$L. k. Hofbibliothek Wien ^.....4W( St. 11. V Gorici, 13. marca 1885. cai XV SOČA Posain02no Stovilke ee dobivajo po 8 kr. v {•-; dopiBi nsj so hlagovoJjno frankujejo, — Del&lcem in drugiui ncprcrao&nim se naroCniua ml-U, ako no oglasc pri opraTiiiatvu. O Solstva po Slovenskem govoril jc poslanec Boftdar Raid v d & a v n e m z b o-ru 2 8. februarja t. 1. roed drugim tako le: BVisoka zbornica! Prestolm govor 28. dnc ok-tobra 1870 dal je nam pomirjajoCo obljubo, da vlad' bode jednakomerno skrbela za dusevuo in muotiie koristi vsch narcdov v drz\ivi; da Avstrija ima bit: zavetje pravieam svojih narodov in dezel, trajuo bi valisfce pravici in pravi svobodi. Iu vzviseni gospod ministerski predscdnik izjavil je 15. februarja 1882 v 194. seji: „Avstrija je Avstrija; bit! mora zdru-Si&ce vsem avstrijakim uaroduostim, katere zive jed-uakopravno pod avstrijskira zozlom, zdruzisSe, v ka-tt'iem morejo it^ivati svoje pravice.- „Dr2avui opuovi zakon z doe 21. deccmbra 1807 o splosuib piavicah v'.rz.ivljanov zu v drzavmm zburu zastopana ktalje.-tva in d i*2ele pravi v claim XIX, tako le: „Vsi uarodi bo ji'dnakopravui in vsuk narod ima neruSljivo pravo ua varstvo in gojitcv svojc na* rodnosti in jczika. Jedtiakopravnost vseh v dczeli na-vadttih jezikov v soli, uradu in javnem iivljenji priz-uaua je od dezave. V deitlab, v kiitcnh biva veL narodov, morajo so udilntcc tako urediti, da vsak narod dob) potrebna sredstva izobraziti we v svojem materiuem je/.iku, ne da bi se Hittl k izuceuju druzega dczeluega jezika." *Potrjeiia osnovua postava zagotavlja tcdaj vscrn narodom ia deielain, ki so za«topune v drzuvnem zboru, popolno joduakopravuoHt v Soli, uradu iu jav-w»in itvljeoji. K tern narodom prittevujo se bruz dvojbe tudi Slovetici, ki bivajo ua Kranjskem, spod-njein Stirskem, v jednem delu Korogke in v Pritnorji, Li> tudi v razltfnih de^etah, vender zdrzVma. Ali sloveoski narod zadeii so le redki zarki ustavnih do-brot. Resniioost te trditve dokazujejo sledeia fakta: §. 39. zakona za Stirsko z due 8. februarja 1. 1869, ki se glasi: flJedeD de^nluih §olsk»h nadzornikov mora bitt popolncrn veS5 sloveuS^ue", se vzlic muogan i>rito2bam trdovratno prezira. Sedan j a vladai-meuovala je za Stirsko Solsk^ sv6tnike, katerih nobc-d«n ni zmufcii slovcn§iine (Cujte! na desnioi), Cetudi biva na Stirskem 467.000 Slovenes, 783.000 N«»m-cev, iie tudi dajo Slovene; 10.000 in Nt»raei 12.500 VojaSktb novincev. Za okrajne 3ohke nadzornike ime-iiovsle so se osebe, ki se jako malo brigajo za bla-gnsjo stovetiskega ljudski'ga s-tlstva, paC pa smatrajo Ea glavno srojo ualogo ponetuceranje slovenske mia-dine. Kajve^jo podporo imajo pa gcrroanizatorji, po-nernCevalci, v okrajrtih glavarjih, in to povsod na Stirskem iu KoroSkera." „Ravnateijska in profesorska mesta name§Lajo Be redno brez razptsa s tujiini uCoimi moomi, tako v Mariboru in Ptuji (kjer je se ve da kmetijska Sola, pa vrhovno vodstvo nauka je na Duuaji). Tako v Trstu, Gorici in Paznu, kamor so nedavno poklicali ravnatelja iz Steruberga. Doniacc profeaorje sku§ajo poiasi spraviti iz slovenskega ozemlja in nadomestiti jih s tnjimi elements tako v Mariboru, Ptuji, Celji itd. Dr. VoSnjak navel je 1831. leta sledefa slucaja. V Mariboru oglasilo se je Sest prosilcev za mesto Buplenta, ki so vai bdi zmo2ni slovenskega jezika, iu to mesto dobil je i i d (Cujte! ua desuici), te tudi se v Mariboru solajo sarao katoliki. V Trstu prosilo je 43 suplentov za izprazneno profesorsko mesto in mej temi bedem tacib, ki so zmoint obeb dezelnih jezikov, ter so 4e suplirali po 5—6 let. To mesto dobil je najmlajSi pro^iiec, kateri je supliral Se le jedno Ieto io je bil domaCi uCitelj pri namestniku. (Cujte! na desuici.) Tako s>e godi pod upravo seda-njega ministerstva. (Cujte 1 na dosnici.) Do-inaei sinovi se veiiuoai posiljajo na lltvatriko ali sploh k nasim jugoslovanskim bratom, posamifini iz-mej njih morajo maogo let supliiati; imamo pa tudi sluiaje, da posamiCni izpitaoi uCitelji morajo brez sluibe v revscmi 2iveti. 2e uastavljene profesorjc go-nili so pa z jednega kouca delete na dtuzega, ker so se javno priznali za Siovence in kot taki delali za svojo narodnost. Ko bi c. kr. vlada skrbcla, da se tuji element! priu& slovenScme, j.redno se posljejo V gloveaske pokrajiae, bi mi mnogo manj temu ugo- | vnrjali. Tako pa moratno kot teiko oblozeni davko-| plaCevalci in avstrijski driavljani slovesuo protesto-vati, ugovarjati, proti takemu oepraviSnemu postopa-I nju cesarsko-kraljevn vlade. Za Pazin se je razpisalo nichto u^itolja s ptistavkom, da knndidat mora biti vi'sf htvatsko-sloviMiskt^'a jezika. Mej prosilci biii bo tudi taki, ki so zudo&cVvali tej zuhtevi, vendar Be je dalo doti/iiio ni'isto inosileu slovansLioe nevc^emu. (Cujte! Cujte 1 ua desuici.) Na deldoi Bpodnji gim-uuziji v Ptuji dalo se je zaCctko.n letoSnjega Sol-skega leta mesto ravnatelja u&telju 8loveog6ine neves* ct'inu, ie tudi je dezclni odbor imel 8 sloveufiCiue zmozmb ufinih moLij na razpoluganje.tt „Organizacijski naOit leta 1849, katuri je bil 16. seotcmbra 1849 na najvisjem mestu potrjen, pravi na strain 145. st. 1 b) (t\U): nV sltifinji, da je materni jczik ufeucev slovauski, se ima v prvem iu drugem razredu 4, v tietjem iu Letrtem pa ii ure na teden odloCitt za slovanski pouk, iu ravuo tako na zgornjem gimnaziji v prvem razredu dvo uri, v drugem, tretjem in t":i*tttem razredu pa tri uru na teden*. Nauf.no ministomtvo je izdalo refiituv z 22, dne jauuarjti, da naj sc lu v zafetku tekoLega boI-skega leta rnzddi prvi razred v dva oddulka, druzega pa ui nic slorilo. Po mojem nemerodujuein nmcnjt nioralc bi se srednje solo v Blovenskib pokrajiuah tako uravmti, da bi vsak ufieuec, ki je dovrSil gttnna-zijo ali realko, bil zmosSen ravuo tako nemskega ka-kor slovenskega jezika, da bi tako doUnost svojoga poklica v bodocnosti, kar se tif.o znauja jezika, loLe opravljal." „Za Mariborsko ufiiteljiSCe se je 2e v aprilu 1880 skteuilo, da naj se. uvede sloveuski uciu jezik po raztneri nahajoCih se naaCnih ptipomoCUov in v marci 1881 se je zopet ta stvar spro2ila. Pa vse brez vspeha. Nauino ministcrstvo v tej Btvari ui6 tie stori za Stirske Siovence. Gospoda mojal ali minister popolncrn prezira sklepe drzavuega ?.bora ? Oemu pa te-daj sedimo v tern dtazem poslopji, katero ia stane davkoplaCevalce blizu 11 milijonov ?* ,,L ljudskimi Solami na Stirskem, Koroskem in Primorji je, kar se tice slovengCine, jako slabo. Ko-roska ima 123 do 130.000 Slovcocev, pa ti nimajo nobeoe slovenske Sole v pravem pomenu besede. Za-tegadelj se je ze pokojni knezoskof Wiery 6 97 ka* tebeti prito^il pri miniBterstvu, da se otroci toliko slovensfiine ne ufie, da bi umeli Citati katekizem. Vse prizadevanje bilo je zastooj, tiauCno miuisteratvo ue stori nifiesar. V koroSkej vojvodiui je v veljavi ufcni naCrt, po katerem mora ulitelj slovenskega otroka, kakor hitro stopi v Solo, neinSki nagovoriti, in ga potein 8 let nemski pouCevati." ffCelemu svetu tazun Koroskej in nauCnemumi-nisterstvu se vedno dopoveduje, da so na Koroskem utrakvisticue sole, da se tedaj najprej slovenski potein pa nemski pou^uje. V istini so pa vse Sole ra-zuq dveh ali treb nemSke, uCenci se ne uLe sloven-ski aiti fttati niti pisati, kar uasprotuje L1. XIX. in ljudskoSolskemu zakonu." „Na spodnjem Stirskem se malo brigajo za sol-ski zakon in zakonite ucne naCrte, povsod se urivajo v obligatne ure ufaega jezika tudi uCue ure druzega deielaega jezika, da paC otroci uiti jedt»ega, niti dm-zege nimajo priloinosti zadostno se naufiiti. Na spodnjem Stirskem simje nem§ki Sulferajn mej fiisto slo-veuskim prebivalstvom sole z ncmskim ufiuim jezi* kom. (Cujte 1 na desnici.) Je !i to ui Jproti zakonu ? (nel na levici) je li ni proti tilanku XIX? (nel na levici) je li ni proti razumu iu pravicnosti? (odobra-vauje ua desnici — wneh na levici.) V Slovenskej District obiskuje 400 slovenskih otrok narodno Solo, a de^elni solski svet v »porazuniu z deieluim odbo-rom je ukazal: od tretjega razreda pofieuSi je pottcoi jezik nemSki. Cisnlk, kateri je to prikazen hotel ob* cjustvu prijaviti, bil je zaplenjt'ii (Cujte 1 na desnici.) Crna dela plaSijo se svetlobe! (Veselost na desnici — smeh na levici)." Govonuk navaja dalje iz koroS-kih iu stajerskih Sol mnogo izgledov, kako se godi tarn Sloveacem v Soli v uarodnem in youCnem oziru. Umt0hmi^mMg Dopisi IZ goriike Okollce, IO. xnaroa. - (Tmov-com v preudarok.) Ko aom se iz prijazue Gorice ozi-ral iSoz Kronborg, videl Bom na vwokera kroji Trtto?*ko cerkov tor ho mi je zdolo, da mora biti to prijeten kraj za razgled na dale6 okolo, kar je tudi v rosmci. Pri toj priliki sem menil, da je ta svet ves obratften; a ko sem stopi! na Trnovaka tla, viddl urn golo, pu> sto paSniko, po katorili ubogo fcivino poletu rauho trpiniijo. AH no bi bilo bolja, da bi bil ta kraj po-Bajou ? Zivina bi imola poleti sonoo, in koliko bi bilo to pa v zdravstvonem obziru boljeP Akv bi bil ta kraj posajen sadonosnim diovjora, bilo bi tudi nekaj poatranskoga dobiLka. Kake vaLnost& in koriati bi bilo to, da bi ho sadna ali pa gozdna dreveua poiadila od Ravni&kih pasmkov do Rijavsko vast t. j. ob dr-•;.avni oesti na oboh straneh P Ka takem pofiotji bill bi potomci sodanjim Trnovcem hvale^ni. Bogu bodi potogono, da bo v toj zadovi nifi no godi, datd bi so labko izvrHila, BliSal aom moia, ki Jo oporekal, da ua Trnovem nofio aadno drovje rasti, drugi pa je tr« dil, da bi otroci vse aadjo pobrali. Oba ugovora eta prazna, Zvodol sem, da prod dvema letoma ni. bilo na Trnovem niti jednega sadnega dr'evesa, a laasko loto in lotos da bo jo na prizadoranje za ou8o bla-goatanje vnetega gosp. vikarja poiadilo 570 dcoveu razuovistnili jabolk, hrusk, doSenj, orehov, ter da se jo vse dobro sponealo in prijelo. Nekaj dreves se jo na cerkvono zomljiB^e posudilo, nekaj bo pa kme-tje pokupili. Otroci bi vse sadjo pobrali! No I otrooi so rea otrooi; kakor povaod. Ali ce bi vsak kmet imel sad-no drevje, ne bi Sli otrooi k drugemu jemat. Pa saj imate Ternovci poljskeka cuvaja! Tudi ta ugovor je nicev in prazen. Torej ne manjka nift druzega, nego dobre volje in sloiaosti. Mosto prepirov, orodje v roke in hajd na delo; ekrajui 6as je till. Hvalevred-no bi delali, ako bi okolo cesarske ceste od Ravni-skih pasnjakov do Rijavcev nasadili sadno ali gozdno drevje. Od neke btrani sem cul, da gozdno eskrb« niStvo bi bilo pripravljeno v to svrho pomagati. Tedaj, kaj hereto ve61 Resna volja in trad premagata vse, kakor pravi mi peenik: Nespametno ljudstvo, cemd li tvoj stok? Na delo! ne diii mi krizema rok! Vrni se samo v prvotnost nazaj, In nailo povBodi prvotui bo5 raj i _____________Uletaloc. Iz Soikana, 8. marea. Kakor znano, bila je pri naB etarodavna, navada, da drugi velikdnoLni praznik popoldne nas je obiskalo mnogo obfiinatva iz okolice, posebno iz Gorice. Dobro se §6 apominjam iz onili JSasov, ko sem bil Se mal deSeV- d* ie prislo omenjeni dan v naio vas toliko ljudstva, da so bile po blagoalovu tso kreme in vai yrtf preoapoliijelai1; pilo in jelo se je, da je bilo veselje. Kar m jdeiaj let, ni vei tako; najbrLe radl slabih' letiu. Zdaj pa, odkar se pod Gorico ta dau popoldne prlpravlja neka „k o n j 8 k a d i r k a*, odpravila nam je veelno ljubt-stva, pesebno goriSkega, in celo od nas gredo nekteti to dirko gledat. Tako ima nasa obSina, oziroma naSi kr5marji radi te dirke gotovo nad tisoS gold. §kod& Ker mislijb Gori6ani veako leto omenjeni' dan dirko drzati, bo ta praznik pri nas popolnoma osamljeii; da bi pa radi tdga ne bila naSa obfiina toliko ua Skodi, evetoval bi naSim rodoljubom, posebiiO naii Sitalnici, da bi ta dan napravila kakSno ve^elicb, s katero bi vsajgoriake rodoljube k sebi privabili; tako bi bilo za nas Solkan v narodnem in materijaluem oziru pomagano. Kddr no6e skode trpeti, si mora sam pomagati: Za letoSnji drbgi yelikonofini praznik bi bilo v tern oziru skoro preskrbljeno, kajti nameravalo je gorisko „Slov. bralno in podporno dru§tvou naprtiviti tisei dan izlet k nam v Solkan. Ali ker so neMeli gorifiki in pmSki rodoljubi uie prej sktonili napra^ viti prav ta dan nM lltY4«ly v pi^ f ty»\ W, „SoSa" ifcKaja vsnfc netek in velja do poiti prejemana -ii> v Ooriri na dom poSiljana: Vse lQtn.....:. l.ti) P»l teta........,". Cettrt leta . . . . „:M Pjri oznanilih in taku iudi ; ¦ ;•. -glanicah" se-pla&iji /.» iiiiv.ichif in -tup- -no trrjitcK----------- 8 kr. 4e sp tiska i ki«t ? n », ,. ¦. i ,. « » .. » it 3 „ Zajrtfe Lrkr» po prottoru. Semu pesniku S. Gregorcicu, katere se udelezijo tudi Goricaui, moralo je podporno druStvo odloziti svojo slavnost na oaini dan po Veiikinoci. Ta dan bode slavilo ,Slov. bralno ii podporno druStvo" tisodletnico smrti sv. Metodija, svo-jega patrona, in sicer zajutra s sv. maSo, popoldan a izletora k nam v Solkan, kjer bo godba in petje. Ta Test, dragi solkanski rojaki, Vam gotovo do-bto dojde. Treba pa, da nase zupanstvo in odbor nase tiialnice, za to poskrbi, da se to vrlo podporno druStvo castno sprejme, kajti goriSki rodoljubi so nam ie veKko pripomorii t narodnem in v materijalneni oziru. Zato je tudi niia dolznoat, da jib lepo sprej-memo, ter da jim ie zdaj Micemo: dobro doSIi! ___________ Domoljub. Y P3dgoH, dne 10. marca. — V itevilki 18. „Edino«ti* od dne 4, t. m. obira me kudo dopisntk is Brd, Se5, da necem spolniti tega, kar semprisho-du volflce? t Bitiaai dne 24. junija 1883 obljubil za-atran ctate cez Gradec. Bovolite, da atvar v Yaiem cenjenem lkta, kot domaeem glaailu, pojasnim, prav kakor je. Ceatna Lrta od Gunjac" v Brdih do Plavi v Ka-nalakem okraji, ktera bi se imola izdelati vsled de-ielne postave 24. novembra 1868 Stv. 17. del zako-nika, leii deloma v Goriikem, deloma ˇ Kanalokem okraji in sicer daljii kos v tem nego ˇ onom. Po nacrtu snaSajo stroiki xa del ceate v mejab goriikega okraja 10.217 gld., aa Kanalski kos pa 17.681 gl.— Toda ker se poatava ne naslanja na noben na*, da druSt- I veiiiki in vabljoni gosrjc se udelezijo v ob'lni'rn §te- I vilu zanimivega veCera. Odbor namerava popolniti se- I danjo dtuStveno knjiznico, tn imrediti \z nje tickako I ijudsko knjizutco, iz katere bi dobivali (iruStvetiiki I raznega berils. Ker drustveno ginotoo stanje ne *>ri* I puSCa, da bi se za knjige rauogo trosilo, obrafa se I druStveoi odbor do slovenskih rojakov z uljuduo pro* I §njo, da bi blagovoliii podariti fruStvu pri mem ih I knjig, kolikor jib. morejo pogrc§ati. Za vsak §c tako I majhen dar se odbor uze uaprej prav toplo zahva- ¦ Ijnje. Rodoljubi, ki bi hoteli v ta namen kaj darova-I ti, naj pustijo ali nazoanijo svoje knjige pri predsed* I niStvn ali pa v druitvenih prostorih pri fcuvaji. Fo I veliki no^i bo praznovalo druSlvo tisutktnico gtnrti I by. Metoda, svojega patrona. I Duhovske premembe. Moasignor Jo^ef dr. I Gaberjevfiic, piufesor pastorale v goriSkem 0- I sredojem sememsdt, prevzel je stalno v ten zavodu I cerkveno zgodovino in ceikveno pravo. Profesorja pa- I storale uaoicstuje {. g. Andrej Jordan, zafasni se- I meniski §pirituval. Razpisano je mesto profesorja pa- I storale do 23. aprtia t. 1. F „Ctori§ka ljudska posojilnica" bo imela ¦ «voj redui obfihi zbor piihodnji pouedeljek, 16. t. na., 1 v pisaruici svojega ravuatclja, dr. Nik. Tonklija, Via I Ascoli, b. St. 1, pri sv. Ivanu ob 11. uri predpo-1 ludne. Gospode druStvcnike opozarjamo na to ter jih I prosimo, naj se adele^ijo v obilnera Stevilu, da bo I zbor sklepCen, ker pravila zahtevajo doloCcno Steviio I zastopanih deiezev, da je zborovanje pravilno. I Dru^be sv. Vincencya Pavljanskega prva I in druga konferenca boti imeli v nedeljo Id. t. 111, I ob 6. uri zvefier v dvorani preblagorodae gtofinje I Hatilde Coroninijeve, v Rabatisdi letai obLni zbor, 1 . b kateremu se uljudno vabijo delavni udje, kftkor I ^di druibioi nrijatelji, dobrotniki ia p, », goajodje, kl bi se utegaili zaaimati 55a to v korist revnitn in ubogim, kakor tudi v biagor pornoci potrebai Solski I mladini delajoSo druibo. Ha duevnem redu je ogovo? slovenski in Italijanski, poroSilo 0 dtdovauji pretekle-ga leta in razdelitev tiskanib. izkazov. Dohodki so Steli preteklega lefca 231S gold. 76 kr.. etroski 1641 gld. 58 kr. Vee" 0 ^6ro5ilu spregororimo prihodojic"; za deaes le 2ivo zelinio, dabi se tadi sloveasko rax-umniStvo obilno udele^ilo omenjenega zbora. Vzviieni gospod Pr. grof Ooronini, deg. glavarj priiei j^e yceraj ^apar dnij z Dunaja*---------- Obravnava pred najvi§jim sodnim dvorom na Dunaji se vrSi danes v znani pravdi zoper Fitza-Maku Ha iz Gorice. Predsednje biv§i minister vi-tez Schmerling, zato^bo mstopa drug bivli wi-niBter dr. Gla rp r, zato^enea pa zagovarjn bivSi na§ delelui glavac vite?. dr. Pajet. Snictft pa4 ponoana biti Fitz in tovariS Macutz, da je njuua pravda v rokab takih veletno^ev 1 % Bricem in drugini, katere zadeva cesta Iz Brd Lez Gradcc v so§ko dolino, priporoganio, naj berejo I g. And. KocijancWa razpravo 0 tej cesti v dopisu iz Podgore v dat*a§nji gtevilki, Imeli smo priliko, da emo videli uradne spise, na katerc se razprava aklicnje, in pritrditi moramo, da se ujemajo z vaebino ome-njenega dopisa. Naj bi Kanalci enkrat spoznali, da cesta v Brda bi jim bi)a v prid in ne y Skodo, kakor nekateri trdijo. . Sleoar prikazal so je bil to dni v okolioi go-ri§ki, ki je ljudi pchavil za railoBino za sv. male, Pravil je, da je priSol \% Kimn, da sproihlja nekega redovnika, ki je zarad opravil ostal v uiostu, da sta poelana od papek nabiiut niiloldino za sv. mage, da rimske maSe so vo^jo voljavo ko druge, da posebno hitro in zdatno pomagajo vernim duiam v vicah, da tudi g, vikar v dofcifinom kuaji mu je dal 3 gl. v re-6eni namen itd. Ljudje so mu verovali in namesto da bi bili fili za Lasa praiat duliorna 0 tej reel, do-nafiali so sieparju denar, ki ga je odaesol veselega I area. Slepar jo kazal tudi neki kriz, 0 katerem je pripovedoval, da ima 6udno mo^ da mu jo vaiki g, vikar ponajal u?.e B gl, & da ga no da izpod 16 gld. So ve\ da vso to njegove trditve ao bilo le iz-miHljcno. llojaki, vaiiijto so Blcpavjov. nCorriere", goriSki -/idovsko • liberalni list, prijatolj nemHkih ustavakov, ki 6riijo slovansko imo kjei'koli se pojavi, aprojel in priuesol je do pi a, ki me5e kamonjo na grob uinrlega pesnika in rodoljuba, po katerem zulujemo, go pi'eduo so je dobro zaprl, I ki Luli in vzaemiruju SJovonce ob onem trenotku, ki jo celo barbarom svet. Ali ni imelo ^Corrierovo" ureduifitvo nikakega povoda, da bi bilo pozvedovalo 0 rcsnicoljubnoati dopisnikovi» predno je odprlo svoj list garlatanu, ki se Italiza Italijaua, aje pripravljen, da se pusti imenovati Bosnjaka, ako mu kdo obe6a, da postan 0 viiji nadzornik dr2avnih gozdov v Bosni? Obialujemo, da so je dalo slavno uredniltvo zapeljati po takem la^njivci in ^brekovalci, ia nadejamo se da popravi stvar, ko zv6, da dopisnik ni vreden onega zaupanja, katero je vanj stavilo. Nesramni la^aik, ustavoverski pijonir in prostozidar slepi MComeroveB iitateljo, da ranjki Krilan je bil deiaven dopisnik slavofilnega lista v bjubljaoi ia da kot takemu je veljala tuzaa elavnost, katero so mu priredili Sloveuci pri prerauem pogrebu. S temi beacdami naj bo rede-no, da Ktilan je bil peaaik, ki je speval balado, ia da Slovenoi tugujejo po zgubi narodnega pisatelja in doiaoljuba? Bti najeti piauu no bi pisal tako o svo-jem nasprotniku, kakor ta ustavoverna pokveka 0 vzglednem mladeoici, ki je bil v vsakem oziru mir-uega, ljubezuivega, nad vse pravi6nega znafiaja. Slo-vencem, ki so storili le to, kar je zahtevala od njih sveta dolzuost, ofita, da so napravili demonstracijo ter drazili svoje someScane dtnge narodnosti. Dijakom, ki so poklonili veneo bivsema dijaku goriskega gim-nazija, takemu dijaku, kakeram Be le redko nanajajo, Bteje Barlatau to V greb, dolzi jih politikovanja in delezbe pri political demonstraciji. Ako bi bil siepar le za trohico pristopen resnioi in bi imel baraata6 le nekoliko pojma 0 modi, katero imajo pri vzgoji do-bri in slabi vzgledi, ieloti bi moral, da bi se vrsila vsak teden taka demonstracija, kakerSaa je bila pri Krilanovem pogrebu, kajti takega vseatransko dobre-ga in blagodejnega vzgleda vsaktere mladenske kre-posti, kakerSen je dajal Krilan v vsem svojem vede- 1 nji in dejanji, goriSki gimnazij m bo imel vsak dan j pred ocmi. Ako bi mi imi'h kaj govoriti na tnkaj&njem gimnaziji, rekli bi, naj se v vseh razredih opiSe in pojasni zivljenje in sflirt ranjkei|a Krilana v posne-malen vzgled. N"aredito iz sedanjib gimnazijeev same Krilane, izvzemii njogovo teiesno slabotnost, iu do-segli Bte namea gimaazjiskega p-duka in odgoje v polni meri. Slovenci niso politikovali, dijaki niso de-monstrovali, pa5 pa jo politikoval uatavoverni sarla-tan in obrekovalec, ki crui Slovenco in alovenske di-jake nasproti krogom, katorim hoce dati dokazov, da smejo ia morajo posiopati prati Slovencem kot proti nemime2em, ker spoStujejo svojo raajke, ki so iiveli in delali za Boga, dorno-vino ia ceaatja, ker so vzgled-ni Avstryci, katerim iarlatas ni yreden dey^jev od-veaati, nSociK ocita siepar iu laznik, da visoko odobruje giinnazijskih dijakov uporno vedenje proti Solskim predstojnikom ter da jih osrftije, naj nadaljujejo to pot. Nesramni obrekovalec raiuni ua uevednost „Cor-rierovib." citateljev in na labkoveruost nasprotnikov na§e;:a lista, drugaLe bi ne mogel pisati stavka, ki bije resnici v obraz bolj nego je bil Balaam svojega osla. Gorigki dopisnik je izrecno opominjal dijake, naj bodo mirni in naj molcijo, da bodo govorili, ko bo 6m, in ta za&topnik nemSko-italijanske zveze na Piimorskem se ne sramujo, da poroSa popolnoma naopak {itateljem, ki pri^akujejo resnico in ne laS. Nismo imeli povoda, govoriti kedaj tako ostro proti narodnemu nasprotniku, ko danes, ker take nesramno-sti nismo go na&li, kakerSno je razodel ta Sarlatan ustavoverske strunk". Menimo, da slavno „CorrierovoH urednifitvo no bo popolnoma preziralo naSih besed in da tudi ono od svojo strani pove brezveBtnemu sieparju, kar se spodobi. Ernest Kramar, potovalni uCitelj kmetijstva za Primot'Bko, oaredil je te dni ua Duuaji izpit kot profesor za viSje kmetijske Sole, in sicer iz ft-zijologije in kmetijske kemije. Lepo je videti, kako se peLajo domaCl sinovi a praktiCnimi vedami, ki u-fiijo zemljo obdelovati in five! pridabljati. Tako vede ao podlaga dal j emu napredku. V Kastvu v Istrl pouzroiili bo neki [Euntarji, kakor pisejo listi, velik upor ljudstva proti deSeleki in duhovski oblasti. Raznesli so med ljudstvom go-I vorico, da JSupan in duhovui bo prodali okraj m I 500.000 gld. nekdanji hrvaski granici, da vsled tego bo mornlo Ijudstvo viSje davke plaCevatl in vec vo* jukov dajati. Vslcd tcga veliki neredi. Dr. Vitozld je stavil 0 tern interpelacijo v drzwnem zboru. „Matioa Slovenska" obrafo so do vseh ro-doljubnih pisateljcv slovenskih z iskreno prosnjo, da bi poslali primernih doncskov za lotoSnji Letopie, uamrec izvirnih zuanstvenih in znanstvono pouCuih spi&ov iz raznovratnih Btrok Clovefikegn znnnja. Roko-pisi naj se posiljajo do konca aprila t. 1, druStvcne-iuu predsednistvu v Ljubljano. Nagrado se bodo iz-placovale, kodar bo knjiga dotisknna, „Slovstveni zabavni veder* v Ljubljani na-menil je alavnemu ni)6emu pesniku, C. g. Slmonu Gre-g c r L i L u, dar, seBtojec ko srebernega tiutnika in zlatcga percsa. Deputacija treh gospodov prinose pesniku to znameuje spostovanja, katero u2iva med Slovene!. Listnica urednidtva. Cesar nismo mo-gli danes priucsti, HkuSali bomo podati prihodtijic. — Listck 0 sv. Metodu se je za^el staviti, pa morali smo ga odloLiti. Poslano. S KRASA, 16. febr. NekraSki g. dopisnik se je na me navalil radi tega, ker sem Vanderfkovo nnhto" iz nEd.a !. 1. hotel pogreti, Vanderiika pa, ki je arihtoa skuhal, pustil je pri miru. Pravi6en sod-nik ta g. dopisnik! Pa izgovarjal se je, da imatmno-go posla, da mu torej ne ostaja dasa pisariti; jaz pa sem iz tega sklepal, da mogoce tudi prav radi po-manjkanja 6asa ni mogel preeitati onega dopisa v „Ed.a, zatorej sem bil pripravljen potrpeti, dokler so morda vender ne potrudi, da las dobi in spis pre6ita. Da je do sedaj to gotovo tudi storil, sodim iz tega, ker se ni vee* oglasil; redens dopis mu je najbrze sapo uzel. — Da se pa se drugi, ki radi zunaj uc*i-teljskih krogov, isoejo sovrazaikov uSiteljstva in ljud-skik Sol ali naprodka poduJ6, da so tudi v eolakih krogib enaki nasprotniki, navajam tu nektere stavke iz Vanderikovega dopisa v „Ed," 1. 1. Po navadnem uvodu 0 slabi letini in velicik davenih dokladah pise oni gospod: „EraSke Sole se mnoz<5, L njimi tudi doklade in nboStvo". S Solami se mnozi uboStvo! Kaj rotate na to, Vi rahloSutnt nekraSki g. dopisnik P Dalje piSe: sZadnjih let raz-sirili sti se dve jednorazrednici v Stirirazcedniei^ kder se mnogo solske mladezi gladne vsednevno v Soli tr-pinii". NekraSki g. dopisnik! tukaj je beseda 9tr< pindi", pisal jo je u&'telj, a Yi ste jo hotoli utakniti meni v Sep. Zato Yam izrekam spodobno zahvalo. Zopet toii: BKaj bo, kam dospemo? Vsled razSir^ jatve kraSkih u6ilnio pomiioze se izdatno Solske doklade itd., in na to udari: „Ti so koladi, kteri Kra-Sevcem ni6 kaj slaBtno ne di56 itd." Take pisave jaz nisem pridakoval niti od na-sprotnikov Solstva, toliko manj pa od kterega utite-lja. Ako pa vender le uciteljem dopada, kajti proti so ni nobeden oglasil, neka bude. Vanderclcu pa, da mu ne bo treba veodo BSo-cV vandrati, povem, da mene ni razumel. Njegov dopis jo prav aa prav, de tudi uebote, uie g. dopisnik „Ne s Kra8au obsodil s torn, da je navalil krivdo na druge dopisnike, ki so se enako izrazili; obsoju-jejo ga pa tudi drugi ufttelji ia ni6 si ne Stejejo v dast, da je med njimi kdo, ki kaj tacega pise. Javna zahvala. Stejem si v dolznoat, javno izraziti svojo za-Itvalo nepwcenljiTemu zdravniku g. Ylad. Philipovicu v Ajdov&ini, k! je re§il sina hude, ze tedea dm za-kaanjene zapijttonice, ki ga je v teh dneh do praga snirti priprafua. & njegovo pomocjo ozdravel je po-polnoma, zato se mu najtoplejse zahvaljujem. Ctebrije, 10. marca 1885. JO^EF PEGAN. POTMKE IN BLMffl apravlja v Ameriko najbolje in naj<*neje Arnold Reif, m Dunaji, L Kdowratringk. it. I (Najatarejaa firraa te vrate.) Za Gorico in okolieo iScemo zraoinega zastop-oika s najboljSimi apricevali za razpecanje naSega blaga, namre& konjaka (marka Bis4«!t »!¦*•¦-Ofc« & Clfij glede konjaka draga najvecja firma, ki iiTaia, mod vsemi obatojecimi vratarai priznana kot najiirrataejSa), Bordeaux vina (marke od 1. 1731 obatojeoih, slavnib. in najzmoznejaih firm Schroder & 9cfcyler & Clo ˇ B*r«ca«i)} zdravilnih ˇin (Malaga, Madeira & Schetry, pri prvimedoarod-ni zdravatveni razstavi na Dunaji odlikovaaa z zlato svetinjo), pravega roma z Jamaike, r)aja itd. itd. Henrik Baderle & Cie na Dunaji, III. Matthaeusgasse 6. MMR0D1L1NIJA. Veliki parniki a prvini rasredom te linije vo*ijo redno T Netr-York in aprejemajo blsgo in potniko po najnizjih ce-nnh in a prav dobro postrezbo. T MW-YORfi-Odhod iz Trsta. Parnik Tentonia. Odhod okolo 25. marca. Kajuta za potnike 200 gld, — Srednji kror 66 gl. Zarad voznje treba je obrniti se na J. T B R K U 1 L E, glavaega agenta za potielke, Via dell'Arsenate h. St. 13, Teatro Comunale, Trst. Radi blaga na Emiliano d'Ant Poglayen, glavnega agenta. I z p rye rok e pfodajeta t zavitkih po 5 Ko. Snhe slanike (Speckbucklinge) gl. 1.80 v Sake ploLe (Speckflundern) . . Ti 2.10 „ EOSOS Slanike (Lachsheringe) . J 2.16 „ Prekajene ogorje (Ger. 4al) . „ 6.30 „ Ogor. zarijata vAal-Ronlade) . '„ 4.50 „ Ogor en gelee (Aal en Gelee). „ 3.72 „ Ribjo zavfjaeo (FischroaIade> . „ 2.28 „ Sardine (Kronsardinen) . . , „ 1.68 „ Mes. slanike (Vollheringe) . . „ 1.80 B Kavijar uralski (Caviar, Ur. Perl „ 8.10 ?y? » » * » » *.38 l»/4 , n 2.40 sis Voznina je ie r ceni Tradnnjena. Avatrijsko earino plada prejemnik Hamburg. Max XCreimieyez-. Gotov pomocek. Ysadko dobi pla&lo Mtro nazaj, ako bi caisl qoj gOtOTi FtOBOBANTIUM (pomocek, da brada raste,) brez uapeha. Ima tudi gotoT nspeb pro-ti pleii, izpadanju las, luski-nastiglari inosirljenjn las. Vapeh je gotoT po nekaterem drgnenji. lDelajebitro. Izvirue stefclenioe razposi-ja. po 1 gL 50 kr., steklenico za posku-.snjo po 1 gl. L Groli oh rBrno. Za-logo: t G o r i c i: Cristofoletti, lekar; r Trsfcn: Pavel Rocca, lekar t mestni paiaci; v Ljabljani: Ld. Mahr; v jftdru: K. Andruvich. _____im rabi Be pogoato z uspehom tudi proci alabo8tispomina inbolostivgJaTi, kar se laitko dokaze ae Bpriderali in zahvalamL KB. V imenovanih zalogah dobi se tudi uatna karpaSka voda GrolickoTa, gotova pomoi zoper Taakorsiio bolenje zob, neobhodno potrebua, da se oktaoi njih lepota, izvrstno sredatvo. d» se ohranijo in 6i-•aBjo zobje, uata in leaua, aeBtavljcda iz zdravilnih korenik noravakih Karpat; prave Bteklemce po 60 kr. V pisarni tiskarne Scitz-eve nasproti semenigin | T Gorki je Da prodaj po znizani ceni — z& 1 gl. < YELIKI TEDEN in ' Velika Nod, spisal profesor Andrej Marusie. ; Knjiga se poSilja tadi po po§ti na povzctje. | Kdor pa denar oze z naroiilom vreii poslje, nnj pri- | dene Se 10 kr. za vozni list V GORICI obilna in mitopjovrstna zaloga na debelo in na drobno. Najvedi izbor blaga za raznosfieke (havzi- rarje), kramarje, Crevljarje in krojafie, potem jl molkov, svetih podob itd. disav, mil itd. Posebnost: VRTNA SEMENA najodlienejSih piemen. PRODxVJALNICA: Gorica, via Ra.stello St. 7 na-sproti c. k. loterijni kolekturi. on imu num po dr. Mali^i je odlocno najboljSe zdrarilo zoper protin ter raTdtatizem, trganje po ndih, boleLine v krizi ter Uvcih, otefclino, otrpnele ude in kite itd., malo iasa Co se rabi, pa mine po polttem trganje, kar dokasuje obilno zahral. Zahtevn naj so samo „cvet, zoper trganje po dr. UIalicia s zraven stoje^im znamenjem; 1 stcklenica 50 kr. 1ST Za&vala. "iM f<» Gospodu pi. Trilk6czy-ju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinskej bolezni na nogi siloo trpeli in razna domaca zdravila brezvspedno rabih. Ko jepa bolezen cedalje hujia pribajala in uze vec dnij niso mogli stopiti na nogo, sponinim se na Vas dr. Malicev protinsfci evet po 50 kr. tor 3i ga nemcidoma narocim. In res imel je Ludovit vspeh, da so se pp kratkej rabi oprostili maenitt bo!eLin. S popolaim prepricanjera priznavum torej dr. Malicev ptotinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsa-kema bolnika v jednakej bolezni priporocam, Vaaej blugo-rodnosti pa izrekam najprisrcitejso zahvalo, z vsem sposto-vanjem ndani r Franc Jug, posestnik v Smarji pri Celji. tiff* Planinski zelischi sirup kranjski, 1M izboren zoper kaselj, hripavost, vratobol, prsne in pljufine boleCine; 1 steklenica 56 kr. Koristnejsi nego vai v trgovinih ae nahajajoci soki in iiropi. 9b^~ Kri distilne kroglice, c. kr. priv., f| ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogresati in so a e uze tiauCkrat sijajno osvedocile pri zabasanji cioveakega telesa, glarobolu, otrpnenih ndih, skazenem ielodci, jetrnih in obistnih boleznih, v Skatuljah a 21 kr.; jeden zavoj a 6 ikatuljami 1 gold. 5 kr. Razposilja ae le jeden zavoj. Narocila se ixvrs6: najhitreje s postnim povzetjem v lekarni pri nsamorogu" it pi. MB-ji ai Mm ^ t ^ui. F-mm rt *» -. »distL 3iitro in gotovo." ran fiMsors^piB^^c^ Joz e fovui™°^«?^}e*r vX X © H jL 1 „dela bolj uspeSiio, ko ^ . -| drage grenke vode,* otuaenec Mm nmm u iw\y Zahteva naj se vedno in razlofino: FRANC-JO^EFOV GRENKI STUDENEC Zaloge povsod. V Gorici: lekar gosp- Cristofoletti, Gironcoli, Pontoni in A. Seppenhofer. RazpoSilja se iz 3000 gold. komu iz mesta Ascoli, h. st. Anton Fabianl, v Gorici. Via Blagorodni gospod! — Pol en hvaleznosti naana-njam "Vam predober uspeh VaScga"tmenitiiegtt dr. Roro zivljenskega balzama. 5 let trpiri5ila je mojo soprogo atrasna zetodena bolozen, ki so je v zadnjih 2 letihtako pomnozilo, da jo j«s pogosto ppejemal kri, posebno to leto so se ponavljali vsaklh 8—14 dnij in so trpeli po 18—20 ur. Vsa zdravrta in ves trud bil je zavrzen"; najmanjsega unpeha nismo mogli donoci, ker bolozeose je veksala od tedna do tedna in je uzrodila So drugih boleznij, namrec zlatenico in kri; v matornici, kateri jej je delal posebno ob custu fiiSfionjn noizrokljivo boloCine, tttko da je bila uzo veCkrut bli/.u smrti. Vsi, ki so jo poznali, ho se ii cudili, kflkor da bi bila priila iz gro-ba, in res bila je bolj podobna duhu ko iivemu bitju, dokler nisem kupil na priporofiilo nokaterih prijateljor nekaj stcklenic VaSega 6ado uspoanega dr, Rrtsa ziv-Ijonskega balzuma v lekarni v M. Bebonbergu, kateri jej ni le tezav zuianjtsal, nmpak tudi popolno zdravje podelil, tako da vvratn in zdtava oprnvlja vsa ovoja dela. Zahvaljcvaje se Vam oba, jnj! in soprogo, za f,ud-ni uspeh Vasega izvrstnega dr. Rosa zivljenskega balzama, Stejeva si v cast, priporocati vsaktoremu, ki trpi na takih boleciuah, naj dr. Rosa zivljenski bulzum rabi pred vsakim zdravilom. Z vsom spoatovanjom znmnujeva se Yam prchvalezna v Keitendorfu pri M. SrfiGnbergu, 28. dec. 1880 Franc Moniiich s soprogo. Nagla in gotova pomo6 za ielod6ne bolezni in njih nastopke. Ohranitev zdravlja jo odvisna zgoli od ohranitve in pospcSevanja dobrega prebavljanja, ker to. jo glavnl pogoj zdravja in telesnijja In duinega dobrega cutenja. Najbolji potrjeno DOJACE ZDRAVILO, prebavljanje vroditi, dosoCi piitnerno mcaan|e krvi, odpraviti pokvarjene nezdrave krvne dele, to jo uze vc6 let sploh znanl in priijubljeni Ur. ROSA zivUeuski balsam. Napravljnn iz najboljSlh, zdravnliko najkrepkejllh zdravilsklh zelisS, poirjen je posebno kakor gotova po* moa pri vsoit slabostth prebavljanja, posobno pri preit* danju, po kislem dlseSim rlganjti, napenjanju, bluvanju, pri bolecinah v telesu in ieiodcu, zelodcnem kr5u pre* nabasanju zafodea z jedml, zasliienju, krvnom navalu, hemeroidah, zenskih boleznih, boleznih v fcrevih, hlpohon-driji in melanholijl (vslod slabega prebavljanja); on oziv lj» vso delavnost prebavljanja, dela zdravo In cltto kri in bofno telo dobiva zopvt poprejldo moo in zdravje. Vrfled to izvrstno moCi jo postal gotoyo in potrjeno IJudsko doma&e zdravilo ter so splob razgirii. I steklenica 50 kr., dvojna stektenica I gl. Na tisofio pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Fosilj.t sona frankirana piama proti povzetju zneska na vae strani. MT SVARJENJE! -ff; Da se izognejo neljubim napakam, zato prosim Vse p. n. gg. narocnike, naj povaodi izro«5no dr. ROZOV zivljeriski balzam iz lckarne B. Fraguor-ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naroeni^i na veg kra-jih dobili neuspesiio zmes, ako so zahtevali samo zlvljen-ski baizam, in ne izrecno dr. Rozovega zivljenskega dobi se samo v glavni zalogi izdelovalca B. Fragner-ja, v lekarni „k Crnemu orlau v Pragi, JBoke der Spor-nergasse Kr. 203—3. - V GORICI: «. Crititoioletti, lekarniLar; &. B. Pontoni, lekarnicar; R. Kilmer, lekarnifar. A. de Gfroncoli lekara. V OGLEJ1: Ba-maso d'Elia. — V TBSTU: P. Prendini, lekamiiarj O. Foraboschi, lekamiCar, J. Serravalio; Ed. de leitenbnrg, lekarnicar. Ant. Suttiua — V ZAORE-B\J: C. Arazim, lekarnicar. Vse lekarne in ve&je trgovine z materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo salogd tega zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBI: Praiko domaee maziio zoper bale, rane in vnetje vsako vrste. Ako se zenam prsa vnamejp, aii atrdijo, pri bu-lah vaake vrste, pri turih,gnojnib tokib, pri grvo f prstu in pri nohtanji, pri izlezah, otoklinah, pri zmaScenji, pri morski [mrtvij kosti zopor revmaticue otektine in putiko, zoper kronifino vnetje v kolenih, rokah, v ledji ce sikdo nogo spahne, zoper kurja odeaa in potne no-ge, pri xazkopaaih rokah, zoper lilaje, zoper oteklino po piku mrCeaov, zoper tekofie rane, odprte noge, zoper raka in vneto Lozo ni boljsega zdravila, ko to maziio. Zaprte bale in otckllue se hitro ozdravijo; kjer pa ven teie, potegne tnazilo t kratkem vso gno-jico na-se, in rano ozdravi. — To maziio je zato tako dobro. ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa holna gnojica ven pote-gnena. Tudi z.ibrani rast divjega mesa in obvaruje pied snetom (crnim prisadoin); tudi bolecine to hladil-no maziio potesi. — Odprte in tekofie rane se morajo z mlucno vodo uraiti poiem so le ae maziio nanje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Baizam z a uho. SkuSero in po mnogih poskusih kot najzanealji-vejSe siedstvo znano odacrani nagluhoat, po njem se dobi tudi popoicu uze zgubljen slab. 1 sklenica 1 gl. a. v. T9^1 PftetkJ M« ^OJ^IQ. — Tiska: ,-HilarijaiMka tiskftrua, v QoriQi,