ZA TL OOO ŠILINGOV MORJA ! SAovenski vestnih: vabi na tridnevni izlet na Jadran VESTTHK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt IzhajavCelovcu Erscheinungsort Klagenfurt Rb. b. LETNfKXH. CELOVEC, PETEK 19. SEPTEMBER 1986 ŠTEV. 38(2294) ^ Spominska svečanost pod Anhovo pečjo: Covojmo tmdiciie. bmnimo čost našega partitanskega hoja grafi fašizma „Predo!go smo se zanašati na razne forume in ustanove, medtem ko so naši sovražniki, od bivših betogardistov pa do neonacistov, btatiii naš narodno-osvoboditni boj in partizansko gibanje. Toda naš spomin na padte soborce nam obenem nataga obveznost, da čuvamo tradicije in branimo čast partizanstva. Naša skrb in natoga mora biti, da v pravi, zgodovinsko resnični tuči tot-mačimo boj stovenskega naroda proti smrtnemu sovražniku nacifašizmu, ko je što za naš obstoj. Zato bomo morati tudi poskrbeti, da se bodo tisti, ki pod-tikavajo temu boju nečastne namene, morati za svoje početje zagovarjati pred sodiščem." Tako je poudari) predsednik Zveze koroških partizanov na nedeljski spominski svečanosti pod Arihovo pečjo, kjer je bita odkrita spominska plošča padtim borcem in aktivistom beraškega okraja. Deja) je, da so nujno potrebni ustrezni ukrepi, da bomo razgahk lažnivo propagando in potvarjanje resnice o junaškem partizanskem boju. „To zahteva od nas spomin na padte soborce, zahteva pa to od nas tudi naš ponos in naša odgo- pod Arihovo pečjo teta 1945, je pripovedovat o tamkajšnji skupini partizanov in o njenih naiogah in akcijah, pa o svečanosti pod Arihovo pečjo, kjer je bita odkrita spominska prese-nettjivem napadu in srditem boju, v katerem so nacisti pobiti osem bork in borcev. # Tovariš Mihi, takrat še otrok, se je spominjat, kako je bit na poti v šoto priča surovemu ravnanju nacistov, predvsem domačinov, s truph padtih najprej tiho in potem vedno močneje oglasita partizanska pesem - peti so jo kot nekdaj v partizanskih časih, brez pevovodje, brez not, toda z občutkom in s ponosom, ne te posamezni pevci, bilo je pravo tjudsko petje, medtem ko je Lojze Eržen z Jezerskega prispevat izbrano recitacijo. Na žatost z zamudo so se pozneje pridružili še čtani mladinskega partizanskega zbora iz Trsta, ki so se prav tako s pesmijo pokloniti spominu padtih borcev za svobodo. Spominska svečanost pod Arihovo pečjo - med udeteženci so biti tudi novi konzut SFRJ v Cetovcu Ivan Jed z ženo ter predstavniki naših organizacij - je spet združita v tovariškem vzdušju nekdanje soborce z obeh strani meje ter pripadnike mtajše generacije, ki sami niso doživljati časov nacifašizma, pa danes gojijo vornost za bodoče rodove, ki naj nikoli ne bi biti soočeni z grozodejstvi, kot smo jih doživtjati mi." Poteg besed govornika, kije kratko opisat napad nacistične policije na partizanski bunker pod Arihovo pečjo, pa je bito posebno pretrestjivo pričevanje živih prič: # Tovariš Ston, eden izmed redkih preživetih februarske tragedije partizanov, ko so se predstavniki nemškega „herrenvotka" spremeniti v podivjane Živah. Vidno pod vtisom teh pričevanj so se udeteženci motče zgrniti na prostor pred skato nad bivšim bunkerjem, na kateri je pritrjena spominska ptošča. Predstavniki ZSO in ZKP ter borčevskih organizacij iz Stovenije so potožiti vence in iz kroga navzočih se je tradicije protifašističnega boja za mir in sožitje med narodi. Prav v vzdušju tega prepričanja je svečanosti stedito tovariško srečanje pri Gabrijetu v Lesah, kjer sta beseda in pesem izpovedovati, da mora biti spomin na pre-tektost obenem tudi opomin za sedanjost, ker te tako bo možno zagotoviti, da bodočnost ne bo zasenečena s takšnimi doživetji. Potitična jesen v Avstriji: Hovembra predčasne votitve SPii odpovedat!! kooticijski pok! s FPii Tako razgibanega, občasno naravnost turbutentnega političnega razvoja, kot ga doživljamo ta teden v Avstriji, že dotgo nismo več imeti. Kar čez noč so zgubita svojo vetjavo zagotovita voditnih predstavnikov obeh vladnih strank, ki so ponovno zatrjevati, da predčasnih volitev ne bo, da bo novi parlament izvotjen šete spomladi 1987 po rednem izteku sedanje tegistativne dobe. Potem pa je v ponedetjek prišta - sicer pričakovana, pa ktjub temu nekotiko presenetljiva vest, da je socialistična stranka odpovedala koalicijski pakt s svobodnjaki in da bodo zato predčasno razpisane votitve že za letošnji november. Vzrokov, ki so privedli do tega razvoja, je gotovo več in so različnega značaja; v tem kratkem sestavku o njih ni mogoče razglabljati. Zadnji in neposredni povod za korak v smeri predčasnih volitev pa je bit brez dvoma Haiderjev prevzem oblasti v FPO, ki je s tem postata „popotnoma drugačna stranka", od tiste FPO, s katero se je SPO po hudih izgubah pri volitvah teta 1982 vlegta v zakonsko posteljo vladne koaticije. Trenutni položaj je vsekakor takšen, da se bo v torek sestat parlament na izrednem zasedanju, kjer bodo skteniti predčasen iztek sedanje tegistativne dobe in s tem zgladiti pot za Indnjo vest: Manjšinski rnrgovori pri bancietju ptetoieni Na 2. strani poročamo, da bi morati biti na začetku prihodnjega tedna pri kaneterju Vra-nitzkem razgovori o manjšinski probtematiki: v ponedetjek naj bi kaneter sprejet zastopnike ZSO in NSKS, v torek pa predstavnike vseh narodnostnih skupnosti v Avstriji. Zaradi najnovejšega potitič-nega razvoja v Avstriji sta bita oba omenjena razgovora pri kaneterju kratkoročno odpovedana oziroma pretožena za nedo-točen čas. nove votitve, ki so menda že fiksirane za 23. november. Da pa bi se do takrat lahko nadaljevalo delo vtade, je kaneter Vranitzky postavit FPO-jevske člane vtade pred odločitev, ati vsi vktjučno Stegerja, ki ga je Haider hote! za vsako ceno izriniti tudi iz vtadne funkcije, ostanejo do volitev in lojalno sodelujejo, ati pa naj vsi spraznijo ministrske stolčke. Po hudih debatah tudi znotraj tastne stranke je moral Haider popustiti in s tem že takoj na začetku svoje nove kariere priznati, da v resnici tudi on ni tako velik, da ne bi bil kdo drug še večji. O „postedicah" Haiderjeve zmage na kongresu FPO, kjer je zlasti tudi koroško zastopstvo btesteto s svojo nacionalno orientacijo, bo nedvomno še veliko razprav, analiz in ugotovitev. Prvo veliko preizkušnjo zanj in za njegovo FPO bodo pomenile novembrske volitve, katerih izid pa bo morda tudi v najširšem pomenu prinesel pomembne spremembe v politično življenje naše države - saj odprte so menda vse možnosti. Haider - ..posinovljenec Adoita Hitlerja" „A k/tmer /Vh/cr mtt/1 her/" ZcZ/h. v zrtdtt/th čtMth v mA; držav; oh rttz/tč-ttth pr;Vožno.s7;/; ttho m;T//čmt ;a m d; gZrt.stto izpovedana, sc sicer ni are.sni-čda. fačpa smo dohth za predsednica ene izmed parlamentarnih strank Haiderja, ki je /n'Z ceio v /a.stni/; vrstni? /trcdstrtcZ/ct; kot ,,po.sinovZje?iec AdoZfa tttf/er/a". Primerjav na reZaciji ZZider-iZaider gotovo ne kaže jemati preveč resno, čeprav hi se radi v tej smeri daZo izgotovit; marsikaj zanimivega. Omejimo se na enega možnih primerov; ZZitZer je svojim poohZaščencem na Koroškem zapovedaZ ..Napravite mi dežeZo netn-škoZ". Haider možnosti takega zapovedovanja seveda nima, pač pa je že kot dežeini predsednik koroške FPO postavi/ jasen cdj, da ho Koroška resnično svohodtta šeZe tedaj, ko ho nemška dežeZa. V naciona/nem pogZcdt? se tukaj kaže vsekakor značilna sorodnost... Hočejo Siovence v Cetovcu ponemčiti? PREBEHiTE na strani 2 Kandidati SJK za kmečkozborske votitve 3 Kuiturno pismo iz Stovenije 4 65 tet Stovenskega čebetarskega društva šmihet 5 Zapis s turneje Koroškega partizanskega pevskega zbora po Srbiji in Bosni 6 Podoba Primoža Trubarja 8 Praznik sožitja na tromeji Na gtuha ušesa je minuto sredo trčita iniciativna skupina za dvojezično šoto v Cetovcu, ko je dežetnega gtavarja Leopotda Wagnerja soočita z zahtevo po ustanovitvi dvojezične šote v Cetovcu. Navzoči starši - ki so v prejšnjih sestankih seznaniti s svojo zahtevo že postevodečega predsednika dežetnega šotskega sveta Karta Kircherja in cetovškega župana Leopotda Guggenbergerja - so dežet-nemu gtavarju Wagnerju totmačiti „Knto!iškn akcija" M pospeševanje dvojetičnepn pouka Proti spremembi dvojezičnega pouka, kot jo prediaga ..koroška pedagoška komisija", seje te dni izrekto predsedstvo koroške ..Katoiiške akcije". Za tako spremembo ni nobenih pedagoških argumentov, nimajo niti ustrezne podpore s strani votiicev, ugotavija Katotiška akcija. Ločevanje šotarjev v pouku po jezikovnih kriterijih pa hi iahko škodovato tudi miru v dežeti, še posebej pa bi bito nesodoben korak nazaj v provinciatizem in to prav v času, ko sta odprtost v svet in sporazumevanje med narodi potrebni. Predsedstvo „Katotiške akcije" se je vrhu tega izrecno izrekto za pospeševanje dvojezičnega pouka. potrebo pouka v materinščini oz. sto-venščini za svoje otroke. Spomnili so na to, da je Celovec tudi glavno mesto koroških Slovencev, neglede na to, da že od nekdaj Slovenci živijo v Celovcu. Deželni glavar Wagner je kategorično -kot „zadnja instanca" - zavrnil zahtevo po ustanovitvi dvojezične šole v Celovcu. Ne da bi se poglobil v potrebe prizadetih staršev in otrok je poudarjal, daje Celovec bil že vedno nemško mesto. V pogovoru ni nastopal samo v funkciji deželnega glavarja, tudi kot predsednik SPO je zavrnil predloge staršev. Dejal je tudi, daje s tem pogovorom stvar za njega zaključena. Masto Ce/ovec /c pred tednom dm .spre/e/o od Evropskega sveta Evropsko nagrado. ZJohtZo /o /e med drttgtm zaradi vzornih /mt/t!rf//.s'k;h stikov z mesti iz dragih držav. ZgZeda, da /e prijateZ/stvo med narodi tem ho//še, čim hoZ/ so oddaZ/eni pri/ate/p. Zato homo moraZi Evropskema sveta dokamentirano sporočiti, da prijateZp stvamednarodivCe/ovcani. v. ******************************************************************* * * i Srečanje bivših pregnancev j * ob 40-!etnici Zveze stovenskih izseijencev * * * * Letos obhaja Zveza siovenskih izsetjencev 40-)etnico * I svojega obstoja. Temu jubiieju bo posvečen tudi tetošnji I i Občni zbor : * ki bo v nedeijo 21. septembra s pričetkom ob 14. uri v Kut- * * turnem domu „Danica" v Šentprimožu. i i * V pozdrav občnem zboru bo zapel moški pevski I zbor SPD „Vinko Poljanec" iz Škocijana pod vod- I stvom pevovodje Franca Starca. I * Občni zbor bo povezan s kulturnim sporedom, ki I gaboizvajal I Koroški partizanski pevski zbor : pod vodstvom dirigenta prof. Branka Čepina. $ * Za Dan izseljencev bo v Kulturnem domu na I ogled dokumentarna razstava pod naslovom I Pregnanstvo in upor : (pripravil tajnik SPZ dr. Janko Malle), ki v besedi in sliki I priča o preganjanju in trpljenju koroških Slovencev v I času nacizma ter o njihovem junaškem uporu in boju I i proti zločinskemu nasilju fašizma. I Vse bivše izseijenske družine in njihove čiane prisrčno i I vabimo, da se s svojimi prijateiji in znanci udeiežijo tradi- I j ci.naln.ga srečanja! Zveza slovenskih Izseljencev l Tržaško pismo Nekaj zgodovinskih radosti in zgodovinskih skrbi Med vsemi vidnejšimi in manj vidnimi probiemi se Siovencem v ttaiiji ta teden vendarle obeta tudi pozitiven zgodovinski dogodek: 18. septembra, ko se bo v deželi uradno začelo novo šolsko leto bo v Spetru Slovenov začel pouk v prvem razredu zasebne osnovne šole s slovenskim učnim jezikom šest otrok. Speter se še nahaja v Videmski pokrajini, kjer ni slovensko prebivalstvo doslej še nikoli imelo pravico obiskovati pouk v materinskem jeziku, kot pri državnih slovenskih šolah v Trstu in Gorici, a uresničeval bo osnovno zahtevo slovenskega prebivalstva, ki si jo je po 120-letnem čakanju vendarle uspelo organizirati samo, na temeljih večletnega sistematičnega dela, poskusov in priprav. Vzporedno z osnovno šolo deluje v isti stavbi že tretje leto tudi vrtec, katerega obiskuje letos 20 otrok. Pred nedavnim je na Dunaju zasedal koordinacijski odbor narodnostnih skupnosti v Avstriji. Pod vodstvom koordinatorja dr. Francija Zwittra so zastopniki manjšinskih organizacij obravnavah vprašanja v zvezi z bližnjim sestankom z zveznim kanclerjem dr. Vranitzkym. Uskladili so stališča posameznih narodnostnih skupnosti, kakor jih bodo zastopali na razgovoru, ki je predviden za torek 23. septembra. Dan pred tem pa bo kancler Vranitzky posebej sprejel predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki ga bodo seznalili s položajem in problemi slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Na omenjeni seji koordinacijskega odbora je bilo govora tudi o letošnjem 11. srečanju narodnostnih skupnosti sosednjih dežel, ki bo v času od 17. do 19. oktobra v Felsoor / Ober-wart na Gradiščanskem. Svoje sodelovanje na srečanju, ki ga tokrat pripravlja madžarska narodnostna skupnost na Gradiščanšjcem, so prijavile manjšinske organizacije iz Avstrije. Italije, Jugoslavije, Madžarske in Švice. Že dan pred srečanjem se bodo v Felsoor / Obenvart sestali predstavniki manjšinskih organizacij iz Avstrije, da se posvetujejo o skupnih problemih, zlasti tudi o novem položaju, ki je nastal v zvezi s predčasnimi volitvami v naši državi. Narodnostne skupnosti v Avstriji Slovenski mandatarji so se odločili za ta protestni korak, ko so ugotovili, da se zastopniki večinskih strank stanovitno izogibajo vsem resnim razpravam o upoštevanju slovenskega jezika v novem vrtcu. Kljub večkratnemu pozivu niti voditelji frakcij strank niso bili pripravljeni za skupen razgovor, niti se na občinski seji niso hoteli izjasniti v temu vprašanju. Od posameznikov je bilo - že pred sejo -celo slišati, da imajo mandatarji „pra-vico do molka" (!!?) „pravico do molčanja", seveda so se pri tem sklicevali na to, da je manjšinska politika pač „visoka politika", ki je ni mogoče delati na občinski ravni, pač „vse bi bilo drugače, če bi Slovenci bili v sosvetih.. Župan Franz Mikusch je na seji bil mnenja, da je najprej treba graditi, „potem se bo pa videlo..." Na ta način skušajo razpravo o tem važnem vprašanju sožitja zavlačevati, ne bodo se pa mogli otresti očitka, da so popolnoma gluhi za težnje in potrebe slovenskih občanov. pa nameravajo na svoj položaj opozoriti tudi v času, ko se bo na Dunaju nadaljevala helsinška konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi. Zato so na seji koordinacijskega odbora razpravljali tudi o možnostih morebitnih akcij med zasedanjem omenjene konference, ki se bo začela 4. novembra. Pri obravnavanju Listine o pravicah narodnostnih skupin, ki so jo narodnostne skupnosti v Avstriji lansko leto soglasno sklenile, je koordi- Za danes je v Rimu predviden razgovor južnotirolskega deželnega glavarja Magnaga s pristojnimi predstavniki vlade, z ministrom za regionalna vprašanja Vizzinijem in podtajnikom v predsedstvu vlade Amatom. Potrebno „napotnico" za to že dolgo časa načrtovano, vendar vedno spet preloženo srečanje si je Magnago dobil na ponedeljskem zasedanju koordinacijskega odbora v Innsbrucku. kjer so se poleg zastopnikov Južne Tirolske zbrali tudi avstrijski zunanji minister Jankowitsch, tirolski deželni glavar Wa!lnofer ter predstavniki treh avstrijskih parlamentarnih strank. Kljub ..dobrim in prisrčnim odnosom" med Avstrijo in Italijo, o katerih je v Innsbrucku govoril minister Jankowitsch, pa se je Magnago Z gradnjo otroškega vrtca so v torek začela domača gradbena podjetja. Soglasno je bil sprejet sklep o obnovitvi pliberškega športnega igrišča, ki naj bi bila zaključena prihodnje leto. Izvedla pa se bodo tudi sanacijska dela na družinskem smučišču na Peci. Sklep je bil soglasen, sredstva v ta namen bo v višini ca. 1 milijona šilingov dodelila dežela. Nerazumljiv za mandatarje EL pa je bil tudi sklep, da občina po 15 letih sodelovanja z avtobusnim podjetjem Sienčnik daje nalog za prevoz šolarjev podjetju Otto Steinbuch in s tem prekine sodelovanje s podjetjem Sienčnik. Mandatarji Enotne liste tudi tega sklepa niso podprli, saj ima podjetje Sienčnik svoj sedež v Pliberku, kjer je nastavljenih več ljudi in ga tako lahko štejemo med domača podjetja. Dodati je še treba, da je občina napredovala glede pridobivanja pitne vode. Kupila je vrelec Hermana Tschernka, p. d. Lederja na Ponikvi. nacijski odbor z zadovoljstvom ugotovil, da so sprejem Listine potrdile in njeno vsebino vzele na znanje vse dežele, v katerih je bila Listina posredovana izrecno s sklicevanjem na člen 7 avstrijske državne pogodbe in na prisotnost slovenske narodnostne skupnosti na Štajerskem. Načela te manjšinske Listine in njihova uporaba pri reševanju odprtih vprašanj bodo vsekakor tudi pomemben aspekt na prihodnjem razgovoru z zveznim kanclerjem. menda brez ..posebnega optimizma" odpeljal v Rim. Menil je, da po letih stagnacije v vprašanju Južne Tirolske oz. reševanju ..paketa" ne more prav verjeti, da bi zdaj čez noč prišlo do takšnega preobrata, ki bi dovolil zaupanje v skorajšnjo rešitev še vedno odprtih vprašanj, predvsem vprašanja enakopravnosti nemškega jezika pred sodišči in upravnimi oblastmi. Magnagovo pot v Rim pa je zasenčila tudi še nerazčiščena zadeva znotraj njegove stranke SPV. Državni podtajnik Amato je namreč - kakor smo omenili že v zadnji številki našega lista-vTV-diskusiji z Magna-gom nakazal možnost rešitve odprtih vprašanj še do konca letošnjega oktobra in se je pri tem skliceval na tozadeven kompromisni dogovor „s prijatelji iz južnotirolske ljudske stranke". Magnago kot predsednik te stranke pa o takem dogovoru baje nič ne ve, zato se upravičeno počuti v neprijetnem položaju, ko se bo v Rimu sestal s predstavniki vlade, da se pogovarja o rešitvah, o katerih so se le-ti menda že dogovorili - mimo njega. Potek in predvsem morebitni rezultati današnjega pogovora pa bodo brez dvoma predmet tudi av-strijsko-italijanskega dialoga, ko se bosta 10. oktobra v Firencah srežala zunanja ministra obeh držav Janko-witsch in Andreotti. Slovenski pravniki bodo v nedeljo praznovali dve obletnici: 95-letnico prvega srečanja slovenskih pravnikov ter 20-letnico obstoja Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije. Proslava se bo začela v Divači in se nadaljevala v Lipici, kjer bodo imeli svečano akademijo s podelitvijo priznanj in predstavitvijo zbornika ob 20-letnici Zveze društev pravnikov v gospodarstvu Slovenije. Srečanja se bodo udeležili tudi slovenski pravniki iz zamejstva, iz Trsta in Koroške, tako da bo tudi ob tej priložnosti izraženo načelo skupnega slovenskega kulturnega prostora. Šolska situacija drugod ne beleži podobnih napredkov, vsaj kar se tiče števila vpisanih otrok. Kot že dolgo vrsto let, je treba tudi letos nemočno ugotavljat da demografska kriza, ki pesti vse slovensko območje, povzroča močan upad vpisov tudi na slovenskih šolah. V prve razrede vseh slovenskih osnovnih šol na Tržaškem in na Goriškem je letos vpisanih 214 otrok, medtem ko jih je bilo še pred petimi leti 323. Sredina septemba bi morala, poleg podatkov s šolske fronte, nuditi tudi važne novosti lokalne politike. Ob lokalnem zatišju, ki vlada trenutno, je prilika, da se človek razgleda nekoliko po obzorju in za Slovenca (ne za tiste, ki žive v Italiji) je bila zanimiva novica o bombi, ki je eksplodirala v Bocnu, na južnem Tirolskem pred dvema tednoma. (6. septembra). Trenutek in kraj nista bila naključna: Avto z nedomačo registracijo je razneslo v bližini sodišča na predvečer 40. obletnice sporazuma med italijansko in avstrijsko vlado. Novica ni bila deležna velike pozornosti v italijanskem tisku, ker jo Tesni povezavi in sodelovanju med slovenskimi pravniki v matični Sloveniji in v zamejstvu pa bo namenjen tudi pogovor o aktualnih vprašanjih položaja Slovencev v zamejstvu in o manjšinah sploh, ki bo v času letošnjih ..Dnevov slovenskih pravnikov" (od 2. do 4. oktobra) dne 3. oktobra v Portorožu. Udeleženci bodo seznanjeni z delom in s sklepi letošnjih mednarodnih posvetovanj o manjšinskih vprašanjih. Na pogovoru pa bodo sprejeti tudi sklepi o nadaljnjem sodelovanju in skupnih akcijah slovenskih pravnikov. je zasenčil mednarodni terorizem na drugih prizoriščih, a kljub temu zasluži, da se ob njej zamislimo. Slovenci v Italiji smo zaključili poglavje terorističnih akcij pred več kot petdesetimi leti. Nauk smo potegnili že ko so počili streli na Bazoviški gmajni leta 1930 in utrdili med NOB. V vsej povojni dobi se je boj za narodnostne pravice vršil po pravilih demokratičnega sožitja, čeprav so se atentati proti naši narodni skupnosti Pridobivaj nove naročnike Slovenskega vestnika pojavljali še v letih 70 in razni psihološki ustrahovalni pritiski so še na dnevnem redu, zlasti oskrumbe spomenikov in mazaške akcije. Niti na te Slovenci ne odgovarjamo, razen z dostojanstvenim straženjem spomenikov in s prijavami proti ..neznancem". Zato je nov pojav terorizma z narodnostnim predznakom v Italiji za Slovence zaskrbljujoč in nevaren, čeprav je še tako omejen in oddaljen. V pričakovanju bližnjih odločitev glede globalne zaščite bi ob pomanjkanju drugih argumentov vsaka pretveza prišla kot nalašč. Saj dobronamernim uide dvoumnost: svetovno znani strokovnjak za manjšine je leta 1982 objavil študijo o 46. manjšinah v zahodni Evropi. No, Slovenci v Italiji in tudi Slovenci v Avstriji so bili postavljeni v isto kategorijo kot severni Irci, Baski, Korzičani in južni Tirolci, ker so med njimi bila zabeležena dejanja ..političnega nasilja". Strokovnjak je le pozabil navesti smer, od kod in kam je bilo usmerjeno nasilje. Pavel Stranj Burna občinska seja v Piiberku Večinske stranke moičijo giede dvojezičnosti otroškega vrtca Mandatarji Enotne liste Pliberk na ponedeljkovi občinski seji niso podprli sklepov za razdelitev gradbenih del novega otroškega vrtca. Sklepi so bili sprejeti le z glasovi odbornikov SPO, OVP in FPO. Podporo bi izrekli mandatarji EL le, če bi bilo zagotovljeno, da bodo vodili vrtec dvojezično. Danes v Rimu o Južni Tiroiski Pestro sodetovanje med s!ovenskimi pravniki Skupnost južnokoroških kmetov deta za votitve 16. novembra 1986 „Ohraniti kmečka deiovna mesta" Kandidati - ijudje našega zaupanja Ohranitev kmečkih delovnih mest je in ostaja glavna skrb Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK). To je bila ena izmed glavnih ugotovitev na skupni seji kandidatov SJK, kije bila v torek 9. septembra. Soglasno je bila dokončno sprejeta lista kandidatov za jesenske volitve v kmetijsko zbornico. Značilno zanjo je močna pomladitev kandidatov in to da je Marija Miksche edina zastopnica ženskega spola (dobro pa je, da je le ta na 4. mestu). Navzoči so uskladiti nadalje naloge volilnega boja; kot prvi korak je bil razdeljen tudi prvi lepak SJK, ki naj bi podprl propagando delu volilnega boja. Na dnevnem redu pa je bito tudi posodobljenje programa Skupnosti. Kot že pri volitvah pred petimi leti je v ospredju programa SJK ohranitev kmečkih delovnih mest, saj je padanje cen za kmetijske proizvode in rast cen kmetijskih strojev in pripomočkov v zadnjih letih še zaostrila položaj kmetov. Tudi za uveljavljanje slovenščine v kmečki zbornici in njenem glasilu se bo trudila SJK, kot je tudi za olajšave pri prodaji mleka na domu - da omenimo le nekaj točk. Več o programu SJK bomo objavljali v prihodnjih številkah Slovenskega vestnika. / ! ? '2, lu M'; 'J'. . ' rV0L/7Vf V KME77JSKO ZBORN/COj November 1986 - L/STE/L/ST* 4] Prvi lepak SJK se je že pojavit na južnem Koroškem 1. Zwitter Janko, Zahomc, občina Straja vas' 2. dipt. inž. Domej Stefan, Rinkole, občina Pliberk; 3. Kargl Foiti, Bače, občina Bekštanj; 4. Miksche Marija, Prtiče, občina Hodiše; 5. Ošina Andrej, Lepena, občina Železna Kapla-Bela; 6. VVutte Franc m). Mala vas, občina Globasnica; 7. Sturm Tonči, Svinča vas, občina Štalenska gora; 8. Petek Tomaž, Zagorje, občina Dobrla vas; 9 Hašej Jozej, Kokje, občina Dobrla vas; 10 Mischkulnig Mihi, Branča vas, občina Bilčovs; 11 Janežič Franc, Leše, občina Šentjakob v Rožu; 12. Oraže Mirko, Sele-Cerkev, občina Sele; 13 Schnabi Jože, Drašče, občina Straja vas; 14. Kernjak Marjan, Trebinja, občina Vrba; 15. Totmajer Foiti, Spodnje Rute, občina Žrelec; 16. Slugovc-Sternad Gregor, Lancova, občina Škocijan; 17. Wast) Tine, Lovanke, občina Dobrla vas; 18. Čertov Lovrenc, Slovenji Plajberk, občina Borovlje; 19. Krušic Franc, Velinja vas, občina Bilčovs; 20. Buch Pavet, Klopče, občina Velikovec; 21 Božič Franc, Metlova, občina Sinča vas; 22. Urank Jože, Encelna vas, občina Galicija; 23. Adtassnig Stanko, Novo selo, občina Kotmara vas; 24. Kap Miha, Žamanje, občina Škocijan; 25 VVutti Franc, Ločilo, občina Podklošter; 26. Gatlob Alojz, Žužalče, občina Bekštanj; 27. Sticker Joži, Šentpeter, občina Šentjakob v Rožu; 28. Valeško Franc, Pliberk, občina Pliberk; 29. VVieser Nužej, Zgornje Rute, občina Žrelec; 30. Mihor Hanzi, Trebije, občina Šmarjeta v Rožu; 31. Mačnik Herman, Zgornja vas, občina Vrba; 32. Marko Marko, Horce, občina Škocijan; 33. Božič Hubert, Breška vas, občina Pliberk; 34. VVaidhauser Foiti, Poden, občina Borovlje; 35. Smrtnik Franc, Korte, občina Železna Kapla-Bela; 36. Kumer Fric, Blato, občina Pliberk. Srečanje pisateljev na Obirskem pripravlja miada generacija Kakor je iz vabiia razvidno, bo v dneh od 26. do 28. septembra letos na Obirskem pisateljsko srečanje, ki ga prireja Slovenska prosvetna zveza. Že iz tega podatka razberemo, da tu ne gre za nekdanje srečanje pisateljev manjšinskih narodov, ki so ga svojčas prirejali Slovenska prosvetna zveza, Slovenski center PEN in Koroški PEN-Club ter domače prosvetno društvo, ki zdaj nosi ime pokojnega pisatelja in pesnika Valentina Polanška. Slovenska prosvetna zveza -tako so nam povedali v tajništvu -je organizacijo srečanja prepustila mlademu pesniku Janiju Oswaldu in pesnici Maji Haderlap, ki sta odgovorna za potek srečanja. Leta sta menda mnenja, da želijo organizirati srečanje pisateljev z drugo vsebino, predvsem pa, preveriti položaj pisatelja v današnjem času, seveda z vidika pisatelja „Na robu dveh kultur", torej umetnika, ki deluje na mejnem oz. zamejskem področju. Tako bodo tokrat na Obirsko prišli le slovenski pisatelji s Koroške, Slovenije in Primorske. Jaša Zlobec iz Ljubljane bo z referatom „Si lahko narod na obrobju privošči razkošje na središče in obrobje?", kot prvi spregovoril o brez dvoma zanimivem vprašanju. Za njim bo nastopil Miran Košuta iz Trsta in bo z referatom .,Vloga obrobja v odnosu do središča in do sosednjih kultur" osvetlil probleme tovrstne težave ah prednosti. Jani Oswaid bo z obravnavo teme „Koroška slovenska literatura in avstrijski kulturni prostor" osvetlil situacijo odnosa avstrijskega kulturnega prostora napram slovenski literaturi na Koroškem in obratno. Niz referatov bo zaključila Maja Ha deriap, ki bo govorila o Slovenski kulturni zavesti in meje - koroška slovenska literatura in osrednji kulturni prostor." Naslovi referatov, zbrani pod skupnim naslovom „Na robu dveh kultur", obetajo premišljen pristop k aktualni problematiki s katero se srečuje pesnik in pisatelj, ki živi in deluje kot pripadnik narodne manjšine. Referati bodo gotovo sprožili tudi živahne diskusije, kar zagotavlja tudi zanimive izsledke oz. stališča udeležencev srečanja. Sobota, ki bo tvorila delovni dan srečanja pisateljev pri Kovaču na Obirskem, bodo pisatelji zaključili z literarnim večerom v društveni sobi SPD „Zarja" v Železni Kapli, kjer bodo avtorji-ude-leženci brali iz svojih del. Na prireditvi bo sodeloval tudi Obirski ženski oktet, ki bo prav za to priložnost doživel tudi predstavitev kasete z novimi posnetki tega priljubljenega vokalnega ansambla. V nedeljo bodo udeleženci srečanja še obiskali NOB pri Perš-manu v Lepeni in se tako seznanili Obiščite VVerner Bergovo gaterijo v Piiberku s protifašističnim bojem koroških Slovencev, zlasti v Železni Kapli in okolici. Zaključno lahko zabeležimo, da je srečanje vsebinsko dobro pripravljeno, očitno pa so organizatorji prezrli krajevni faktor, domače društvo, zlasti pa pokojnega Valentina Polanška. Njemu bi lahko posvetili enega izmed referatov, vsekakor pa bi bil na mestu obisk njegovega groba. Toda zaenkrat še ni nič zamujenega, saj se taka točka še vedno da vplesti v program srečanja. T'"je V galeriji Tinje so minulo soboto odprli razstavo del, ki so jih slikarji ustvarili na letošnjem slikarskem tednu v Svečah. Razstavo je odprl predsednik SPD ..Kočna" dr. Janko Zerzer, ki je kratko spregovoril o slikarjih, ki so tokrat sodelovali oz. njihovih delih, razstavljenih v tinjski galeriji. Kot običajno, je otvoritev bila povezana s kratkim kulturnim sporedom, ki ga je z izvajanjem sklab znanih avtorjev oblikovala Andreja Močilnik iz Celovca. Razstava v Tinjah je odprta do 3. novembra 1986. J. Vidmar odpri razstavo v Rožeku Akademik Josip Vidmarje preteklo soboto v Galeriji Rožek odprl likovno razstavo, posvečeno spominu nedavno umrlega Barda Iucundusa iz Ljubljane. Pri razstavi gre za obsežen prikaz risb pokojnega umetnika. Josip Vidmar ga je ocenil kot enega najbolj nadarjenih risarskih umetnikov našega časa. Vidmar je Iucundusa orisal tudi kot odličnega sogovornika in prijatelja, s katerim je, kljub njuni veliki starostni razliki, mnogo drugoval. Lastnica galerije Marija Šikoronija je ob tej priložnosti, potem, ko je bila prebrana ena slikarjevih pesmi, pozdravila še pesnika Ervina Fritza, ki je številnim obiskovalcem prebral nekaj svojih pesmi. Nekaj prevodov Fritzo-vih pesmi v nemščino pa je z velikim občutkom prebrala Andreja Zikulnig. Na zgornji sliki med drugimi vidimo - z leve - akademika Vidmarja, pesnika Fritza, druga z desne Marija Šikoronija. Kuttumo pismo iz Stovenije .S7orc/rs76/h.sufe//;, vsa/ tBh, ki so organizirani v .sro/em Draitva sio-vc/^h/h pisatei/er (DSP), .so ta mesce zeio zapo.siefii, kar zacicra, recimo tiraJ/veno in tirazheno d*cjar-nort te organizacije in pi.sateij.ske pro/e.si/e. Še ta mesec naj hi hi/a .sknp.ščina Zveze pi.sate/jev Jago.s/a-vi/e (ZPJJ, na kateri naj hi t/raitva iz v.seh repahkk (.spet) vo/i/a novega pe<7se^/n;ka, v ten; me.seca pa potekata tut/i c/v e pomembni repa-b/;.s'ki priret/itvi. pravkar je hi/o tra- ohravnava/o .sicer žgočo temo ..Književnost in izobraževanje". Pot/a at/e/ežha je hi/a kaj skromna; izmet/ zamejskih avtorjev je hi/ navzoč /e P o ris Pahor, iz t/ragih jago-s/ovanskih repab/ik - kar se t/os/ej Je ni zgot/i/o - ni hi/o nikogar. Kaj je tema vzrok, je težko reči; nezanimiva tema (vsaj s pisate/jskega vit/ikaj ? /Vapeti ot/nosi met/ nekaterimi t/rastvi po repab/ikah? D5P in njegova mariborska po-t/ražnica, ki sta organizatorja sre- /jat/i obvesča/i z /iterataro zamejskih piscev. Pri svojih zahtevah statenberski t/iskatanti niso bi/i ravno tihi, vseeno pa je vprašanje, ko/iko jih bot/o aposfeva/i „mero-t/ajni" - a /e-ti so jih gotovo s/isa/i... Zanimiva ategne postati met/na-rot/na priret/itev v Vi/enici. ZVa-grat/o je /etos astanovi/o DSP. po-t/e/jeva/i pa naj bi jo vsako /eto in z njo opozarja/i „na t/ahovno bogastvo... in nve//'nv/jn/i živ/jenjsko Pomembne literarne prireditve t/iciona/no ...'statertberJko srečanje" v občini .S/ovcnska Bistrica, konec tega tet/na pa se bo zače/a nova, ze/o ambiciozno zastav/jenn priret/itev v kraJki jami Vi/enica pri .Sežani; ta bot/o, prvič, pot/e/i/i met/narot/no /iterarno nagrat/o, poimenovano po jami Fi/enica, za najbo/jJe /epos/ovno t/e/o, nasta/o v zat/njem časa na „A/psko7at/ran-skem območja". Kar zat/eva Štatenberg ir; njegovo trat/iciona/no pisate/jsko zborovanje, je ža/ mogoče agotav/jati, t/a tokrat ni bi/o preveč a.speJno; /ta njem je 30 t/o 40 piscev in Jo/nikov Čanja, bosta o zat/evi najbrž raz-misi/n/i - o samem „reza/tata" t/vot/nevne razprave pa je mogoče zapisati vsaj to, t/a so pisci znova terja/i več pozornosti poaka s/o-venske književnosti in jezika po so-/ah in v tej zvezi poat/arja/i, t/a poak književnosti ne more s podatki na skapnih osnovah za vso t/ržavo, temveč teme/jiti na na-ciona/ni /iteratari. Bahor pa je npr. pret//aga/, t/a bi s s/o vensko zamejsko /iterataro ačence Je z/asti seznanja/i, za ita/janski in avstrijski prostor pa pripravi/i posebne t/vo-jezične pab/ikactje, s katerimi bi moč integracijskega principa raz-/ičnosfi... prostora". To bi, kajpak, bi/a zgo/j /iterarna nagrat/a, nagrajeno t/e/o pa naj bi potem iz-J/o v s/ovenJčini (če ga ne t/obi s/o-vensko t/e/o/. Znmise/ Z) .SP je vsekakor t/obra; kakor bi nagrat/a aveZ/av/ja/a izbrano t/e/o, tako bi t/e/o obenem v svojem oko/ja (npr. hrvatskem, avstrijskem, ita/ijan-skem itt/.j a ve/ja v/ja/o prostor, v katerem je bi/o nagrajeno. Ker na-grat/e takJnega značaja na .S/oven-skem ni, /ahko z zanimanjem priča-kajemo, kakJni bot/o ot/mevi nanjo JožeHorvat SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA v dneh od 26. do 28. septembra 1986 prireja pri Kovaču na Obirskem pisateljsko srečanje na katerem bodo povabljeni pisatelji iz Koroške, Slovenije in Primorske razpravljali o temi „NA ROBU DVEH KULTUR Kot referenti bodo sodelovali: Jaša L. Zlobec Miran Košuta Jani Oswald Maja Haderlap V soboto, 27. septembra 1986, bo v okviru srečanja literarni večer na katerem bodo udeleženci srečanja brali iz svojih del. Prireditev bo ob 19.30 uri v društveni sobi SPD „Zarja" v Žeiezni Ka-pii. Ob tej priložnosti bo SPZ predstavila kaseto z novimi posnetki pesmi Obirskega ženskega okteta. Ljubitelji slovenske sodobne književnosti prisrčno vabljeni! Trubarjevo domačijo bodo odprli V okviru slovesne akademije bodo v nedeljo v Velikih Laščah na Dolenjskem odprli prenovljeno Trubarjevo domačijo. S tem bodo v rojstnem kraju Primoža Trubarja, dostojno počastili 400-letnico smrti tega pomembnega moža slovenske slovstvene zgodovine. Otvoritvene svečanosti se bo udeležil predsednik SFR Jugoslavije Sinan Hasani, slavnostni govornik pa bo akademik Josip Vidmar, pri kulturnem sporedu pa bo med drugim sodeloval učiteljski pevski zbor Emil Adamič in igralec Polde Bibič. Akcijo zbiranja Trubarjevega dinarja bodo nadaljevali do konec tega leta. Kot znano, se je v to akcijo vključila tudi SPZ. Festival narečnih popevk „Vesela jesen 86" - festival narečnih popevk, ki je minulo soboto bil v Mariboru, je izmed 82 skladb, kolikor jih je sodelovalo, žirija izbrala 16, ki so prišle v poštev za tekmovanje. Med njimi je bila tudi skladba ansambla Energija iz Pliberka, ki je na tekmovanju sodelovala s pesmijo „Štk ne gra". Ansambel s pevcem Pepejem ni dosegel nobene nagrade, vendar pa je bil med najboljšimi, ki so tokrat prvič sodelovali na tekmovanju. Prvo nagrado je žirija podelila kar dvema ansambloma. To sta koroška pesem" v izvedbi duo Kora in „Maček maček, grdi pacek" v izvedbi Marjana Smodeta. Prvo nagrado občinstva in Zlati klopotec je prejela pesem „Slovenija, najlepša si dežela," ki stajo zapela Oto Pestner in Nace Junkar, nagrado za najboljšo priredbo pa je dobil Edvin Fliser za pesem „Ti si moja nasrična lebie-zen." M. Obilčnik razstavlja v Celovcu Znani slovenski fotograf Miha Obilčnik razstavlja v kulturni taberni „Pri Joklnu" v Celovcu. Tam se predstavlja s ciklom fotografij, v katerih prikazuje motive starih mlinov oz. njihove detaile, kar je že po tematiki zanimivo področje, saj gre za prikaz razpadojočih mlinov, ki so včasih krasili naše pokrajine ob potokih in rekah ter sploh bili pomemben člen v pridelovanju vsakdanjega kruha. Ljubiteljem umetniške fotografije priporočamo, da si razstavo, ki je odprta še do srede novembra letos, ogledajo. Ilustracije otroških k"j'g Prejšnji četrtek so v Mohorjevi knjigarni v Celovcu odprli razstavo ilustracij otroških knjig iz Letonske, katero je Mohorjeva založba organizirala skupno z Avstrijsko-sovjet-skim društvom. Razstava je zanimiv prikaz ilustracije letonskih otroških knjig. Zanimivo pa je bilo tudi predvajanje slik iz Letonske, ki ga je ob tej priložnosti imel H. Perdacher. Razstavo je ob običajnih poslovnih urah Mohorjeve knjigarne možno ogledati do 24. septembra letos. 65 !et edinega siovenskega čebeiarskega društva v Avstriji S slovesno mašo pred šentanel-sko kapelo sv. Uršule, imel jo je pliberški dekan, sicer navdušen čebelar, so v nedeljo dopoldne v tej koroški vasici v Sloveniji pričeli proslavo 65-letnice Slovenskega čebelarskega društva v Šmihelu, ki je edino slovensko čebelarsko društvo v Avstriji. Na proslavi se je zbralo okoli 150 slovenskih čebelarjev z obneh strani meje - poleg Šmihelčanov so prišli tudi čebelarji pobratenih društev v Zagorju in Ravnah na Koroškem ter čebelarji prijateljskih društev iz Žalca in Maribora. V popoldanskem bogatem kulturnem programu pa so se s koroškimi narodnimi pesmimi predstavili pliberški Hartmanov pevski zbor in Šentanelski pavri ter ravenski harmonikarji, čebelarji smo kot čebele, ki ne poznajo meja. Danes smo se zbrali v Šentanelu, ker smo hoteli proslaviti 65-letnico našega društva, vsaj enkrat na tistem kraju, kjer je pognalo korenine. Leta 1921 je namreč ustanovitelj našega društva Vinko Pečnik dobil prek prevaljske podružnice tako zelo cenjen Žnidaršičev panj, s katerim je zaslovel po vsej Podjuni", je povedala tajnica šmihelskega čebelarskega društva in najbolj zaslužnim podlila priznanja in zahvale: Luki Boročniku in Kri-stlnu Sriencu iz Šmihela, Mitji Šipku in Brunu Krištofu iz Maribora, posthumno pa so odlikovali Rudija Oreška. Sicer pa so čebelarji ničkoliko- krat poudarili pomen tovrstnih društvenih srečanj za izmenjavo strokovnih izkušenj in poglabljanj prijateljskih vezi med ljudmi, ne glede na državne meje, ki samo navidezno ločujejo. Na obeh straneh meje tudi opozarjajo, da bomo morali posvetiti več pozornosti skrbi za čisto okolje. Drugače se bodo čebele odselile v bolj zdrave kraje. „Čebela je prva znanilka ekološke neseče" je dejal Anton Rozman, predsednik občinske čebelarske zveze v Žalcu. „Tisto, kar je škodljivo za čebele, škodi tudi ljudem. Ob nedavni katastrofi v Černobilu se čebele niso hotele niti dotakniti bogato cvetočega regrata." D. Korade Kvartet Kežar v avstrijski te!eviziji V II. programu avstrijske televizije ZVENEČA AVSTRIJA v torek 23. septembra ob 20.15 uri bodo nastopite in-strumentaine pevske skupine iz Koroške, Štajerske in Gradiščanske. mes nastopajočimi bo tudi naš znani kvartet Kežar. Odprti drugo evropsko pešpot v Sloveniji Poleg evropske poti E6-Yu, ki poteka od Drave do Jadrana, ima sedaj Slovenija od prejšnjega petka naprej že drugo evropsko pot E7-YU. Le-ta poteka od Robiča preko Tolmina na Porezen, do Škofje Loke, Vrhnike, Iške, Velikih Lašč, ob Krki na Gospodično, od tam pa preko Kostanjevice in Krškega do Bistrice Jubilejna stovesnost v Rutah nad Ločami Po Koroškem so žegnanja ali po našem semenji dokaj znani, razlika je le v tem v kolikor se ti bolj ali manj praznujejo. Tudi mi smo preteklo nedeljo praznovali ta praznik v farni podružnici v Rutah in to še prav posebno slovesno, saj je cerkev obhajala svoj visoki jubilej - petstoto obletnico blagoslovitve. Vsekakor segajo prvine svetišča verjetno še dosti dalje nazaj v zgodovino, samo da o tem ni ohranjenih nobenih virov. Cerkev ima za svojega patrona svete tri kralje, kar je res edinstveno na Koroškem. Ker je pa češčenje teh predvsem znano iz okolice Kolna, se je utrdila domneva, da so to prinesli s seboj priseljenci iz svojih rojstnih krajev na Nemškem. Tudi druga imena ter razni pojmi dajo slutiti takšno poreklo, na naselitev prebivalcev iz Porenja (kolonizacija) naše dežele. Prvotna rutarska cerkev je bila, kot številne njene vrstnice v času turških vpadov opustošena. Ti kraji so takrat spadali pod oglejsko patriarhijo, zato je škof Pietro Carlo iz Kaorla blagoslavljal tukajšnje, obnovljene cerkve, med njimi rutarsko 20. septembra 1486. leta. Ta jubilej smo torej v nedeljo dostojno proslavili. Slavnostno sv. mašo, ki sta jo darovala loški župnik Jakob Škofič in dekan Richard Kogler v obeh deželnih jezikih, je olepšal z ubranim petjem moški pevski zbor SPD „Jepa - Baško jezero" pod vodstvom mag. Aleša Schusterja. V zgodovinskem pregledu smo slišali, kako je po prvotno gotskem slogu rutarska cerkev v 18. stoletju dobila svojo današnjo, lično obliko s čebulastim zvonikom. Ponovno prizadeta je bila cerkev lata 1919, ko so imeli koroški brambovci v njenem zvoniku svojo postojanko. Ker je bilo tam tudi skladišče municije, je prišlo ob umiku le-teh do požara. V kolikor so ga zanetili namenoma ali ne, do danes ni bilo mogoče ugotoviti. Vsekakor spada cerkvica med bisere koroških svetišč in ima poleg glavnega oltarja (sveti trije kralji) tudi še enega, posvečenega apostoloma Petru in Pavlu (rutarsko pranganje) ter še posebno znanega tretjega, s pozno-gotsko zaščit-nico Marijo iz leta 1675. Za slavnostni zaključek je impozantno zadonela jubilejnici v čast pesem: Še - „Na mnogaja leta!" ob Sotli in Kumrovca. Pešpot E7-YU je del poti od Lizbone do Konstance ob Črnem morju in se imenuje „Atlantic-Črno morje". Njen slovenski del je dolg 380 kilometrov, prehodi pa se ga v štirinajstih dneh. Prejšnji petek je bila slovesna otvoritev te poti v Mačkovcu pri Velikih Laščah, kjer se križata obe evropski poti sever-jug in zahod-vzhod. Organizatorji obeh evropskih pešpoti so slovenski gozdarji. V obeh smereh so na pešpoti E7-YU namestili 76.000 oznak (kažipotov in markacij). Skupna oznaka oziroma markacija za vse evropske pešpoti je rumeno jedro z rdečim robom. Po pub!ikaciji A!pe-Jadran še zem!jevid Po publikaciji Alpe - Adria, o kateri smo v zadnji številki poročali, so 9. septembra na Trgovinski zbornici v Gradcu predstavili skupen turistični zemljevid dežel skupnosti Alpe - Jadran. Zemljevid je pomemben prispevek za boljše prometno in turistično seznanjanje dežel skupnosti in dokaz dobrega medsebojnega sodelovanja. Na predstavitvi so med drugih povedali, da je osnovna zamisel za takšen zemljevid nastala že leta 1981. Gre za dober zemljevid, kije bil izdan v nemškem, angleškem, italijanskem, slovenskem, hrvatskem in francoskem jeziku. Demonstracije pred ,Be!o hišo' Člani Koroške Solidarnosti z Nikaragvo" so minulo nedeljo izvedli v celovškem Minimun-dusu poseben javen pogovor z obiskovalci tega „sveta v malem". Pred modelom Bele hiše so delili mini-letake, ki so opozarjali na krivično politiko Združenih držav Amerike do Nikaragve. Upraviteljem Minimundusa pa so predali tudi model preproste nikara-gvanske koče, v kateri prebiva večina prebivalstva te srednjeameriške države. Hkrati so z obiskovalci Minimundusa razpravljali tudi o potrebi po sodobnejšem „svetu v malem", ki ga ne bi sestavljale samo palače, in druge razkošne stavbe, temveč tudi navadne stavbe, ki predstavljajo življenje preprostega človeka in ne samo sveta vladajočih. „Koroška Solidarnost z Nikaragvo" opozarja posameznike in društva na možnost, da si izposodijo podlage za predavanji z diapozitivi. Prvo predavanje daje pregled nikaragvanske zgodovine, drugo pa opisuje življenje dveh celovških prostovoljk, ki sta letos poleti obiskali Nikaragvo in tam v delovni brigadi pomagali domačinom. Podlage za predavanji dobite preko naslova: Stif-terstr. 12,9020 Klagenfurt/Celovec. To niso načeia sinode Pred kratkim se je na našem uredništvu oglasil Feliks Wieser sen. pd. Šašel iz Slovenjega Plaj-berka in potožil, kako čudno se obnašajo na škofijskem finančnem uradu v Celovcu. Njegova zgodba je značilna za koroške razmere. Koncem avgusta seje oglasil na škofijskem finančnem uradu, da plača cerkveni davek. Ker je bilo v čakalnici precej ljudi, je imel čas in se malo ogledal. Niti slovenski cerkveni list Nedelja ni bil zastopan. Cerkveni davek plačujemo slovenski kot nemški verniki, zato bi bilo vsekakor na mestu, da bi bila na razpolago vsaj Nedelja. To bi bilo res najmanj, kar bi v tej škofijski ustanovi mogli urediti v korist tudi slovenskemu verniku. Ko je Wie-ser prišel na vrsto, je izrazil željo, da bi se pogovoril v domačem slo- venskem jeziku, nakar je dobil odgovor v nemškem jeziku - „kaj pa še hočete, saj znate nemško". To me je malo pogrelo, tako Feliks Wieser, in sem odločno zahteval, naj nekdo pride, ki zna slovensko, ali pa ne plačam cerkvenega davka. To je učinkovalo in kmalu so staknili možakarja, s katerim sem lahko v slovenščini uredil svoje zadeve. Po načelu koroške sinode -„skupna Koroška - gemeinsames Karnten", bi bilo vsekakor umestno, da bi se v tej škofijski hiši najbolj posluževali tega načela. Kljub temu, za njegove pojme nerazumljivem doživetju na Škofijskem davčnem uradu, pa je Feliks Wieser mnenja in upa, da bodo te nedostatke v prihodnosti pametno uredili. Prireditve IZLETNIKI V SALZKAMMERGUT (jezera) !N NA SCHAEBERGSPITZE Odhod z osebnimi avtomobiii je v soboto 27. septembra ob 5.45 uri zjutraj izpred sedeža stovenskih organizacij, Tarviser StraBe 16 v Celovcu Prenočiti bomo na vrhu Schafbergspitze (1783 m). Vodja izteta je Herbert Guttenbrunner Prijave: 33? 0 42 22/51 43 00-31 POZOR! I)ve važni skupini, ki bi morati oblikovati program letošnjega mitinga, sta morati kratkoročno odpovedati za 14. september 1986. Zato je KLADIVO miting pretožen na november tega teta. Novi termin bomo pravočasno sporočiti. Uredništvo Ktadiva! ROZALSKO ŽEGNANJE PR! SVETI HEMI vnedetjo21.9. 1986 Stovesna maša ob 10.00 uri na prostem. CELOVEC RAZSTAVA - MONOGRAEIJ MLADINSKE KNJIGE od 26. septembra do 1L oktobra v postov-nem času Mohorjeve knjigarne v Cetovcu Odprtje razstave bo v petek 26. 9. 1986 ob 18.00 uri. CELOVEC DEŽELNO ZBOROVANJE KEI v nedeljo 5. oktobra 1986 ob 14. uri v Slomškovem domu v Celovcu Delegati z glasovno pravico prejmejo posebna vabila Prireditelj: Koroška enotna lista. CELOVEC RAZSTAVA ILUSTRACIJ OTROŠKIM KNJIG IZ LEI ONSKE do 24. septembra 1986 v Mohorjevi knjigarni v Celovcu Prireditelja: Avstrijsko-sovjetsko društvo in Mohorjeva založba. Katoliška mladina vabi na SREČANJE SLOVENSKE MLADINE V STIČNI v soboto 20. 9. 1986 Pričetek: ob 10.00 uri Iz sporeda: uvodno bogoslužje, delo po skupinah, čas za spoznavanje drugih, prijateljski pogovori, sklepno bogoslužje Obirsko Alpski klub „Obir" na Obirskem vabi na KEGLJANJE ZA TELE # vsoboto20.9. 1986od!3.do20. ure W v nedeljo 21.9. 1986 od 9. do 20. ure v naravnem kegljišču pri Jerebu na Obirskem. ŽELEZNA KAPLA ORGELSKtUPEVSKI KONCERT ob 600-letnici Marije v Trnju v petek 26. 9. 1986 ob 19.30 uri pri devici Mariji v Trnju Nastopajo: Hubert Bergamt - orgle Marcel Ostaševski - bariton Zlata Ognjanovič - sopran Dragiša Ognjanovič - bas SELE POJOČA SKRINJICA - PREMIERA v nedeljo 28. 9. 1986 ob 19.00 uri v farnem domu v Selah Nastopa: igralska skupina KPD ..Planina" - Sele Režija: Milka Otip in Franci Končan Pred igro bo koncert kvarteta ..Spev". Prireditelj: KPD ..Planina" v Selah CELOVEC Literarni večer s pesnikom TOMAŽEM ŠALAMUNOM v četrtek 25. 9. 1986 ob 18.00 uri v Mohorjevi knjigarni v Celovcu Prireditelj: Društvo pisateljev na Koroškem, Mohorjeva založba, Avstrijsko-jugoslovansko društvo. Šmihel VAŠKI PRAZNIK 1986 v nedeljo 21.9. 1986 ob 14. uri na Davidovem travniku (samo ob lepem vremenu). SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi VESELICA GORJANCEV v soboto 27. 9. 1986 ob 20.00 uri pri Pušniku v Šentgandolfu Igrajo: Fantje iz Podjune Srečelov! Železna Kapla KONCERT z ansamblom ..Šanson in kitara" s pevko Meri Avsenak, pod vodstvom svetovno znanega mojstra Bojana Adamiča v petek 19.9. 1986 ob 20.00 uri v farni dvorani v Železni Kapli Bojan Adamič je dirigent, skladatelj in aranžer MENJAVA DENARJA Stanje v sredo 17. septembra 1986. Za 100 dinarjev dobite 2.50 šil. Za 100 dinarjev plačate 3.40 šil. Za 100 lir dobite 0.995 šil. Za 100 lir plačate 1.055 šil. Za 100 mark dobite 693.70 šil. Za 100 mark plačate 710.05 šil. Zaradi velikega zanimanja ponovna predstava „VEL!KA PUNTARMA" v Spodnjih Vinarah pri Šentprimožu v Podjuni v petek 26. 9. 1986 oh 19.30 uri V primeru slabega vremena bo predstava v soboto 27. 9. 1986 ob isti uri. - m _______^ "- -A ' Matjaževo pismo: "Partizanska pesem naj vas hrabri v pravičnem boju za narodnostne pravice" Ker se minuto nedetjo ni moget udetežiti odkritja ptošče pod Arihovo pečjo, je znani koroški borec in vetiki prijatetj koroških Stovencev Pavte Žaucer-Matjaž napisat Zvezi koroških partizanov pismo, v katerem je obudit spomin na čase partizanskih bojev na Koroškem, obenem pa zapisat tudi svoje vtise in občutke, ko je pred nedavnim spremtjat Koroški partizanski pevski zbor na njegovi turneji po Srbiji in Bosni (zapis o turneji objavtjamo posebej - op. ured ). Matjaževo pismo v cetoti objavtjamo. Uredništvo Za nedetjo 14. septembra tega teta nimi, obtožujočimi žatostinkami pol-pripravtjate pomembno žatno, pie- niti srca postušatcev po partizanskih tetno komemoracijo z odkritjem spominske ptošče pod Arihovo pečjo v spomin in čast februarja 1945. teta padtim partizanom in aktivistom betjaškega okraja. Tragedija pod Arihovo pečjo je nam, koroškim partizanom, prizadeta ne samo vetiko izgubo, temveč je nas, pa tudi vsakega poštenega čtove-ka, navdata z botečino in žatostjo ob grenkem spoznanju pektenske hudobije čtoveka, nacistične poticije in nacističnih obtastnikov. Kaj tahko čtovek napravi čtoveku botj poniže-vatnega in sramotnega, nečastnega in čtoveka nevrednega, kakor razmrcvarjena in oskrunjena trupta pobitih bork in borcev razstavtjati na ogted na križišču cest? Arihova peč, Peršmanova domačija sta na Koroškem groztjiv memento nacističnih zverstev še ob koncu vojne, zverstev in ztočinov, ki jih ne moremo in ne smemo nikoti pozabiti. Žat se odkritja spominske ptošče herojem koroškega partizanstva ne bom moget udetežiti. V mislih, v duhu se bom poktonit njihovemu spominu. Hudo žat mi je tudi, da me ne bo med Vami, starimi soborci in mtadimi prijatetji, na tovariškem, družabnem srečanju pri Gabrijetu v Lešah. Kako rad bi z Vami vsemi obudit spomine na našo zvesto domačijo in njene domačine, na ztato Gabrijelovo mamo, na Jožka in Zdravka, na Petriča in druge sodetavce, ki smo se tam zbirati, pa jih je prezgodnja smrt iztrgata iz naših vrst. Rad bi pa tudi z Vami podetit bogata čustva, ponos, srečo in vesetje z vetičastne pevske turneje Koroškega partizanskega pevskega zbora po Užiški repubtiki, z Andričevega Mostu na Drini, s Tjentišta in izpod Igmana, iz Sarajeva in Jajca; prav tako pa tudi z bridkostjo napotnje-nimi srci s Kozare in iz Jasenovca. Kutturni ambasadorji, koroški pevci, v zboru sodetujejo tudi pripadniki nemške narodnosti, so z udarnimi partizanskimi, z borbenimi revotucionarnimi pesmimi, z metodičnimi narodnimi spevi, pa tudi z otož- poteh Jugoslavije. Obiskati smo namreč najpomembnejše zgodovinske, kutturne spomenike in prizorišča iz narodnoosvoboditnega boja jugoslovanskih narodov in narodnosti. Pevci so s partizansko pesmijo kalili bratstvo in enotnost in so udejanjati enoten stovenski kutturni prostor. Za peto obletnico ustanovitve, deta in uspehov sem partizanskemu zboru v spominsko knjigo zapisat: „Na Koroškem je bita stovenska beseda, stovenska pesem sama po sebi simbot upora in gesto revotucije. Iz ust stovenskega vojaka - partizana izgovorjena beseda ati zapeta pesem je pomenita ktic k boju, je zveneta kot ptat zvona, ki vabi in ktiče k orožju. Stovenska beseda, stovenska pesem sta biti sestavni det boja, prav tako važen kot puška in bomba. Biti sta življenjska potreba kakor vsakdanji kos kruha. Na tem mestu nekdanjega partizanskega bunkerja gtoboko pod Arihovo pečjo v skoro neprehodnem z ogromnimi skatami razbitem svetu, je živa priča tovariš Ston, eden redko preživetih te morije pod Arihovo pečjo, pripovedovat o tistem usodnem dnevu 9. februarja 1945. V vojnem času sta stovenska narodna pesem v taboriščih izgnancev na tujih tleh, partizanska pesem in partizanski tisk pa po koroških domačijah in gozdovih, ob oboroženem boju in razgibanem političnem življenju na terenu, biti edini, živi obiiki emanacije stovenske kulture in stovenske narodne samobitnosti na Koroškem. Vzdrževati sta kontinuiteto predvojne s povojno kulturno ustvarjalnostjo koroških Stovencev." In tako se te besede tepo ujemajo in dopolnjujejo s pozdravnimi besedami predsednika občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV pred koncertom naših pevcev v Titovem Užicu. Pozdravit nas je z besedami: „Ta partizanska pesma bita je ubo-jita u borbi kao puška i bomba. Prko-sna u zatvorima i na gubitištima, teko-vita u bolnicama... U ovom gradu koji je deo vaše matice i postojbina gtasno i stobodno zapevajte, jer ovaj grad je bio stobodarski i otvoren za sve dobre i prave tjude, drugove i prijatelje. Zapevajte na svom jeziku, jer u Jugostaviji se peva, govori i voh na svim jezicima svih naroda i narodnosti. Mi uvek stojimo uz vašu pesmu, uz vašu borbu za vaša prava, jezik i kutturu. Pesnik je to rekao u ovom gradu: Pevaj brate - i brat je uza te!" Kakšno sktadno sozvočje misti in besed dveh pobratimov je to - Srba in Slovenca! Neizbrisni ostajajo tepi, prijetni in bogati vtisi in doživljaji s te pevske turneje. Spoznanja o herojstvu in trpljenju našega čtoveka v času NOB so se vtisnita v spomin vsem nam. Meni pa bo ostata ta moja tretja transverzal s koroškimi pevci skozi Jugoslavijo trajen in hvaležen spomin na vse tepo in plemenito, kar sem v živ-tjenju doživtjat in doživet na Koroškem, med koroškimi Stovenci. Naj se tudi danes partizanska pesem raztega po koroških vaseh in mestih, naj vas hrabri in navdihuje v pravičnem boju za vaše narodnostne pravice, za ohranitev izvirne človekove prvine, za pravico do materinskega jezika, za demokracijo in mir v svetu. Za dobro razpoloženje na tovariškem srečanju Vas spremljam z tepim slovenskim pozdravom -SREČNO! Vaš stari koroški partizan, prijatetj koroških Stovencev Pavte Žaucer-Mat jaž Ljubtjana, 12. 9. t986 Nagradno tekmovanje "Pianine v siiki" Slovensko ptaninsko društvo razpisuje nagradno tekmovanje pod geslom „Ptanine v stiki" Vabimo tjubitetje*ptaninske fotografije, da sodetujejo s svojimi sti-kami na ptaninsko tematiko. Fotografije naj bodo označene z geslom (Kennwort), da žirija, ki jih bo ocenjavata, ne bo vedeta za katere osebe (avtorje stik) gre. Velikost teh fotografij mora biti enotna 20 x 28 cm. Vsak udeleženec nagradnega tekmovanja tahko sodeluje z največ petimi fotografijami. Najboljša deta bodo primerno nagrajena. Fotografije bo ocenjevala posebna strokovna komisija. Slikovni material pošljite najkasneje do 10. novembra 1986 na nastov: Slovensko ptaninsko društvo Celovec, 9020 Klagenfurt, Tar-viserStr. 16;tet.: 042 22/51 43 00-31. Vabimo vse fotoamaterje k sodelovanju! Vodja foto-sekcije SPD Cetovec Hanzi Rehsmann Spominski pohod po Lobniku Od Woifetna do Peršmana je dotga pot. Ktjub temu so prireditelji Slovenski prosvetni društvi „Zarja" in ..Valentin Polanšek,, ter krajevno združenje Zveze slovenske mladine Železna Kapla izbrali to smer za spominski pohod po poteh Johana, Lenarta in Gašperja. Letos so se teh velikih slovenskih domačinov spomnili že na 4. pohodu, ki se ga je v nedeljo udeležilo nad 30 ljudi, med njimi Gašperjevi in Tavčma-novi potomci oziroma sorodniki, tovarišica Marija Škorjak, konzul SFRJ v Celovcu, oba predsednika društev ter častni predsednik Zarje inž. Peter Kuchar. Tokrat so udeleženci pohoda potrebovali za pot kar sedem ur, čemur se niti ne čudimo, saj sojih domačini kmetje sončnega Lobnika povsod prisrčno sprejeli, vabili v hišo in jih obilno gostili. Peter Kuchar, nekdanji partizan in živa priča tedanjega časa, ko je pri nas vladala Hitlerjeva strahovlada, pa je pripovedoval kaj vse se je dogajalo v kapelških grabnih in izrekel hvaležnost kmetijam, ki so podpirale narodnoosvobodilni boj. Spet je imel priložnost srečati se z nekdanjimi soborci in kmeti, ki so jim omogočili preživetje. Pohodnikom pa so se pridružili tudi nekateri, ki jih je bilo treba kljub dolgi hoji celo priganjati, sicer bi poiskali še več gob. Želja nas vseh je, da bi prihodnje leto na 5. pohodu bilo prav tako lepo vreme in da bi prišli še tisti, ki se bojijo te dolge poti. Globasnica - pogreb zaslužnega duhovnika Pred kratkim smo se na globa-škem pokopališču za vedno poslovili od župnika Pavla Kanaufa, duhovnika, ki je vse svoje življenje posvetil ljubezni do slovenskega ljudstva na Koroškem in moral tudi mnogo pretrpeti. Umrl je v 74. letu starosti v Domu v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu. Kot rojen Globašan je v svojem rojstnem kraju našel svoje poslednje počivališče. Pokojni je že v mladih letih deloval v naših narodnih organizacijah in zato bil trn v peti nemškim nacionalistom, ki so se mu maščevali že pri njegovi novi maši s tem, da so požagali naprave za novomašniško slovesnost. V času nacistične strahovalde pa je bi! zaprt in izseljen. Res škoda, da se v poslovilnih govorih ob odprtem grobu nihče ni spomnil njegovih zaslug za naše ljudstvo v boju za preživetje in ohranitev naše samobitnosti. Teden žive zgodovine protifašističnega odpora S koncertne turneje Koroškega partizanskega pevskega zbora po Srbiji in Bosni KPPZ je v prvem tednu septembra 1.1. že drugič gostovat po SR Srbiji, pot pa je nadatjevat skozi Bosno, kjer se je seznanit z živo zgodovino našega skupnega protifašističnega boja. V današnji in prihodnjih številkah našega tista bomo naše bratce vsaj deino informirati o tej turneji. Reportažo je pripravit Joža Rovšek. Po naporni noči potovanja z avtobusom nas je v ponedeljek 1. septembra pozdravi) sončni Beograd. Vsem se nam je poznata stabo prespana noč, zato je bito kar prav, da je bit vojni muzej na Katemegdanu zaprt. Sprehoditi smo se okrog trdnjave neverjetnih razsežnosti, ki je v svoji zgodovini stužita predvsem zavoje-vateem / Turkom in Avstroogrski / manj pa lastnemu srbskemu narodu. Iz nje smo videti sotočje Save in Donave, vehčastna stika narave, ki pa je bita v zgodovini tohkokrat usodna za Srbe. Vsakdo se je hote) potastiti teh prometnih žit, kdor jih je zasedet, je imet v tasti ktjuč Batkana. Mesto Beograd, mesto na prepihu, zažigatna vrvica batkanskega soda smodnika. Zaradi njega je Hider ponoret, ker se je uprto paktu in ga dat brez vojne napovedi tiste cvetne nedetje izravnati do tat. Tu se nam je pridružit naš prijatetj-užiški in koroški partizan Pavte Žavcer-Matjaž. Hiteti smo v Šumadijo proti prvi postaji Čačku. Nastaniti smo se v prijetnem motetu Livade, samo mato časa za osvežitev in že smo hiteti na vajo v kutturni dom, kjer smo imeti koncert. Naš gostitetj je bit kutturni dom, ki je bit hkrati tudi organizator vse koncertne turneje po Srbiji. Prijazni direktor Mitjan Mitoševič in gtavni odgovorni urednik programa Dobrivoje Btagojevič sta svojo natogo opravila ne samo profesionat-no, marveč tudi z vsem srcem. Črni -tako ktičejo direktorja - je namreč naš stari prijatetj, saj nas je pozdravit že pred dvema tetoma, tansko teto pa je spremtjat na gostovanju v Žetezni Kapti vrhunski čačanski fotktorni ansambet ..Kosta Abraševič". Koncert je bit baje dober, čeprav pevci nismo biti preveč zadovotjni. Hoteti smo botjše, pa je utrujenost naredila svoje. Vtis so napravite Cvetkine recitacije, in vezni tekst, ki je pripovedovat o naši zgodovini, o partizanskem odporu pa o današnji koroški situaciji. Naj povzamemo izjavi organizatorjev po koncertu: Mitjan Mitoševič: To ni vetik zbor, a poje dobro. Izbrat je repertoar na temo narodnoosvobodilne vojne, kar ima poseben vzgojni in ideotoški citj. Mi razumemo tovariše iz Koroške, saj jih borbena pesem spodbuja in krepi v njihovi borbi za narodnostne pravice. Tako ta zbor tudi vrednotimo. Dobrivoje Btagojevič: Četa mata, a izbrana. Posebno nas je navdušilo, da so peti tako od srca. To vetja za slovensko partizansko, anti- fašistično, pesem jugoslovanskih narodov, italijanskih partizanov, kot za protestno pesem iz Južne Afrike. Koncert in povezava, ki je prikazala potožaj koroških Stovencev sta nas prepričata in navdušita. Naslednji dan smo si nekotiko ogte-dati Čačak. Odšti smo na btižnji hrib, kjer je spominski park z gomilami in grobnico padtim za svobodo. Samo mesto z okotico je dato 4650 žrtev, ob spomeniku je pokopanih preko 800 padtih. Pred vojno je mesto šteto okrog 12.000 prebivatcev. Narod seje masovno odzvat kticu domovine. Sto-bodarsko / svobodotjubno / mesto ni poznalo izdajstva. Revolucionarna tradicija Čačanov je data Komunistični partiji Jugostavije njenega prvega sekretarja Fitipa Fitipoviča. Danes šteje mesto pribtižno 65.000 stanovalcev in spada že med razvita mesta. Ima razvito industrijo. Predvsem znana je tovarna reznega orodja, ki izdetke izvaža v ZDA za tetat-sko industrijo, ne prekrivajo pa tudi tovarne Sloboda, ki poteg bete tehnike izdetuje tudi izdetke za vojaške potrebe. Sami pravijo: zakaj bi skrivati? Napadti ne bomo nikogar, a braniti se bomo! (aaJa//evan)e u prt/roJnj; Jtev.) Primož Trubar - oče slovenske književnosti Primož Trubarje steber naše kutture, oče stovenske književnosti. 400-tetnica smrti prvega moža naše književnosti bo potekata vse teto. Nekoč je !van Cankar zapisat o Trubarju: Tvoj rod ye ye dvigni/, oy Trubar, in d si rešite/; nyegov, /ro z drugo domačo besedo duda si ore/ ma o^ov. Zagotovo ni bit Cankar prvi, ki se je gtoboko zavedat izjemnega pomena Trubarjevega deta, njegove čtoveške nesebičnosti in navezanosti na svoj narod. Trubarjevo ime pa spremtja sto-venski narod od 1550. teta, ko je napisat Katekizem in Abecediko, prvi sio-venski knjigi. Na tak ati drugačen način so se ga spomniti vse od Josipa Jurčiča, Ivana Tavčarja, pa seveda Cankarja, do Otona Župančiča, Ivana Prijattja, Cvetka Gotarja, Vtadimira Levstika. Mimi Matenškove in mnogih drugih. Z njegovimi prvimi knjigami je stovenski narod vstopit v krog evropskih narodov. Čeprav je Trubarjevo ime zapisano v srcu stehernega Stovenca, pa se vprašamo, kaj nam njegovo ime in deto pomeni danes. Je tetošnje stav-nostno Trubarjevo teto zgotj zgodovinski spomin? Ati ena od prostav? Je to oživtjeni spomin, ki ga potrebuje osveščeni Stovenec? So dejanja iz Trubarjevih časov pognata rodovitne veje vse do današnjih dni? Je Trubarjev humanizem, pa njegova narodna zavednost te odraz tedanjih časov? Taka in stična vprašanja se ponujajo sama po sebi. Vsakdo zase tahko premisti Trubarjevo dejanje in se zamisti nad izrednim detom skromnega moža. O njegovi etiki, veri in misetnosti. O težkih časih, ki jih je živet Trubar, a je ostat pokončen v svojem detu in mi-štjenju. Matej Bor je dejat: »Narod, ki nima svoje zgodovine, je kakor čtovek brez spomina « V skromni zgodovini, kot jo pač imamo Stovenci, je pa nekaj postaj, ki so nepogreŠtjive. Prav gotovo je neizbrisen čas protestantizma, ki mu je na Stovenskem stat na četu Trubar. Lahko bi preobrnili Borovo misel, človek brez spomina je brez zgodovine, brez korenin. Prav Trubarje s svojimi dvaindvajsetimi stovenskimi knjigami zaznamoval svoj narod tako, da ga je dvignil iz anonimnosti in ga uvrstit v krog evropskih narodov, ki se tahko ponašajo s knjigami v domači besedi. Danes si težko zamistimo, ko-tikšna puščava in nevednost sta vtada-ta v 16. stotetju pri nas, ko je stovenski narod živet razdrobtjeno pod tujimi fevdatci. Tudi Trubar je nekje zapisat, da se zaveda, kako tuja gosposka ni prav nič naredita za neuko tjudstvo in ga je pustita živeti v nevednosti, duhovni in gmotni revščini; zato je Trubar s totiko večjo vnemo hotel nadomestiti zamujeno s številnimi knjigami. Trubar je naš skupni zgodovinski spomin. Ne te ime iz šotskih ktopi Pozabiti nanj bi pomenito pozabiti na narodno identiteto. Iz teh korenin je pognato vse, kar je stedito v stoletjih, od Linharta do Prešerna, od Frana Levstika in moderne pa do Kosoveta, Gradnika, Prežihovega Voranca, E. Kocbeka in sodobnosti, če se zadovo-tjimo komaj z nekaterimi imeni izmed množine slovenskih književnikov. Kakšen je bil čas in kakšne razmere, ko je žive! Trubar? Tedaj so živo odmevali turški vpadi in nenehna nevarnost z vzhoda. Pod težo dajatev in nečloveških razmer so se kmetje dvignili in s puntom oznanjali zahteve. Tudi bolezni, ki si jih dandanes težko predstavljamo, so zdesetkate preneka-tero mesto in pokrajino. Nasprotje časa in družbe se je kaj različno odražato širom Evrope in tudi pri nas: te v krizi vere in razktanosti morate, kar se je kazalo ztasti med fevdaino gospodo v samovšečnem uživanju na račun pod-tožnikov, pa tudi med meščansko sredino in ne brez stedi med kmečkim prebivalstvom. V vseh ujmah in navzkrižjih pa je iz takih razmer pognalo Trubarjevo seme. Tedaj torej, ko bi marsikdo podteget pomitovanju in ma-todušnosti, pa je pri Trubarju odločal življenjski vitalizem, človeška pokončnost in narodno-etična zavest. Primož Trubar se je rodil 1508. v Raščici na Dotenjskem, oče je bit mti-nar in tesar ter podtožnik Turjačanom. Prve pojme o branju in pisanju mu je dat župnik, šoto pa je za tem obiskoval na Reki. Za časa študija v Satzburgu se je moral preživtjati s petjem. V šoti je Trubar tako žeto uspel, da so ga priporočiti tržaškemu škofu Bonomu, in tako je Raščičan prišet v Trst in se izobraževal pod Bonomovim vodstvom. Med drugim je spoznaval antičnega pesnika Vergila in humanista Erazma Rotterdamskega; naučil se je italijanščine, izpopotni) znanje nemščine in stovenščine. Trubarju naklonjeni škof ga je gotovo seznanil tudi z Lutrovim naukom. Da bi Trubarja preskrbet, mu je da) župnijo v Loki pri Radečah, čeprav še ni doštudirat za duhovnika. Trubar je prišet na Dunaj študirat, študija ni dokončat, zaradi turške nevarnosti se je odpravit v Trst. Bono-mo ga je 1530. posvetil za duhovnika in ga postal v Laško. Ko je pozneje prišel v Ljubtjano, je marsikatero pridigo spregovoril v »novem duhu«, nastopi! proti romanju in zidavi božje-potniških cerkva. Umakniti se je moral v Trst, kjer je postat Bonomov tajnik in slovenski pridigar. Ko so se razmere v Ljubtjani spremenile, se je Trubar častno vrnil. Toda v poostrenih razmerah so začeti preganjati protestante in Trubarja je v Šentjerneju na Dolenjskem zatekla novica, da ga obtast namerava zapreti. Zbežal je v Numberg, nato je dobil mesto pridigarja v Rothenburgu nad Taubero. Šele na Nemškem je Trubar postal protestant. Hkrati pa je sprevidet, v kakšni zaostalosti živijo njegovi rojaki. Trubar, ki se je gibal med fevdalnimi krogi in meščani, nikoli ni pozabi! kmečkega ljudstva. Z veliko ljubeznijo do domovine in rojakov, jih je nagovarjat »tubi Stouenci«, nikoti pa ni zatajit »svojega tjudstva, ki mato ati nič ne zna«. Iz zavesti obupne kutturne praznine, ki ga to tjudstvo ni samo krivo, je zrasta žetja, da ga dvigne iz zaostatosti. Ni bita te verska vnema, ki ga je vodita, pač pa tudi hotenje po izobrazbi, kulturi za svoje rojake. V Rothenburgu je ktjub skromnim živ-tjenjskim razmeram dozoreta prva sto-venska knjiga. Poročit se je z Barbaro Sitar, ki je prišta za Trubarjem iz Kra- nja in rodita štiri otroke. Ko je imet rokopis Katekizma iz Abecedariuma je dokončan, je mora) v Tubingenu poiskati tiskarja. Tako sta obe knjigi izšti teta 1550 z tetnico 1551. Še predno se je Trubar totit pisanja stovenskih knjig, je morat razrešiti dvoje temetjnih vprašanj: jezika in črkopisa. Vedet je, da stovenščina tedanjega časa ni enoten jezik, pač pa razvejan na narečja. Kako ubrati pisanje, da ga bodo razumeti vsi Stovenci? Tru- f** Mr* jtia H ohn*o G) > G) 03 '5 03 GA Novega naročnika/novo naročnico pridobil(a): (ime in priimek) (naslov) (pošta) Drucksache Tiskovina VESTNIK Postfach/poštni preda! 408 9021 K!agenfurt/Ce!ovec SAK preseneti! v OberveHachu FC Molita! - SAK 1:3 (1:2) Obervellach, 400, Hauk. Zaporedje gotov: 1:0-SadjakF. (avtogol, 10. min.). l:l-Pihorner-(33.) l:2-Pihorner-(43.) l:3-Po)anšek-(?). Na domačem igrišču je FC MoHta) že vedno trdnjava, ki j^ ni lahko zavzeti. Lanski neodločeni izid na tem igrišču je za SAK šte) kot uspeh. Še boij vese)i pa so bi!i letošnje zmage, ki po nesrečnem porazu proti Lienzu ni hita samoumevna. Še povrhu pa so domačini nastopili samozavestno in optimistično. Povsem upravičeno, saj so v njihovih vrstah nogometaši F. Pacher, Grischenig, Breiten-berger, Unterguggenberger, Ki-zee, Jeller in Kronsteiner. Vsi po vrsti so ..služili denar" že v višjih ligah - v drugi ali celo v prvi zvezni ligi! Toda optimizem nogometašev iz doline Moll se nikakor ni obrestoval, čeprav se je tekma začela za domače sijajno. V deseti minuti so izvedli kot, domačin je streljal in Franci Sadjak je žogo nesrečno odbil v lastni gol. Po tem hitrem zadetku so sledile težke minute za slovenske nogometaše. Domačini so napadali hitro, izmenoma preko obeh kril in iskali hitro odločitev. Pod hudim pritiskom sta bila predvsem libero Štern in vratar Dalanovič, a oba sta obdržala živce. Začetno ofenzivo je SAK prestal brez nadaljnjih zadetkov, s protinapadi pa se je začel razbremenjevati. Prav ti protinapadi so se izkazali kot odločilni. SAK je v prvem polčasu prišel namreč trikrat pred gol in kar dvakrat uspešno zaključil. Obakrat je zatresel mrežo tokrat izredno borbeni Mario Pihorner. Prvič v 33. minuti po lepem napadu na desnem krilu in drugič s prekrasnim, enkratnim golom tik pred odmorom, ko je streljal od tridesetih metrov, močno in neubranljivo, točno v desni zgornji kot. To je bil preobrat v pravem času in verjetno v OberveHachu takega lepega gola še niso videli (in tudi pristaši SAKa verjetno ne)! Po odmoru se je nadaljeval borbeni in napeti spopad. Molltal je bil ponovno boljši, vendar se je slovenska enajsterica zelo spretno branila. Sodnik Hauk pa je sodil solidno, skrbel je za korektnost, da se ne bi razširila hektika. Ko pa domačini niso znali prelisičiti vratarja Dalanoviča, se je navsezadnje začelo še nešportno psovanje in izzivanje. Predvsem nekateri zgor-njekoroški gledalci so grdo sramotili slovenske igralce. V tem težkem trenutku pa je „sakovce" spremljala sreča in pravica. Miha Kreutz je lepo podal žogo Pola-nšku, ki je četrt ure pred koncem premišljeno prevaral domačega vratarja in izboljšal rezultat na 1:3! Zmaga SAK na tujem je bila zaslužena, vsi igralci so bili borbeni, najbolj učinkoviti pa so bili s protinapadi. Naslednji nasprotnik je moštvo iz Treibacha. Postava: Dalanovič; Čertov, Štern, F. Sadjak, A. Sadjak: Pihorner, Kreutz, Ramšak, Polanšek; Lesjak, Velik, (menjava: Lusch-nig, Gregorič, Wieser). Tokrat vam predstavljamo moštvo DSG Sele/Zell. Z leve na desno stojijo: K. Hribernik. L. Kreutz, M. Wieser, R. Urban, Užnik, N. Otip; (čepijo) J. Jakopič, N. Hribernik. M. Oraže, Z. Oraže, H. Kulmež, P. Čertov Stanje v Koroški !igi Lienz je z zmago nad Trgom (3.2) oMrža/ prvo mesto, toda Pliberk je r te&mo m toe/co manj na dragem mestu (TO prot: ^modor/a). .SVedijo frschen (2.7 prot: Matre;'), WAC (3.0 prot: Mostič::), Slovenski atletski klub (3. / v Gbervedac/ta) :'n Trg. Negativno presenečenje (etosnjega prvenstva so dos/ej vseka&or Beljak (VSV), FC Molita) in Matrei, ki se v tem vrstnem redu uvrščajo na koncu /estvice/ Za ZHr/rtjeMvržčefto moštvo iz Brnce pa se že sedaj /akko zapise, da ko zagotovo izpadio. Vzhodna spodnja hga: Šmihe! igra! neod!očeno: Šmihelčani so drugič zapored remizirali. Z rezultatom 0:0 je Šmihel v Weitensfeldu osvojil točko in jih ima sedaj šest. V lestvici so na osmem mestu. Prvi je Wo!fsberg, na drugo mesto pa se je presenetljivo vrnil ASV. Dobrla vas, Velikovec in Ruda se nahajajo v najslabšem položaju. Nogomet: Prvi razred Skupina D: Gtobasnica - Sinča vas 2:1 Okoli 300 gledalcev se je zbralo na glo-baškem igrišču, da bi slediti igri dveh najboljših ekip v prvem razredu D. Domačini so bili v vsej igri tehnično in taktično boljši od svojih nasprotnikov. Zmagali so upravičeno, čeprav so gostje v finišu poskrbeli za precejšnjo zmešnjavo v kazenskem prostoru Giobašanov. Toda mladi in majhni domači vratar je brani) čudovito. Gole za zmagovalce sta dala Kollmann in Blažej. Globasnica vodi na lestvici z dvema točkama naskoka. Z izgradnjo kabin in sanitarnih naprav, ki so jih otvorili v nedeljo, pa so globaški nogometaši dobili še boljše pogoje. Se!e - Že!ezna Kap!a 2:2 Derbi6. kolajebilvSelah, kjersose Selani pomerili s Kapelčani. Nad 300 nav- dušenih giedatcev je spremljalo izredno kvaiiteten in dramatičen spopad. Kapelčani so bili boljši v prvem. Selani v drugem polčasu. Dvakrat so domačini voditi, ampak gostje se niso vdali in obakrat zasluženo izenačili. Tako je bi) neodtočeni končni izid pravičen. Pohvale vreden je bil tudi miadi sodnik Hitzenhammer. Sodil je skrajno natančno in predvsem dosiedno! Vsi štirje goli so bili zelo lepi. Za gostitelje sta zadela Oraže in Olip, za goste pa Krische in Kuchar. DSG Sele je sedaj na tretjem mestu lestvice, Železna Kapla na četrtem. Metlova - Pokrče 2:0 Metlova na domačih tleh pridno zbira točke. Trejta zmaga. Žitara vas - Šentpavel! :2 Prvi poraz Žitrajčanov na domačem terenu. Odločilni gol je padel iz enajstmetrovke. Klopinj - Podkrnos 4:1 Visoka in pravična zmaga Ferrove ekipe, ki je napredovala za nekaj mest na lestvici. Zadetek je prispeval tudi Selan Travnik. Skupina C: Straiihurg Bilčovs 1:3 Zanesljiv uspeh Bilčovščanov, ki so tako branili vodstvo na iestvici. Bachier dvakrat in Gohl sta poskrbeia za zadetke. Kotmara vas - Blatograd 1:2 Slaba igra Kotmirčanov, ki so nepričakovano podlegti predzadnjemu. Drugi razred Galicija - Hodiše 2:0 Po zmagoslavju nad Hodišami je Gaiicija prvič na vrhu lestvice. Pri Gaiiciji brani vratar tgor Mrkun, nekdanji igraiec SAK. Žvabek - Vovbre 2:1 Končno je tudi Žvabek zabeiežil prvo zmago v tem prvenstvu. Kogiek je bil dvakrat uspešen. Dokončen izid pa je bii dosežen v prvem poiča-su. ? „ V nedeljo 21. 9. 1986 10.15 Sele-Šentpavel 10.15 Brnca-Pliberk O M 16.00 SAK-Treibach ^ S 16.00 Šmihel - Wietersdorf ° 16.00 Bilčovs-Wdlfnitz SLOVENSKI VESTNIK 40 LET ^ **s V okviru nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov na- CL ročam „S)ovenski vestnik" in prosim, da mi tist pošiijate na nastednji O nasiov: O" < ime in priimek___________ nasiov (3 < pošta (D =3 ED Obvezujem se, da bom naročnino redno ptačevai(a) in prosim, da mi O pošijete račun in poiožnico. 0< (D (kraj in datum) (podpis) Biljard: Serajnik preseneti! pri avstrijskem prvenstvu Te /tor Toro^T/ rezerviM /e /:;7 prvofMO triMZiDt-t::: AvgMM .STraj-ni'T (.S/orettsT; /v/ A7;:/:) za prven.stFO v T;':tz:r. Po o<7/:oF'e<7: <7r;:g;7; Zgra/cev .se je ,Se-rajn/T :::/e/ež:7 prveo.sAa v „o-seoiT:'", ^/'er je /;o.s(a/ or/Z/čo; 7/ ,Se več ve/ja la , če /io:?;;-.s/oNo, <7a je .Seraja;A: aa AtoročT; /e.s Ažc: aa 7 7. a;eMa, A'a/* je sa/ao po se&; že <7o(tra avrsTiev. A F.sTr;j.sA:; /aoj.sler je posta/ /Vaa.s .SčTe/al/taaer (.So/aograJ), Norosec /?era<7 Gr;7.sc7;Ae pa s; je o.sFoj;/ aa/ot' p/ceprva/ta. V „<7e-petAa" je av.sfnjsA:: prva/c Ce/ovca a 7o.se/ Č3;:.sc/:aa, pre<7 /tratoa; A/Za'aoai. 27. septembra 1986 prireja Siovenski BK v Miadinskem domu SŠD v Ceiovcu koroško biijardsko prvenstvo v „devet-ki". Na tem turnirju, kije še pred začetkom ietošnjega prvenstva, bodo igraii posamezni igraici za uvrstitev v skupini A. Namizni tenis: Turnir v M!adinskem domu V soboto. 20. sept. 86 (od 15. ure naprej) in nedeljo, 21. sept. 86 (od 9. ure naprej) bo v Mladinskem domu SŠD (Mikschaltee 4) regionalni turnir za šolarje iz Štajerske, Zgornje Avstrijske in Koroške. Turnir prireja Koroška namiznoteniška zveza skupaj z DSG Sele-Zell. .Šahovsko prvenstvo; Bi!čovščani starta!i z zmago! Preteklo soboto se je v 1. razredu in v deželni ligi začela nova prvenstvena sezona, v nedeljo pa so se vrstila prva srečanja v zgornji ligi in v tretjih razredih, katerih je letos kar štiri. V skupini B (Celovec in okoiica) tekmuje 111. moštvo SŠZ, ki ga spet podpira Posojilnica Bilčovs. Za zmago v prvem kolu proti ekipi Semmel-rock IH v višini 3:2 so poskrbeli Rupert Reichmann (remi), Hanzi Gassen (poraz), Franc Kernjak (remi), Robert Hede-nik (zmaga) in Hanzi Gasser študent (zmaga). Prvi razred / vzhodna skupina Tekmo SŠK „Obir" proti WSG ODK Ceiovec so preložili, SŠZ / Cartrans 1 pa je remizirala z močnim Wd!fnitzom (lani izpadel iz spodnje lige). Postava slovenskega moštva: Gallob - Leitner 0:1, F. Rulitz-Pierzl 1:0, Živkovič-Schmid 1:0, H. Rulitz - Hirovatij 0:1, Amrusch - Kat-les 0:1, Kolter - Mirnigg 1:0, Lukan -Christiansen 1:0, Kernjak - Schneider 0:1 (končni izid 4:4). Vrh lestvice po 1. kolu: l.SGWolfsberg 11 (7:lproti Šentvidu), 2. Gospa Sveta 11 (6:2 proti SV Ost), 3. Wo!fsberger AC I! (5,5:2,5 proti ASK HI), 4. Wietersdorf H (4,5:3,5 proti Hut-tenbergu), 5.-6. SŠZ / Cartrans I in SK Wolfnitz 1. Zgornja liga: ASK Celovec 1 - SK Sveče ! 5,5:2,5 ASKO Bekštanj I - Post SV 1 2,5:5,5 Zadnja vest Odpovedana je prvenstavena tekma SŠZ Posojilnica Celovec H - SC Semmel-rock H,ki bi morala biti naslednjo nedeljo: Semmelrock je v drugem razredu odjavil ekipo od tekmovanja. a rubrika /ur#/# SZ/vo Jfovač, /dr/ja) Rešitev naioge št: 11 (SV štev. 36/86) l.Tdl Dc7 (črna dama mora braniti polje d8 in osmo vrsto) 2.H6 Lg7 3.1)h6!! (odločilna poteza! Črna pozicija se takoj zruši. Sedaj bi na 3...De7: sledilo 4 Td8 z matom na polju g7 v naslednji potezi. Na 3.. Lf6: pa sledi 4.Df8mat). ,,S!ovenski vestnik" v nemškem jeziku BCTtWtUSGABE]NOEUTSCHEHSpaACHE VESTNIK Vsem gospodinjstvom na Koroškem smo zadnji teden razposlali posebno številko „S!ovenskega vestnika" v nemškem jeziku. S stvarno, avtentično in nadstrankarsko informacijo naj bi ta periodični list prispeval k stvarnejši razpravi o vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Globoko pomanjkanje informacij o delu in življenju Slovencev na Koroškem pri nemškogovore-čih sodeželanih je botrovalo nastanku lista. Že v prvih dneh smo dobili številna potrdila, daje potrebnih še več informacij v nemščini. Seveda so bili vmes tudi znani nestrpni, odklonilni odmevi, prevladovale pa so zadovoljne reakcije in spodbude za nadaljevanje po tej poti. Tudi vaše mnenje nas zanima, povejte, kaj je treba izboljšati, kaj opustiti! Naslovite pripombe in predloge na naslov: Uredništvo „Sloven-ski vestnik" (nemška izdaja), Tarvi-ser Str. 16,9020 Klagenfurt/Celovec. 10.000 ljudi na tromeji Med njimi tudi mirovna iniciativa A!pe-Jadran Sedmega pohoda na tromejo se je letos udeležilo rekordno število 10.000 ljudi. Prebivalci Avstrije, Jugoslavije in Italije so se zbirali na Peči nad Ratečami in Podkloštrom, kjer ta dan meje niso ..veljale", (pobrali so namreč z mejnih stebričkov tudi žice). Čudovito vreme je prispevalo svoje, da se to tradicionalno srečanje razvija v neverjetno množično in miroljubno ljudsko srečanje. Prijatelji iz treh držav so se srečavali, izmenjavali mnenja in se okrepčevali v šotorih in utah, kjer je bilo povsod mogoče plačevati v treh valutah. Za dobro organizacijo so poskrbela turistična društva iz Podkloštra, Trbiža, Rateč in Kranjske gore. Želja po miroljubnem sožitju je prišla do izraza tudi v folklornem in športnem programu. Še bolj odločno pa so svojo željo po miru izpovedali na tem mestu tudi člani mirovne iniciative Alpa Jadran, ki so kot že v prejšnjih letih, z letaki in v pogovorih zahtevali konkretne korake za razorožitev v tem prostoru. „Tri dežele, tri jeziki, naša domovina" S tem geslom so opozarjali na skupne mirovne interese sosednjih dežel, zahtevali so popotno jedrsko razorožitev v prostoru Alpe-Jadran, in druge ukrepe za postopno razorožitev. Ker pa je razumevanje med sosedi najbolje možno, če razumemo njegov jezik, so se člani komiteja med drugim zoperstavili tudi izpodkopavanju sistema dvojezičnega šolstva na Koroškem in predlagali izboljšanje in izgradnjo dvojezičnega pouka! žčj, .. ' tre lingue \ DRE) SPRACHEN tre patsi DRE) LANOER TRI DEŽELE la nostra patria \ UNSERE HEtMAT NAŠA. DOMOVINA Ljudje so lepak z veseljem pozdravili, prav tako mirovne halone in letake.