305 Ventil 16 /2010/ 4 UREDNIØTVO © Ventil 16(2010)4. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridræane. © Ventil 16(2010)4. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 16 Volume Letnica 2010 Year Øtevilka 4 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega druøtva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Zdruæenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja øestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojniøtvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUØEK Pomoœnik urednika: mag. Anton STUØEK Tehniœni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIŒ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIÅ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAŒ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffen- burg, ZR Nemœija doc. dr. Edvard DETIŒEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Joæe DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIŒ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAŒ, KLADIVAR Æiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Øpanija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemœija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIÅ, Univerza v Zagrebu, Hrvaøka izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Joæe PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inæ., Øola za strojniøtvo, Økofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ØIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUØEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloø NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Raœunalniøka obdelava in grafiœna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: Eurograf d.o.o., Velenje Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredniøtva: UL, Fakulteta za strojniøtvo – Uredniøtvo revije VENTIL Aøkerœeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroœnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. œlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaœuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. To so termini, ki jih ne sliøimo prav pogosto, œeprav bi jih moral vsak direktor in vsak podjetnik poznati in se z njimi ukvarjati. V zadnjih letih od lastnikov podjetij pogosto sliøim, da zaposleni niso pripravljeni vloæiti veœ energije v podjetje, kot oni sami mislijo, da je potrebno. Prav tako se pogosto sliøi, da je zaposlenim vseeno za firmo. Takøna nezainteresiranost za sluæbo naj bi bila pogostejøa pri zaposlenih v dræavnih sluæbah kot pri tistih v zasebnih podjetjih. Temo za ta uvodnik pa sem dobil pred nedavnim na obisku pri direktorju zelo uspeønega in inovativnega podjetja pri nas, na Gorenjskem, kar je tudi pomemben podatek. Ko sem ga œakal v pisarni, je priøel iz delavnice zelo slabe volje. Rekel je: »Imam zaposlene mlade, izobraæene in sposobne ljudi, pa kaj ko od sebe ne dajo toliko, kot bi lahko. Med sluæbo se pogovarjajo in razmiøljajo, kam se bodo popoldne po sluæbi peljali s kolesom. Jaz pa bi æelel, da bi zaposleni popoldne, ko so na kolesu ali kje drugje, razmiøljali, kaj in kako bodo delali drugi dan v sluæbi, da bodo œim bolj uœinkoviti.« To je izjava, o kateri bi bilo treba razmisliti in jo poslati v »javnost«, da bi se mogoœe celo prijela in v pozitivnem smislu razøirila med ljudmi. Postavlja se preprosto vpraøanje, koliko so zaposleni uœinkoviti in koliko bi lahko bili? Tako imenovane »mehke« fakultete, kot so Fakulteta za druæbene vede, Fakulteta za socialno delo, Pedagoøka fakulteta in øe nekatere druge, se sicer s to problematiko ukvarjajo, a kaj pomaga, ko se veœinoma le na teoretiœni ravni in brez praktiœnih izkuøenj v konkretnih podjetjih. Zelo veliko sliøimo o œustveni inteligenci zaposlenih. S poznavanjem œustvene inteligence naj bi vodje znali zaposlene bolje zaposliti, od njih dobiti veœ uœinka in zaposleni bi bili v podjetju kljub veœ vloæene energije bolj zadovoljni. Œe bi bilo to res mogoœe, bi bilo to odliœno. Drugi pomemben termin je socialni kapital. Tega naj bi imeli ljudje, ki so prepoznavni v øirøi druæbi, so œlani øtevilnih druøtev in zdruæenj in naj bi s temi poznanstvi pomagali podjetju na trgu. Tu seveda govorimo o popolnoma poøtenem in legalnem delovanju oziroma o popolnoma normalnem lobiranju. Tretji »moderen« termin je kompetentnost zaposlenih, ki govori po eni strani o njihovi sposobnosti, po drugi pa o moænosti uveljavitve njihovih znanj v sluæbi. Pri tem »filozofiranju« o odnosih v podjetju se postavlja zelo preprosto vpraøanje: Kako doseœi stanje, da bodo zaposleni zadovoljni v sluæbi in da bo lastnik podjetja zadovoljen z zaposlenimi? Odgovor pa je zelo zahteven, pomemben in resen. Nekateri pravijo, da je to denar, drugi, da so to pogovori in razgovori, tretji pa, da je obœutek pomembnosti in odgovornosti zaposlenega v podjetju odloœilen za zadovoljstvo. Prav gotovo je vsak faktor od naøtetih pomemben, vendarle je vsem zaposlenim v podjetju nemogoœe ustreœi v vseh treh prej naøtetih toœkah. Kaj pa strah pred izgubo sluæbe? Ali je strah vedno samo negativen? Ali je strah lahko tudi motivacija? Prepriœan sem, da lahko. Vse øportnike je pred nastopom tudi strah. In pravijo, da jim je to motivacija. Zakaj na Zahodu velja, da mora vsako leto od 3 do 5 % zaposlenih zapustiti podjetje? Ali je to nepisano pravilo iz trte zvito? Menim, da ne. Œe v podjetju veœ let nihœe ne zapusti sluæbe zaradi svoje æelje, bi marsikdo rekel, da je to odliœno podjetje. Vendar to tudi pomeni, da so vsi v podjetju bolj ali manj zadovoljni, kar je po eni strani dobro. Ali so v takønih primerih tudi vsi zaposleni zadosti izrabljeni, da ne reœem zadosti izkoriøœeni? Kaj pa, œe so zadovoljni zaradi premajhne odgovornosti, premalo zadolæitev ali premalo dela? Na Zahodu mora lastnik oziroma odgovorni, kot je bilo reœeno, od 3 do 5 % najmanj kakovostnih delavcev odsloviti in pridobiti nove s trga dela (pri nas je zaradi znanih razmer to nemogoœe). S tem dejanjem je v podjetju stalno vzpostavljena konkurenca med zaposlenimi, med njimi je tudi neke vrste pozitiven strah in v takønem primeru bi marsikateri zaposleni popoldne na kolesu razmiøljal, kako bo drugi dan v podjetju najuœinkoviteje opravil svoje delo. V nekaterih uspeønih podjetjih se takøna klima æe œuti. Vpraøanje je, ali je kaj moænosti, da bi se to sploøno razøirilo in dogajalo tudi v dræavnih sluæbah? Janez Tuøek Pripadnost podjetju, œustvena inteligenca, socialni kapital, kompetentnost zaposlenih