Posamezna številka 50 vir
Pavšalni franko v državi SHS.
Izhaja
vsak četrtek»
tudi veii
raft-
ajo in p> tista »iVP r oroška
oamo po eni -pišejo, druga stran naj bo prazna. Kokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slooenceu,
Velja
za	celo leto	....	K	20 —
»	pol leta	....	»	tl1—
»	četrt »	....	»	6'—
»	1 mesec	....	»	2 —
za inozemstvo primeroma več. Naročnina se plačuje vnaprej.
Za oglasila se plačuje po 40 v. med besedilom po 80 v za 1 cm* vsakokrat, minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 60 v, za parte, zahvale jn Izjave po 80 v za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 20 v za besedo; debelo tiskano 40 v vsakokrat; minimum 4 K.
Za izvestllo pri upravništvu 2 K posebej. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista »Mir«, Prevalje, Koroško.
Leto XXXIX.	Prevalje, 15. junija 1920.
Št. 28
Dne 37. junija 1920 vsi na shod v Bistrico v Rožu!
Shod se Trši sredi vasi pod lipo. Odložite vse prireditve ter prihitite pozdravit naše Bistričane!
Pismo iz P or iz o.
(Lojze Kuhar.)
Pariz, 20. maja 1920.
Slavnosti sv. Jeanne d’ Aro v Orléans-u.
Francoski narod ljubi svojo svetnico Ivano Arško kot svetnico in kot junakinjo ter politično osvoboditeljico. 492. leto teče, odkar je zgorelo to mlado sveto dekle na grmadi in danes jo časti katoliški svet na oltarju. Osobito jo časti kot svojo svetnico mesto Orléans, katerega je ona osvobodila od angleške vojske. Bil sem tako srečen, da sem se mogel udeležiti letošnjih spominskih slovesnosti, ki so se vršile v Orléansu od 7. do 9. majnika. Do leta 1904. so politična, vojaška in cerkvena oblast ta spominski dan vsako leto praznovale skupno. Ko se je pa popolnoma pretrgala vez med vlado in med cerkvijo, Orléans tudi ni videl več svojih rožnatih majnikovih svečanosti na čast svoje „Ivankew, ki tako ponosno sedi na konju sredi velikega trga de Maltroi.
Letos, ko se vrši v Rimu kanonizacija (pro-glašenje za svetnico) Jeanne d’ Are, ko je francoska vlada obnovila svoje zveze s sv. očetom, letos na 491. spominski dan osvoboditve Orléansa, smo videli zopet .združene okoli njenega spomenika in v veliki katedrali političnega uradnika, vojaka in duhovnika.
Slovesnosti se delijo v štiri oddelke. Na predvečer je mestni župan sredi ogromne množice ljudstva oddal orléanskemn škofu zgodovinsko zastavo Jeanne d’ Are. Drugo jutro je slovesna sv. maša, nato velikanski sprevod društev in dostojanstvenikov po mestu. Popoldne pa je vojaška parada pred njenim spomenikom. Okoli teh štirih slovesnih točk pa ovije ljubezen domačinov nebroj cvetja in lepotičja, petja in zvenenja ter lučic, vse, karkoli more na zunaj pokazati spoštovanje, ki jo imajo do svoje svetnice. Mesto — malo mirno in bogato gn^dece z okoli 80.000 prebivalci sredi bogate in rodovitne loarške planjave — mesto je bilo te dneve sama roža in venec ter zastavica. Celo v skritih ulicah je skrbno odičila ljubeča roka okenca z zastavicami in cvetlicami, „zato, ker je praznik". In zvečer je zagorela cerkev v bengaličnem ognju, po mestu, po hišah, po ulicah in okoli njenega spomenika pa je trepetalo Ua stotine lučic. Narod pa je peval po mestu, dolgo v noč. Nekaj veličastnega je bil sprevod. V njem so korakali dva škofa, stotina duhovnikov, maršal Foch, domača generaliteta, politični prefekt z uradniki, magistrat, profesorski, advokatski zbor in nebroj raznih društev pomešano z občinskimi zastopi iz okolice, ki so pripeljali s seboj vsak svojo vaško godbo. Obhod je bil parada kat telovadnih društev z zastavami in godbami, katerim so se pridružila tudi telovadna društva drugih barv v ogromnem številu.
Nisem se mogel odtegniti tej misli, kako Različne so manifestacije, ki se vrše okoli verske Ideje od drugih. Ni tfeba policije, ne bajonetov. Morda bo tudi ravno sv. Ivana Arška tista čudodelna junakinja, ki bo prinesla moderni Franciji Uazaj versko svobodo in nekdanjo gorečnost. Pred ?i0 se klanja vsaka oblast s spoštovanjem in ob-Udovanjem in mi moramo biti ponosni na resnico, a je to osebnost dala zgodovini kat. cerkev in erska gorečnost.
Celo leto se bodo vršile sedaj slovesnosti tudi drugih francoskih mestih in ljubeznivi, priljudni
Orleančani že letos sanjajo, kako veličastneje bodo častili svojo svetnico prihodnjič.
In ko bi se koroški slovenski narod, sedaj, ko stoji tik pred glasovanjem, obrnil zaupljivo in verno h tej sveti, mladi junakinji in zmagovalki, bi šel v ta boj za pravičnost z mnogo večjim veseljem in s trdno gotovostjo.
Stavka delavcev.
V	Franciji je izbruhnila velikanska stavka delavcev vseh obratov v celi državi. Stavko je izzvala socijalistična revolucijonarna strokovna zveza da bi primorala vlado, da podrnžabi železnice in rudnike. Ako bi ubogali, bi danes stavkalo dva in pol milijona delavcev; ker pa se delavci ne dajo potegniti v politične pustolovščine, je splošna stavka skoroda že ponesrečena. Nadpo-lovična večina soc. delavcev mirno dela naprej. Vlada je ravnokar sklenila, da bo strokovno zvezo razpustila, ker po francoskih zakonih nima pravice agitirati za politične cilje.
Akad. društvo »Jugoslavija". Mednarodna konferenca.
V	Parizu se je osnovalo društvo jugoslovanskih akademikov „Jugoslavija". Slevenskih dijakov je 6, drugih Jugoslovanov nad 400, v celi Franciji jih bo okoli 1000.
Od 5. do 8. majnika še je vršila v Pariza mednarodna konferenca poslancev iz zveznih držav, da se pogovorijo, kako bi se olajšala dobava živil in kako bi se mogla zopet razviti trgovina, ki je sedaj vsled nizke denarne veljave v nekaterih državah tako otežkočena. Iz Jugoslavije je dospelo na konferenco 16 poslancev.
Francoski proračun.
Francoska vlada je predložila državnemu zboru velikanski proračun za 1.1921., ki dosega sveto 50 milijard frankov. To je do danes najvišji proračun sploh, katerega pozna zgodovina. Pokrila ga je deloma že z 15 milijard domačega posojila, drugo hoče dobiti z davki in z vojno odškodnino od Nemčije. Davkov bo toliko vrst, da menda sploh ne bo več stvari, katera bi ne bila obdačena (za 20 milijard).
Politični pregled.
Jugoslavija.
Naš regent Aleksander bo obiskal koncem tega meseca Slovenijo. V Ljubljani se že vse pripravlja, da sprejme prestolonaslednika.
V	Beogradu ima seje ustavni odbor. Teh sej se udeležuje Stojan Protič. Ustavni odbor se je že odločil za končno stilizacijo volilnega zakona.
Volilni zakon pride pred parlament v soboto, kjer bodo natančno razpravljali o zakonu, ki še menda ne bo sprejet tako hitro.
Naš parlament je sklenil sporazumno, da ostanejo v veljavi samo oni mandati, za katere je doznal verifikacijski odbor, da so nesporni. Zastareli mandati se vrnejo verifikacijskemu odbora.
Demokratski poslanec Kejžar je odložil svoj mandat. Na njegovo mesto kandidirajo dr, Gregorja Žerjava.
Italija.
V	italijanski zborici, ki se je sestala dne 9. t. m., so razpravljali o odstopu Orlanda kot predsednika zbornice. Z ozirom na politični položaj je podal Nittijev kabinet ostavko.
Italija se trudi za vzpostavitev gospodarskih odnošajev med Italijo in Rusijo. Italijanski odposlanci so že na potu v Moskvo.
Nemčija.
Novi nemški državni zbor bo imel 460 poslancev. Mandatov so dobili: Socijalni demo-
kratje 110, centrum 67, demokratje 45, krščansko-federalistična lista 21, nemškonacijonalna ljudska stranka 65, nemška ljudska stranka 61, neodvisni socijalisti 80, komunisti 2, barvarska kmetska zveza 4 in nemška hanoveranska stranka 5.
Pri volitvah je bilo v celem oddanih 25,119.067 glasov. Od teh jih je dobila socijal-demokratska strank^ 5,521.157, neodvisna socijal-demokratska stranka 4,609.862, nemškonacijonalna ljud. stranka 3,638.851, nemška ljud. stranka 3,456.131, centrum 3,000.800, nemška demokratska stranka 2,152.509, krščansko-federalistična lista (bavarska ljudska stranka, krščanska ljudska stranka) 1,214.963, komunistična stranka 438.199, nemško-hanoveranska stranka 318.104.
Mandat za sestavo nove nemške vlade je dobil zopet državni kancler Muller, ki se je že pogajal tudi z neodvisnimi socijalisti. Neodvisni socijalisti so odklonili vstop v vlado.
Šle zija
se bo razdelila med Poljsko in Češko brez ljudskega glasovanja.
Iz cone B.
Kostanje. Na binkošti je nas obiskal Schumy, ki je med vojsko kmete odiral, in je hvalil svojo robo, ubogo Avstrijo. Tudi Lackner je prisopihal k nam in imel tukaj svoj „piršvefel“. Pravijo, da je cona B sigurno nemška — zakaj pa prirejajo shode?
Vrba. Internacionalni „Landesverweserstell-vertreter" Neutzler je govoril tukaj na binkoštni pondeljek. Pravil je, da ima Jugoslavija za delavce dosti kruha, Avstrija ga pa ne more dati. Tudi Schumy in Lackner sta jo pogruntala in govorila za „ungeteiltes Karaten". Uboga Koroška, kako te limata Šumi in urednik „Karnt-ner Landsmannschaft" Lackner. Pa hvala Bogu, da nemški lim ne drži več, ker ga je med vojsko zmanjkalo in imajo samo še surogat-lim.
Iz republike Avstrije.
Folksverovci zaprti. Celovška „Bauern-zeitung" z dne 2. junija poroča, da so bili na Dunaju obsojeni na več mesečen zapor folksverovci, ker so vdrli v vagon na Franc-Jožefovi železnici in ga popolnoma izropali. No, saj jih poznamo od lanskega leta. Nemški koroški kmetje pa so jih bili tudi že siti, zato so jih sedaj demobilizirali.
Dnevne vesti.
Glasbena matica v Ljubljani. Dne
28. junija 1920 priredi ljubljanska Glasbena matica pod osebnim vodstvom g. prof. Hubada koncert v Borovljah. Sodeluje čez 160 pevcev in pevk. Začetek ob 7. uri zvečer. Iz Borovelj se poda Glasbena matica dne 29. junija na Otok ob Vrbskem jezeru, kjer priredi tudi tega dne koncert. Natančen spored javil se bode po plakatih.
Narodne noSe. Pestra je bila slika na taboru v Žrelcu. Naše ženstvo je nastopilo v lepih domačih narodnih nošah. Kar so nosile naše matere, prihaja k časti. Živele naše stare mamice! Poživljamo strokovnjake, da nam opišejo v podlistku narodne noše!
Brzojavna postaja v Dravogradu se je 30. aprila 1.1. zopet otvorila.
Svedre za kamnolome in pile. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani razpolaga črez večjo množino starih pil kakor tudi jeklenih svedrov za kamnolome in kladiva. Cena 6 do 8 K za kg. Interesenti-obrtniki naj se takoj obrnejo na ta urad.
Pogorela je baraka bos. električne družbe v Važenbergu blizu Rabinovega dvora. Škodo cenijo na 13.000 kron, družba trpi 12.000 kron, delavci pa 1000 kron škode. Baraka je bila proti ognju zavarovana.
Žico kradejo. Po noči od 29. do 30. maja je bilo na cesti iz Leda proti Labudu ukradeno 500 m telefonske žice. Svarimo! Kazen za to je stroga !
Podružnica Slov. plan. društva za Bož v Borovljah naznanja, da se je vršila otvoritev koče na Mačenski planini — celovške koče — v nedeljo dne 13. junija 1920. Koča ostane odprta.
Dopisi.
Velikovški okraj.
v Buda. (Shod.) Na binkoštno nedeljo je priredilo izobraževalno društvo svoj drugi shod, ki se je prav dobro obnesel. Po pozdravu društvenega predsednika govori prvi g. Urbanc, Korošec, doma v Ziljski dolini, in pove, zakaj moramo biti ponosni in navdušeni za Jugoslavijo. Nato je bil lepi in stvarni govor Korošca g. nadučitelja Do-beršeka iz Žvabeka, ki je na podlagi številk dokazal, kdo je dobival od avstrijske vlade denar, ki je bil namenjen Slovencem. Hvala Bogu, da je taka mačeha, kakor je nam bila Avstrija, prejela zasluženo plačilo: poginila je. Zatem je pokazal tudi Korošec, g. nadučitelj Močnik iz Pliberka, s čim hoče Nemška Avstrija loviti ljudi v coni A: edino z lažmi. Niti ene resnične dobrote ne more pokazati v Nemški Avstriji, zato je pa tem več papirnih dobrot, seve papir vse prenese, tudi pri najdebelejših lažeh se mu ne obrne trebuh, ker ga nima. Vmes in v odmorih med igrama je lepo prepeval domači pevski zbor, pomnožen s pevci iz Rinkol in Pliberka. Prisrčna hvala Pliberčanom in Rinkolčanom za obisk in na svidenje v kratkem! Dekleta so zelo dobro igrala veseloigro: „Boj za doto", ki je teto Barbo korenito ozdravila praznoverja. Dal Bog, da bi sedanji boj korenito ozdravil naše zaslepljence praznoverja v nemški raj, ki kar mrgoli samih milijard — dolgov in primanjkljajev! Po igri je govoril tudi Korošec domačin g. župnik o bolj-ševikih, s katerimi nas Nemci tako radi strašijo, da nas bodo kmalu —. Pokazal je, da se morajo boljševikov velikò bolj bati nemčurski generali, ker ti so bolj bogati kakor pa od stare Avstrije vedno stiskani Slovenci, ko vendar boljše viki najprej tam pobirajo, kjer je kaj več. Bučen smeh je na to žela izvrstno igrana igra: „Kmet in fotograf", da smo tako lažje prenesli neznosno vročino v natlačeni dvorani. Vsem govornikom, igralcem in pevcem iskrena hvala za užitek in prav kmalu dajte nov užitek!
v Buda. (Nemci sejejo) ubog papir, ker drugega nimajo. Na stotine različnih izvodov so nasejali pred binkoštnim pondeljkom okoli Lisne, kamor je prišlo več procesij. Pa kaj, ko vse vkup nič ne zaleže, takšno seme pač noče rasti. Malo več uspeha bo, ko bodo sejali papir pod imenom denar, a tudi to seme ne bo rodilo nemško-avstrijske pšenice, ampak le Judeževo smrt.
v Kotlje. (Pogorel) je dne 2. junija 1.1. Jožef Luter pd. Cofi na Brdinjah. Ker so bila vsa poslopja lesena, je pogorelo vse do tal. Domači ljudje so bili vsi od doma, zato tudi niso mogli ničesar rešiti in jim je zgorela tudi vsa oprava, obleka in pa živež, tako da so zdaj v največji stiski in podpore zares potrebni. Zavarovalnina znaša samo 2400 K in se ne da nikakor primerjati s škodo, katero trpijo. Je to zopet resen opomin vsem posestnikom, da zvišajo zavarovalnino primerno sedanjim cenam, da si bodo mogli pomagati ob času nesreče.
v Fokrče. (Pogreb.) Žalosten je bil sprevod, ko smo ob mnogobrojni udeležbi ljudstva spremljali truplo nadebudnega mladeniča Franceta Moraka pd. Štularjevega v Ličjivasi k zadnjemu počitku. Bolehal je že dalje časa na želodčni bolezni. Marljiv ko čebelica je delal do zadnjega, dokler ga ni bolezen prisilila, da so ga zapeljali v Celovec k operaciji. Pa je že bilo prepozno. Umrl je 30. maja v celovški bolnišnici. Pripeljali so ga domov, da od njega še vzamejo slovo sorodniki in prijatelji. Zapustil je staro mater, ki mu je hotela izročiti lepo, obširno posestvo, 'da se oddahne na stara leta. Zapustil je nas, ki smo ga spoštovali kot tihega, marljivega in značajnega mladeniča. 1. junija smo ga pokopali. Tovariši pevci so mu pred hišo, v cerkvi in na grobu zapeli pretresljive žalostinke. Žal nam je po tebi, dragi France, dvakrat žal, ker nisi dočakal osvobojenja naše slovenske Koroške. Pa tebi je lažje, ker odšel si v deželo večnega miru brez boja in sovraštva. Počivaj v miru; hudo prizadèto mater in sorodnike pa tolaži ljubi Bog!
v Libeliče. Veliko naših fantov se je oglasilo za policijsko stražo. Smejijo se, kadar pripovedujejo, kako vse, tudi nemčurji, silijo v Jugoslavijo. Zatorej ne more tukaj vendar tako slabo biti! Ljudje, ki pridejo iz Nemške Avstrije, so najboljši agitatorji za Jugoslavijo, če niso zato mastno plačani, da lažejo.
v Libeliče. Pod vodstvom učiteljstva so se priredili dne 30. maja tukaj igre, petje, pa tudi poučni govori. Vse je bilo dobro. Dopadale so nam posebno srčne besede govornika iz Žvabeka, ljubko petje in preprost nastop planšarice Leskovar in način, kako je kmet „Jakec“ fotografa podil.
v Grebinjski Klošter. (Shod.) Na bin-koštni praznik je bilo pri nas za krščanske Slovence jako lepo. Pri božji službi je bila naša veličastna cerkev zjutraj in popoldne krasno obiskana. Po predpoldanski božji službi se je vršil na samostanskem dvorišču jako lep shod. Govorniki so bili 4 in ljudstvo je z zanimanjem poslušalo do konca. G. nadučitelj iz Pliberka je imel politični govor; na podlagi neštetih dopisov iz raznih nemških časopisov je lahko dokazal, da je v Avstriji neizogiben gospodarski pogin. Klo-šterski župnik pa je razlagal, ako hočejo Slovenci imeti slovenske duhovne, slovenske pridige, krščanski nauk, opravljati natančno spoved v življenju posebno pa ob smrtni uri v svojem materinem jeziku, v katerem najlažje odkrijejo dušne rane, naj se odločijo za Jugoslavijo. Visokošolec Urbanc je imel jako navduševalen zgodovinski govor. G. Dolinar pa jako stvaren govor o agrarni reformi. Poslušalci so bili vidno jako zadovoljni s tem shodom ter so se potem tiho pobrali domu, da bi bili spet pričujoči pri predstavi narodne igre „Domen“, ki se je vršila po blagoslovu v velikanski dvorani župnišča. Ta predstava je bila nekaj sijajnega na vse strani. Že obisk je im-poniral, bilo je gotovo nad 400 gledalcev; jako častno so bili zastopani velikovški Slovenci, igralo se je dovršeno, zato so z napetostjo čakali gledalci do konca; s pesmijo: „Lepa naša domovina" se je končala ta krasna prireditev. Videli smo pri igri tudi nekaj ljudi, ki niso slovenskega prepričanja, pa tudi ti so z velikim zanimanjem sledili dolgi igri do konca. Videli so in slišali, kaj znajo ti dosedaj zasmehovani Slovenci. Polni navdušenja so igralci se odločili, da se slične igre v Kloštru večkrat priredijo. Slovan gre na dan! Aleluja.
v Jezersko. (Igri.) Na binkoštno nedeljo popoldne so priredili jezerski fantje in dekleta v kazinskem salonu dve igri, kateri ste obe dobro uspeli. Prva, Volčeva žaloigra „Na dan sodbe" je privabila marsikateremu gledalcu in gledalki solze v oči, druga, „V posredovalnici", burka v 1 dejanju, je povzročila dosti smeha. Udeležba je bila jako dobra, vsi sedeži so bili razprodani in prostorni salon je bil z ljudmi čisto napolnjen. Cisti dobiček je namenjen revni šolski mladini. 30. maja se je predstava ponovila.
v Jezersko. (Avtomobilni promet.) Na binkoštni praznik se je otvoril avtomobilni promet na progi Kranj-Jezersko-Železna Kapla. Kar smo že dolgo in željno pričakovali, se je sedaj naenkrat uresničilo; hvala deželni vladi v Ljubljani za to ureditev, sedaj Jezersko ne bo več tako odrezano od ostalega sveta. Vozni red je bil naznanjen v časopisih. Zveza s Kranjem je za Jezerjane bolj ugodna, kakor ta s Kaplo, morebiti se pa s časom še prenaredi. Avtomobil ima prostora za 12 oseb; sedaj o praznikih pa ni mogel sprejeti vseh potnikov, ki bi se radi bili peljali. Zato je treba na pošti, kjer se biljeti za vožnjo dajejo, prej poprašati, ali je prostora za vožnjo ali ne. Na Jezerskem, ki se „Koroška Švica" imenuje, je sedaj vse lepo zeleno in prijetno. Lepota narave in avtomobilna zveza bosta privabili marsikaterega utrujenega mestjana sem, da si okrepča svoje utrujene ude, stanovanj za tujce je zadosti.
vKotlje. Iz ruskega ujetništva (iz Sibirije) sta se povrnila Pavel Svetina, fužinski delavec, in Jožef Suter pd. Coflov na Brdinjah. Posrečilo se jima je priti domu samo potom zvijače, s tem da sta se pridružila transportom drugih ujetnikov. Več let nikdo za nju ni vedel in so jih imeli doma že za mrtva. Pripovedujeta, da se nahaja v Sibiriji še zelo veliko naših ujetnikov in je za te upanje, da se bo še marsikateri domu povrnil, ki je zdaj štet med mrtve. .
Boroveljski okraj.
b Logavea. (Shod. Demonstracija.) Na binkoštni pondeljek smo imeli na sejmišču dobro obiskan shod. Gospodje govorniki Mahkota, Kandut in Brantner so nas prepričali, da nas čaka v Nemški Avstriji smrt, v Jugoslaviji srečno življenje. Popoldan je že prišel sejat ljuliko med pšenico sovražnik. Namreč 70 Nemcev in nemčur-jev, ki prirejajo svoje pohode v procesijah že od
9. maja. Takrat so imeli procesijo na Žihpolje. Od tega časa je vsako nedeljo in praznik. Tako so počastili tudi Loga ves. Zbrali so se v Logu v gostilni pri Trappu, kjer bi imeli biti pridige, vsi nemčurji iz daljne okolice med Dravo in Jezerom. Kako so se jezili, ko na pošti vidijo vihrati slovensko trobojnico, marsikatera kletev in grožnja se je slišala. Pri Cvetniku jim je plačal Walharjev sin sodček piva. Po odpeti pesmi grejo k Urabluu, zopet podoknica, a prida ni bila, nato prepevajo mimo Šlajharja v Škofiče k Biirgeiju. Obiskujejo le svoje gostilne, pojejo le nemško, govorijo pa tudi slovensko, ker je 90 % ™ed njimi nemčurjev. Spremljajo jih tudi vozovi, namreč bivši poštar otoški in g. Walher z gospo. Kar je domačinov pri tej kompaniji, se jim vidi na obličju, da jih je sram, potuhnejo se, zakrivajo obraze in eden za drugim se skrije in odpiha domu. Malo prezgodaj so pokazali svojo barvo za Nem. Avstrijo. Pa ako jih nimate več, propadete pri glasovanju. Tistih 9 iz logaveške župnije, kateri so cotlali z vami, piraajo glasovalne pravice razun dveh. Z denarjem pa štedite in plačajte rajši državne dolgove, da ne bodo vedno pisali časopisi, da je HDeutsch-Òsterreich existenzunfahig, lei-stungsunfahig" itd.
b Šmarjeta. Lepo obiskan shod smo imeli dne 6. junija. Sijajno sta govorila naša koroška rojaka Ciril Kandut in dr. Čemer. Šmarjeta bo pokazala, kar je — slovenska trdnjava, ki čuva cel lepi Rož. Živio Šmarjeta!
b Hodiše. Svojo jezo nad obilno udeležbo tukajšnjega občinstva pri boroveljski manifestaciji so si šli še isti dan — 30. majnika — naši nemškutarji, kakor: Rjavčnik, Goulét, Količ, Tomaž in Alojz Perdacher, gasit v Ribnico. Pa so menda slabo opravili, ker so po noči domu grede na pomoč prosili, norčevaje se s cerkvenimi molitvami, rekoč: „Sveti papež — prosi za nas. Sveti škof, prosi za nas. Sveti Mark, ki si doma ostal — prosi za nas." Tomaž Perdacher je naprej „molil", drugi pa za njim. Mora se res slabo goditi našim nemčurjem pri agitaciji, da prosijo na pomoč! Pa vam vse skupaj nič ne bo pomagalo. Takim, ki se norčujejo iz vere in pobožnosti zavednih Slovencev, bomo na dan glasovanja dali krepek odgovor. Na dan glasovanja bomo pa mi rekli: Presneti Toma, pober’ se od nas!
Gospodarstvo.
Naš gospodarski položaj.
Naš denar dobiva dan na dan več vrednosti. To je veselo znamenje za našo državo, ki si je že toliko opomogla, da jo upošteva tujina. Vsled tega so v Belgrado, Banatu in Sremu cene blaga padle. Ker je ljudstvo prepričano, da bo še ceneje, ničesar ne kupuje, kar ni neobhodno potrebno. Varčnost je prvi pogoj dobrega gospodarstva. Vse tuje valute (tuj denar) padajo. Dolar je padel čez 100 %, lira čez 200 %> frank čez 30 °/0. Avstrijska krona se nekako drži in notira v Curihu 4, naša pa 5'40—5’90. Vzrok, ker so antantne države dale Avstriji posojila in vse imetje, tudi privatno, zaplenile. Zakaj raste naš denar? Žetev bo dobra. Amerikanci cenijo vrednost žetve v Jugoslaviji na 32 milijard. Promet je toliko urejen, da to žetev tudi lahko spravimo v svet. Jugoslavija je prepovedala uvoz luksusa. Država sama nima več potrebe in kupuje tujo, zdravo valuto. V državi vlada splošno red in mir. Komunisti nimajo vpliva kakor v drugih državah. Vse to ugodno vpliva na položaj. Lira je padla pod dinar (v zadnjih dneh je zopet nekoliko poskočila, a to ni trajno). Za les, ki smo ga prodajali v Italijo, smo zahtevali lire, sedaj bodo pa zahtevali jugoslovanski denar (nove dinarje). Naši lesni trgovci so delali velike dobičke, ker so dobivali v Italiji za les toliko lir, kolikor jih je veljal tukaj v kronah. Lira pa je veljala že 10 in več kron. Kmetom bi svetovali, ne prodajajte sedaj lesa in počakajte, da se vidi, kako se bo stvar razvila. Sedaj dobite od trgovcev za tesan les 600 do 700 kron za m3 — to je prepoceni! V Švici, na Dunaju iščejo naš denar. Izvedéli so, da ne bomo trgovali z blagom (kompenzacijo), ampak se bo zahtevalo izplačilo v dinarjih. V Italiji cene rastejo. Pri nas padajo. Treba nam je le pametne gospodarske politike, dela, dela in zopet dela in kmalu se bomo pov-speli na primerno gospodarsko višino.
Izvoz blaga v inozemstvo se sme vršiti samo s sledečo tujo valuto: ameriški dolarji, angleški funti, švicarski franki, belgijski franki, španske pesete, holandski forinti, italijanske lire in grške drahme.
Fremiranje konj. V področju konjerej-skega odseka 2. se vrši letos ogledovanje in pre-miranje konjev dne 4. avgusta vSinčivasi in
5.	avgusta v Grabštanju za okrajno glavarstvo Velikovec, 6. avgusta v Slovenjgradcu za okraje Slovenj grad ec, Marenberg, Šoštanj in koroške
Rok za podpis akcij
Središnje zadruge za snabde-vanje i izvoz a. d. v Beogradu
je podaljšan do inki.ZD. jan. U
Opozarjamo na glavni oglas za podpis teh delnic, ki smo ga objavili v našem listu v štev. 20. z dne 2. junija 1920.
občine, katere spadajo pod okrajno glavarstvo Slovenj gradeč. Premirali se bodo tudi letos eno- jn dveletni žrebci.
Žitne cene padajo. Po celem svetu se opaža stalno padanje žitnih cen, zlasti v naši Jugoslaviji v Sremu in Banatu. V Vojvodini je meseca aprila stal kilogram pšenice 10 do 11 K, sedaj pa že stane 8 do 9 K. Kot glavni vzrok padanja žitnih cen je smatrati up na izredno bogato letošnjo žetev ter prepoved prevelikega izvoza iz države.
Jugoslovanski obrtniki na Koroško!
Ako zamore stanovska, nepolitična obrtniška organizacija skupnosti naše države kaj doprinesti, je iste tudi dolžnost, da to stori. V pomembnih dnevih, ki se bližajo Koroški, ima organizirano obrtništvo kot državotvorni stan najlepšo priliko, da napravi skupen izlet za časa 3 praznikov . (27., 28. in 29. junija 1920). Pokaže naj tovarišem onkraj Karavhnk moč in ponos organizacije, da želi skupnega .delovanja za stanovsko korist ter za moč in dobrobit vseh naših državljanov, da hoče raztegniti organizacijo v najzapadnejši del naše Jugoslavije, kjer čaka obrtništva še lepa prihodnost, ako ne bode zaspano. Kot zavedni Slovani ne smemo se od tujezemstva podjarmiti pustiti, pokazati moramo v zadnjem trenotku vso svojo agilnost in požrtvovalnost za koroške brate.
V to svrho organizira sporazumno Kranjska zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ravno tako Štajerska obrtna zveza in pa občeslovensko obrtno društvo v Celju dne 27. junija 1920 (nedelja)
prvi jugoslovanski obrtniški tabor na Koroškem.
Vozila bodeta 2 posebna vlaka iz Ljubljane in Celja po znižanih cenah. Obrtniška zadruga in posamezniki naj začno takoj najintenzivneje agitirati za častno udeležbo ter sporoče približno število izletnikov na
deželno zvezo kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani.
V Maribor I
Bliža se slavje L slovanskega orlovskega tabora v Mariboru. Pripravljalni odbor je dokončal prve predpriprave ter izdelal podrobni načrt. Mariborski tabor ne bo samo praznik krščansko misleče mladine, o priliki tabora bodo zborovale vse naše kulturne, izobraževalne, socialne in gospodarske organizacije. Zborovalo'bo naše krščansko misleče dijaštvo, učiteljstvo praznuje 20-letnico Slomškove zveze, katehetje se pomenijo o katehetskem delu, delavci si ustanove krščansko socialno delavsko internacionalo, Orli in Orlice začrtajo svojemu delu novih smernic, Matici izobraževalnega in narodno obrambnega dela, Slovenska kršč. soc. zveza in Straža zborujeta in napravita načrte za svoje delo. Fantovske Marijine družbe imajo svoj kongres, da z njim vzbude nov ogenj za češčenje Marije. Kmetje, združeni v jugoslovanski kmetski zvezi, se zbero k posvetu za staro pravdo, obrtniki, člani obrtne zveze, pobite, da požive svojo stanovsko organizacijo. Poleg Slovencev bodo zborovali Čehoslovaki in Hrvatje, v skupnih zborovanjih pa angleške, francoske, belgijske, čehoslovaške in jugoslovanske organizacije.
Maribor bo torej ob dneh slavja združil vse krščansko misleče ljudstvo, zatorej vsi v Maribor!
Radi reda pri prenočiščih, prehrani in vožnji po železnicah sporočamo sledeče:
Organizirani Orli, Orlice, delavci, učitelji in dijaki se pripravljajo pri svojih organizacijah, vsi drugi udeleženci pri župnih uradih. Pri prijavi morajo vplačati aktivno sodelujoči (Orli, Orlice, dijaki) in mariborski okoličani za taborsko iz-
kaznico 10 K, vsi ostali 20 K. Izkaznica daje pravico do polovične vozne cene na vseh železniških progah državne in južne železnice, do skupnega prenočišča (na slami) in stojišča (na tleh) na telovadišču.
Skupna prehrana pri voj. kuhinjah bo stala dnevno približno 20 K.
Posebni vlaki bodo odhajali iz Ljubljane v soboto 31. julija 1920 dopoldne, tako da bo moral vsak odhajati z doma v soboto zjutraj, vrnil se bo tekom pondeljka dopoldne, zamuda bo torej malenkostna. Iz Ljutomera, Središča, Koroške bodo odhajali vlaki v soboto popoldne, z nedeljskimi posebnimi vlaki bi prišli prepozno v Maribor, ob 9. uri zjutraj je že obhod, poleg tega bi se pa še ne mogli udeležiti večernih cerkvenih slovesnosti pri romarski cerkvi oo. frančiškanov.
Glede prehrane svetujemo, da vzame tudi vsak sam s seboj primerno množino hrane, oni pa, ki reflektujejo na skupno prebrano, morajo prinesti jedilno orodje in skodelico s seboj.
Skupna prenočišča bodo na slami po šolah, posebnih udobnosti ne pričakujmo.
Kdor želi prehrano in prenočišče v hotelu, naj v objavi pove.
Vse gori omenjeno zamore preskrbeti pripravljalni odbor le onim, ki se bodo priglasili do 30. junija 1920.
Organizacije so o tem obveščene, č. župni uradi prej mo te dni tozadevne okrožnice. Prosimo pa, da postane vsak naš somišljenik in so-mišljenka za I. slovenski tabor, da bo udeležba čim večja, posebno prosimo somišljenike v zeleni Štajerski, oziroma ob južni železnici, da se sami udeleže prireditve in med znanci razširjajo čim večjo agitacijo.
Fante in dekleta v narodnih nošah vabimo posebno k udeležbi, naj vidijo gostje iz vseh delov sveta lepoto naše narodne noše.
Po taboru napravijo gostje izlet v Vintgar, Bled in Vrbsko jezero, na Bledu jim Blejci in Blejke prirede „blejsko noč“. Spremimo goste na Bled, kdor se hoče pridružiti tem izletnikom, naj pri svoji prijavi pove. Vožnja bo tudi za to priliko polovična.
Samo 2 meseca nas še ločita od tabora, zato pohitimo s pripravami. Pomenite se doma in se zglasite pri svoji organizaciji, oziroma pri svojem župnem uradu. Ko prejmemo prijave, dopošljemo taborske izkaznice. Ne odlašajte s prijavo!
V dneh L slovanskega orlovskega tabora vsi v Maribor!
Društvene vesti.
JJubBansko prostovoljno gas. In reševalno društvo vabi k petdesetletnici, spojeni * občnim zborom BJugoslo-
vanske gasilske zveze Ljubljana", ki se vrSi dne 17., 18. in 19. julija 1920 v Ljubljani. Prebitek slavnosti je namenjen vdovama in sirotam dne 4. maja 1920 pri ognju na glavnem kolodvoru ponesrečenih gasilcev.
Listnica uredništva.
Dekleta iz Bilčovsa: Take stvari pa same med seboj poravnajte! Poročajte kaj drugega in pozdravljeni!
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar Mlh&lek.
Tisk tiskarne Družbe sv. Mohorja v Prevaljah.
Išče se
Dopisi z navedbo stroke in pogojev na naslov: P. V. poštno-ležeče Sinčavas, Koroško.
Za vse izraze sočutja in za zelo obilno udeležbo pri pogrebu našega iskreno ljubljenega očeta, oziroma brata, svaka in strica
Matije Krajnc
posestnika In gostilničarja pd. Špilaija v Velikovcu
se iskreno zahvaljujemo in priporočamo rajnkega v spomin in molitev.
Globoko žalujoči družini Krajnc In Anewander.
Vabilo
ua
XVII. občni zbor
Posojilnice v Hodišah
r. z. z n. o. ki se vrši
dne 20. rožnika 1920, ob 15. uri v posojilni škili prostorih.
Dnevni red:
1.	Odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zborn.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1919.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Odbor.
U
O
£
U
ti
S
*
*
ti
>
ti
b
o
*
a
s
X
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov),
tesan les (smrekov, jelkov, borov),
okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen),
bukov les (hlode od 25 cm debelosti naprej),
drva (trda in mehka),
stoječi les v gozdu,
smrekovo skorjo
kupi vsako množino
lesna trgovsKa in Industrijska družba
SE O. SE.
v Mariboru.
X
n
•o
*
O
n
ti
<
ti
9*
S
ti
a
a
o
Mariborska eskomptna banka
Glavni trg št. 141 pOdrUZUiCa Velikovec Glavni trg št. 141
Teleton itev. 7 (Interarban). — Bačan poitn. ček. arada SHS v Ljubljani it. 11.695.
Centrala Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanjn; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Podružnica izvržuje vse v banžno stroko spadajoie posle.
Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
Blagajna je odprta od V» 9* d° 12. nre in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Podružnica Murska Sobota.
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
S
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Borovljah.
Delnišlta glavnica in rezervni zablad:
okroglo K 50,000.000.
Dovoljuje vsakovrstne kredite po najugodnejših pogojih.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice :
Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst in Maribor.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst.
Daje pojasnila 'vsak čas brezplačno.
DrnHaia loca Oskrbništvo grof Goess-ovih posestev rlljtldjd ICJtd. v Žrelcu odda ponadbenim potom ca. 70 plm3 borovega in smrekovega rezanega lesa srednje kvalitete franko vagon Grabštanj. Ponudbe je predložiti do 19. junija 1920 do 12. nre pri državnem nadzorništvn grof Goess-ovih posestev v Ženekn pri Dobrlivasi, KoroSko.
Primešaj krmi Mostin !
Enkrat na teden primešaj krmi pest praška Mastin. Ob pomanjkanja krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dietetično sredstvo za vsako živino in je dobil najvisje kolajne na razstavah v Londonu. v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, in ga ponovno rabijo. 5 zav. praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola.
Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem ga naročite po pošti. 5 zavojev; Mastina K 3050 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje
(naftamazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje.
Pri živini uniči garje. 1 lonček po pošti K 12-50.
Lekarna Trnkóczy
Ljubljana, Kranjsko, zraven rotovža.
Razglas.
Trika hranilnica občine v Železni
Kapli bo začenši z dnem
15. junija 1920
ob navadnih uradnih dnevih zopet redno poslovala; toda dvigovati zneske od vlog je mogoče šele od 15. julija 1920 naprej.
Kdor bo vplačal do 1. avgusta 1920 zaostale obresti od posojil, tistemu ne bo treba plačati zamudnih obresti.
Železna Kapla, dne 1. junija 1920.
Ravnateljstvo trške hranilnice.
V naši kleti
se lahko vsak prepriča, da so naša vina prvovrstna in da se nikjer ne knpi tako dobrih vin po nižjih cenah kakor pri vinski trgovini
Oset & Ca jnko v Slovenjgradcu.
Bela in rdeča vina letnikov 1917, 1918 in 1919 vseh vrst v sodih in steklenicah na razpolago.
v sodih in steklenicah vedno vsako množino v zalogi. —■
Pivo
Brzojav: Oset Cajnko Slovenj grad ec.
Ornilo
tonletno milo
barvo za obloRo
Rremo za ero vij o v^saRovrstno Rrtace
razno galanterijo in drobnarijo
potne Rošaro, pleteno poRistvov
Baloh & Rosina, Maribor craiski trg 3.



Mariborska eskomptna banka.
&
§
S
§
L
Vabilo na subskripcijo delnic.
. ^	... u : 3*	; .	/
ì
Redni občni zbor dne 31. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico od 6 na 10 milijonov kron ter pooblastil upravni svet izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400-— nominale pod sledečimi pogoji:
1.	Starim delničaijem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo na pet starih delnic dve novi delnici po kurzu K 700-—.
Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati delnice pri centrali v Mariboru, ali pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu.
2.	Ostalih 4000 delnic se prepusti po kurzu K 850-— novim delničarjem.
3.	Delnice participirajo na čistem dobičku banke od 1. julija 1920.
4.	Kurzni dobiček po odbitku stroškov in. pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu.
5.	Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od, tega zneska se povrnejo 50/0 obresti do 30. junija 1920.
6.	Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali
pismeno s priloženo tiskovino v času od L do vštetega 30. jnnija 1020.
\
7.	Dodelitev delnic si pridrži upravni svet.
Upravni svet
Mariborske eskomptne banke.
_ ________ _________£