. kjer nam je ponud;l okrepčila; prenočišče pa nam je dal na Gradu. Deianska ljube* zen. ki smo je bili povsod v obilni men deležni, bo zapustila sledove najiskrenejše hvaležnosti v srcih naših dobrih otrok. Vsem plemenitim dobrotnikom za vso ju* beznivo naklonjenost in postrezlpvost kli« čemo: Živeli! Povrni Vam tisočero dobrot* no nebo! Voditelja izleta šolski upravitelj Oton Brelih in župnijski upravitelj Jan^o Nep. Breznik.
Šport
Nadaljevanje tekem za državno prvenstvo
Concordia (Zagreb) : ASK Primorje
V	nedeljo bo nastopila v Ljubljani Con« cordia iz Zagreba, sedanji državni prvak, v prvenstveni tekmi z ASK Primorjem. Po povratku svojih »Amerikancev« bo dana možnost Concordiji, da postavi v boj kom« pleten svoj prvi team, kar ji v dosedanjih tekmah ni bilo mogoče. Kljub temu je do« segla Concordia v sedanjih borbah za drz. prvenstvo tretje mesto, ker je iz dveh te* kem spravila na varno tri točke.
O jakosti moštva Concordije, kakor tudi o poedinih njenih igralcih ee da pisati sa* mo v superlativih. V mednarodni tekmi Zagreb : Miinchen, ki ee je vršila preteklo nedeljo v Zagrebu, je sodelovala Con* cordia z večino svojih igralcev. Zmagal je Zagreb z visokim rezultatom 5 : 0. Pred* vsem je treba omeniti, da igra v Concordi* ji na važnem mestu neumorni Premrl, ki je tudi steber državne reprezentance. Premrl je neutrudljiv, požrtvovalen in neprecen* Ijiv za svoje moštvo. Poleg njega je znan Živkovič, imenovan SimSlr , tudi državni reprezentativen ki je Hajduku na turneji po Ameriki storil velike usluge. Nadalje 60 znani reprezentativri v moštvu Concor« dije bratje Paveliči in levo krilo Prauns« perger, ki je v Sofiji v meddržavni tekmt Jugoslavija : Bolgarija doprinesel k povi* šanju seora na 3 : 0.
Concordijo smo videli zadnjič t Ljublja* ni lani v izločilni tekmi z Ilrrjjo, ▼ katern je odnesla Concordia visoko zmago. listo ee ji sicer ni posrečilo v zadnjem nastopu med navedenima kluboma, vedar je treba upoštevati, da takrat še ni imela v svojem moštvu »Amerikancev«.
Ce vse zgoraj povedano upoštevamo, ao Primorjaši pred težko nalogo. Dolžnost do Ljubljane in do slovenskega nogometa pa jim nalaga, da se v tej borbi častno odre* žejo.
Tekma se bo vršila na igrišču ASK Pri* morie ob vsakem vremenu in bo pričela ob 17.30. Ob 15.30 bo predtekma.
Aifstrfa (Celovec) : Ilirija Danes ob 17.30 na igrišču Ilirije.
Po daljšem presledku igTa danes v Ljub* ljani celovški prvak Austria, ki nadknlju« je precej ostale koroške klube. KAC je po* razila letos s 3 : 0, Vilacher SV s 4 : 1, Ra« pida s 3 : 0. Večji del njenih igralcev igra v koroškem reprezentativnem moštvu in ▼ avstrijskem amaterskem prvenstvu je Au* stria letos eden finalistov. Moštvo 6t je vedno odlikovalo po posebno požrtvovalni, vztrajni igri in veliki borbenosti. Ilirija z Avstrijo nikakor ne bo imela lahkega po* sla, čeprav so zgledi za zmago bolj na nje* ni strani. — Tekmo bo vodi! g. Cimper* man — Predtekmo odigrajo ob 16.30 juni« orji Ilirije in SK Mladika.
Madžarski rekordni sprtnter v Ljubljani
V	okvi.ru plavalnega mitinga Iliri j« : FTC (Budimpešta) bo startal na progah prostega stila tudi za dr. Baranyjem, pr« vakom Evrope, najboljši madžarski sprinter Andreas Szekely.
9zekelyj a so prav za prav šele lansko le« to »odkrili«. Od tekme do tekme, od na* stopa do nastopa je stopnjeval kvaliteto svojih rezultatov in dosegel uspehe, ki ga uvrščajo med najboljše spmiroterje v Evropi: 8 časom 1:00 na 100 m je dosegel marico, pod katero sta doslej v Evropi plavala le Baranv in Taris, na 200 m pa je dosegel čas 2:22, s katerim je visoko dvignil iz« glede madžarske reprezentančne štafete za
ežna koža zahteva nožno negovanje
Poseben čar stroji iz barža-naste mehkobe kože. Ta dražestna lepota se doseže z Elida Favorit milom. Obilna pena tega mila ne-gnje nežno kožo, napravi jo mehko kot svila in ji da tisto vonjajočo svežost, ki je skrivnost zares lepe polti
ELIDA^MILO
evropsko prvenstvo ter evropski in »vetov« ni rekord.
V	Ljubljani bo startal na 100 m ter na 50
m in 100 m ▼ štafetah. Naši »printerji mu pač ne bodo mogli biti opasni protivniki, niti ne konkurenti, za nje bo že to uspeh, da so sploh mogli tekmovati z njim. Gleda* ti mojstra, kd si lahko privošči, preplavati 100 m v eni minuti, pa bo brezdvomno športni užitek, kakor ga le redko imamo priliko doživeti.
Tudi ostale discipline bodo tako s strani gostov, kot tudi domačih plavačev, odlično zasedene in je pričakovati najboljših re« zultatov. Zlasti bo senzacija prve vrste nastop večkratnega madžarskega prvaka Vajde, ki bo v ekshibicijskem skakanju po« kazal svoje visoko znanje.
V	program so vpletene tudi nekatere damske točke, kjer startajo sicer samo do« mače plavačice, ki pa bodo vseeno nad vse zanimive, ker so plavačice, zlasti Se ver je* ra. in Lampretova, v najboljši formi in je pričakovati prvovrstnih rezultatovl
Tekmovanje, ki se bo zaključilo z \rater* polo tekmo med moštvoma Ilirije in FTC se bo vršilo v kopališču Ilirije v soboto 6. t m. ob 15.30 popoldne.
»Jadranska pošta« o ASK Primorja
Splitska »Jadranska pošta« piše o zadnji tekmi Hajduk : Primorje med drugim:
»Dobri glasovi, ki so 6e širili o Primorju, so se uresničili. Ako primerjamo lansko Primorje s sedanjim, opažamo velik razvoj ta napredek prvaka Slovenije.
Primorje se je ▼ nedeljo pokazalo kot dobra celota, agilna in hitra v vsakem ozi* ru, nevarna v solidnih napadih, pač pa ne« koliko manj taktično izdelana v obrambi. Pri moštvu nismo opazili nobene surovo« eti, kakor so to mogi trdili, temveč tipično moštvo ostrega starta, polno volje in ambi« cije, ki goji lep in prvorazreden nogomet. S Primorjem treba v tem prvenstvu prav resno računati, čeprav je odšlo iz Splita s petimi goli, je mogoče, da bo druge klube presenetilo. Prepričani smo, da bo Hajduk s tem moštvom imel v Ljubljani mnogo posla, ako hoče, da si pridobi tudi tam dve dragooeni točki.
Jančigaj v golu je branil ono, kar se je dalo, le pri ostrih strelih je zaradi blesure na roki rz prejšnjih iger težko zaustavljal žogo. Od branilcev je sigumejši Hassl, do« čim je v krilski vrsti zelo požrtvovalen Slamič, ki je morda zaradi svoje velike stature najo6trejši v startu. Napad se drži hitrega in neobičajno izdržljivega tempa, ki more pri preciznih 6trelih mnoge prese« netiti. Primorje je v glavnem ugajalo in je bilo občinstvo z moštvom zadovoljno.«
AH je res v Interesu Gorenjske prenos JZSS v Maribor?
Kakor smo že poročali, so stavili Gorenj« ci za nedeljsko glavno skupščino predlog, da se prenese sedež zimskosportnega sa* veza v Maribor. Stvar je vzbudila v šport« nih in tujskoprometnih krogih veliko za» nimanje m nič manjše presenečenje.
JZSS je bil osnovan pred 9 leti v Ljub« ljani kot organizacija, ki naj podeg svojih športnih nalog vodi tudi brigo za zimski tujski promet, ki ga mi takrat še poznali nismo. Z ozirom na izraziti alpski značaj nase banovine ni bilo nikakega dvoma, da je ipotrebno, da se nahaja sedež saveza v »redišču, od koder je bilo pričakovati naj« močnejšega razmaha v zimskih športih. Go« renjskfl s svojimi turistično urejenimi kra« H ta Alpami je pomenila jugoslovenske Švico, ki jo je treba samo odkriti in pre« urediti za zimski tujski promet, obenem pa je bilo treba vzgojiti čim večje število zim* skih športnikov, ki tvorijo zimske goste v Alpah. Vztrajnemu in nesebičnemu delu saveza je uspelo, približati uresničenje te« ga načrta tako daleč, da imamo že več let stalne zimske tujske sezone na Gorenj*
•kem, ki se ravnajo pač po tem. je zima, ki pa vendar dooašajo leto sa ke* tom večji dohodek in postajajo važen fsk* tor v amortizačnih računih velikih podjetij tujskoeprometne industrije. Pregled lanske sezone je pokazal, da je z gotovostjo oce* niti dohodek iz zimske sezone ▼ dravski banovini na najmanj 25 milijona dtaanjev. vsota, ki bo vsako leto rasrtla in prinašala našemu gospodarstvu dohodek, ki ga pre» je ni imelo. Da odpade levji delež tega ravno Gorenjski, je jasno, kakor je tadi izven dvoma, da je mogoče dobiti največ koristi zase tamkaj, kjer so stiki med p®o* pagando in ustvarjajočo organizacijo m med koristniki čim tesnejši.
Povsem neumljivo je, kaj Je moglo nm potiti Gorenjce, da so prisili do zaključka, da more biti v njihovem interesa, da sa prenese organizacija, ki jim j« vse to ost« varila, čim dalje proč od njih, za enkrat ▼ Maribor. V Ljubljani je bil savez od usta* novitve. Po svojih pravilih določa sedež saveza vsako leto sproti glavna skupdčim. V teku svojega obstoja je nastala iz skrom* nih početkov močna organizacija, ki jo opravila ogromno dela in ki vzdržoje ne stike tudi v mednarodnem sveto. Saves je deloval vedno tako, da je upošteval in čuval v čim popolnejši obliki interese vseh, izogibajoč se nasprotstvom ta klubskim neplodnim borbam. Nikdar se ni spuščal ▼ ustvarjanje glasovalnih skupin ter je pre» pustil odločitve v vseh vprašanjih naravne* mu poteku. Radi tega obstoja možnost da se savez res prenese v Maribor, osobito še, ker kažejo Mariborčani precej simpatije za to akcijo ter izgleda, da jim načrt Gorenj« cev ni bil neznan. Bojimo se le, da bodo Gorenjci prepozno s-poznali, da so napač* no računali ter da bo za nje skrajno ne» ugodno vplivala premestitev organizacije, na kateri je slonel dobršen del njim prepo« trebne zimske sezone.
Z ozirom na sproženo vprašanje o sede« žu saveza in na ostale predloge, o fcate* rimi se bo morala baviti glavna skupščina, vlada v športnih krogih za ojo velik tate« res, vendar se pričakuje samo stvarne raz* prave in ni računati s presenečenji. Zho» ski m športnikom je uspelo vse doslej, ob« varovati na skupščinah in v svojem delu strogo stvarnost in resnost, zaradi česar upamo, da bo tudi ta skupščina našla iz* hod, ki ne bo imel drugega motiva kot in* teres za splošne koristi in napredek tako leoo razvijajočega rimskega športa.
J. G.
SK Svoboda : SK Železničar. Danes j« ljubljanska Svoboda gost SK Železničarja v Mariboru. Svoboda a je z zmago nad H er mesom in SK. Grafiko priborila, naslov prvaka Liubliane. Njeno moštvo je hitro in požrtvovalno ter si je preteklo nedeljo priborilo nad kombiniranim moštvom pr» vaka LNP časten rezultat 5 : 2 v svojo korist. V Mariboru nastopi s svojim kocrv pletoim L moštvom. SIK Železničar je a zadniimi nastopi pokazal, da ne zaostaja za vodilnimi klubi Slloveniie. Proti SK Svo* bodi nastopi s svojim kompdetoim I. mo* stvom. Tekma se vrši ob 18. ob vsakem vremenu.
Vojaški športni klub Triglav : Heeme*. Danes ob 16. ifira Vojaški športni klub Triglav prijateljsko trening tekmo s Hcr. mesom na igrišču Hermesa. V -vojaškem ti« mu igrajo razni reprezentanti kakor iz Sa« rajeva, Subotice, Beograda in Osijeka. ki v Ljubljani služijo kadrski rok. Tako so obeta prvovrstni nogomet.
Amater : SK Celje. Danes odigrata SK Amater : SK Celje, prijateljsko nogo* mefcno tekmo v Trbovljah. Srečanje obeh moštev bo zelo zanimivo. Tekma se bo od« igrala ob vsakem vremenu na igrišču SK Amaterja. Predtekmo igra B moštvo proti SK Retju.
Nog omet v Novem mesto. V nedeljo je odigral SK Elan prijateljsko nogometno tekmo z ljubljanskim prvorazrednim Idu*

bom SK Hermes. Gostje gojijo lep konobi«
nacijski nogomet Ptri domačem klubu je biLa obramba dobra kakor tudi krilci, ki so se izkazali v defemzivi. Napad pa je bil preslabo podprt Rezultat 2 : 1 (0 : 0) xa Hermesa. So<M j« strogo^ a objektivno sodnik inž. Medic.
Ljubljanski zimskozsportnt podsavez Ima izredno sejo celotnega podsaveznega odbora 5. t m. ob 20. v damski sobi kavai» ne Emona. Zaradi izredne važnosti, ker je to zadnja seja pred glavno skupščino sa» veza (JZSS), se prosi pohioštevilne a delež« be. — Tajnik I.
Iz odbora za delegiranje sodnikov. De* legiraijo se: Za prv. tekmo Atletiki : TVbov* Ije 7. t. m. na igrišču Atletik SK ob 1030 g. Janežič. Za prv. tekmo Slovan : Koro* tan 7. t m. na igrišču ASK Primorje ob 930 g. Lukežič. Za mednarodno tekmo Anstria (Celovec) : Ilirija 4. t. m. na igri« šču Ilirije g. Dolinar (rez. g. Czemy). — Stranski sodniki za drž. prv. tekmo Con«
eartfia : ASK Primorje na igrišča ASK Plri« I
morje 7. t m. gg. Skalar in Czerny, za predtek mo k gornji tekmi g. Breskvar.
SK Ilirija (nogom. sekcija). Za dana« injo tekmo z Austrijo določeno moštvo naj bo v garderobi točno ob 17., juniorji za pTedtekmo z Mladiko ob 16. Opozarja« se na to igr. Presinger. V nedeljo 7. t. m. igra rezerva v Novem mestu s SK. Blanom. Zaradi potovanja v Split se opozarjajo igralci I. moštva na objave v članski knji* gi. — (Sabljaška sekcija.) Zaradi podalj* šanja šolske razstave bo prihodnji trening v floretovanju šele v petek 5. t. m. Radi organizacije juniorskega turnirja je pri« sotnost vsega članstva, posebno dam, ne» obhodno potrebna.
ŽSK Hermes. V petek 5. t m. ob 20. seja upravnega odbora v gostilni »Zvezda« Važno.
TSK Slovan. Danes od 8. naprej ob ve* zen trening vseh nogometašev. Obenem bo članski sestanek na igrišču.
GOSPODARSTVO
Uveljavljenje carinsko-tarifne pogodbe s češkoslovaško
»Službene Novine< od 2. t m. objavljajo y prilogi, datirani 8 30. majem, zakon o dopolnilnem sporazumu k trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko, ki je bil podpisan v Pragi 80. marca t L Na podlagi sporazuma med kraljevino Jugoslavijo in Češkoslovaško republiko stopa ta naknadni sporazum v veljavo s 1. junijem t. L, neglede na določbe glede uveljavljenja po ČL 4 dopolnilnega sporazuma.
Vsebino tega tarifnega sporazuma nase trgovinske pogodbe s Češkoslovaško smo v glavnem že objavili (glej »Jutro« od 31. ma-ia). Za naše uvoznike je Zlasti važna priloga B, ki se nanaša na pogodbene carine iz naše carinske tarife. Pri znatnem delu v tej prilogi navedenih pogodbenih carin gre le za vezanje sedaj veljavnih carin (bodisi avtonomnih ali v drugih pogodbah določenih).
Tako se s 1. junijem zniža carina na kisle kumarice od 25 na 12.50 zlat Din pri 100 kg in carina na konzerve od kislih kumarie v"teži preko 5 kg od 80 na 40 zlat. Din. Carina na pivo v sodih se zniža od 60 na 30 zL Din, na pivo v steklenicah pa od 80 na 40 zlat Din za 100 kg. Carine na gladke bombažne tkanine, ki so navedene v prilogi B, so vezane v višini, kakor veljajo sedaj po pogodbah z drugimi državami. Prav tako so vezane carine na predivo od manile in si-zala. Znižajo pa se carine na tkanine od lann, ramije, konoplje in ostalih rastlinskih vlaken, in sicer pri takih tkaninah, ki imajo na 1 cm2 36 do 60 niti v votku in snutku od 300 na 270; pri enakih tkaninah za žim-nice od 300 na 260, nadalje pri gori označenih tkaninah, ki imajo več kakor 60 niti v votku- in snutku od 400 na 350 in pri ena-kiht kaninah za žimnice od 400 na 340. Carine na preproge, grobe odeje in volnene tkanine so vezane v sedanji višini. Zniža se carina na pozamterijo in pozamterijske ter gumbarske izdelke, polsvilene, od umetne sv-le (tarifna št. 339—2) od 1000 na 800 zL Din. Fesi brez čopa, za katere je doslej ve-liala carina 0.60 zlat Din od komada, bo odslej prosti. Carine na usnje so vezane v dosedanji višini.
Zniža se carina na pipe za sode od 100 na 90 zl . Din m carina na opeko od dinasa od 1.50 na 1 zl. Din. Prav tako se znižajo carine na Izdelke od porcelana (po tarifni št. 504). če so beli ali enobarvni od 40 na 25 zl Din če so večbarvni ali okrašeni od 60 na 40 Din in na izdelke od ostalega keramičnega materijala. če so beli ali enobarvni od 40 na 20 in če so večbarvni od 60 na 35 zl. Din. Carina na steklo z žico in na brazdasto steklo se zniža od 15 na 10 zl. Din, carina na steklene posode (tarifna št. 521) pa se zniža, če so posode zelene ali rjave od 22 na 20, če so bele ali polbele od 30 na 26, če so neprozorno bele od 35 na 31, če so z reliefnimi okraski od 50 na 47, že so brušene, politirane ali matirane od 70 na 63, če so barvane ali pozlačene in posrebrene od 100 na 90 in če so iz rezanega ali kristalnega stekla od 120 na 100 zl. Din za 100 100 kg. Dalje se zniža carina na umetno cvetje, štatuete in figure iz stekla od 450 na 400 in carina na druge neimenovane izdelke od stekla, slikane in pozlačene od 120 na 90 zl. Din. Carina na posodo iz kovnega aH litega železa se zniža, če je posoda obdelana, od 40 na 35 carina na poniklane tase od 150 na 130 in carina na galanterijske izdelke, kakor igle, naorstniki. avtomatični gumbi, podveze itd. od 200 na 160 zl. Din. Končno se od uvozom carin zniža še carina na vljolme, tam-btirice, citre in slične instrumente od 170 na 150 zl. Din, in carina na klarinete, flavte. fagote od 210 na 150 zl. Din. Od naših izvoznih carin pa se ukine dosedanja carina na odpadke od bele pločevine, ki ie znašala 8 zl. Din.
Iz določb zaključnega protokola je važno, da se v naši državi po tej pogodbi ne mo« re staviti v promet pivo pod nazivi, ki ve« Ijajo za plzensko pivo, če to pivo ni pro« izvedeno v Plznu. Pošiljke piva morajo biti opremljene s certifikati o prvotni vsebini ekstrakta. Pri uvozu tkanin 6e ne pobira carinski dodatek za luženje (40 odst.). Pri tkaninah za žimnice se dodatki za beljene, barvane ali tiskane tkanine znižajo na 20, 30, odnosno 50 odst. Dodatek merceriziraa oega prediva se ne upošteva, če znaša le 5 odst. skupne tezine; če vsebuje tkanina 5 do 50 odst. merceriziranega pTediva, zna« ša carinska dodatek 25 odst., preko 50 odst. merceriziranega prediva pa 50 odst. Na čevlje z luknjicami, ki gredo vzpored« no z robom kapice, se ne plača carinski dodatek, če pa so luknjice v drugih obli* kah, znaša dodatek le 15 odst.
=s Ustanovni občni »bor Gostilnffarske pivovarne d. d. v Laškem ee bo vršil v torek 16. t m. ob pol 10. uri v hotelu »Savinja« v Laškem, in sicer z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora; 2. Sklepanje o ustanovitvi in o oblastno odobrenih pravilih: 3. Volitev članov upravnega in nadzorstvenega odbora: 4. sklepanje o zvišanju deln. glavnice od 10 na 15 milij. Din ; 5. Predlogi. Podpisniki delnic naj prinesejo s seboj originalna začasna potrdila kot legitimacije. — Ustanovitev družbe je trgovinsko ministrstvo odobrilo z odlokom od 15. apr- t L in sicer ® osnovno deln. glavnico od 10 milijonov Din (20.000 delnic po 500 Din, glasefih se na rme) ki se na ustanovnem občnem zboru sme 'povišati na 15 milijonov, po nadaljnjem sklepu občnega zbora pa na 25 milijonov
Din brez predhodne odobritve državne uprave.
= Oddaja del pri adaptaciji vojašnice »Kralja Aleksandra I.c v Mariboru se bo
vršila potom ofertalne licitacije 23. t. m. pri inženjerskem oddelku komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem oddelku).
= Uradni tečaji za junij. Finančni minister je za junij določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 218.60 Din, 1 zlata turška lira 249.—, 1 angleški funt 276.20, 1 dolar 56.75, 1 kanadski dolar 56.45, 1 nemška marka 13.50, 1 avstr. šiling 8.—, 1 belga 7.90, 1 madž. pengo 9.90, 1 brazilski mil-rajs 5.20, 1 egiptski funt 283.30, 1 urugvaj-ski pezos 34.40, 1 turška pap lira ali 100 pjastrov 26.75, 100 albanskih frankov 1085.—, 100 zlatih frankov ali 100 švic. frankov 1095.90, 100 franc frankov 222.—, 100 i tal. lir 297.—, 100 holandskih goldinarjev 228, 100 bolg. levov 41.10, 100 rum. le-jev 33.80, 100 danskih kron 1520.—, 100 švedskih kron 15.22.—, 100 norveških kron 1520.50, 100 španskih pezet 558.—, 100 grških drahem 73.60. 100 českoslov. kron 168-15, 100 finskih mark 143, 100 letonsklh laiov 1083,— Din, 1 argentinski peros 17.30.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 11. t m. ponudbe glede dobave 3330 m3 mehkega jamskega lesa. — Direkcija državnega rudnika Braza sprejema do 11. t m. ponudbe glede dobave strokovnih knjig, 500 kg olja za transformator in 500 kg olja za kompresor. — Cirekcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 11. t m. ponudbe glede dobave 600 kub. m rečnega peska, 4 komad, železnih obročev, 750 kg eternitnih plošč, 5000 komadov pocinkanih žebljev za eternit in drugega materijala za eternit in salonit ter glede dobave motvoza. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 15. t m. ponudbe glede dobave 150 komadov žarnic. — Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 18. t m- ponudbe glede dobave žag za železo. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 1 stroja za razmnoževanje. — Gradsko poglavarstvo v Tuzli sprejema do 22. t m. ponudbe glede dobave 1 bencinskega traktorja. — Dne 15. t m. se bo vršila pri intendanturi III. pomorske obalne komande v Kumboru licitacija glede dobave metel, ščetk, sidola, smirka, steklenega papirja, masti za parkete, motvoza, naftalina, mila, sode, loja itd. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI).
= Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. t m. ponudbe glede dobave 50 kg antoxyda, do 15. t m. glede dobave 800 m črnih vodovodnih cevi, 10 komadov svedrov, 300 kg spojnic, 200 kg vijakov in 250 pol lepenke, do 18. t. m. pa glede dobave 200 litrov kisa. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobava jeklenih vrvi. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 19. in 22. t. m. pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave raznega papirja- — 22. t. m. pri komandi pomorskega arzenala v Tiivtu glede dobave bakrenega in medeninastega materijala in delta kovine itd. — 23. t. m. pa glede dobave jadres. nine, kokosovih preprog, svile in drugega tekstilnega materijala. — Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI).
= Dobave za vojsko. Dne 18. t. m. se bo vršila pri komandi 39. pešadijskega polka v Celju licitacija glede dobave 4400 kg fižola, 3000 ks zdroba, 3000 kg testenin. 3000 kg riža, 11.700 kg krompirja, 2400 litrov kisa in 2400 kg čebule; 19. t. m. pri komandi 45. pešadijskega polka v Mariboru glede dobave 5000 kg testenin, 1650 kg krompirja, 35G0 kg fižola, 900 kg riža, K50 kg zdroba, 3350 kg čebule, 3000 kg ješprenjeka, 100 k? suhih sliv, 200 kg kristalnega sladkorja,' 100 kg mila za pranje; 20. t m. pa pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 14.800 kg riža, 15.200 kg testenin, 90o0 kg ješprenjčka, 9400 kg pšeničnega zdroba, 22.600 kg svinjske masti, 3100 kg olja, 19.000 kg fižola, 1650 kg kristalnega sladkorja, 8400 kg čebule, 2700 kg kale, 1900 kg kavinih konzerv, 100 kg pražene kave, 50 kg čaja in 6200 litrov kisa. (Oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenih komandah).
Borze
3- junija.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet bolj slab. Tečaji deviz so se od včerajšnjega padca deloma za malenkost
okrepili	,
Na zagrebškem efektnem tri&iSCu se Je Vojna škoda trgovala po 413—414, za december pa po 414. Ostali državni papirji so nekoliko popustil. Promet je bil v 8 odst Blairovem posojilu po 88.75—89, v 7 odst BHairovem po 80—81.50 in v begluških obveznicah po 64.75. Med zasebnimi vrednotami so biild zaključki v Union banki po 168—170, v Jugobanfei po 69—71, v Pra-štedioni po 950, v Srpsfci po 18«—190, v Trboveljski po 240, v Gutmannu po 128 do 129, v Siaveksn po 200 in v Brodski po 64.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 22.77, Berlin
13.4175 — 13.4475 (13.4375), Bruselj 7.8805, Budimpešta 9.8767, Curih 1095.3 — 1098.3 (1096.8), Dunaj 793.14 — 796.14 (794.64), London 274.87 — 275.67 (275.27), Newyork 56.34 _ 56.54 (56.44), Pariz 220.67 — 222.67 (221.67), Praga 167.49, Trst 294.959 — 296.959 (295.959).
Zagreb. Amsterdam 22.77, Dunaj 793.14
_ 796.14, Berite 18.41» — ».4475, Bruselj
786.05, BudlmpeSta 985.68—988.68, London 274.75—275.55, Milan 296—297, New-York ček 56-34—56.54, Pariz 220.56-222.56, Praga 167.09—167.89, Curih 1095.30—1098.30.
Curih. Zagreb 9.1175, Pariz 20.20, London 25.0950, Newyork 55.50, Bruselj 71.80, Milan 48.80, " Amsterdam 207-5250, Berlin 122.43, Dunaj 72.46, Sofija 3.7350, Praga 15.27, Varšava 57.75, Budimpešta 90.05, Bukarešta 3.0750.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 90 bL, 7% Blair 80 bL, Celjska 150 den., Ljubljanska kreditna 120 den, Praštediona 950 den., Kreditni zavod 160 — 170. Vevče 120 den.. Ruše 220 den.
Zagreb. Državne vrednote:Vojna škoda aranžma in kasa 412.50 do 413, za december 413—415, investicijsko 86.87, agrarne 48—51, 6-odst begluške 63.50—65.25, 8% Blair 88—90, 7% Blair 79,50—80.50, 1% Drž. hip. banka 82.75 bi.; bančne vrednote: Praštediona 950—960, Jugo 69.50 do 70.50, Union 169—170, Snpska 188—190, LJuiblj. kreditna 120 den.; Industrijske vrednote: Gutmann 129—130, Slaveks 25 do 27, Slavonija 200—205, Drava 235—236, šečerana 250—255, Brod vagon 64—70, Vevče 120 den.. Jadranska 500—530, Trbovlje 235—245.
Beograd. Vojna Skoda 414.50—416 zaklj., za julij 417 den-, investicijsko 87 zakli., 4% agrarne 50—51. 7% Blair 81—81.25, 7= Seligmann 83 zaklj.
Blagovna tržišča
LES
-f Ljubljanska borza (3. t m.). Tendenca za les nespremenjeno slaba. Zaključeni so bili 3 vagon1', in sicer 2 vag. tesarskega lesa in vagon oglja.
ŽITO
+ Ljubljanska borza (3. t- m.) Tendenca za žito stailna. Zaključkov ni bilo Nudi se (fco. slovenska postaja po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh);
Odprt S cilinderski zelo malo vožen
AVTO
ngodno naprodaj. Oferte pod šifro „Redka prilika I" na ogL odd. Jutra" E115
pieoiea: potiska, 80 kg ps 27250 —
275, srbobranska, 80 kg po 270 — 272.50, baška, okolica Subotice 79/80 kg po 267.50—270; okolica Sombor 79 kg po 257.50 — 260; baranjska, 69 kg po 247.5 — 250; koruza: baška, rešetana po 155—157.5 (pri navadni voznini po 160—162.5); oves: ba-ranjski po 207-5 do 210; moka: banatska »(k po 375 _ 380, baška »O« po 360 — 365.
+ Novosadska blagovna borza (3. t m.)
Tendenca neizpremenjena. Promet: 1 vag. pšenice, 1 vagon, moke, 14 vagonov koruze in 6 vagonov otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 1®—187.50; okolica Novi Sad, 79/80 kg 182.50—185; okolica Sombor 79/80 kg 170—172.50; baška potiska 87/80 kg 190—195, gornjebaška, 97/80 kg 190—192.50, sremska in slavonska, 78/79 kg 170—172.50; okolica Indjija 78 kg 175— 177.50- Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115—120. Oves: baški, sremski in slavonski 150—155. Koruza: baška, Dunav, Sava 102—104; okolica Indjija 103—105. Moka:
baflca >Oc in »00« 965—285; >9c 255—265;
>5« 240—250; »6« 225—230. Otrobi: baški, sremski in banatski 110—116.
+ Budimpeštanska terminska boru (8. t
m.). Tendenca za pšenico mirna, za koruzo slaba; promet omejen. Pšenica: za junij 14.58—14.59 (14.60); koruza: za julij 13.39 —13.40 ' (13.40), za avgust 13.62 — 1363 (13.60), za maj 1932 12.17—12.18 (12.21), tranzitna za avgust — (10.90).
ŽIVINA
"+ Živinski sejem v Ljubljani. Na živinski sejem v sredo je bilo prignanih 200 konj, 36 volov, 49 krav, 17 telet in 386 prašičev za rejo; prodanih pa je bilo 29 konj, 25 volov, 15 krav, 8 telet in 290 prašičkov. Sejem je bil srednje živahen, le v prašičkih se je kupčija živahno razvijala. Cene so ostale neizpremenjene m notirajo za kg žive teže: voli I. vrste 7.50 Din, II. vrste 6.50 Din, III. vrste 6 Din, krave debele 4.50—6 Din, krave klobasarice 2.50—4 Din, teleta 6—10 Din.
Nova Jugo
LJUBLJANA
etallja dr. k o. z.
Aškerčeva ul. 3
razstavlja svoje priznano prvovrstne domače izdelke iz bakra, medenine, aluminija in železa
na velesejmu Paviljon O (zunaj): 605 — 606
Ne zamudite prilike in prepričajte sel
Posodo Iz aluminija
za kuhinje in hotele
Nastavke n
Posode as žgano kavo,
olje ln petrolej
Bmpdbdk^ bakrene in železne
Kotle a žganje, navadne tn francoske
ftoiJte predmete za
gospo<flnJstvo in gospodarstvo
8117
KUPUJTE
poljedelske stroje prvovrstnega domačega
izdelka
ANTON KREM2AR
strojno podjetje - delavnica poljedelskih strojev
St Vid nad Ljubljano
Stalna zaloga motorsklh mlattlnic in bencin motorjev original »SLAVIJA«. Nadalje plugov, bran, valjarjev, kultivatorjev skari-fikatorjev, kosilnic, sejalnih strojev, brzoklepalnikov itd.
Oglejte si naSo razstavo na velesejma tn
LJubljano.
▼ St Vidu nad
7271
v Mariborski zastavljalnici, Gosposka ulica štev. 46, bo dne 10. junija 1931 efektna dražba od 9. do 12. ure dopoldne Dragocenosti od 14. do 18. ure popoldne.
Zaradi prezidave!
20 % popusta!
Odprodaja
vsega manufakturnega blaga po že znatno znižanih cenah Se
20 .% popusta pri takojšnjem plačilu.
OGLEJTE SI
veliko izbiro in izkoristite ugodno priliko cenenega in neobveznega nakupa. — Odprodaja in popust nepreklicno samo do
6. julija.	8121
J. PREAC, MARIBOR
samo GLAVNI TRG 13.
I
BM0-autoinol)il
je na podlagi skrbnega proučevanja lOO.OOOkrat preizkušen in predstavlja uresničenje najmodernejših pridobitev v tehniki serijske izdelave; je najdovršenejsi in obenem najnaprednejši mali voz svetovnega trga. Nihalne osi, karoserija iz jekla, visoka potovalna brzina, izredna sigurnost vožnje, največja udobnost, bogata oprema.
Zastopstvo » Dravsko bi Savsko banovino:
Dolenc Tftnnies
avtoprodajna dr. z. o. s.	7184
LJUBLJANA, Dvofakova uHea št. 3. — Telefon 2762.
Oglasi v »Jutru" Imajo
siguren uspeh9
Letovišče
v Ljubljanski okolici
Enonadstropno letoviško poslopje s pritiklinami v bližini Ljubljane, zelo ugodno ležeče, prometne zveze z Ljubljano ugodno, 11 parketiranih sob in kabinetov ter dve kuhinji na razpolago^ ODDAM takoj za letošnje poletje V NAJEM.
Pojasnila daje pisarna dr. Fetticha. Posredovalci Izključeni.	8108
Parketne deščice
dobavlja In polaga
Lavrenčič & Co., parna žaga
LJUBLJANA, VoSnjako-va ulica
Oglejte si blago!	7116	Cene nizke.
Pred nakttpom si
oglejte kolesa
Mina
iz tovarne
Styria, Puch
antomoto pri
M. MARPI JV
mehanična delavnica koles, šivalnih strojev in gramofonov
7177 LJUBLJANA, Poljanska cesta 31
v zalogi rabljena kolesa po najnižjih cenah, pnevmatika in nadomestni delt
Za veliko najdišče laporja v donavski
banovini
IŠČEMO za takoj zdravega in energičnega
(Obersteiger)
ki je izvežban v vseh rudarskih poslih, z uspešno prakso. Popolnoma vpoznan z obračunavanjem dela v rudnikih kakor tudi z zakonom o osiguravanju delavcev in z rudarskim zakonom.
Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo referenc, fivoto-pisa in plačilnih zahtev naj se naslovijo na oglasni oddelek »Jutra« pod štev. »17—56«. — Samo interesenti izpod 50 let starosti pridejo v poštev.	8096
Zahvala
za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom nenadne izgube našega miljenCka
FRAJtfCITA
se tem potom vsem, ki so s požrtvovalnostjo delali na to, da bi malemu bitju ohranili življenje in nas ob njegovi smrti tešili, kar najlepše zahvaljujemo.
Novo mesto, 2. junija 1931.
8114
Rodbina šmalčeva
KULTURNI PREGLED
Pred simfoničnim koncertom
Ljubljana, 8. junija.
V	teku koncertne sezone 1900/31 je Uprava narodnega gledališča ▼ zvezi s Filhar-monično družbo ter Orkestralnim društvom Glasbene Matice priredila vrsto simfoničnih koncertov, ki jo zaključuje petkov. . To je prvič po prevratu, da se skušajo uvesti redni simfonični koncerti, pri katerih nastopa okrog 80 mož brojeft simfonični orkester, ki ga tvorijo člarai opernega orkestra in Orkestralnega društva. Prvi je po svoji kvaliteti znan vsem obiskovalcem opare, 'drugi pa je v teku svojega desetletnega obstoja. na mnogoštevilnih in pri publiki jako priljubljenih koncertnih nastopih dokazal visoko stopinjo zrelosti in umetniške ambicije.
Spored lega konearta navaja slavno in
edino simfonijo velikega francoskega mojstra C. Fancka, ki ga danes štejemo že tako rekoč med klasike moderne glasbe. Simfonija, k| jo je bil skladatelj posvetil svojemu najdražjemu učencu H. Duparcu, ima tri stavke. Komponirana fe bila v letih 1£S8— 88 in ni bila za skladateljevega življenja nikdar izvajana. Šele po smrti so jo našli v njegovi zapuščini in kmalu si je osvojila ves svet radi svoje izredno bogate metodike. Vsem treni stavkom so »kupni glavni motivi in tako je delo enotnejše in obc^nem vsakomur dostopnejše. Ta simfonija je izhodišče vse francoske sodobne simfonične tvorbe; brez nje si ni mogoče misliti znamenitih simfoničnih del d' Indyja, Du-kasa, Chaussona in ostalih. V Ljubljani je bila simfonija vprvič izvajana dne 7- marca 1960. na slavnostnem koncertu Orkastralne-ga društva pod vodstvom dirigenta L. M. Skerjanca in je dosegla izredno velik uspeh. Letos jo izvaja še številnejši kombinirani orkester pod istim dirigentom.
V	proslavo petdesetletnice smrti skrvftega ruskega novatorja Modesta P. Musorgskega bo izvajana na tem koncertu simfonična pesnitev »Noč na Lisi gori«. Ta skladatelj, čigar geslo je bilo: >Ne lepota, temveč resničnost izraza<, in ki je umrl v največji be-& v jutra svojega 42. rojstnega dne, je dal modemi glasbi neizbrisni pečat izredno mnčae m bogate osebnosti. Popolnoma sa-BK oikel v svojih muzikalinih idejah, je stvoril umotvore trata® vrednosti. Med nje štejemo tudi orkestralno delo »Noč na Uši go -k, kjer slika skladatelj s sugestSvnimi domisleM orgijastično nočno vizijo. Delo je in? trum en tiral Rimski-Korzakov.
Klavirski koncert op. 23 P. L Cafkovske--ga. ki zaključuje spored, je eno najtežjih, a tndš naihvaležnejsih del klavirske literature sploh. Izredno bogata melodijoanost t» ga dete (ki sestop iz treh stavkov) prevzame slehernega poslušalca in je bila že večkrat predmet parodističnih posnemanj. Zahteva pianista najvišje stopnje. Pri tem koncertu ga bo izvajal prof. Ivan Noč, ki je že opetovano, bodisi na samostojnih klavirskih večerih, bodisi sodelujoč na simfoničnih koncertih, dokumentiral sto jo umetni ško dovršenost
Koncert, ki fe radnff te sezffe, obeta biti obenem tndi eden najzanimivejših in najpomembnejših.
Krstna predstava Skrbinškovega »Labirinta«
Maribor, 1. junija.
Vse drugače preživlja igralec svojo usodnost nego mi navadni, lagodni zemljami. Neprestano osredotočevanje v neizprosni nuji poklica, ki sam po sebi zahteva, da žrtvuje lastno osebnost in jo smiselno podrediš visokim ciljem umetniškega dela, neprestano prehajanje od istinitih do i$uzormh (v du-šeslovnem pomenu besede) doživetij, sili j<?ralca do kar moč hudih naporov, ki mu razgibljejo vse duševne in telesne sile. Ii ti-ga vidika postanejo razumljivi marsikateri dogodki te drame, ki bi se nam drugače videli malo verjetni.
Najpripravnejša obHka za tako »nov Je komedija, ki so jo Francozi tako nedosegljivo mojstrsko razvili. Sodoben svet si ne dela hudih skrbi s malimi zablodami ljubezenskega gona, ki ga tolikanj aiflfi. do »pozabe vrveža življenja. In baš umetnosti je uso-iena prezlahtna naloga, da v ognju svoje "tvorne sile poplemeniti in preoblikuje (Freudova sublimacija) naša hotenja. To je g. pisatelj sam občutil, ko se je v drami sami dotaknil te zadeve. V blagodejni sproščenosti komedije bi mu bilo vse drugače uspelo prikazati veliko zmago. Vlada — Paula nad samim seboj. Da se vname vsa razgibana, umetniška, ženska bit igralke Vide na možatem režiserju Mirku, ko je zle-denela ob mehkobi mile osebnosti soproga Vlada, je koj razumljivo. Čudim pa se, da ni oblagodaril pisatelj osebe soproga z glo-bočjo izkušenostjo. Vlado bi namreč že kot igralec moral poznati dinamično logiko ženskega srca ter biti uverjen, da njegova plemenita nrav Vide sploh zgubiti ne more, ker se bo po naglem iztreznjenju kaj kmalu tem bolj goreče povrnila. Koliko
duhovite napetosti bi si bil g. pisatelj lahko
zamislil, če bi dodelil Vladu vlogo namišljenega besnega varanca do kraja, ko se le blagohotno umakne, da more očiščena in prerojena Vida najti pot nazaj.
Kar je bilo možno, je dvignil na dan režiser, g. Vlado Skrbinšek, brat avtorja, v skrbni, jasni in skladni obdelavi, vse je spravil v odtehtani notranji (preoblikovanje zamisli po živi in plastični besedi in mimi ki) ter zunanji režiji (kretanje, skupinsko igranje in ocenjevanje vlog, inscenacije) do učinkovitosti veljave. Vso nebistveno navlako (male pfkre izpadke na nevšečnosti gledališkega okolja) je odpravil z rahlo kretnjo in dal prednost oblikovanju napetih momentov.
V vseskozi dostojni vlogi nam je upodobil režiserja Miika Henrija, ki si mu res verjel, da ja pošten.
Okusno sta blH prirejeni sceni t L ln 3. dejanju. Ateljč v 2. pa Je bil arhitektonsko preobložen.
Vso razgibano, živčno rahlo, svojeglavo in samozavestno nrav gledališke umetnice, ki pa v bistvu ne more preko ženskosti, je podala gdč. Kraljeva kot Vida — Odetta. Njene boli so privrele iz tolikanj omahljivega srca igralke, ki pač ni moglo odoleti presil-nemu vplivu možate osebnosti Mirka.
Vlada-Pavla Leeomteja g. Tomašiča je res pretresla bridka usoda do dna. Prikazanje valovanja demoničnih sil v nas z ustreza-jočo besedo, mimiko in kretnjo, da se gledalca dojmi s plastično nazornostjo, je stvar resnične umetnosti. Preko popolnega istovetenja z vlogo ji je vlil toliko tople človečnosti, da jo je mogel dvigniti iz golega podajanja naturalističnega pojmovanja istini-tosti na stopnje osrečujoče umetnosti, ki blaži in požlahtnuje.
Vsi drugi igralci so skladno sodelovali ter doprinesli svoj delež k tepemu uspehu.
Ob močnem priznanju številnega občinstva so bili podarjeni g. avtorju, režiserju in glavnim igralcem venci in šopki.
S krepko črto ocene, ki si jo Je avtor sam napisal ▼ drami, se pa popolnoma strinjam.	A-r K-e.
»Umetnostni velesefemc. V članku g. H.
Smrekarja, ki je izšel pod tem naslovom v >Jutru< z dne 3. t m., so se vrinile nekatere tiskovne napake. Tako je napraviti v odstavku Tone (3. stolpec), v drugem stavku takole: »Bolj je uravnovešen in deTi-katnejši v tonih«. V 4. stolpca J, odstavku »In Mara K?< popravi zadnji stavek takole:
V	stvari je znanje, vsa je nežna melodija mehko valujočih obrisov tn eteričnih tonov«.
Stoletnica Matice Češke. Sredi maja se je v Pragi vršila proslava 100-letnSce Matice češke. Poleg Matice Srpske, pri katere ustanovitvi je sodeloval Čeh Šafaflk, je to ena najstarejših slovanskih kulturnih instituctj, ki še vedno deluje. »Matica Ceski« Je bila ustanovljena L 1831. s namenom, da izdaja dobre knjige. Takoj v prvih letih je obogatila književnost svojega naroda z Jungman-novim Slovarjem, SafaFikovrmi »Slov. sta-rožitnostmk in z drugimi pomembnima deli, hkratu pa je postavila na trdno podlago izdan je »Časopisa Nar. muzeac, ki je bil dolgo edina češka znanstvena revija. Danes »Matice česka< izdaja aamo znanstvena dela, ki se za nje zasebni založniki težko odločijo- Proslave so se udeležili tudi nekateri zastopniki Jugoslovenov, med njimi dr. Lončar iz Ljubljane xa »Mdtico Slovensko«, prof. Fr. Kovači5, prof. Baš iz Maribora L dr. Po vzorcu »Matice Česk6< smo dobili Slovenci našo »Matico Slovensko«.
Vojna književnost na Češkoslovaškem.
V	junijski števajkd »Slavische Rundschau« poroča František Rubka o svetovni vojni v češkoslovaškem leposlovju. Pisec ugotavlja. da ga skoraj ni pomembnejšega pisatelja, ki ne bi zavzel nasproti vojni svojega stališča ali pti katerem se ne hi poznale posledice, zlasti nj« socialni odmevi Cel« niso dali samo Haškovega »Vrlega vojaka Švejka«. marveč tudi dolgo vrsto vojnih romanov, povesti in dram. Poseben del njihove vojne književnosti tvori, tako-zvaaa fekmarska literatura, ki jc povsem originalen češki pojav. V slednji panogi se zlasti odlikujejo spisi Langerja, Medka in Kopte; iz slednjega je šele vojna naredila pesnika, kar je v češkem slovstvu osamel pojav. Kubka sklepa svoj pregled z ugo-to-vttviflo. da češkoslovaška vojna književnost vzlic svoji obsežnosti ne tvori v celotnem slovstvu posebne skupine, če izvzamemo legiomarsko književnost. Snovno je vojna obogatila književnost samo za nekaj, kar se je dotlej gojilo zgolj površno ali se sploh ni godilo: za pustolovska eks*o-fižem in za vojno poezijo. Drugače pa vojna ni zapustila globočje brazde v književnem razvoju. Politična revolucija ni imela za posledico književne revolucije. Futurišem je bil znan že pred vojno, ekspresionizem pa je na čeških tleh obrodil mnogo imanj sadu nego v sosedni Nemčiji. Po vo>-ni so se znatno ojačile socialne prvine in tendenoe, M pa so bile v češkem slovstvu že zdavnaj domače. Svetovna katastrofa
te le posameaarffee pitslffla. te se piflfe na
čisto 3 samim seboj. Vsi pesniki brez izjeme M so občutili vojno kot Soveško žak>igro in so v vojni, ki je bila morda temu aH onemu kruta potreba, sanjal« o boljši bodočnosti ne samo lastnega naroda. marveč vsega človeštva.
Nova zdraviliška tarifa
Za zdravnike samostojnih hi združenih zdravstvenih občin v dravski banovinL
Ljubljana, 3. junija. 33. številka »Službenega lista« banske uprave dravske banovine objavlja uredbo bana, s katero predpisuje na osnovi zakona o zdravstvenih občinah sporazumno z zdravniško zbornico in banskim sanitetnim svetom zdravniško tarifo za zdravnike samostalnih in združenih zdravstvenih občin dravske banovine za zdravljenje onega dela prebivalstva, ki nima pravice do brezplačnega zdravljenja.
člen 1.
Za manj premožne, to fs ZR OT16, ki na
plačujejo nad 1000 Din neposrednega davka, in za državne, banovtaslke hi samoupravne uslmSbemce veljajo nastopne postavke:
1. Za bolnikov pregled v EdrafroUkcrem stanovanju Din 20.—- 2. Za bolnikov pregled v bolnikovem stanovanju r kraju, kjer zdravnik stanuje Din 40.—. 3. Za bolnikove preglede pod 1 to 2 se od 20. do 1 are računa dvojno.
Separatno se računajo stodeča adraffui-Ska opravila:
4. Izdaja B&raruiSkega teprtievaSa Dta 80.—v 6. Mfkrosk. pregled sputuma Din 20. 6. Za obvezala pri manjših ranah brez operativne Intervencije Dim 20__. 7. Siv rane z dbveeo Din 40—70. 8. Podveza žile s šivam rame Din 100.—. 9. Za nravčevo ali drago stalno Obvezo ■ materij akxm Dta 70 do 130. 10. Uravnava top aha Dta 50—100. 11. Preizkusna punkcija Din 20.—. 12. Kllz-me (kitatirl) Dta 50.—. 13. Za Izpiranje ušes Dta 20.—. 14. a) Katetrizaclja Din 20.—v b) Izpiranje sečnega mehurja Dta 40.—^ 15. Za ve ako poznejše izpiranje mehurja Din 30.—. 1«. Reponlranje kile Din 40__. 17. Sulbtoutana ali tatermusk. Injekcija Din 20.—. 18. Vsaka poznejša nova Injekcija Dta 20— (Pri tarifi ca tajekcije je materijal vžtet). 19. intravenoeana Injekcija prva Din SO.—v 20. Puščanje krvi ts vene Din 40.—. 21. Prerez tvora (abscesa) Din 30.—. 22. Prerez phlegmone Din 50 do 100. 23. Odvzem krvi za Wassermaxma ta slično Din 30.—. 24. Za krvno sliko Din 10.—w 25. Tamponada nosu po Belokn Din 40.—. 28. Izpiranje želodca — prvo Din 50.—. 27. Izpiranje želodca — ponovno Din 30.—. 28. Pregled grla, nosu ali ušes m zrcalom Din 20.—v 29. Odstranitev tujega telesa is ušesa, nosu Din 30.—. 30. Odstranitev tujega telesa is veznice Din 10.—w 31. Odstranitev tujega telesa iz ro-žerrfce Din 30.—. 32. Ekstrakcija zoba Din 10.—. 33. Ekstrakdja zoba z injekcijo Din 30w—. 34. Aplikacija pesarja (pesar se plača posebej) Dta 20.—. 85. Prisotnost pri porodu Din 60.—. 36. Pomoč pri porodu a operativnim postopkom Dta 200 do 400.
CL 2.
Za Tn zdravniška dela, ki atoo na ve-dena v ČL L, se določajo pristojbine tako, da se za podobne primere smiselno uporabljajo postavke ČL 1. če nastane v tem pogledu spor ,odloča po zaslišanju zdravniške zbornice sresko (mestno) načelstvo.
Člen 3.
Za zdravniški pregled več boinfkov, fef stanujejo v istem stanovanju in pripadajo eni rodbini, sme zaračunati zdravnik popolno nagrado le za pregled prvega, za pregled vsakega nadaljnega Člana pa polovico določene takse. Za čas od 20. do 7.
trne se zaračuna dvojna taksa.
Člen 4.
Ce gre zdravnik iz kraja nad 2 km, da poseti bolnika, ne da bi dala stranka voz na razpolago, zaračuni kilometrino, kakršna pripada banovinskim nameščencem, in odškodnino za izgubo časa po 25 Din od ure; če pa stranka preskrbi voz, odpade kilometrina. Kolikor je vožnja mogoča po železnici, pripada zdravniku vozovnica drugega razreda ter 25 Din od ure za izgubo časa. Ako poseti zdravnik v istem kraju dva ali več bolnikov, sme zaračunati v celoti le enkratno kilometrino, odnosno odškodnino za izgubo časa, in sicer redoma oni stranki, ki ga je prvotno pozvala. S pn-etankom prizadetih strank pa se sme le-ta vsota porazdeliti tudi med vse ostale. V Istem smislu Be mora postopati tudi, kadar gre zdravnik iz kraja, kamor je bil prvotno poklican, še v kak oddaljenejši kraj, tako da tudi v tem primeru ne sme zahte.
Nega las v smislu medicinske znanosti.
Jevgenij Petrov:
Koritarstvo
Vodilni tovariš Trepihalov se je odlikoval po svoji trdnosti v značaju. Neprestano je ponavljal: »Jaz ne trpim ko-ritarstva, tovariši, proč s protekcijo! Nihče mi ne more očitati, da bi bil preskrboval sorodnike s službami!«
V resnici tega ni mogel nihče trditi Vsak je občudoval njegovo trdnost, zna-čajnost in kar neverjetni čut dolžnosti. Tovariš Trepihalov je bil vzor pristaša stranke.
»Tovariš Trepihalov,« je dejal komisar, »danes smo vas imenovali za upravnega svetnika svoje podružnice v Kozolupo-vu. Odpotujte na novo službeno mesto in pretipajte obisti tamkajšnjim funkci-jonarjem. Vi ste trdni v značaju in dovolj preizkušeni, da se na vas lahko zanesemo. Torej!«
Trepihalov se je globoko priklonil:
»Tovariš, hvala in bodite brez skrbi! Trepihalov vas ne bo razočaral. Opravil bo svoje delo po naročilu, koritarstvo mora izginiti!«
»Saj res,« je razmišljal Trepihalov, ko se je bližal svojemu novemu delokrogu, mestu Kozolupovu, »tukaj sem se vendar rodil! V Kozolupovu sem živel do svojega dvajsetega leta. Kako sem mogel to pozabiti? Saj imam, če se le prav Bgcpanim, tukaj tudi celo verigo sorod-
nikov. A to naj me ne moti. Jim bom že pokazal, da mora vsak ostati tam, kjer je.«
Vlak je zapeljal na postajo. Peron je bil poln ljudstva. Iz morja glav so vihrale zastave, povsod so bili nalepljeni plakati z napisi: »Dobrodošel, sin očet-njave!« in »Iskreno pozdravljamo tovariša Trepihalova. Svojci in sorodniki.«
Ko je Trepihalov odprl vrata vagona, je odjeknil gromovit »hura«. Navdušenje je bilo tolikšno, da so se majali stebri kolodvorskega poslopja. Slavljenec se je hotel jadrno umakniti, a bilo je že prepozno. Vsaj dvajset rok je seglo po njem. Metale so ga zdaj sem, zdaj tja. »Hip, hura! Hip hura! Hip hura, hura, hura!« je odmevalo iz vzorno organiziranih grl svojcev in sorodnikov. Godba je zasvirala koračnico.
Trepihalov se je šiloma Iztrgal iz objema starca, ki ga je z vso močjo priklepal nase. Nekdo se mu je ovil okoli nog. Brcnil ga je od sebe. Toda sorodniki niso popustili; pritiskali so i nevzdržno silo in rinili vanj.
Trepihalov je skočil v kočijo in šepnil vozniku na kozlu:
»Poženi kar moreš urno!«
Rekel je to s takšno ognjevitostjo, da mu je skoro pošla sapa. Kočijaž je počil z bičem in pognal konjiča v dir. Ko sta se bila oddaljila od postaje, je začelo kljuse počasneje stopati in tedaj se je voznik obrnil in rekel z milim glasom:
O žal toliko časa zanemarjenem polju
racionalne hranitve in » tem normalne ohranitve življenske sile l&s, so izšle v medicinski strokovni literaturi ponovno v zadnjih letih pomembe vredne razprave. Vse soglašajo v tem, da Ima samo normalno orOžen las normalno življensko dobo in da je to normalno oroženje las zopet odvisno od tega, ako lasne lojnice v zadostni meri dobavljajo za oroženje neobhodno potrebni »Cholesterin«. Ako tega ni, je treba dovesti do izenačenja od zunaj. To je mogoče le na ta način, da se dovaja la-sišču »Cholesterin« najfinejše razdeljen, ker se da zares samo tako podelati pri procesu oroženja. To vprašanje je danes že
»Saj se nisi kar nič spremenil, Ivaška! Samo brki pod nosom so novi.«
»Kdo — kdo pa si ti?« je vprašal prestrašeno Trepihalov.
»Kaj me ne poznaš, ljubček? Tvoj ujec sem po materi v drugem kolenu. Pišem se Ljadenko, dobro si zapomni moje ime. Moj oče je bil stari Kuzma. Ze delj ko leto dni prevažam ljudi s postaje v mesto in iz mesta na postajo in neprestano mislim: Kdaj se bo že pokazal moj mali nečak in prišel domov vsaj na stare dni. Glej, želja se mi je resnično izpolnila!«
»Stoj!« je zavpil Trepihalov, »stoj!«
Kočijaž ni hotel ustaviti, narobe, pognal je konja v dir. Trepihalov se je moral vzdigniti v vozu in zagroziti vozniku s pestjo, da ga je ubogaL Izstopil je sredi ulice in šel peš naprej. Kočijaž pa je z vso spoštljivostjo počasi vozil za njim.
Prišel je pred hoteL Ko je vstopil, se mu je nekdo z gladnim jokom vrgel oko-hi vratu. Med hlipanjem so se slišale razločne besede:
»Bratec — vendar si tu! Mama, ali nočeš pozdraviti svojega velikomestne-ga nečaka?«
Trepihalova je malone oblil znoj. Pri-solil je vsaki ženski po eno klofuto in planil zopet na ulico.
Prenočil je na pisalni mizi svoje delovne sobe. Zglavje mu je nadomeščal pivnik, ki ga je bŽ položil vrhu kasete
vati še enkratne cele kilometrine, odnosno odškodnine, marveč le na diferenco razdalje, odnosno izgube časa pripadajo« del, člen B.
Za one premožnejše btM trike, 11 niso
omenjeni v členu L, se sme gorenja tarifa povišati za največ 50%. Občine so dolžne preskrbeti občinskim zdravnikom sezname le-teh občanov.
člen &
Ta taiita stopi v veljavo s dnem razglasitve v »Službenem lista kraljevske banske uprave Dravske banovine«.
SOKOL
Sokolsld Glasnik prinaša n prvi stran:
mnogo informacij o zletu na Jadrana, zkrt-m plakat in znak za članstvo. Aote Mod-ružan ie napisal članek »O naših vrstah«, dr. Bičanič pa kritični članek na izvajanja D. Bugunoviča v eni prejšnjih š te vik, Pri-občeno fe daljše poročilo o veJici slavno-sti v Kastvu, poročila iz slovanskega Sokolstva. o UL zletu ktžiško - srbskega Sokolstva ter vesti iz žrap in društev.
Zlet Sokolstva za Vidov dan v Spfita. M ga prtrede župe Split, Snšak, Sibeoik. Mostar in Cetinje ob sodelovanju drugih žop, obeta postati velita nacionalna manifestacija Sokolstva ob sinjem Jadranu Pri prostih vajah br Lbotskega bo nastopilo nad 1000 telovadcev, z vajamf s lrijl mreko 400 telovadcev prt sprevodu pa bo gotovo preko 20«) članov v kroju. Zagrebška župa je prfjavila 800 odcležcnoev. Skoplje 600. Novi Sad 800 itd. Gotovo so tndi naše župe prijavile iepo Število članstva, sat fe dovoljena četrttaska vožnja! Računa se z 11 izredntns, soJooiskijni vlaki
Za sokolska letovanja ob moriš )e priredijo društvo Tivai skupno prenočišče te prebrano v tamošnji šoR. Ha razpolago bo 45 ležišč v treh velikih dvoranah. Cena za vso osfcrbo bo 22 Dim. Priporočljivo Je, da si naše članstvo ogleda krasno Boko Ko-torsko z tnalami stroški. Interesenti nai se obrnejo naravnost na sokotsko društvo v
Tivtn, Boka Koto rska.	__
Sokolski stafetni tek skszl Rače se )e vršil preteklo nedeljo ob 8. zjutraj. Udele» žrla so se ga društva Rače, Fraan in Sv. Marjeta na Dravskem polju. Zmagal je So« kol iz Frama. Tek na 100 m: 1. Pigner An« ton (Sokol Sv. Marjeta), 2. Moborko Ivan (Sokol Rače).
Sokolsko društvo Beograd TV. namerava razviti 14. junija zastavo, ki jo ie poklonil br. MaBvoje Bogdanovid. Ob tej prifflrf bo Javna telovadba društva, katerega člani so večSnom delavci.
Praški Sokol je eno oajstarejšBi ta najmočnejših društev. Vpisanih Je 383 telovadcev povprečni obisk na uro 214. nara-ščajnilkov 114 <64). moške deete 464 (380), članic tetovadk 370. 234 na uro, naraščaj-nic 86 (52), ženske dece 436 (326). V od-deiku za mečevanje je vpisanih 12 članov, 6 naraščajnikov hi 2 dečka ter je odsek dosegel prt zadnji župni tekmi tretje mesto.
Radio
Izvleček iz programov
Četrtek. 4. junija.
LJUBLJANA 1030: Prenos uroceslle sv.
iRešnjega Telesa. — 11: Salonski kvintet
—	12.15: Plošče. — 15.30: Kvartet mandolin in kitar. — 16: Pravljice za odrasle — 16.30: Oirrmastične vaje. — 17: Salonski kvintet. — 20.30: Pevski dueti za sopran in tenor: ga. Ziata Gjungjenac in g. Go-stič. — 21.15: Premlč poje »šlagerje«. — 22: Salonski kvintet — 22^0: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 16: Vojaška godba. — 20.30: Premo« koncerta iz Ljubljane
—	22.30: Poročila. — 22.50: Konoert radio-orkestra. — ZAGREB 9: Prenos procesije.
—	11.30: Orkestralen koncert — 20.30: Prenos koncerta itz Ljubljane. — 22.40: Lahka večerna glasba. — PRAGA 16: Koncert iz Brna. — 20.45: Plošče. — 31: Po-
pisalnega stroja. Obšel ga je takšen strah, da se je komaj upal zapustiti uradno poslopje. Pred vrati, pred okni so stali v dolgih vrstah njegovi sorodniki. Ponoči se je sprehajal kočijaž Ljadenko s svojo kočijo gor in dol pred uradom. Z vsako pošto je prišla kopica pisem: »Sramuj se, da odbijaš naše obiske! Ti si brezsrčen človek! Vendar ne misli, da se jezimo nate. Ne jaz ne Tu-nička nisva ogorčenL Glej, vse naše hčerke se urijo v pisanju na stroj in se uče angleškL Tvoja stara teta Rajsa Melamed.« Ali pa: »Vaška, ne bodi norec! Boljšega tajnika kakor je Griša gotovo ne dobiš. Ali si že pozabil, kako smo se igrali, ko smo bili še otroci? Tvoj svak Aleksander.« Ali: »Tovariš Trepihalov! Gotovo se še spominjate najinih skupnih dijaških let in enakosti najinih naziranj. Oba sva bila nasprotna koritarstvu. Zdaj se vam ponuja prilika, da to dokažete s svojim, vplivom. Vsak trenutek sem pripravljal sprejeti iz vaših rok vsako zaupno mesto. Vaš A. Podkupnikov.«
Trepihalovu je hotelo priti slabo. Vzdihnil je »Zmaga ali smrt!«
Potem je stopil v sobo glavni knjigovodja in rekel:
»Tovariš Trepihalov, iz službenih odrov moramo nastaviti računskega uradnika. Kaj mislite o tem?«
»2e prav, če nam to dovoli urad za dodeljevanje uradnikom«
rešeno v novem ton fini l&s, ki je v prometu pod Imenom »Trilysta« in o katerem uvodoma navedene razprave najimenitnejših univerzitetnih klinik soglasno potrjujejo, da je posebno dobro sredstvo proti predčasnemu izpadanju las in s tem združenem nastanku prhljaja, ki povzroča trajno nadležno srbečico. Preparat ima prednost, da se da prijetno uporabljati. Zadostuje, da se zjutraj in zvečer koža enostavno namoči s »Trilysinom«. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, pa rfumerijah in pri brivcih. Brošura o preparatu vam je na zahtevo na razpolago. Pošlje jo magister pharm. Josip Hoffmann, Zagreb, Mošinskog ulica 5, zastonj.
.1,	»I	i i d	II ■ I I ,11 ■!(
Uodeo simfonični koncert — 2225: Koncert na orgle. — BRNO 16: Vojaška godba. — 20: Zborovski koncert — 21.45: Skladb« za čelo. — 22.45: Prenos iz Prage.' — VARŠAVA 17.45: Orkestralen in pevski koncert — 20.15: Večerni koncert — 22.15: Pesni. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 10.15: Pevski koncert. — 11.05: Koncert orkestra. — 15: Koncert lahke glasbe. — 18.45: Komorna glasba. — 20: Weberjeva opera »Čarostrelec«. — 22.30: Lahka glasba. — BERLIN 20: Operni večer. Zabaven program. — KONIGSBERG 16J0: Koncert lahke glasbe. — 19.30: Revija. — 20.15: Koncert komorne glasbe na pihala. — 20.45: Veseloigra. •
Radenska mineralna voda
fm* vsled svoje velike količine natrija tn prijetno lastnost, da paral ellzira vinsko ih«htw> ter napravi vsako vino prijetno pitno.	_7097
Iz službenih objav
Pit oterajnem sodISdn se bodo v*SBe » sSetaje dražbe nepremičnin:
V	Dolnji Lendavi 2. jun. <*> 8- sen«. ItanJ. Renjkorci, vL ŠL 75-77, cena 1067, najmanj 711.40 Dta. — Na VrhnHci 6. jmn. ob 9. zemfr kmj. Vrlmfika, vL &L 1513, cena 67912, nadmamj 4528 Dta. — V Maribor« 24. Jon. ob 8. dražba netpremrKartta: vinograd, vrt, pašnik, vila s pritSkitaamd, opekama. vAttlčarslka hiša, semOj. kuj. a) k. o. Orešje, ■ft. St 48, b) k. o. Gradiska vrata, vL &L 214, e) k. o. Grajska vrata, vi. St 316, S) k. o. GradBka vrata, vi. št 213. Cena a) 132 tfeoč 507.60, b) 1^32.578.37, e) 433.096, 6), 539-908.10 Dta. — V Celju 12. jun. bo ■emu. kmj. Bresava, vi št 130, hiša, gonpo-darsko poslopje ta pritSkltae, cena skrajpaj 148.044*90, najmanj 112.000 Din. — V Kamniku 1. jun. Ob 9.30, zemlj. kmj. Domžale, potartoa vi št 617, cena 20.544, najmand 10.272 Din. — V Ribnici 8. jmn. ob 9. zemlj. ta j. Mgmarloe, vL št 51, cena 100.864.20, najmanj 67.240 Dta. — V Litiji 18. jnn. ob 10., zemlj. kmj. št Lambert, vL &t 225. oena 22.524.20, najmanj 15.016.14 Dta. — V Mariboru 26. jun. ob 11., dražba enooaid-srtropne etamovanjske hiše v Cam/karjev! n lici 34 i verando, kletjo, pratatioo, zemiJ. kmj. Grajeiki Marof, vL št 276, cena 444 tteoč 761 j50, najmanj 222.430.63 Dta. — Na Vranskem 1. juL oib 9., Mša, gospodarsko poslopje ta zemljišča, zemlj. kmj. St Lenart, vL St 15, oena 38.269.95, najmanj 25.520 dinarjev. — V Krškem 21. avgusta ob 10, zemlj. kuj. k. o. Raka, vL št 135, cena 108 tisoč 444, najmanj 72.300 Din.
V	trgovinski register so na norro vipisaniS firme: Bolafffo Karel, trgovina z vttaom ta žganjem, Izdelovanje kisa ter alkoholnih pijač v Ljubljani, Rimska cesta 7, Medvedova e. 7. — L Breznik, trgovina z lesom v Rafolčah. — Pangeršdč Ivan ta Drago, trgovina z lesom ta žaga na Suhi St 40, po&ta Sfaoija loka. — Katarina dolar, Seb-Ijamna v Kropi.
JAVNA TELOVADBA
Sokola I na Tabora
V NEDELJO, DNE 7. JUNIJA 1981 Začetek točno ob 16. uri. 8110
Drugi dan je zopet prišel knjigovodja in začel:
»Ga že imamo! Urad za dodeljevanje uradniških moči nam je poslal mladega moža. Uvedel sem ga v delo.«
»Upajmo, da se bo izkazal,« je dejal Trepihalov. Kazal je zadovoljstvo, sorodnikom, ki so še vedno čakali v dolgih vrstah na ulici, pa je pokazal nos.
Odsihmal se je njegovo obličje zvedri-k). Postajal je od dne do dne boljše volje. Njegova veselost se je skoro stopnjevala — dokler ni vzel nekega dne časopisa v roke in bral v njem:
»Kozolupov. Glede na koritarstvo vladajo pri nas strašne razmere. Ennnl upravni svetnik Trepihalov je te dni nastavil za računskega uradnika svojega lastnega sina. Ni dvoma, da bi morala tu vmes poseči oblast«
Trepihalov se je zgrabil a glava
»Pokličite računskega uradnika!« naročil slugi.
Mladi mož je vstopil.
»Kaj ti si moj sin?« se je sadri nad njim.
»Tako rekoč, da. Ce dovolite, vam povem, da ste v dneh mojega rojstva zapustili naše mesto.«
Trepihalov je omahnfl.
Ko je nekaj dni po tem dogodku zapu* stil Kozolupovo, je bila postaja prazna. Trepihalje|rt. svojci in sorodniki so ostali
r
. ".....
>t 1 ..........'
,Weeckendw nemških ministrov v Angliji
Grad r Chequersu, letovišče vsakokratnega angleškega ministrskega predsednika, kjer se bosta sestala nemški državni kancelar dr. Brtining in vnanji minister dr. Curtius z ministrskim predsednikom Mac Donaldom in vnanjim ministrom Hendersonom.
Premog in petrolej
Naravne zaloge obeh najvažnejših virov energij se
krčijo
£
Rjmrf strokovnjaki fn nestrokovnjaki »as že dolgo plašijo s trditvijo, da bo v razmeroma kratkem času zmanjkalo dveh najvažnejših virov energij, ki dajeta zna« oaj naši tehnično do viška prignani, izin« dustriali-zirani civilizaciji. V tem trenutku, ko bi ju zmanjkalo, bi moral baje nastopiti katastrofalni konec te civilizacije. Oglejmo si stvar pobližje.
Vira, za katera tu gre, sta premog in pe» troiej. Količina izkopanega premoga vsako leto rase in bi n. pr. 1928. iz njega lahko zgradili piramido, ki b? merila na vseh šti« rih straneh po 150 m, v višino pa 1000 m. Pred to ogromno zgradbo bi izginila sko« raj v nič slavna piramida staroegiptskega faraona Keopsa. Isto tako se veča poraba otroleja in ni čuda, če trdijo, da bi mora« ...o biti premoga v vseh ta dan izrkorišča« »nih rudniških obratih najpozneje v 300 le« tih konec, danes izkoriščanih petrolejskih virov pa celo že v 50 letih.
Seveda je vse to stvar, ki da mnogo mis* "BU in človeštvo se bo moralo vsekako pra* •■▼ooasno obrniti za nove vire energij. Pred« •vsem bo moralo poiskati nova ležišča obeh dragocenih rudnin in tu 60 spet drugi stro* kovnjaki, ki tolažijo vsaj Američane s pre« -cej optimističnimi izgledi. Tako pravijo, da je v sami Ameriki do 70 odst. premogovnih reeerv, ki bi jih mogli izkoriščati, petro* lej-kih pa do 50 odst. -»se svetovne zalogo.
Kar se tiče drugih celin, bodo morale pač pot rabiti za druge vire energi*. Tu mislimo v prvi vrsti na vodno moč, ki je ima n. pr. saria Skandinavija toliko, da bi se mogla z lahkoto osvoboditi vsakršne odvisnosti •od premoga in petroleja. Druge dežele "jim1 jo isto tako še neprecenljive zaloge vodne moči in če uporaba te sile od leta do teta narašča tako, da tvori že danes znaten odstotek vseh energijskih virov, bo prijel čas, ko nam bo sploh glavni vir, do« -vežtvo pa še niti od daleč ni navezano sa* me na premog, petrolej in običajne sladko* -vodne energijske vire. Tu je predvsem še vsa neizmerna zaloga sile, ki bi se dala s primernimi napravami zajemati iz morij. Računajo, da bi pridobivali milijone konj* skih sil že samo s tem, če bi izkoristili z ogromnim jezom v Gibraltarski ožini vod«
no maso, ki se pretaka zaradi1 višinske razlike v gladinah i z Atlantskega oceana v Sredozemsko morje (vsako sekundo 88.000 kubičnih metrov!). Sile, ki tiči v^večni igri plime in oseke, doslej v praktični izmeri sploh še nihče ni izkoristil, temperaturne razlike med površino in globino morja pa skuša v manjšem obsegu komaj danes vpre* čj francoski učenjak prof. Claude v ©luž« bo človeške tehnike. Koliko se da tu na« praviti! In potem še spreminjanje solnčne toplote v ozračju direktno v električno energijo! In sto drugih virov, ki jim bo človeštvo našlo rešitev!
Vsekako sedanjemu in celi vrsti nasled« njih pokolenj ni treba biti v skrbeh za« voljo energijskih zalog, ki 6e s premogom in petrolejem bližajo svojemu koncu, bo« doče človeštvo pa bo že našlo pot, da se dokoplje do vse večjih virov energij.
Spor med Vatikanom in fašizmom
Papež Pij XI, ki Je sklical Izredno skupščino kardinalov.
»Jeklene čelade" ograzajo evropski mir
Kakor smo že poročali, se Je vršila v Vratislavi velika »parada« Stahlhehna, ki se je je udeležilo nad 150.000 »jeklenih čelad,. Zgoraj (od leve proti desm):^ner^oberat Seeckt bivši nemški prestolonaslednik, feldmaršal Mackensen m general Hutier. —
Spodaj: zastave pred govorniško tribuno,
Kccardov dnevnik
»Framfcfurter Zeitang« je objavil* ievte*
ček iz Piccardovega dnevnika, ka ga je pd« sal med svojim slavnim poletom. Z dr. Kipferjem sta plula 17 ur po stratosferi in sta bila v tem času dobesedno jetnika ozračja, ker se Je pretrgala ventilna vrv. Dnevnik vsebuje med drugim naslednje beležke:
»Ob 4. start Ze po 25 nrmutah je balon
v višini 15.000 m, dvigal se .je torej s po« vprečno brzmo 10 m na sekunda
Ob 5. v notranjosti gondole «snedH«. Srež pada od stropa. Notranja temperato« ra 7 stopinj.
Ob 6.35. Slabo odkritje: VentUna vrv ni v redu.
Ob 8.42. Priprava za pristanek. Hočeva
potegniti ventilno vrv. Ne dehije. Obstoji nevarnost, da bova morala ostati do 15. v tej višini.
Ob 8.56. Notranja temperatura 28 sto* pinj. Stene pečejo, a čisto blizu se tvori tenka megla iz ledenih igeL (To odkritje je zaradi redke ugotovljivosti takšnih obla« kov za znanost največje važnosti.)
Ob 956. Poskušava potegniti ventil, bo* ben se vrti, ne da bi vlekel vrvi. Sva ajet* nika ozračja.
Ob 14.50. Temperatura 39 stopmtfL DfS va se čim bolj mirno, da bi štedila kisik. — Ob 1934 sva morala rafeiom-rata porabo kisika in sicer na 1.4 1 za vsako minuto, dočim zahteva normalo dihanje najmanj 2 I kisika za minuto.
Ob 20.6 Solnce zahaja, a midva sva Se vedno v stratosferi, v višini 12.000 m. Ba« Ion pada čsto počasi. Zunanja tlak 142 mm, pod nama gorovje v fantastični prelesti.
Ob 20-29. Zunanji tlak 201 man, torej se ne bova zadušila!
Ob 20.40. Sodeč po zunanjem pritisku sva še v višin5 5000 m, po notranjem tlaku 4300. Okenc torej še zmerom ne smeva odpreti. Kdaj bova rešena?
Ob 20.50. Po zunanjem tlaku 4500 m, po notranjem 4500 m. Izenačenje — rešena 6va. Odprla sva okenca.«
S tem ee je končal henmetski zapor tn smrt z zadušen jem se je odvrnila od obeh drznih raziskovalcev. Pričela sta spet di« hati naravn* zrak. Po odpretju okenc je začel balon <Bvije padati. Odvrgla sva dve vreči bremena, da ne bi gondola pretrdo udarila ob tla.
Dnevnik kom5u|Jc s opazko, da eo se vse varnostne naprave fn odredbe — razen ventilne vrvi — izkazale kar najbolje. (Pravkar rzSla Številka tedenske revije »Življenje- in svet« priebčuje zanimiv članek »Zmagoviti polet t stratosfero« a številni* mri slikano2.'
Pri revmatičnih 1	bolečinah,
prodno, lshlasu, boleznih prehlada uSnku-JeJo Togal-tablete naglo ln sigurno. Togal razkroji sečno kislino tn vpliva tako naravnost na koren bolezni. Nad 6000 prignani Izpovedi zdravnikov! En poizkus zadostuje! V vseh lekarnah. Trna nefitevilna priznanja tudi v zastarelih slučajih, 6600
Zanimiv osti o dezjn
Ce bi deževna voda, snefadca te drozge padavine ne pronicale v tia in izfolapeva* vale, bi pokrivala 60, 100 te še več oeurti.
metrov debela vodna plast srednjeevropsko dežele. Povsod tam. Kjer zadenejo vlažni morski vetrovi v bližini obale na gorske ovire, rfeddjo najmočnejša deževja. Tako onajo nekatere točke Dalmacije do 4.6 m letnih padavin. Tudi razni kraji Britske, ki so Se posebno izposatvljeni atlantskim zračnim tokom, dosežejo do 4 m letnih pa* davin, ozemlje ob Kameninski gori v Za* padni Afriki pa celo 10 m.
Najbolj bogato padavin fe neko ©zemlje v Asanra (severovzhodna Sprednja Indija), kjer so izmerili povprečno 12 m padavin oa leto. Škropilni voz z zmogljivostjo 2 ku* bičnih metrov bi ee moral tu izprazniti na vsakem kvadratnem metru tal šestkrat v teku leta. Silo ondotndih nalivov si s tem lahko predstavljamo, treba pa je še po* misliti, da pade večina dežja (80 odst.) tam v teku šestih mesecev, od maja do ok« tobra, dočim so naše padavine precej ena* komerno porazdeljene na vse letne čase. V nekem letu so v Asamu izmerili celo 23 metrov padavin! To je gotovo najbolj mo« krotna dežela na svetu.
So pa dežele — n. pr. v Sahari te v čilski solitrski puščavi — ki ne ujamejo kakšno leto niti kapljice dežja. Mnogi kraji v se« vernem Črleju se morajo zadovoljiti s po« vprečno množino 5 do 10 mm padavin na leto.
Letalski napad na Prago
V	nedeljo 7. junija bodo imeli v Pragi na letališču v Kbelyju velik letalski mit;ng, ki naj pokaže, v kakšni pripravljenosti je češkoslovaško letalstvo za slučaj napada na prestolnico. Na predvečer letalske pri« reditve, v 6oboto ponoči bodo markiral" letalski napad na Prago. Pri tem bodo zračne eskadrile metale na mesto bombe v podobi raket. Takoj v začetku napada pa bodo branilci mesta na hribu sv. Lov* renca skušali pod vzeti protinapad.
Pr letalskem mitingu ee bodo izvajale todi akrobatske vaje s strani vojaških le. talcev. V načrtu je tudi skakanje s padali. Ker pa je češkoslovaškim vojaškim letal* cem prepovedano skakati iz letal, bodo spuščali iz njih lutke s padaK. Zaključno točko bo vsekakor tvorila živa lutka: go* spodična Marija Krupniček bo skočila iz aeroplana s padalom. Letalske revije se bodo udeležile tudi mnogi inozemski le« taki, kar bo dalo prireditvi še poseben poudarek.
Žrtev pozabljivost?
V	Dolestovvnu (Pennsylvanija) je n ostal znani naravoslovec Husted Bell žrtev last« ne pozabljivosti. Ranil se je s samostreli, ki jih je bil sam položil v vrtu svoje leto« viščarske vile že pred nekaj leti v obrambo proti morebitnim tatovom in vlomilcem, ki bi se drznili dotakniti njegovega imetja. Letos je na to obrambno sredstvo popol« no*>a pozabil An zabredel nevede v past. ki jo je bil nastavil drugim.
Iz življenja in sveta
Komunistični nemiri v Ameriki
Gospodarska kriza, ki jo čutijo v bogati Ameriki, povečuje število komunističnih agitatorjev. Skoraj vsak dan pride na ozemlju Zedinjenih držav do hudih spopadov med komunističnimi demonstranti in policija Slika kaže spopad v Balteryu.
Predsednik Donmergne se je poročil
Intimen zaključek dolge romantične Itubeznl
že del} časa Je bilo znano, da se je go«
spod Gaston Doumergue, francoski državni predsednik, odločil, poročiti se z neko da« mo, s katero je imel razmerje že mnogo let, ne da bi se mogel ž njo zvezati in to zaradi neke bizarne testamentarične do« ločbe. Poroka bi ee izvršila že sedem let tega, da ni bil g. Doumergue proti svoje« mu pričakovanju izvoljen za predsednika republike. Po izvolitvi 6e je videlo stare« mu in vedno smehljajočemu se gospodu primerno preložiti zadevo, da ne bi postala plen hudomušnih karikaturistov in avtor« jev šansonov, ki nimajo na Francoskem res pek ta niti za najčastljivejša čustva.
Kako se je izvršil obred?
Je »do verjetno — vsaj nekateri to tr* dijo — da je g. Doumergue samo iz tega rntimega razloga tako odločno odklonil ponovno kandidaturo za svoje mesto.
Splošno so mislili, da se bo poroka »la« vila po 13. juniju, ko bo svoje mesto izročil svojemu nasledniku g. Doumer ju. A cero* monija se je izvršila 1. t. m. ob. 11.45, ne da bi javnost za to vedela. Ob tej uri se je podal g. Drucauer, župan osmega pari« škega okrožja, v Elizej, kjer ga je sprejel državni predsednik v svojem zasebnem apartmanu. Navzoči so bili poleg gospoda predsednika, zaročenka ga. Gravesova in gg. Julij Michel, glavni civilni tajnik dr« žavnega predsedstva, Dotrmergueava priča, ter glavni ravnatelj pariške plinske družbo Henrik Lauraine, predsednikov intimen prijatelj ter priča ge. Gravesove. Čez ne«
koliko minut, ura Se od bHa pofldne, ja io* pan Drucquer stopil iz EJšzeja v družbi svojega tajnika in obeh prič.
Ga. Gravesova je iz Niimesa ter Rej* 56 let (Doumergue jih ima 68), Jo vdova po nekem mornariškem častniku že kak* snih trideset let. Imela je štiri sinove. Mož je bil zelo imovit, a v oporoki, ki je bfia za gospo drugače zelo ugodna, je vstavil določbo, da se žena ne sme poročiti znova prej nego v dvajsetih letih, sicer bi izgo* bila vse pravice do dediščine.
Njeno razmerje z Gas tonom Doumer« gueom je bilo zel« diskretno m gioboko. Rodila se jima je hčerka, kj se jo že poro* čila s nekim italijanskim nrženjerjem.
Predsednica za 13 dni.
Ga. Doumergueova bo državna predsed* niča samo 13 dm (število 13 ima veliko te srečo vlogo v Doumergueovem žrvijeo0a), a tega časa ne bo izkoristila, da bd ee poe stavijala v javnosti. Že v torek zjutraj se je odpeljala v svojo vilo v ToumefeuaUeu prf Toulousd, kamor ji bo siedal čez nekoliko tednov tudi mož. Tournefemlle jo vas s komaj 80G prebivalci žn najlepša zgradba v njej je ta vila, v kateri bo g. Doumer. goe prebil svoja zadnja leta t pok<*)a Pred kratkim je dal tja prepeljati dva va* gona knjig, hišno opravo te mnogo dragih predmetov njegovo lasti, ki so ga doslea obdajali v Elizeju.
Predsednikova poAta poroka je vzbodfl* v Parizu mnogo simpatinčsh komentarjev.
Za bratom
Prof. Kurt Wegener gmtni meteorolog ln geofizik, se poda te dni na GrOnland, da prevzame namesto svojega tako tragično preminulega brata vodstvo nemške gronlandske ekspedicija.
SpcmtadansGe
obletce
NajcenejSl nakup pri DRAGO SCHWAB, Ljubljana.	Največja zaloga.
Zadnja vožnja kocffe nesmrtnfkov
Iz Pariza poročajo: V kratkem bo na* pravila svojo zadnjo vožnjo »kočija ne* smrtnikov«, ki vrši svojo službo nepretr« gamo od dneva, ko so francoski akademiki šli čestitat prvemu predsedniku Julesu Grevyju. Sledeč tradicijam zavoda, popelje to staro vozilo v Elizej nova nesmrtnika Chaumisa in Le Goffica, ki bosta v ime« nu akademije posetila novega državnega poglavarja. Pravila akademije zahtevajo, da "mora obiskati vsakega novega predsed« nika pet akademikov, trije starejši in dva mlajša. Vseh pet obleče ob tej svečani pri* liki zelen frak. Topot bo videla kočija ze« lene frake zadnjič. Takoj po obisku jo bo« do izločili iz prometa ter jo najbrže posta* vili v muzej. Na njeno dosedanje mesto pa bo stopil v stilu sodobnega časa — avto« mobil.
Steklena hfša
Prva stanovanjska hiša iz stekla stoji v Parizu, v ulici Saint Guillaume pri Sor« bonni. Hiša je tako napravljena, da pri« hajajo vanjo žarki od vseh 6trani ter širi jo po vseh prostorih čudovito, očem dobro« dejno svetlobo. Hišo je zgradil arhitekt Peter Chareau, ki je uverjen. da je stek« lena hiša hiša bodočnosti. Zidovi 60 tako trdni, kakor bi bih' iz kamna. Chareau me« ni, da bodo Parižani kmalu sledili njegove« mu zgledu in začeli postivljari steklene hiše. Stene in zidovi so tako motni, da se od zunaj ne vidi, kaj se godi v notranjosti, tudi tedaj ne, če so notranji prostori raz* svetljeni. ZgraditeLj je porabil za stavbo navadno surovo stekla
Svobodna ljubezen
Dva mlada londonska umetnika, aKkartea Nora Ph. in pisatelj Basil Ph, sta ee ešoer poročila, vendar sta bila prepričana prista« Sa svobodno ljubezni. Še na poti iz poroč« nega urada sta drag drugemu zatrjevala, da oo odstopita niti za ped od teh svojih načel
In ga. Ph. res ni nameravata odstopiti. To so je pokazalo čez nekaj časa, ko )© stopala pred svojega moža in mu priznala z vso odkritosrčnostjo, ki dičijo moderno nazore, da mu je bila nastavila rožičke... Bilo jo strašno. Hipoma ni hotel mladi mož ničesar več vedeti o svobodni ljubezni m
Edobnem ter je dvignil silen kraval, prav
krSnega bd dvignil vsak pristaš na£>ol} nazadnjaških nazorov o zakonu, vsak va* rani mož. Nu, stvar ee je nekako porav« naia in je šla napreg brez incidentov.
Tedaj je g. Basil nekega dne spoznal, da je prišla vrsta nanj. Ga. Nora je imela dovolj eamotoih ur in bi lahko premdšlje« vala o pravicah modernih zakoncev do sa« mostojnega življenja, kolikor bi hoteTa. Tega pa ni hotela. Dvignila je kraval a sro» }e strani in ker ni nič zalegel, je šla še na sodnijo po ppmoč in je končno vložila tož* bo za ločitev zakona. Pred sodniki je vrtra« jal Basil pri svojih načelih in ker se je pokazal tako trdovratnega, ee sodniki niso hoteli predolgo meniti ž njim. Zakon so lo« čiK. stroške pa so naprtili na grbo mlademu možu z neomajnimi načeli o pravicah ne» vezane ljubezni.
Brž! vfalk v tornadu
V Sarcu (Severni Dakotl) Je za5^ neki brzi vlak v vrtinec, ki Je bil tako silovit, da Je vrgel več Pullmannovih voz s tira, pri čemer je bil en potnik ubit, več pa hudo ranjenih.
Spomenfk »Tftaiticn«
V Washingtonu so te dni odkrili sporne« nik žrtvam »Titanica«, bi je pred 19 le*i trčil v plavajoči ledn^k in se zaradi po* škodb potopil. Svečanosti sta prisostvova* la tudi predsednik Hoover in njegova žena.
Vsak dan ena
»Dober dan, dajte mi eno kolerabo, tate? j veliko, kakor je moja glava*
j
... 1 .
RENAULT 1931
Vam ud! največjo Izbiro rseh vrst avtomobilov, motornih brizgata, bencinskih in DIESEL motorjev, električnih central itd., Itd.
Gen. zastopstvu
Skladišče stalno na Velesejmu paviljon »G«
Velika zaloga prvovrstnih avtomobilov
z malo porabo bencina in olja po resnično nizkih cenah. Rezervni deli vedno v zalogi pri
„$IKOR" d .K O. Z. CESTA NA ROŽNIK št. 19
Telef. 26-02
LJUBLJANA
Telef. 26 02
Doma in na cesti, v vrtu in pri izletu
dobri in poceni platneni čevlji
„VIKTORIA"
s šivanimi gumi podplati
DETAL3NE CENE PO PARU:
številke 24-27. 26-34. 35-41, 42-46
Dinar 30'- 35'- 50'- 60'-
Dobijo »e v vseh trgovinah Čevljev. Na veliko eri Palma Zagreb, poštni oredol 226.
Usodna fazona, elastična hoja I
Sive, bele In črne za Sniranje In na špango.
Domači izdelek.
Na vsakem podplata
zaščitni znak WIM PASSING
ft® ODJ 2
V propagandne namene oddamo za časa letošnjega pomladanskega velesejma večje število kompletnih
DETEKTORSKIH RADIO APARATOV
s kristalom, slušalko in antenskim materijalom.
POPOLNOMA BREZPLAČNO!
Pogoji so sledeči:
1.	Detektorski aparat more dobiti vsakdo, ki ima stalno zaposlitev in stalno bivališče v detektorskem območju ljubljanske radio oddajne postaje ter dosedaj še nima radijo aparata,
2.	Prejemnik brezplačnega aparata se obveže, da bo aparat vpo-rabljal vsaj eno leto. Če ga hoče preje odpovedati, je dolžan aparat nam vrniti ter plačati za vsak mesec porabe .odškodnine 7.— Din.
Prijave se sprejemajo v glavni pisarni radio oddajne postaje na Miklošičevi cesti št 5, Akademski dom, ter na naši razstavi na Velesejmu, paviijon K.
Ker je število radio aparatov iz finančnih razlogov omejeno, prosimo Vaše takojšnje prijave.
RADIO ODDAJNA POSTAJA V LJUBLJANI.
Vsi hišni
posestniki
in kmetje pustijo ograditi svoja posestva z žičnim pietivom
PRVE JUGOSLOVANSKE ŽIČNE INDUSTRIJE D. Z O. Z., CELJE Telefon 117.	171
KRAPINSKE TOPLICE
poleg Zagreba, 42° C naravno topla radioaktivna termalna voda in blato zdravijo revmo, ishias, žensk bolezni itd. V pred-in posezoni znatno znižane cene kakor tudi specialne 20dnevne pavšalne kure za Din 1250 (soba, prehrana, kopel ji in pristojbina). Reden promet z avtobusi na vse strani. Izvrstna postrežba. Začetek sezone 16. aprila. — Zahtevajte prospekte od uprave kopališča ali od potniških uradov. 5985

^Ca}ntcderne}ši in najcenejši aparati za hlajenje SleHtricne popelticnta avte-
mafilcne
hladilne ©more

<0c«ese;o vsaGo zel;eno temperaturo in fo avtomatično vxdrxavajo
Prvovrstni izdelki v vseh potrebnih dimenzijah. Kakor za mala, tako tudi za največja gospodinjstva, za trgovine z živili in mesnimi izdelki, mesarije, deli-katese, hotele, letovišča, gostilne, restavracije in bolnice je mogoče dobiti le pri:
Obiščite paviljon »H«, SS5—337!
Zastopstvo za Ljubljano:
ElektroSonska družba z o. z.
Zahtevajte prospekte!
>Semperfri£ide<
Samepr vdaja hladilnih strojev (Bančni zarod ertcater", JCavcni(c & J.««.«*
v
£fuhlfcsraczf Seletiburge&a sr n
(Blagovni oddeleG	7179
Veliko izbiro vsakovrstnega pohištva
lastnega izdelka, nudi po znatno znižanih cenah tvrdka
I. REPŠE, tvomica in zaloga pohištva,
Telefon 3228 LJUBLJANA, Dvorni trg št 1.
Telefon 3228
KSILOLITNI TLAK
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrijo
ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag, polaga
»MATERIAL"
trg. dr. z o. z.
LJUBLJANA, Dunajska c. 36 2
TELEFON 27—16. — BRZOJAV: MATERIJAL
Za nakup pohištva
se priporoča tvrdka
FRANC IZGORŠEK
ŠMARTNO PRI LITIJI
Prodaja tudi v Trbovljah in Stični. Moderno urejene delavnice ln velika zaloga suhega lesa Vam jamči za dober in soliden Izdelek. Prevzema tudi stavbena dela, opreme za hotele, banke itd. f— Koja E 34/36 na velesejmu.	7150
Samo kdor v mirti izbira, kupi dobro!
Ako hitite od prodajalne do prodajalne ln si ogledujete blago, se vam lahko primeri, da se odločite v stiski in naglici za nekaj, za kar vam bo pozneje žal.
ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA!
Tu imate časa dovolj, da si ogledate vzorce komad za komadom po njihovi vrednosti, nikdo vas ne more nagovarjati za nekaj, kar vam ni po okusu.
ZAHTEVAJTE ZATO NASO KOLEKCIJO
sifona in ostalega za žensko perilo
in vi dobite kolekcijo v par dneh, seveda brezplačno in neobvezno. Potem sčdite, izbirajte ono, kar najbolje odgovarja vaši
postavi, vašemu okusu. Ker dobavljamo blago naravnost iz tovarne in ga prodajamo naravnost vam, odpadejo razne provizije, vi torej kupite pri nas
boljšo kvaliteto za manj denarja. 2e več kot pol stoletja postrezamo odjemalce v splošno zadovoljnost.
Največja trgovska in izvozna tvrdka
2agteb.
Ako 9e nimate nažega glavnega kataloga, zahtevajte ga! V nekoliko dneh ga imata brezplačno v rokah.	6750


Zaradi nesreče inventurna odprodaja
manufakturnega ln konfekcijskega blaga po globoko znižanih cenah.
Se vljudno priporoča
MARIJA ROGELJ, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta St. 26	17?
OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.	86
Angleški kvalitetni motocikli WJAMESW
Model! 175, »o, 35o,u, 5oo cm.	Lijobljana, Vegova ulica 8
Zahtevajte prospekte!	Plačilne olajšave! ^^IIHHIIHHHHHHHHHHHIHBHHI
Telefon Številka »79«	7127
Generalno zastopstvo in skladišče rezervnih delov.
VELIKI SEJEM
koles, gramofonov, športnik predmetov itd. v trgovini
TEHNIK" JOSIP BANJAI, Ljubljana,
Miklošičeva cesta 20. Palača Okrožnega urada.
SI 05
Pekovski mojstri, pozor!
Higijeneki predpisi, napredek v pekovski obrti m enostavnejše delo Vas pozivlje, težko delo mešanja testa nadomestiti s stroii. Predno si pa tak stroj nabavite, oglejte si
okretaioči stroj za mešani e testa jjUjm „WAGOMA" ^
pri Vaših gg. kolegih:
Josip Sašek? Ljubljana—Šiška, Ivan Piskar, Dunajska cesta Andrej Dolinar, Bohoričeva ulica, Josip Magu* žar, Razlagova ulica, Ferdo Tušar, Medvedova ulica, L. Cimperman, Kette-Murnova
Skrajno mirni pogon, praktična ročnost, minimalna po. raba eJektr. toka in brezhibno mešanje testa napram
drugim strojem Vas bo samo presenetilo in zado.
V°Ta°kakor tudi druge stroje vidite na Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija 1931 v paviljonu F, stojnica 124/126.
Severočeška tovarna vagonov in strojev, dr. z o. z.
Češka Lipa.	7204
"NaJnovejSe Jrclo t motorčkom, 114 K. 8, dvoko-feaa, Šivalni stroji, otroški to igračni
vozički to posa-	— —„
nsezni delt najceneje.	C*®1« traiko' [
»TRIBUNA« P. B. L,
tovarna «vokoles ta otroških vozičkov. LJIJI&LJANA, KariovSka c. 4-
Semensko ajdo,
r


s*


Dan pranja za veliko perilo je muka in težko delo za vsako gospodinjo. Perilo samo te uniči vsled ribanja in žehtanja in visi v kratkem času zakrpano
na vrvi,
V s minutah je perilo snežno belo
oprano in splaknjeno, brez kuhanja, brez ribanja, brez žehtanja ali krtačenja. Otrok opere v dveh urah več, kot mama v enem dnevu. To čudežno iznajdbo bomo razkazovali
petek in naslednje delavnike točno ob 9. uri dopoldne in ob 16. uri popoldne v hotelu »Unionu« v zeleni dvorani, Miklošičeva cesta št. 1, popolnoma
brezplačno.	806J
Prinesite umazano perilo s seboj, tudi gardine in Skrobano perilo. Ce kupite pri razkazovanju, dobite znaten popust.
sivo m črno
lepo očiščeno, zanesljivo blago in
gnojilo za
ajdovo setev, 16% superSosSat
kupite najceneje pri tvrdki
rudninski
A. VOLK, LJUBLJANA
RESLJEVA CESTA 24
Istotam: lanene tropine, ribjo moko, klajno apno, koruzo in
otrobe.	8081
Pridite in oglejte si pri
Družbi „MUSICA", Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 40.
Solidno postrežem, izrekli ji boste priznanje!
IZPOSOJUJE, POPRAVLJA IN UGLAŠUJE !
Zahvala
Žalostni nad izgubo našega dragega soproga 5n očeta
Alojza Pesi
žandarmerijskega narednika
ki je nas tako nenadoma in v bridkih okoliščinah zapustil, se zahvaljujemo vsem, ki so se nas ob težkih urah spomnili s tolažbo, kakor tudi za poklonitev prekrasnih vencev in cvetja.
Posebno zahvalo smo dolžni č. vojnemu duhovniku, gg. oficirjem in podoficirjem, tovarišu govorniku za prelepe' tolažilne besede na gomili, godbi 45. pešad. puka, častnemu vojaškemu spremstvu ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.	»
V Ptuju, dne 1. junija 1931.
8100
Žalujoča rodbina PeSl.
Srečko Potnik in drug
Ljubljana
Netefkova «1.13
TELEFON ŠT. 2110 RAČ. POŠT. HRAN. 11.612
lllilillUllill
Parna destilacij** esenc, eternih proizvodov itd.
PRIPOROČA: RAZNOVRSTNE NARAVNE SADNE SOKE IN SADNE MARMELADE.
Redek, a ugoden priložnostni nakup o priliki velesejma!
KLAVIRJI!	PIANINI!
Največjih evropskih tvornic — HUPFELD — GEBRODER ZIM-MERMANN, LIPSKO (dokaz edinstvenosti je do sedaj prodanih 260.000 komadov), NEUMAYER, BERLIN, in drugih.
Prvovrstni in precizni izdelki, neprekosljiva lepota glasu, izredna trpežnost, najmodernejše oblike!
Cene od Din 12.500.— dalje, na obroke po Din 300.—.
Ni lepšega dekleta, kot je Slovenka v narodni noši
Svila za krila, kakor tudi svileni robci z resami so pravkar došli.
Vzorci so posneti po starih narodnih nošah.
Pekovski mojstri, pozor!
Ustrezajoč velikemu povpraševanju in zanimanju po okretajočemu stroju za mešanje testa »VVagoma« male tipe, sklenili smo izdelati stroj za vsebino 100 kg, kateri pride posebno v poštev pri tistih gg. pekovskih mojstrih, kateri so prisiljeni sami testo ^icšftti.
Ta stroj bo razstavljen na ljubljanskem velesejmu od 30. V.—8. VL 1931 v poviljonu F, stojnica 124/126.
Prosimo za cenjeni obisk.
Severočeška tovarna vagonov in strojev, družba z o. z.
ČEŠKA LIPA	7204
brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
„JUGRAD"
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/L
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta 48
Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. — Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18. 6910
RepiC Fran
sodarsko podjetje Ljubljana, Koleri jska ulica X&
se priporoča obiskovalcem veieeejma ogled razstavljenih del v paviljonu zunanje lope. — Detajlna prodaja.
203
IVAN POLENSEK
MIZARSTVO IN ZALOGA POHIŠTVA ST. VID — VIŽMARJE
Izdeluje vsakovrstno pohištvo po najsolidnejših in zmernih
cenah.
OGLEJTE SI ZALOGO!	168
VI 13681/31—1.
8066
štfhcihertie Jshihljctna
Razpis
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje
ofertalno licitacijo za napravo železobetonskega mostička čez potok Prošco na Ižanski cesti.
Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra
do ponedeljka, dne 8. junija do 11. ure dopoldne.
Tam se dobe tudi vsi razpisni pripomočki.	8107
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 1. junija 1931.
Čitajte ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
6803
PRODAJA SE NADALJUJE Na novo došlo:
t
Creppe de Chine, francoski, v modnih rožastih barva	meter Din 75.-
Umetna svila najboljše vrste	» » 17.-
Ostanki umetne svile	*
Oamast platno za žimnice	1
Volneni delenl, novi, moderni vzorci	>
Lanski vzorci	"
Bombažni delen	" Prima angleški štofj že od Din 150.— naprej
Angleški sefirjj Ia	1
Jugoslovenski sefir	1
Raye delen, krasni vzorci za ženske obleke	1 Ženske in moške nogavice, žepni robci, po izredno nizkih cenah!
^	12.—
»	23.—
»	24.—
»	15.—
»	6 —
»	17—
»	9.-
»	12.-
DRUŽBA COMMERCE
Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2,1. nadstropje
če nas še niste obiskali, pridite in prepričajte se!
Obiščite naš razstavni prostor na Ljubljanskem velesejmu
JUavitjon „E" — rostor štev, 494
kjer Vam bomo razkazall najnovejše metode
oljnatega in nitroceluloznega lakiranja
po izkušenem lakirarskem mojstru.
Pokazali Vam bomo moderne metode, potom katerih se prihrani mnogo časa in dela, vse izdelano s prvovrstnim mate-rijaJom.
Prosimo za polnoštevilen obisk.
Ljudevit Mara, tovarna lakov d, d.
DOMŽALE.	6918
Gostilna „PRI AMERIKANCU"
LJUBLJANA, Florijanska ulica št. 20	7133
priporoča dobra Štajerska in dolenjska vina od Din 12.— napret. Dobra kuhinja. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Unionsko pivo svetlo in temno v vrčkih. — Tujske sobe po najnižjih cenah.
E39
se opozarjajo na krasno razstavo MOBIL JE V (spalnice)
v paviljonu „E" 56 — 60
znane domače tvrdke
IVAN NOVAK
STROJNOPOHIŠTVENOMIZARSTVO
ST. VID — VIŽMARJE
Oglejte si to razstavo!	7272
Restavraterji in gostilničarji,
pozor!
Oglejte si naš najnovejši patent
„Električna zračna pumpa za pivou
katera deluje avtomatično v paviljonu F štev. 124/26
Severočeška tovarna vagonov In strojev d. d., Češka Lipa.
724*
»o
i* »i**,


■ffife


C
P. Rosenbayn:
(Dagabund v frafcu
Roman
»Tedaj vam smemo čestitati,c je dejal ravnatelj. »SIcer se je pa aidi pri nas nastanil uradnik, ki najbrže poizveduje v tej zadevi:
iržavni pravd nik Mac Coy iz New Yorka.«
»Imenitno,« je dejal Wanamaker. »To je zelo zmožen človek.«
Kje pa je? Rad bi ga nekaj vprašal.«
»Naročil je avtomobil in se odpeljal na policijo.«
»Aha! Gotovo zaslišuje aretiranega Cascapola. To vam je vnema! Cez nekaj dni bom govoril s predsednikom Združenih držav. Tega Maca Coya mu moram res priporočiti.«
Ravnatelj se je poslovil. Obednica se je počasi praznila.
»Cašico kave bi rada popila,« je rekla princesa. »Ta posebna izdaja me je strašno razburila.«
»Prav.«
»Ce gospoda dovoli, bi se kar priporočil,« je menil Bofc Clifford.
»Zdi se mi, da motim gospoda v njunih poslovnih razgovorih,« je dejala princesa. »Prosim, gospod Wanamaker, recite natakarju, naj prinese kavo v mojo sobo.«
Bob Clifford je vstal. »Nikakor naju ne motite, princesa; prišel sem namreč samo povedat gospodu Wanamakerju, da me njegova ponudba ne miče.«
»Da sem jaz moški,« se je nasmehnila princesa, gledaje zdaj tega, znaj onega, "si ne bi ničesar bolj želela kakor poslovnih stikov z Nathanaelom V/anamakerjem. Tako dobro de človeku, če se sme okleniti uspeha za komolec.«
»Seveda,« je oklevaje dejal Bob Clifford. »AK...«
»Kar sedite: mojo kavo že neso. Sklepati kupčije — talkšne, ka-3r jih skleplje gospod Wanamaker — to pomeni več nego samo
starati denar. To ie častihlepje — moč — zmagoslavje. Vi kot mož
boste to gotovo še bolj čutili nego jaz. Slišala sem, da je gospod Wanamaker nekoč oddal brzojavko, ki je sestala iz petih besed; ta brzojavka je pomenila propad cele države.«
Clifford jo je molče pogledal.
»Da, gospod Clifford, tako je. Lahko vam povem tudi ime te
države: I n d u r i j a!«
»Induriga,« je zamišljeno ponovil umetnik. »Tudi jaz sera nekaj slišal o tem. Ali m Indurija tista država, ki ji je gospod Wanamaker zaprl premog? Dežela, ki počivajo vse njene tovarne, železnice in ladje — zato, ker ne premore več niti dvajsetih ton premoga?«
»Da,« je tragično rekla princesa in vrgla tri kosce sladkorja v svojo skodelico. »Gospod Wanamaker vztraja na tem, da plačamo njegove račune; dotlej ostane neizprosen.«
»Ponudil sem vaši deželi šanso, da si boljše ni mogla želeti.«
»Zahtevali ste zaplembo vseh carin ter vseh železniških in poštnih dohodkov.«
«Nu da.«
»Mislim, da dežela, ki ceni svojo čast ne more sprejeti take rešitve.«
»Jaz pa mislim: dežela, ki ceni svodo čast mora želeti, da plača, kar je dolžna.«
»Govorimo o drugih rečeh,« je dejala princesa. »-Dajte mi cigareto.«
Gospoda sta izvlekla vsak svojo cigaretndco. Cliffordove »Queen« so zmagale.
Wanamaker ji je dal ognja.
»A se vobče morete zamisliti v položaj človeka,« je dejala princesa, »ki niti ne ve, kako naj prihodnjo soboto plača svojo služin-čad?«
Wanamaker je ttpihnfl užigalico m jo položil v pepelnik. »Pet let sem v Hobokenu prodajal časopise: zjutraj na vse zgodaj hi zvečer pozno v noč. Okoli sem tekal, da veste, po ulicah. In vmes sem vlačil perilo mornarjev v kitajske pralnice. Kadar sem ga prinesel nazaj, sem časih zaslužil četrt dolarja. Ponoči sem spal v ce-
veh, ki ležijo v gradbeni četrti po cestah, časih tndi v zavetišč«
,armade spasa': v .krstah'. Trikrat so ini spečemu ukradli ves zaslužek. Kakor vidite, lahko presodim stiske človeka, ki stoji pred obupnim vprašanjem, s čim naj plača svojo služinčad.«
Princesa je vstala. »Lahko noč!« In ko sta se gospoda vzdignila, da jo spremita, je mahnila z roko.
Dvigalo je odbrnelo z njo navzgor.
»Nu, gospod Clifford?«
»Nu. gospod Wanamaker?«
»Svojo ponudbo zvišam na sto petdeset milijonov dolarjev.«
»Kaj prav za prav hočete z mojim strojem?«
»Hm! Ali res pričakujete, da vam bom odkril svoje poslovne načrte, še preden vem, ali se bova zmenila ali ne?«
»Sami pa zahtevate od mene, naj pristanem, še preden vem, kakšni so ti načrti?«
»Ugajate mi, Clifford,« je rekel Wanamaker. »Bister dečko ste. Kar udarite.«
»Ali mi dovolite vprašanje, gospod Wanamaker?«
»Vprašajte.«
"Kako je prav za prav — ali ste res Nathanael \Vanamaker?«
»I. kje neki!«
»Pa ne da bi biK ...?«
»moje ime je cascapol.«
Cliiford se je zganil, kakor da bi hotel planiti kvišku.
»Sedite!«
Tedaj niste ... Wanamaker ... Cascapol ste... tisti, ki ga išče policija vseh Združenih držav?«
»Nikar ne mislite, da se bom prevzel zaradi tega.«
Clifford je napravil tak obraz, kakor da ne ve, ali naj se smeje ali naj pobegne.
»Kar mirno povejte, kaj vam je na srcu. Z menoj lahko govorite tako, kakor da sem čisto navaden Wanamaker.«
»Ce bi zdajle vstal in stekel po policijo? Ce bi jim rekel: temle sedi Cascapol?«
»Tedaj bi bili čez četrt ure v norišnici.«
207
PRVOVRSTNA PlICH KOLESA
IGN.VOK, Ljubljana, Tavčarjeva nI. 7
Podružnice: Kranj, Glavni trg št. 104, Novo mesto
PO SOLIDNIH CENAH IN TUDI NA OBROKE
€ene malim c&asott*s
Ženitve, dopisovanj*, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 1.— Din. Pristojbina z* Šifro 5.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati še pristojbino 2.— Din. PrU stoibine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubljani 11.841 — Telefon številka 2492. 3492
2 Din v sffomfiafc
•Vasiove malih oglasov
dobite takoj po izida lista v podružnicah , Jutra* v •Mariboru* v	e •Vovem mestu,
o ISrbovljah in na Jesenicah, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate.
idJ J£jlS2L nit
Postrežnico
pridno in pošteno, iščem pi takoj. Naslov v oglas, »ddelku »Jutra«. 25i-Jl-l
brivskega
pomočnika
IH T.ia tadi 0-ndulirati, -. me takoj v stalno i -Uo Mirko Tassotto, brivec, Prevalje.	20248-1
.Mizar, pomočnika
spr=j.me mi 73 rstvo »Sava« v Kolodvorski ulici St. IS 25267-1
Trgovski pomočnik
n-iiad iD pošten, dober pro-d ija i "C m anu fakturne strelke., lahko tudi mešane, do->•• 5 1 u f. b o v podružnici Vinko Sa-vnik, Jesonice — p po-not!So v Radovljico. Vstop lahko takoj ali običajno.	35179-1
Kroj. učenca
sprejmem. Dvoršak, Ko-
ro&ka cf.sta 4S, Maribor.
25049-1
Šiviljo
»prrimpTn na dom. Naslov « oglasnem oddelku Jutra 25261-.1
Fino šiviljo
smrejmem takoj na doim ra Mi r j n 25II. 23247-1
Vajenko
»drav« in moAno sprejmem ▼ boljšo trgovino t Ljubljani. Naslov pove oglasni eddolek »J-utra«. 25202-1
3 vajence
»a spee.ialno mehaniSkov— v starosti do 1-1. leta, za »rrf-nalno Truha-iaiiško obrt (.pr -jm«m. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 25009-1
Kolar. pomočnika
z\ avtokaroserije sprejm« Kunstler, Ljubljana.
2910«
Učenko
za damsko kroja-štvo sprejmem na Resljevi cesti 10.
25176-1
Brivskega vajenca
s brano i« stanovanjem v hi?! sprejme takoj Franc I-e;jak, Šl™v. Bistrica.
Pletiljo
dobro nogavičark« to
učenko
sprejme F. Klemene. Kočevje 114.	25157-1
Več učenk
za Šiviljsko obrt sprejme takoj medni salon v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutia«. 25124-1
Boljšo deklico
mlado in rasno, ki Ima veselje do kuhe. sprejme t
učenje resta-vrae.iia Jadran, Rirlovac, Hrvatsko.
25024-1
Kovaškega vajenca
ki Ima veselje do obrti, sprejmem z vso oskrbo v hiši. Pastir ali pastirt-ca, ki bi pomagala tudi gospodinji. Viktor Perše. Poljčane.	25193-1
Kroj. prekrojevalec
prvovrsten, za splošno prikrojevanje dobi takoj službo. Ozira se samo na čisto samostojno moč. Plača dobra. Istotam se sprejme dober pomočnik za velike In manjše kose. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod *Stal-na služba«.	25282-1
Urar. pomočnika
pridnega zanesljivega in samostojnega delavca z lastnim popolnim orodjem, za mešano, predvsem malo delo ln lažja zlatarska popravila, takoj sprejmem. Janko Jazbec, Crikvenlca, Primorje.	25218.1
Hotelskega slogo
iščem r.a Dalmacijo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	25337-1
Služkinjo
vestno, pošteno, vajeno dela pri živini in vseh poljedelskih del lSčem za takoj na deželo. Prednost imajo zmožne tega dela in ne pod 16 let stare. Ponudbe na L. Potočnik. Igerčevo. črna-Prevalje. 25228-1
Vajenko in
pomočnice
sprejme »telj-e Hitv, Kon-greena trg 13.	26335-1
Slikar, in pleskar, pomočnika
v trajno delo sprejme takoj Martin Ivudk, slikar, _ Za-bres-nica, pošta lirovnaca.
«5324-1
Mlado uradnico
pridno in vestno iiče večje podjetje. Pogoj slovenska stenografija. strojepisje _ Jn obvladanje nemškega jezika v govoru ln pisava, kakor tudi korektni hrvaški dik-tat. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod značko ►Perfektna mož«. 253394
G. Tli. Rotman:
Zgodba o Vrtismrcka in Šilonoski
(Ponatis preporedan.)
Vo. lahko si mislite, kaj se je zdaj igo-(jilo. ko je neitelj prižgal luč in videl, kdo s-ta bila vlomilca. Vael je palico, ki je ponoči vedno slonela zraven njegove postelje, in nama z njo premeril hrbet od pleč do mučeniškega konca. Nato naju je zaklenil v drvarnico, kjer sva morala sedeti na umazani, črni šotij
Damsko frizerko
zmožno slovenščine ln nemščine, sprejmem takoj. Ponudbe na Konrad Nekola. frizer za gospode in dame, Ptuj. Cankarjeva ulica. 25211-1
Kroj. pomočnico
dobro ixveiba.no v _ izdelovanju girmbnie sprejme takoj Tomšič Ton«, kroja«, SlomSkov* ulica it »v. 6.
2S336-1
Kroi. pomočnika
za fino malo delo sprejme
Antoip L u k a d if i <5, modno krojaltvo, Btožice 100.
25S52-1
Izolaterja
za HadiiTie naprave memo. Peuudbe z Mbtževki plače po-3 »Tzvefban« ij3 oglasni oddelek »Jutra«.
35SC04
Vajenca
kt ima veselje in sposobnosti za kleparsko obrt. Iz dobre hiše, sprejme takoj s prosto hrano ln stanovanjem Andrej Anitsch. kleparstvo. Novo mesto.	25336-1
Šivilj, pomočnico
izurjeno, ki zna samostojno delati, % večletno prakso ln zna tudi krojiti, sprejme takoj modni salon. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 25348-1
Kroj. pomočnika
bolj?ega, z lastnim strojem, ra stalno fi.n« konfekcijo i«če krojaStvo Studenci pri Maribora, Kralj« Petra e. št. 28.	25365-1
Več pleskarskih pomočnikov
upi eVne Ivan Genotil. Ljubljana, IgriSka ulica 10 25S81-1
petnUti
Potnike
apoeofeBe jn apltie, po mo*-nostf s prakso v zavarovalni stroki — kakor tndi
zastopnike
t vseh meatih in trg4h aptejme velika domaČa i»-varovalnjca. Fiksna plača io valika provirij*. — Po-nudM pod »Zgovorna-« na oelaaii oddelek »Jutra«. S	85162-5
Potnika
Tastopn^a, v 6troki awi-nega, ie vpaljajiega sprejme stara ^ganjekuharija, tvornica likerjev, kuhanje malin ovca itd. Ponudbe na o^las. oddelek »Jutra« pod ganjo, malrnovec«.
2ffi74-6
Potnika
ta obisk privatnikov B5e večje podjetje t Ljubljani. Samo resne ponudbe 2 navedbo referenc pod šifro »r>elo 334« na oglas, oddelek »Jutra«. 24S&4-5
Za Gorenjsko
sprejmem več potnikov ca obisk privatnih strank. — Vpeljam Vn renirani t manufakturni stroki imajo prednost. Slo^ba stalna. Omjeoe ponudbe pod Šifro »Fiksna) 600« na oglasni oddelek »Jutra«. 20473-5
Fiksum in provizijo
nndirao potnikom ta obisk privatnih strank ta Ljubljano to okolico, ter celo Dravsko banovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fiksum to pro-vitija«.	20163-5
Šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana, Gosposvetska 12.
— Zahtevajte informacije.
25075-4
Camernikova šoferska šola
LJublJaoa. Dunajska e. S6 (Jugo - Aato) telefon 2236. Prva oblast, koncesijonirana prospekt 15 tastonj — pl Sita ponj!	S51
Za JecIJavce
poiitniški tečaji po caiia-oem honorarju. — Prijave vsak delavnik med 13. in 15. uro. Pavla Kovač., Mi-kloSČera eesta št. 5?HI.
2S298-4
Praktična
francoščina
Za hitro negramatlčno učenje francoščine Iščem učitelja (lco). Ponudbe z zahtevo honorarja pod šifro »A. P. francoščina« na ogl. odd. Jutra.	25249-4
Starejšo damo
za pouk španskih, turških, orijentalskih ln drugih plesov iščem. Ponudbe pod »Ples« -na ogl. odd. Jutra. 25200-4
Provizij, zastopnike
agilne in dobro vpeljane, z% Ljubljano, Maribor in Celje, m prodajo praska proti mrčesu (originalni Jal-matioski buha«) iščem". — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro >Dobra znamka«.	2S123-3
Ako ste brezposelni
potem hitro pišite na spodnji naslov, ki vam nudi sijajen zaslužek s prodajo novega patentiranega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. Vzorec proti 2 Din v znamkah. Naročite še danes, da ne zamudite priliko. Arthur Kohn, LJubljana. Cerkvena lil. 21. 25222-3
Pozor, kamnoseki in cemeotarji!
Poceni prodam ali dam v komisijo spomenike iz umetnega kamna zaradi razprodaje. J os. Clhlaf, Ljubljana. Dunajska 69.
25323-3
ŠUvifaisU
Strojnik-
obratovodja
s prvovrstnimi spričevali, vajen vseh lokomobll in diselmotorjev ter obenem prvovrsten strugar in zmožen popravil vseh vrst strojev ter vešč vseh električnih montaž velikih uapetoeti išče mesta. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zmožen strojnik«.	25322-2
Frizerska vajenka
išče mes-to v sv-rljo nadalj-nega učenja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25251-2
Ključavničarski pomočnik
išče sSučHo pri mojstra aH v tovarni. Vaslov r oglas, oddelku »Jutra« 252S1-2
^tViflVi
Prodajalce
agent«, potnike, prodajalke
sprejmem. "Vsakodnevni sa-
slu*ek 100 Din. Alaibastrit, K001 enakega ulica št. 17.
aio-3
Šiviljo
iščoDt »a dom. Naslo<v po-SdSti na og]ajwn» oddelek »Jntra« pod »SivSl-j* S9«.
25S53-S
Zastopnika-
akviziterja
sa Ljnhljamo to okolice i i 6 e sa o proti najboljšimi na Oglasni »rwl Ljufcljaoa, poitmi prodal 288.	25128-3
Kose
najfiaejteg* todeOca, rantirane, ItajeTske oblik« oddani v komisijo. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Kosa«. 20468-3
Trg. pomočnica
mlajša, izurjena v mešani trgovini, zelo poštena, išče službe. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Vestna moč«.	25073-2
Gospodična
mlada in inteligentna Primorka, i£če kakršnokoli primerno službo. Ponudbe na osrla-s. oddelek »Jutra« pod šifro »Primorka«. 23150-?!
Kot pisarniška moč
ali kot sluga tečem mesto. Vešč sem slovenskega in nemškega j«mka ter strojepisja. Dopis« na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Veeten 83«.	25236-2
Strojni ključavničar
zmožen vseh popravil, t dolgo prakso, f.eii primerno službo. Cenj. ponudbe na podružnico »Jutra« ▼ CeJju pod nna3k« »Prvm-vTstma mo4«.	29183-2
Kroj. pomočnik
išče službo ta Ema mala dela to velika ▼ roke. Na-silov nov« oglasni oddelek
»JtttraV.	2S206-2
Stavbni delovodja
bivSi M. gažist, s 26-letino prak&o. popolnoma sa-mostojm delavec ta W?o-k«, taJme, ceetee in !«!«-iniSk« zgradbe. !S5e stalno stažbo. Na «eljo se osebno pred«»t-a/vi. Cenjen« ponudbe pod šifro »Ing. gaiist« n« oglasni oddelek »Jutra«.
25072-2
Prodajalka
v trgovini meiane-ga blaga, z snanjem nemškega jezika, želi mesto ▼ Ikaki večji trgiovini — tuli na deželi. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaneeljiva to dobra mo6«.	24963-2
Prodajalka
Bpeoerijske stroke, H M tudi pomagala pri gospo-dinjstvu ali drugih hišnih delih, ieli premeniti mestu. Cenjene ponudbe na oplM. oddelek »J-utra« ped šdfr* »Poštenje«. 25030-2
Na posestvo
kje* w gospodarja ?e!l ipriti čea 40Ietni moSki li-urjen v vseh gosfiodarskih »m kmetijskih poslih, vešč živinoreje in sadjereje ter CTiožem kavcije. Ponudbe pod »Zmo-žen strokovnjak« na podruimioo »Jutra« v Mariboru.	2S.05-2
Službo na posestvo
želi samski moški nad 4ft let star, ki se razume na vsa kmetijska dela in je kavcije zmožen. Gre tudi za kočijaža. Ponudbe pod ■»Koč.ija?« na podružnico »Jutra« r Mariboru.
25196-2
Službo hišnika
?eli samski čez 40 let star moški, zmožen tudi kavcije. Izurjen ▼ sadnem in cvetličnem vrta. pismene ,ponud.be pod »Hišnik« ca podr. »Jutra« T Mariborn.
25197-2
1000 Din dam
on«mu. ki mi tekom enega meseca presikrbi službi pisarniške moči, blagajni-čarke ali kaj podobnega. Imam d<ve lptf prakse v samostojnem vodstvu pisarniških in blagajniški!) poslov. Prijazne ponudbe na og'a*ni oddelek »Jutra« pod šifro »Si'«obnac.
Agronom
t JEetno prakso. 41 let star. poročen, ve?č v vseh kmetijskih strokih, išče *lu?bo upravitelja pri kakem veleposestvu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 90150-3
Mlad inteligent
lzvežbsn v hotelski stroki, tudi mesarske obrti, z znanjem nemškega, italijanskega ln hrvaškega jezika želi primerne zaposlitve. Ponudbe pod šifro »Samostojen« na oglasni odd. »Jutra«.
25219-2
Absolvent
drž. dvorazredne trgovske šole. z večletno prakso, vojaščine prost, zmožen položiti kavcijo. Išče namestitev v trgovskem ali industrijskem podjetlu. Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Takojšen nastop«.
25293-2
Uradnik
30 le* star. z večletno prakso to dobro kvalifikacijo, samostojen delavec pront vojaščine, ifče čimprej primerno mesto. Dopise pod šifro »Dobre Tefe-ren«e« na oglasni oddelek »Jutra«.	89153-2
Tehniški uradnik
Imam 5 realk ln bi želel vstopiti v kak tehnični oddelek k kakemu lnženlerju v zaposlenje kot dober risar ali ra-čunar. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 25255-2
Službo ordonanca
ali podvomika iščem. Zmožen sem srbohrvaščine in nemščine. Dopise na naslov: Peter Krušlč, Mengeš 49. Dravska banovina. 25205-2
Pletilja
dobra to poštena, kt bi po potrebi pomagala tudi pri gospodinjskem delu, išče službo, ponudbe na oglas, oddel-ek »Jutra« pod šifro »Pletilja«.	25329-2
Gospodinja
t večletnimi spričevali, gre k samostojnemu gospodu ali vdovcu. Ponudhe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva gosi>oiiinja«
253M-*
Mizarski pomočnik
dobro izurjen v vseh mizarskih delih, vei let samostojen, dober risar in vešč rezbarskih del, išče službo za takoj. Naslov v oslasnem oddelku »Jutra«.
£5328-2
Precizni mehanik
vešč popravil fotoaparatov in geodeškth instrumentov, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pre<V7,ni« 25320-2
Mesto nemške ko-respondentinje
SSČem. — Pišem perfektao nemisko to sem vešča strojepisja. Ponudbe pod šifro »\iit deutsch« na oglasni oddelek »Jutra«. 26379-2
»rti
Blagajna
s pok oačnlia pisilnSkom (Stehpnl t) poceni naprodaj v vili v Knafljevi »lici 18 35243-6
Stanovanj, barako
prodam ali oddam ▼ najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 2K3S-6
Otroški voziček
na vzme-tih, dobro ohranjen naprodaj — Vožar?k.i piit 4.	25254-6
Otroški voziček
v zelo dobrem	stanjo to
palma »PhOnik?«	naprodaj
v Knezovi ulici	štev. 34,
Ljubljana VH.	25i263-6
Premog In drva
prodaja Jezeršek, Vodmaf 800
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška eesta 16. Tei. 33-13
Puhasto perje
čisto, 5uhanu), kg po 48 Din druga vrsta po Din 98 kg, čisto, čohano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brotovič, Zagreb
Fotoaparat
6% X 9 (Voig-tlander Ooin-pur) proda antikvarijat Sever, Mestni trg. 25304-6
Biljard
Selfert, kavarniška kredenca in pult z marmorjem, stollce, sobna omara ln kompletna postelja na prodaj. Ogledati v petek popoldne od 3—6 ln soboto od 9 do 12 in 4—6. Sv. Petra cesta, gostilna Lavtlžar.
25160-6
Otroški voziček
dobro ohranjen prodam. — Nasloiv v oglasnem oddelku »Jutra«.	efle03-6
Otroški voziček
na peresih, naprodaj Sv. Petra cesti štev. S2.
2323SJ5
Miza
130 X 85 em, z mtzoico, skoraj nova naprodaj na Dunajski cesti št. 135/1 — Brinje.	26248-6
Ia Jermen
« jedrovisie, 16.60 m dolg in 28 c-m širok, poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Jermen«.	2509W3
Starinsko posteljo
to pisalno mizo z nastavkom prodam. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«.
25173-$
Otroški voziček
malo raMjen za 350 Din na,prodaj v Gerbičevi ul. 3.
25146-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, ter nora nerabljena vrata 210 X 80 naprodaj v LjubijaJii 7. Kosova ulica 4.	25148-«
Avto kovčeg
zelo dobro ohranjen po ugodni ceni proda »Levan-te«, Kolodvorska ulica 30.
25108-6 •f • 1
Kupujemo
stalno po dnevnih cenah: cvetje bele akacije, be«go-vo cvetje v kobuljah in vsa druga zdravilna zelišča Vprašati je v drogeriji »Sa-nitas« v Celju, Ljubljani na Drona;ski cestS 5 ali pa v Trbovljah.	25055-6
Volno za modroce
zelo pocema prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje št. 5/1 Mt!	24927-6
Vrtne zaklop. stole
prodaja pisarna Tribuč na Gliocah — telefon 2605.
26645-6
4 aspidistre
zelo lepe poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2529-5-6
Ugodno prodam
2 pudelna, furnirana, po 4.20 m dolžine, 2 stela-ži, navadne, po 2.20X3 m, 1 steklena vrata (pregrada) v velikosti 2.70X 2.20 m, 4 stelaže z ca 250 belimi močnimi predali iz lepenke v velikosti po 1.50X2.50, 4 podstavke za stelaže v velikosti 0.75X2.50, pripravne za trgovino modnega perila ali podobno. Cena 4.500 Din. Na ogled iz prijaznosti pri A. Rojcu, Stična.	25216-6
Graditelji, pozor!
Proda se večja množina dobro ohranjenih, večinoma zasteklenlh oken (mecesen) in sicer: 10 kompletnih oken, 195— 104 po 1 komad 127—96. 160—160. 170—101. kompletno z mrežo. 203—104 s fipaletaml, 170—100 Izložbeni okni, vrata 230 —90, vrata s steno na kolescih 195—250, zaste-klena lesena stena 350— 225, polica (stelaža) s predalci 185—55 »Steh-pult« 200—120, smrekove stopnice 400—105 in drugo. Poizve se na Du-najstl cesti 31/n., desno.
25375-6
Otroški voziček
skoraj nov naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	25319-6
Priporočamo
IZREDNO POCENI
blago m modne pomladne oblebe s kompletno podlogo:
športno modni ševiot
kupon 3 m ln celotna podloga za. . , Din
1
Modni polkamgarn
kupon 3 m ln kompletna podloga za . Din
445-— 575*—
Elegantni čisti kamgarn
kupon 3 m ln kompletna podloga za . Dta Velika izbira. — Priznano dobro blago. — Plačilne ugodnosti. PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU POPUST.
Specialna trgovina sukna in krojaških potrebščin.
NOVAK, Ljubljana
KONGRESNI TRG 15.
Nasproti Nunski cerkvi.
Ledno omaro
proda Jane* Skofic. mesar, Kolesja 25.	35341-«
Različno pohištvo
garniture (Biedermeier) —. stare skrinje, jedilni pri-bor m podobno radi selitve proda Rkzi, BIeowois«-va ersta 13/1. 25SSB-«
Naprodaj:
omara, dolga 2.65 m. visoka 1 in pol m. široka 39 cm, zasteklena vrati-ca za premikanje (Schie beturen), 2 klopi, trd les, 1 in pol m dolge, 1 flodrana 2.45 m, 1 bela 1.60 m. 1 usnjata 1 in pol m. 1 pletena 1 in pol m. več stolov, omar, pe-resnic, otomana. svetilj-ke (vlačilke in stropne), vkuhalni kozarci, prazn« steklenice. različne pisarniške potrebščine (fa-sciklji. Ablegemappenl, reglstrat-orji. ekshibitne knjige, nastavki za štam pille ltd. Prodajno oken-ce za trafikanta, zamrežena blagajna s predal-cem, obešalniki, leseni in železni, vodometne školjke. mala kartoteka, stena z obešalniki za obleko ln dežnike ln drugo. Poizve se na Dunajski cesti št. 31II.. desno.
25374-6
Zdravniški inventar
kompleten los-trumentarlj, domačo apoteko in knjige, vse dobro hranjeno, vešei smrti poceni proda Podle«, itrik. Maribor, Vinarska ul št, 13.	25366-«
Radio
tricevni Engelen aparsi. 1 novo baterijo in akuurula. torjem radi selitve poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25*73-8
K&Isj**
Moško kolo
aeroplan to otroški vorf. ček za igračo, ugodno naprodaj v Linhartovi ul. 14
mzx-r.ii
Kolo
z nosilcem spredaj, praktično za dostavio različnera blaga, poceni proda »Ls-vante«, Kolodvorska 30.
2->106-lt
Damsko kolo
popolnoma novo proda me, Riharjeva 2, Koleai.a.
25372-11
JtMerno-
B. S. A. motor
500 kb., 8 prikolico prodam v najboljšem sta-nia po zelo ugsdni ceni. Na •ogled pri Jugoauto, Ljub-Ijvui. Dunajska eerta.
25086-4 •
Dleselov motor
10—13 HP, 5e mogoče to-delan v graški tovarni vagonov, kupim. Naslov ▼ oglasnem eddeJku »Jutra«.
25134-10
Motorno kolo
TVanderer. novejše tipe takoj naprodaj t Krakovski ulici 13.	2.5153-18
Motorno kolo
Ardie, 500 K»., proda Ks-nej, Mestni dom. 24987-10
Tovorni avto
popolnoma dobrem stanju prodam p« zelo nitki ceni. Ogled r garaži Kopač.	23107-10
12
Befcrfefc 1,^1 »M
Hočemo
čokolado!
Avto
I asednftto limuzin*, dobro ofanjijn kvpm. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod mačko »St. 30.000«.
25122-10
Avto
peteedBea, ▼ dobre® stanja 'ugodno prodam ali zamenjam i davka profctim avtomobilom, radi opustitve avtotakse. Po ogodni prodam tndi 2 elektr. motorja 3-5 Ke, S80/220 voltov. Ludvik Jelen, Pol-aela.	24980-10
Avto
lmte'Htm!ertM »Opel«, i H-
jmizino prodam. Pismene ponndbe na podruf. Jutra <r Celja pod »Poceni«.
24713-10
Motorno kolo
m 2 cilindra, 120 kg tefko sa 3600 Din prodam. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«.	25287-10
»Ford« avto
4—5	sedežen, zaprt, malo rabljen, luksuzno opremljen, z novo pnevmatiko prodam za 40.000 I51n. Garancija. Poiz-kusne vožnje na razpolago.. Rafael Slmčlč, Stična. 25215-10
Motorno kolo
•Arionc 300 em«, z novo gumo, radi nenadnega odpotovanja prodam za 1200 J>in na Sv. Petra eesti 4», dvorišče.	25342-10
Malo limuzino
5-c.lllnderska,	4-sedežna, malo vožena, z novo pnevmatiko ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 25317-10
Motorno kolo
mamice BSA 500 cm', prav dobro ohranjeno, zaradi nabave malega fu-tomoblla ugodno prodam. Interesenti naj se obrnejo na ogl. od. »Jutra« Novo mesto pod »Ugodna prilika 35«.
25335-10
Chevrolet
l«-s*dežen omnlbus. model 28, prevožen 37.000 km, v zelo dobrem stanju, z dvema kompletnima rezervama prodam za 38.000 Din. Informacije pri »DESA« dražba 7 o., z., LJubljana. Du-naiska ti. 24. 25357-10

Cepin
dohne ohranjen kupim. Po-»udibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cepin«.
25100-7
Žfmnate madrace
Jrn.pdm. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra.« pod Šifro *-F">hro ohranjeni«. 25110-7
2 blagajni
fHatSonal« dobro ohranjeni kipim. Pismen« ponudbe na ocla«. oddelek »Jutra« pod iifro »Blagajna 35«.
85313-7
Sabflaško rokavico
dobro obranj«no kupi Man-deljc, Resljeva eesta 3/TT.
25312-7
Stara vrata
lniplm. Obod 15 cm debeline. Seme, Riharjeva 2, Kolezlja-Mlrje.
25270-7
Brzoparitaik
sa izparevanJe 30 do 60 kg vode na uro, pritisk ca 100 mm vodnega stebra, starega, primitivnega kupim takoj. Ponudbe pod Slfro »Para« na oglasni odd. »Jutra«.
25212-7
Fotoaparat
t dvojnim Izvlečkom, dobro ohranjen — tudi brez objektiva kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25850-7
Posestvo
■ veiSkim sadnim vrtom in riwo, na Dolenjskem prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Autoinrana postaia«.
25239-20
2 stavbni parceli
8 minut oddaljeni od nove tramvajske remize naprodaj. Poizve se v Drav-Ijab St. 2.	25266-20
Vfk> v okolici Bleda
ra sezono vzamem v najem Nasiov v oglasnem oddelku »Jnitra«.	25256-20
Gostilno in pekarijo
e vsem inventarjem, sredi mesta na Hrvatskem takoj prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 19550-20
Posestvo
Obstoječe lz hiše ln nekoliko zemlje, kupim v Sloveniji za eeno od 25.000 do 30.000 Din. — Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.	25207-20
Parcela
»a Kodeljevem naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	23340-20
Visokopritlično hišo
B o v o, dvoptanovanjsko, prodam r Rožni dolini. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	25236-20
Hišo
kjerkoli v Ljubljani kupim Ponndbe na oglas, oddelek •Jutra« pod »Kupim«.
25169-20
Hišo z lepim vrtom
5 minut od mesta Kranja prodam. Ponve »e: Klanec
št. 18.	25245-20
Hišo ln parcelo
vogalno — za Bežigradom prodam. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Šifro »Prodam«.	25168-20
Novozgrajena hiša
z 1 oralom zemlje naprodaj Devica Marija Brezje 4 pri Mariboru.	25188-20
Posestvo
obsegajoč« 97 oralov, v
najlepši legi Slovenije, ob vznožju Pohorja, 20 minut od mesta, prikladno za vsako letovišče, za 190.100 Din proda Anton Tramšek, go-"«fa'i;na Prietovnik, Slovenska Bistrica.	25065-20
Gozdno parcelo
g travnikom kapi m. Ponudbe na oglatni odd»Iek »Jutra« pod šifro »Junij«.
25109-20
Stavbno parcelo
700 ali 1400 m1, r bližini nove cerkve v SiSki prodam. Poizve se v Sp. Šiški — Černetova ulica 32/1.
«918-20
Lepe stavb, parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 24832-20
Posestvo
v Savinjski dolini, tJk le-lezrace in bližini trga Bra-slovče, s poljem, vinogradom, gozdom in novo hišo ter gospodarskim poslopjem na prodaj. — Cena 150.000 Din. Vsa pojasnila daje šola Braslovče.
24764-20
Posestvo
fe MSo, gospodarskimi poslopji, lepim sadnim i® ze-lenjadnim vrtom, S njivami in gozdom, v lepem kraju na G-oremjskem, nedaleč od Ljubljane prodam Vprašanja na og. oddelek »Jutra« pod >100.000«.
25279-80
Stavbne parcele
v Stični, v neposredni bližini kolodvora naprodaj po 3 do 5 Din kvadratni meter. Velikost poljubna od 1000 — 8000 kvadratnih metrov. Pojasnila daje Hranilnica tn posojilnica v I^ančni gorici pri Stični.
25214-20
Zameniam vilo
nahajajoč« se v Ljubljani, ta hišo ▼ Kamnika.
Natančnejša pojasnila daj« anončmj zavod Altoma Oom-oanv. Aleksandrova c. 2.
25290-30
"POSEST"
Realltetna pisarna
družba i o. a. Ljubljana, Miklošičev« e. 4
proda: VILO, veliko, • trgovskimi lokali, prometna točka na Bledu, 10 sob, velik vrt, gospodarsko poslopje, center, Din 450.000. VILO, luksuzno opremljeno, lep vrt. krasen park z vodometi Itd. s kompletnim lepim Inventarjem, pol ure od centra Bleda, .255 tisoč Din. Elektrika, vodovod, telefon.
Odda v najem: Dve krasni, luksuzno opremljeni stanovanji, 1 s 4, eno s 5 sobami, pritiklinami, vodovod, elektrika, čoln, kopališče, ograjen park, garaža, vsako stanovanje za čas sezone na Bledu po deset tisoč dinarjev. Informacije nudi Soklič, ogl. zavod, Bled. 24874-20
Dražbenl oklic
Na prostovoljni Javni dražbi dne 7. Junija ob 3. uri popoldne bo naprodaj hiša (bajta) z 2755 kvadratnimi metri sadnega vrta v Goriča-nih št. 25, Medvode. Hiša je tik smrekovega gozda, na lepi razgledni točki, pripravna za le-toviščar.ie ali lovsko kočo. Vzklicna cena 13.000 Din. Ostali pogoji na licu mesta ob priliki dražbe.	25285-20
Parcelo
najidealnejSo za vilo, 1290 m! veliko, 17 minut od pošte ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod " šifro »Trajno eolnčna«.	35376-20
Malo hišo z vrtom
ob prometni eefeti na Po-brežiu pri Mariboru prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25364-20
10.000 Din
potrebuje gospa radi otvoritve obrti. Nudi se garancija ln 15 odst. obresti. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stirurna vrnitev«.	25069-16
1500 Din posojila
išče državni uslužbenec — proti vrnitvi 2000 Din v 6 mesečnih obrokih. — Samo resne ponudbe pod šifro »Procent« na podruž. Jutra v Celju.	25182-16
Družabnico
sprejmem ali oddam v najem deh'kate»o to vinotoč. — Prednost imajo starejše ženske, kuharice aH natakarice. Naslov pove podružnica »Jutrac v Celju.
25371-1«
Družabnika
« 80—40.000 Din, ki W sodeloval, iščem za brilja.rct-no, dobro idoče podjetje v Srbiji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kompanjon«.	25363-16
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — Juvellr
Ljubljana, Wolfova ulica S.
77
Spalnice
in mehkega lesa, kompletne kuhinje ali posamezne kose prodaja po globoko znižanih cenah Vidmar t Zgornji šiški.
25280-12
Družabnika (co)
H hi samostojno vodil lonijaln« trgovino v Ljubljani, sprejmem. Eventuelno trgovino tndi prodam.
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kavcija 193tf« 25521-16
Pohištvo
najcenejše prt mizarstvu »Sava« Kolodvorska 18. Politlrane spalnice 5.550 Din. pleskane spalnice 2.800 Din, omare 550 Din, postelje 250 Din, nočne omarice 130 Din, kuhinjske oprave 1.100 Din, kuhinjske kredence 500 Din.	25268-12
Vrehranar
Osamljeno žensko
gprejmeim v dobro dosmrtno oskrbo v Ljubljani. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Dosmrtno 17«.	25032-14
Novorojenčka
sprejmem v dobro oskrbo za 200 Din. Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 2S310-14
Gostilno na deželi
oddam na račun ženski osebi, ki ima lastno osebno pravico. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod značko »Blizu železnice«.	251SS49
Lep lokal
pripraven za rakub ali obrtnika, takoj ugodno oddam radii bolenni. Pioizve se na Krakovskem nasipu št- 10.	25242J19
Trgovino
staro vpeljano ta dobro idočo, v zelo prometnem kraju Posavja prodam radi družinskih razmer. Kot pogoj je prevzem blagovne zaloge za približno 150.000 Din po nabavnih cenah; nepremičnine se prevzamejo s hipoteko ta delnim naplačilom. Vprašanja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 346«. 24979-19
Lokal na Jesenicah
za trgovino a?! pisarno, e stanovanjem oddam. Pojasnila daje A. Tržan.
20474-19
Lokal za trgovino
ne glede kakšne stroke, ker je na zel« prometni točki Bredi LjuWjan«, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25283-19
Lokal
odda« na zelo prometnem kraju. Pismene ponudbe z navedbo stroke na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna najemnina«.
25314-19
Lokal
za prodajo sadja, zelenjave i. dr. ter 5 lokalov za skladišča, s pisarno oddam takoj v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Najem«.
- " 47
Star »Austro Fiat«
z električno razsvetljavo, predeljen v poltovor-nl voz, nova pnevmatika, mašinerija lntaktna, takoj uporabljiv, prodam zaradi nabave novega voza za 6.000 Din proti takojšnjemu plačilu. A. Roječ, Stična. 25217-10
Lokale
za pisarno ev. stanovanje v Ljubljani,, Aleksandrova, se za avgust oddajo (2 ali 3 sobe s postranskimi prostori, I. nadstr.). Vprašati pri Aloma Company, Aleksandrova 2. 2575-19
Hotele, gostilne
kavarne, restavracije in ln vinotoče prodaja ln daje v najem po vsej državi edina strokovna poslovalnica za gostilnl-čarstvo: M. S. Pavleko-več, Zagreb. Ilica 1461., levo. Vse informacije daje proti vposlani 5dinar-ski znamki. 25227-19
Lokal
na prometni cesti oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25347-19
Boljšo gostilno ali restavracijo
v Ljubljani, bližnji okoli« ali Kranju vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »•Podjetna«.	251)14-17
Trgovski lokal
Z_ opremo, na najprometnej-šj točki v trgu na Dolenjskem oddam s 1. julijem v najem. Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod šifro »Lokal 136«.	25136-17
Obrt
n »trojno-ročno vezenje, entlanje, ažuriranje, Izdelovanje damskega perila dam v najem. Ponudbe pod »že vpeljana« na oglasni odd. »Jutra«.
25286-17
Gostilno
do^nre idočo, na prometnem kraju vzame v najem gostilničar z osebno pravico in lastnim vinom. Ponudbe na podružnico Jutra v Trbovljah pod značko »Gostilničar«.	25333-17
Podpritlično
stanovanje
dveh prostornih solnčnih sob (ena soba porabna za štedilnik) v vili nasproti Sv. Krištofa oddam v najem s 1. Julijem. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	25326-17
Mesnico
z vsem inventarjem, z lastno klavnico in ledenico, v prometnem letoviščarskem kraju na Gorenjskem oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	25220-J7
Košnjo
oddam blizu svetokriSkega pokopališča. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 25354-17
Pridffki
Malinovec
fini. pravi, prstni, ogodno dobite pri ' Lovto Reibenik, kuhanje sadnih sokov — Ljubljana.	25273-33
Seno ln otavo
Trtoo, v košnji, kakor tu43
več voz stelje
prodam pod Rožnikom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	JS4881-33
Malinovec
iz «r<*matičmh gorskih malin, vkuhan s čistim sladkorjem, prodaja stara lekarna »Pri orlu« v Celju.
195-33
2 dijaka ali dijakinji
sprejmem v lepo in solnčno gobo. Poimoč pri učenju, klavir. Poljanska c. 18/1, levo.	251288-22
Spalne sobe
tz trdega lesa, lepo politlrane, kupne že po 4200 Din iz vezanega lesa »šperane« po 7000 Din prodam. Delo solidno in zajamčeno. Na ogled vsaki dan pri Josipu Štolfa, strojno pohištveno mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovi ca. Za malenkostno ceno postavim pohištvo na dom ali bližnji kolodvor.
25153-15
Drva za gorivo
bukovo oglje in Ia apno na vagone kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gqrivo« 20316-15
Veselica!
Prostov. gasilno druStvo na Laverci priredi povodom 10-letnice obstoja vrtno veselico na vrtu tov. Ogrina dne 7. t. m. s plesom, srečolo-vom itd. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, se vabi k obilni udeležbi. Pričetek ob 3. popoldne.	25246-18
ftatH>VM$ja
Stanovanje
2 sob in kuhinje, najraje v bližini Bledtveisove ceste ali bližnjem delu Rožne doline išče boljša stranka za mesec avguet. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno« 25297-21
Stanovanje
z 1 ali 2 sobama, z vsemi
pritildSnami in elektriko oddam s 1. Julijem v Bolgarski ulici št. S£ — pod Paufkom.	25264-21
Stanovanje
trisobno, solnčno, komfortno, s kopalnico oddam s (1. julijem na Domobranski cesti 17. — Poizve se pri lastniku v hiši. 25201-21
Stanovanie
podpritlično, soba ln kuhinja ln prltikllne oddam takoj ali s prvim julijem mirni stranki brez otrok. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod »štev. 3764«.
25090-21
Stanovanje
sobe ta kuhinje, z elektriko, pralnico in majhnim vrtom oddam s 1. julijem za 300 Din, ali tudi še lepo sobico v visokem pritličju, skupno za 500 Din. Zg. ?iška, Kosovo polje št. 157.	25232-21
Stanovanje
solnčno, sestoječe iz 5 zelo prostornih sob, kopalnice in vseh pritiklin, popolnoma prenovljeno, oddam s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odobno«.
25250-21
Enosob. stanovanie
ali lepo prazno sobo z majhno pritiklino, samo v mestu išče za julij uradnica (sama). Pri zemlje izključeno. Ponudbe na ogl. oddelek. »Jutra« pod šifro »Stalna 400-500«. 24830-21
Stanovanje
sobe in kuhinje, v centra
išče mirna gospodična. — Ponudbe pod »Mirna uradnica« na oglasni oddelek »Jutra«.	24394-31
Dvosob. stanovanje
s kuhinjo ln vsemi pritiklinami oddam takoj ali z julijem v Rožni dolini — cesta Vm/27. 25296-31
Solnčno stanovanje
lepo, s 3 sobami ln kabinetom, z vsemi pritiklinami oddam s 1. julijem ali avgustom. Mesečna stanarina 1300 dinarjev. Poizve se v ogl. odd. »Jutra«. 25278-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico in vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom pri »Stadionu«. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25356-21
Dvosob. stanovanje
lepo in solnčno z vsemi pritiklinami takoj oddam. Vprašati na Vodovodni cesti št. 4/II.	25380-21
Sobo s kopalnico
oddam na Mirju, Groharjeva nlica 5/L 25092-23
Sobo ln kuhinjo
oddam takoj zakoncema bre« otrok. Poizve se v Ko«m ulici i. Ljubljana 7 251 ©-31
Stanovanje
S scfc. kuhinje, kopalnlee in sobe za služkinjo, krasna solnčna lega, celo I. (nadstropje z balkonom oddam za julij. Stranka »i lahko izbere vzorce za slikanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25132-21
Stanovanje
suho in anažno, 2 sob, kuhinje in pritiklin, n« daleč od mesta iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe pod šifro »Merkur« na oglasni oddelek »Jutra«. 25031-21
Trisob. stanovanje
komfortno, solnčno, zračno in snažno, po možnosti s
kopalnic« išče za avgust veččlanska družina odraslih oseb. Ponudbe z navedbo cene ns oglasni oddelek »Jntra« pod »Popolnoma čisto«.	24977-21

Ai
Sobo
opremrTjerto ali praas*e, mirno in čiwto, išče čez dan odsotna gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek ».Tutra« pod šifro »Mirna soba«.	85365-33
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam za 200 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25262-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddam s 15. junijem na Starem trgu štev. U /U 25260-23
Komfortno sobo
iblizu Vrtače oddani s 1. julijem 1 ali 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	25258-23
Sobo
s posebnim vbodoai, tik
gorenjskega kolodvora — (Polakorva Jd) takoj oddam 23294-23
Sobo
i vbodom iz »topnjfc,
iščem s 1. Julijem. Ponudbe pod »Za julij« na ogl. oddelek »Jutra«. 25271-23
Sobo
lepo, mirno in snafae, ▼ centra mesta oddam solidni osebi s 15. junijem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25131-23
Lepo sobo
separirano. oddam na Mirju bolJSemu gospodu za Julij aH avgust. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«.	25018-23
Gospod
z lastnim pohištvom dobi krasno separirano sobo s pritiklinami ln postrežbo zelo ugodno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesec avgust«.
25019-23
Sostanovalko
sprejmem v Hrenovi nKci št. 14, pritličje. 25244-23
Sobo
sve+Jo ta snažno, ▼ centru mesta oddam solidni osebi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25SS4-23
Sobo
lep« opremljeno, lahko z 2 posteljama, oddam. Naslov pove oglasni odd«lek .Jutra«.	25237-63
Boljšo gospotfčno
po zelo nizki ceni, v centru mesta sprejme gospa v lepo sobo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25257-23
Sobo
* sJektriko oddam dvorna gospodoma aLi gospodičnama po 150 Din. Fine, Dolenjska cesta štev. 12/H.
250T1-8S
Akademik
i 8 5 e s 15. junijem Sist« majhno, sepa nrano sobico. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod gifro »Stalen 200—250«.	»105-23
Sostanovalko
sprejmem. Naslov v ogla«, oddelku »JutTa«. 25303-23
Sobo
lepe apremljese, t Msps-
rabo kuhinje oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	25119-23
Dve krasni sobi
v centru mesta oddam za pisarno. Souporaba telefona. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25065-23
Opremljeno sobo
oddam gospodo aH gospodični za stalno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
25082-33
2 opremljeni sobici
oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
25041-23
2 gospoda
sprerjmem na stanovanje v centra mes>ta. Naslov pove oglasa! oddelek »Jutra«.
25307-23
Prazno sobo
• poseb. vbodom in električno ra/iavetijajvo oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25305-23
Lepo sobo
oddam boljšemu gospod«, event. dvema. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
2530033
Čez počitnice
oddam 2 sobi z vso oskrbe Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	25689-23
Na stanovanje
▼ lepo In veliko sobo, na nAjlepši točki mesta sprejmem zakonski par brez otrok, dva gospoda aH dve gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 25291-23
Vpokojenca (ko)
sprejmem v dosmrtno oskrbo v prijarTno iiobo na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dosmrtno«.	25306-23
Zračno sobo
s poseb. vhodom ta elefe-tnčffio razsvetljav« oddam sredi »esta. — Istotam sprejmem tudi abenente
na dofcre d«maf« hrano. Na«!oiv v oglasnem oddelku »Jutra«.	25315-23
Lepo, solnčno sobo
s posebnim vhodom, v visokem pritličju novejše vile naspwti Sv. Krištofa oddam takoj v najem. N»-r|kvv pove oglasni oddelek »Jutra«.	25327-17
Opremljeno sobo
T fflOdJc?® pritličju vile, blizu banske uprave, s kopalnico ta vrtom oddam s 15. junijem solidnemu stalnemu gospodu. Vprašati v Groharjevi ulici Stev. 7.
2531)1-23
Zračno sobo
i električno razsvetljave ta event. z uporabo kuhinje oddam v Zg. Šiški — tik tramvajske proge. Naslov v oglasnem oddelka Jutra.
25343-23
Dva gospoda
sprejmem na stanovanj« na Vidovdanski cesti itev. 52.
25348-23
Novoopremljeno sobo
z 1 >a 8 posteljama oddam s 15. junijem boljšim gospodom. Naslov v oglas, •oddelku »Jutrac. 25351-23
Sobo
v Roinodolskem »H Trnovskem okraju rabim. — Ponudbe na oarlas. oddelek »Juha« pod šifro »Takoj«.
25345-23
Gospod
išče. popolnoma ločeno sobo, tudi na periferiji. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mir«.
25353-23
V vili ob Tivoliju
se za JuliJ odda res lepa solnčna soba z balkonom. Istotam se tudi odda podstrešna sobica ln manjše dvosobno podpritlično stanovanje. Re-flektira se samo na čiste in mirne stranke. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.
25344-23
2 veliki sobi
eno elegantno opremljeno in s strogo separi ranim vhodom, drugo pTazno, z elektriko ta souporabo kopalnice, v strogem centru poleg magistrata, s hrano oddam 10. t. m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
25378-23

Letoviščarji!
Poletna stanovanja pri železnici ta avtopostaji — v bližini kopanje to senčnat gozd, oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 25306-38
Vesele počitnice
v Kranjski gori nudi 7 - 151etnlm mladenkam ln mladeničem Izkušena vzgojiteljica ln ljubiteljica otrok. — Zračne, solnčne sobe, kopel, gla-sovlr, nemška konverza-clja, stalno nadzorovanje ln dnevno petkratna Jed. Vprašajte do 16, t. m. na »Vilo Planika«, Kranjska gora.
24948-38
Na Gorenjskem
v letoviščarskem kraju za 30.000 Din prodam enonadstropno hišico z 2 sobama, kuhinjo, pritiklinami ta vsemi premičninami. Na-dov pove oglasni oddelek »Jutra«.	25318-38
Sredi Bleda
na Straži oddam takoj ceno za sezljo 5 opremljenih sob ln kuhinjo, tudi deloma. Jerele, LJubljana, Prečna ul. 8.
25209-38
Dekliški počitniški dom
v. Kastaly io Uoteracfe a. Attersee (Salzkammergut) t Jezikovnim poukom ia vsakovrstnim športom
Veliko lastno posestvo c vrtom, lastnim kopališčem, čolni itd. direktno na jezeru. Prospekte, najboljše ref. pošilja »TOchterpensio-nat« Carola t. Kastalj — Wien VIH, Langegasse 65.
194-38
Zemljišče ob Boh. jezeru
v najlepSi legi ugodne prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »P. & L.«	20471-38
Aleksandrovo otok Krk
Restavrant • Kavama Orflč
se priporoča cenjenim kopalcem za čim večji obisk. %e več let priznana kuhinja in domača vina. Popolna dnevna oskrba 55 Din. — Učitelji, ta drž. uradniki 10 odstotkov popusta.
20109-88
Ljubiteljem Pohorja
se nudi lepa prilika za bivanje ▼ Mlsllnju čez poletne mesece. Na razpolago dve sobi s kuhinjo v novi hiši. Najprimernejša za rodbino s služkinjo. Informacije iz prijaznosti prt tvrdki A. F. Iršlč T Mlsllnju.
25221-38
Uvpiti
Akademik
i55# premožn-o io samostojno damo, staro do 30 let. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Plemenitost«
-----1-24
Predraga!
Priden v soboto ob 10. — Iskren pozdravi 25235-24
Želim znanja
s starejšo žensko, v »vrb« skupnega gospodinjstva. — Dopise na podruž. ».Jutra« v Mariboru pod »Postavna«.	25187-24
Trg. naobražena 25
Dvignite pismo v oglasn oddelku »Jutra«. 25210-24
Milostlva
TaS krznen plašč najbolje konzervira Sez poletje L Rot, Mestni trg 9. Obenem za polovične eeno izvrSi vsa potrebna popravila. Plačljiv« iede jeseni pri prevzemu.	182-13
Naobražen trgovec
s kapitalom želi spoznati simpatično dobro situlrano damo do 32 let. Neanonlmne dopise pod »Zaupanje« na oglasni oddelek Jutra.
25230-24
V oglasnem oddelka »Jutra«
dvignite sledeča pisma: Agilnost, Altdeutsch, I. avgust, Bukovlna, Blagajna, Centrum mesto, Ceno, Ceno ln snažno, Dobrosrčna, Družabnlca, Dvokolnica, Dober prijatelj, Duševno sorodstvo, Delo stalno, dve siroti, Feery, Glavna pošta, Harmonija, Hvaležna, Iskrena ljubav, I. P. 12 Jelka, Kontoristl-nja 100, Lahek zaslužek, Lepa bodočnost, Lokal do 15. junija, Ljubljanska okolica, Letovišče na Gorenjskem, Mery 20. maj, Nujno 600, Nujnost, Najnižja cena. Okna, Odstopnl-na 1500 Din, Opremljen lokal, Osiguranje, Osamljena 92, Perfektna moč. Perfektna, Poletje, Prl-radis na zemlji. Potnik 777, Plačam takoj, Pol meseca. Pes čuvaj, Primorka - blondinka. Plačam točno,, Promet, Parcelo kupim, Prihod-njost, Plačam naprej, Počitnice, Pridna in poštena, PreroJenje, Razgled, Razvedrilo, Saksofon, Samostojen knjigovodja, Soliden, Stara diva, Solldnost, šofer, Zofija, Specialist, Trgovec 101, Takoj dobra plača. Takoj rabim, Tiho, Te bom spremljala, Ugodna prilika. Učiteljica 65, Visoka provizija, V slogi Je moč, Vestna ln zanesljiva, Varjenje, Vesten in pošten. Vedno zvest. Vešča, V Ljubljani 54, Vesela pomlad. Visok zaslužek. Zadovoljivo, Zračno stanovanje. Zopet pomlad. 33, 30-let-na, 56, 400.000. 693,555, 300, 2.
Znanja želim
s posestnico vdovo ali samsko, ki ne more obvladati dela v gospodarstvu. Dopise pod »ženltev nI izključena« na podr. Jutra Maribor.
25186-24
Prošnja
Vsled napornega dela imam utrujene živce ter bi rada šla k morju za nekaj časa, a nimam sredstev. Kdo ml pomaga. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Bom hvaležna«.	25302-24
Poroke ln ženitve
boljših slojev posreduje naj vestne Je ln naj diskretne Je konceslonlranl zavod za sklepanje zakonov »REZOR«, Zagreb, pošta 3. Informacije ln prospekte pošlje proti vposlani poštni znamki za 10 Din. 25226-24
Junij
Oeofea, koja je ieijela odgovor na pismo pod ovak-vom šifrom, umoljava se, da na upravi podigne pismo pod šifrom »Junij«.
25359-94
Dobra prijateljica
Dvignite pismo jutri dopoldne v oglasnem oddelkn »Jutra«.	25362-24
Šenitve
Žensko
ljubko in simpatično, z Din 30.000, išče obrtnik samec na deželi za gospodinjo ln kompanjon-ko. Njegov letni dohodek Din 50.000. Pri obojestranski simpatiji ženltev. Pismene ponudbe pod »Srečna bodočnost« na anončnl zavod Hin-ko Sax .Maribor.
25068-25
Vdovec
48 let star, ▼ stadni riuZM,
želj v svrho ženitve znanja z boljšo vdov«. — Pismene ponudbe s sliko aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Osamljene« vesele naravi 1961«.	25010-25
Mlekar, specijalista
Hrvat, 29 g star, želio bi se oženiti sa Sloven-kom, skromnom vrednem, n prednosti su kc-Jima je poznata mlek. 1 sirarska tehnika. Ima-dem svoje vlastlto pod-uzeče u Banatu 1 posed-nik sam, vrednost lmet-ka ca 100.000 Din, pri-jatne vanjštine, mlran i skroman. Ponudbe sa priležečom fotografi J om 1 opširnom opisom upu-tltl na ogl. odd. »Jutra« pod Ideal«. 25135-23
Gospod
rent. ln drž. pena, z lepo hišo v Beogradu, zrelih let, resen, zelo dostojen, brez vseh hib ln napak, povsem zdrav, močnega značaja ln morale, plemenitega srca Išče damo sebi za družico za skupno življenje, ne mlajšo od 35 let, resno, pametno, čiste preteklosti, predvojnih ms-nlr ln vrlin, povsem zdravo, dolgih las, ki ne barva obraza, dobre ln Iskrene nravi ln duše. Vera postranska stvar. Kasneje mogoče tudi zakon, toda vseeno bo z njo najlepše ravnal. Dl-skreclja zajamčena z mojo resnostjo in značajem. Opise o sebi, po možnosti tudi s fotografijo, poslati do 15. junija Rlstl Milutinovi-ču, rentljerju, Sitnlčka ulica br. 12, Beograd.
25229-25
uhusuil
Klavir
(SturisfiHgel) dobro ohranjen prodam, orir. zamenjam za pianino. Naslov; Rimska e. št. 21/H lev« — Lazarjeva hiša.	25120-26
DaHbor
klavirji, piamfoL, razstavljeni
na velesejmu v Ljubljani od 80. maja d« 8. junija 1931. »Dalibor« češka pri-ma znamka jamči sa naj-boljSo kvaliteto ta zmerno ceno. Tudi na obroke. — Paviljon E.	20682
Pianini »Dalibor«
CSR, garantirano, so najboljši kvalitetni Izdelki. Ne zamudite prilike ln velikanske Izbire na velesejmu po Izjemno nizki ceni ln na obroke. PavUJon E. 25299-26
Katera oseba
bi bila tako prijazna, da bi radevolje podarila še mogoče dobro ohranjen gramofon s ploščami poštenemu 100% vojnemu invalidu, ki j« daroval svoje drage ude na altair domovine Jugoslavije. Dopise na oglasni odddek »Jutra« pod šifro »Kdor ima srce, ina za dom solze«.
253SB-26
Gramofon
»Hlanalsters« nov s ploščami poceni prodam ali zamenjam za pisalni stroj proti dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«, 25377-26
Mhnosa
tan^re za klavir kupim. Penudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Mimosa«.
25367-26
6 do 8 koz
dolmb mlekaric, sanske pasme kupi zdravilišče Dobrna pri Celju.
91757-27
Foksterijerje
3 mesece in jazbečarja 10 mesec starega, čistokrvne, z rodovnikom proda Lam-bert, Ljubljana, Gradišče št. 17.	25340-27
Kanarček
rumen. Je ušel. Ce ga kdo ujame, naj ga odda proti nagradi v Rožni ulici 31.	25346-28
Underwood
pisalni stroj, skoro nov poceni proda Josip Mate-lič, Ljubljana, Gradišče 8-b III. nadstr.	35005-29
Šivalni stroj
tefiki »Adler«, dobro ohranjen, ki šiva z motvozom. pripraven za sedlarja, ogodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra »331-29
Šivalni stroj
! star, dobro ohranjen proda Batič, Celovška cesta 62.
25281-29
Opekarske stroje
malo rabljene, v dobrem stanja proda družba »Gra-didom«, Ljubljana, Sredina št. 15.	25309-29
Pletfhri stroj
St. 10'80, 1 navijatnl stroj, 6 vreten, električni, 1 stroj za krtačenje, električni, 1 stroj za štolce deljeno, št. 8 ln 10, električni, 1 šivalni stroj (In ter lak) prodam. Pismene ponudbe pod »Pletilstvo« na ogl. odd. »Jutra«.	25252-29
Cirkular
že rabljen, brez motorja
kupim. Ponudbe s ee«*» na oglas, oddelek »Jutra« pod »Cirkular«.	25361-29
Bolnim, nervoznim, ohromelim
bresplačoo literatur« »preporod« (v*roki bolečin ta način zaravljenja). ' PiSSte: Miloš Markovi i, Bire »Kurir«, Beograd, Kralja Milana 15.	7084-40

Pozivam
dottfino osebo, Je pobrala tulo uro na veeellčnem prostora ve-lesejma od sobote na nedeljo. Osieba ml je dobra znana, ter jo pozivam, da ml uro takoj odda v ogl. odd. Jutra. V nasprotnem slučaju Vas naznanim1 25272-28
Rdeča Ustnica
z denarjem ln križcem se Je izgubila v tramvaju do remize, oziroma do Most, Predovlčeva ul. 9-TI. levo. Pošten najditelj se naproša, da Jo vrne proti nagradi.
25316-28
Krasna izbira
damskiii slamnikov od BO Din naprej. Preoblikovanje 28 Din. Salom »La Femme Chic«, Anica Puhek, Selen-burgova 6/1.	25154-30
Pokraj. razglednice
po Vaši sliki ali negativu, v pristni fotografiji iz gotovi do 20.000 dnevne tvoraiea kart Lojze Smue, Ljubljana VH, Aleševčeva št. 26. Zahtevajte ponudbe ta eemk!	242
»Imker«
umetne sateice ta vse druge čebelarske potrebščine <kcb®te pri tvrdki Ivan Sa-ger, Celje, Aleksandrova ulica 9.	20069-30
Osebno pravico
neomejeno, odstopim za nekaj let. Dopise na oglasni oddeiek »Jutra« pod Šifro »Mlada gostOničarka«.
25301-30
Prostovoljna dražba nepremičnin
v aedelje, dne 7. junija t.
1. ob % i uri popoldne s« vrši na licu mesta v PSjavi gorici St. 13 prostovoljna sodna dražba zemljišča pod vlož. St. 25 kal. obč. Pija-va gorica. DraSbeni pogoji so fctereseatom na vpogled pri notarju Mate Hafnerju v Ljubljani ta okrajnem sodišču v Ljubljani. 24824-32
Le?ah»e stole
148, pe *•>»•«*}» »»
Spalne fotelje
patent, dlvane,
garniture, modroce, posteljne mreže, železne zložljive postelje ta tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnik
Mesta* trg štev. 13
BVANREDNA PHLIKAI
telesna »lužinska patent postelja zložljiva, a ta« pecirafiom madracoo, ze» lo praktična za vsake bile, hotel«, nočne službe ia potujoče * osob* • tan« samo Dia 39*—• R&zpciiljam po po Jtue* Bora povzetju.
tako
izgleda SU02EN
OTVOBEH
paUat *6*Ulfo
alofljiva. a tapecirani« madracom. ««1« praktična. itiM aamo D 2M.
UJaHta M SBaiaafe
(Ucfettafcl) »afaovil« v«4 »ti, ilusi sama Dia
Madrsd Lfl— « _ nora etaaete aaaM D 73*. 1_ brozovic, zagreb
ilica ea.
raznih vrst ter
ovčjo volno
priporoča najcenejša
A« Butolen
strojarna
Maribor, Loška iA. 19
8119
Dame in gospodje
M dobro organizirajo in znajo uspešno prodajati, zaslužijo lahko kot naši stalni za* stopniki zajamčeno d« 6000 Din mesečna, VpraSati hotel »Slon« dir. J. Seewann ia
Gradca	(
8099
ZLATO
v listih
garantirano 23 karat* no, za črkoslikarja, podobarje, Kamnoseke, knjigoveze nudim v vsaki množini po najnižjih dnevnih ce»
A. JANEŽ1Č
LJUBLJANA Florjanska ulica 14.
Poslužujte se
Malih oglasov!
PohtstTo
Spalnice iz trdega ta mehkega lesa kakor tudi razno drugo pohištvo za opremo sta« novanj Vam nudi po najnižjih cenah
MATIJA ANDLOVIC
LJUBLJANA, Komensfeega ulica 34. 8106
Takisto antiseptično preparirana
Čuvajte svoje naj*
-	a m	večie bla&° —
rrOLLA ■ ZDRAVJE! GUM. ?
Dokazano najbolj
dovršena.
XJrejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ya j Ljubljani,