Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 33. številka. «loliet, Illinois, 33 julija leta 190-4. Letnik XIII RUSI STISKAJO JAPONGE NA MORJU. Na suhem večje in manjše praske a odločilne bitke še vedno ni. Važni dogodki v Rdečem morju. Petrograd, 15. jul. — Posebna brzojavka iz Tačekiao, z dne 14. t. ~m., ponavlja vest o naskoku na Port Artur dne 10. jul. in pravi, da so Rusi naskok zavrnili z bajonetom. Japonci so se umaknili v divjem neredu. Kitajci cenijo japonske izgube na 22,000. Duh Japoncem, pravi brzojavka, upada vsled poraza pri Port Arturju. London, 16. jul. — Govorice o japonskem porazu na suhem pred Port Arturjem dne 10. in 11. julija se trdovratno vzdvžujejo. V Tačekiao se sedaj trdi, da je bilo 25,000 Japoncev usmrčenih ali ranjenih, in ista usoda je baje zadela 5,500 Rusov. Zaupanje v Kuropatkiua. Petrograd, 17. jul. — Veščaki, ki so do pred kratkim bili nagnjeni kritizirati vodstvo generala Kuro-patkina, izjavljajo vsled 'razvitka zadev, da se je njegovo vojskovod-stvo doslej izkazalo izborno, čez preteče nevarnosti je uspešno prešel — kako velike so iste bile, morejo samo tisti vedeti, ki so jim razmere znane. Njegove dozdevne napake, kot resni odpor generala Sasuliča ob reki Yalu, se kažejo kot dejanja najvišje vojaške presoje. General Kuropatkin je imel takrat tako slabih in tako malo čet v Liaojangu, da bi bilo Japoncem lahko, uničiti glavno rusko armado, ko bi dospeli čez Yalu brez težkih porazov, in tisoči Sasuličevib izgubljencev so rešili dejansko Liaojang. Zadržan parnik v Rdečem morju. Aden, 17. jul. — Parnik Severnega nemškega Lloyda “Prinz Heinrich”, ki je Hamburg zapustil 23. junija in je na poti v Yokohamo, je semkaj dospel in poroča, da je bil mej potom ustavljen od parnika “Smolensk” ruskega radovoljnega brodovja in prisiljen, izročiti 31 pisemskih vreč in 24 zabojev, naslovljenih na Japonce. Zaplenjen angtešk parnik. Aden, 17, jul. — Poroča se, da je bil parnik “Malacca”, lastnina Peninsular & Oriental kompanije, ki je bil na poti iz Antwerpena v Japonij», zaplenjen v Rdečem morju od parnika “St. Petersburg”, pripadajočega ruskemu radovoljne-mu brodovju. Rusi v pasti. Sinmintin, 18. jul. — Po brzojavkah, iz Mukdena semkaj dospelih,in sicer iz jako zanesljivih virov, se nahaja ruska armada južno od Liaojanga v hudem položaju. General Kuropatkin je baje popolnoma obkoljen, in Rusi se morajo polagoma vedno bolj umikati proti Haičengu. Japonci in Mandžurija. Tientsin, 18. jul. — Kitajski poslanik v Tokiu je brzojavil gospodu Wai-Wou-P»u (kitajskemu ministru vnanjih zadev), da je japonska vlada pieiložila načrt za upravo Mandžurije, čigar glavna točka je, da hočejo Japonci vladati pokrajino s pomočjo sedaj tamkaj nahajajočih se kitajskih čet. V Tientsinu vlada čut, da so Japonci pri Port Arturju pretrpeli strašen poraz. Angleži in Nemci hudi. London, 18. jul. — Skoro jedno-glasno razpravljajo danes časniki prevožnjo parnikov ruskega radovoljnega brodovja skozi Dardanele, in vlada se nujno prosi, ukreniti potrebno, zlasti v zaščito britanske trgovine v Rdečem morju in sosednih vodovjih. “Daily Telegraph” pravi: “Mejo najde prijaznost, če se nevtralni trgovini pod britansko zastavo dela sitnost, kot se že ni poldrugo stoletje.” Posebne brzojavke iz Berolina soglašajo s čutom razjarjenosti, ki vlada v Londonu. Boj v Maotien-soteski. Tokio, 19. jul. — O včerajšnjem napadu Rusov na Maotien-sotesko se poroča, da je bil jako hud in je pokazal še več trdne volje, nego boj dne 4. julija. Da je bil nazadnje brezuspešen, dasi je sovražnik (Rus) nastopal nepopisno hrabro, povzročilo je to, da so Japonci bili izborno zakriti v okopih in za nasipi. Posrečilo se je Rusom, priplaziti se v jutranji megli prav do japonskih leg, kjer so jih strašno sprejeli topovi, ko se je megla razpršila. Sovražni pešci so se bili z velikim junaštvom, in posrečilo se je prvim linijam, doplezati skoro na vrh soteske. Izgube v boju. Petrograd, 19. jul. — General Kuropatkin je službeno sporočil,da je general-lajtnant grof Keller ob napadu na Maotien sotesko izgubil 1000 mož, mrtvih in ranjenih, do-čim so japonske izgube znašale baje 300 mož. Port Artur. Mukden, 19. jul. — Iz Port Arturja sem dospelo pismo uči, da imajo obleganci neizmerno zaupanje do general-lajtnanta Stoessela ter upajo, da bo vedel Japonce odvračati. Pismo pravi: “Trdno upanje na zmago general lajtnanta Stoessela napolnuje vojake in civilno prebivalstvo z jednakim zaupanjem. Generalmajor Fok odvrača Japonce od vnanjih utrdb. Obleganje bo bržkone trajalo dolgo. General Kondratijev vodi utrjeval-na dela in krepča trdnjavo dan na dan. Na višinah, o katerih seje preje mislilo, da se ne morejo utrditi, so sedaj zgrajene baterije in z velikimi in malimi topovi kar “oš-pikane”. Skupna delavnost generalov napravlja iz Port Arturja trdnjavo, ki se ne da vzeti.” Vladivostoško brodovje. Yokohama, 20. jul. — Vsled navzočnosti ruskega vladivostoške-ga brodovja na odprtem morju so dobili parniki “Winghang”, “Heath-dom” in “Lenox” ukaz,da ne smejo zapustiti Yokohame. Zaplenjen japonsk parnik. Tokio, 20. jul. — Rusko vladi-vostoške brodovje je zaplenilo japonsk parnik vzhodno od morske ožine pri Tsugaru. Ime in usoda ladije doslej nista znana. Potopljen parnik. Washington, D. C., 20. julija. — Tukajšnje japonsko poslaništvo je dobilo iz Tokia uradno vest, da je dne 20. julija ob 9. uri 30 minut dopoludne vladivostoško brodovje ob japonski brežini napadlo japonsk parnik in ga pogreznilo v morje. Moštvo so Rusi rešili in izkrcali pri rtu Yesanu. Miroljubni car. Petrograd, 21. jul. — “Associated Press” poroča, da se je car Nikolaj v razgovoru z ministrom vnanjih zadev, grofom Lamsdorfom, izrekel jako nezadovoljno glede dogodkov v Rdečem morju. Rekel je, da ne mara homatije z Veliko Britanijo, ki bi utegnila nastati, ker so parniki ruskega radovoljnega brodovja v Rdečem morju zadrževali britanske ladije. To miroljubno vedenje carjevo bo brez dvoma, če je poročilo istinito, takoj in prijateljski poravnalo vse težave in navskrižja, ki nudijo časopisju tolikanj dobrodošle tvarine za prismojene čenčanje in iz trte izvita poročila. Kruegerjev grob v Transvaalu. London, 16. jul. — Truplo Krue-gerja, bivšega predsednika južnoafriške republike, bo počivalo v Transvaalu. Potrebna dovolitev se je danes brzojavila v Clarens, Švica, kjer je umrl. Tako je sklenilo tajno svetovalstvo pod predsedstvom kralja Kd'vr.rda. AMERIŠKE VOJNE LADIJE| TRSTU- Avstrija imenitno sprejela Američane, a ti baje bolehajo. In gostoljubnost grdo vračajo. Trst, 20. jul. — Guverner tržaški grof Guess je priredil danes častni kom ameriškega vojnega- in evropskega brodovja pojedino. Napil je na predsednika Roosevelta, in pod-admiral Barker je odgovoril z na-zdravom na cesarja Franc Jožefa. Pojedina se je končalanajprisrčneje. Pozneje je dal podadmiral Barker banket na krovu bojne ladije “Mayflower” na čast guvernerju, podad-miralu pl. Jedina in drugim visokim avstrijskim uradnikom. Američani bolni. Trst, 20. jul. — Ameriško brodovje, zlasti zastavonosna ladija “Kearsarge”, ima mnogo bolnih častnikov in mornarjev. Med drugimi ležita za vročinsko boleznijo lajtnant Clement in mornar Foley, in šest družili častnikov, ki jih kuha huda vročica, se nahaja še pod zdravniškim opazovanjem. Kapitan Dion Williams, kapitan-lajtnant Willets, lajtnant Hudgins in zastavonosec Timmons so na suhem v oskrbi. Pravijo, da je bolezni povzročilo pitje slabe vode v Atenah. Sirovo vedenje. Dunaj', 20. jul. — Gostoljubnost, katero izkazuje mesto Trst ameriškima brodovjema, kaj slabo popla-čujejo stric Samovi pomorščaki, slavni “bluejackets”. Ameriški mornarji zakrivljajo sirove izgrede. Pijani se vlačijo po cestah in izzivajo pretepe najhujše vrste. Po gostilnah ongavijo še nespametneje. Čisto navadno upirajo se, svoj zapitek poravnati, in več mornarjev je bilo aretiranih, ker so baje iz ka-varen kradli srebrne žlice in druge reči. Strela «darila. Wilkesbarre,Pa., 18. jul.—Strela je udarila v dve tovarni Enterprise Powder-kompanije v Gracedalu, nedaleč od tukaj, vsled česar je eksplodiralo 6^0 sodčekov smodnika. Tovarni sta bili razdejani. Nikdo ni bil resno ranjen. Obletnica Leonove smrti. Rim, 20. jul. — Na obletni dan smrti papeža Leona XIII. se je vršila v navzočnosti sedanjega cerkvenega poglavarja v stolici sv. Petra slovesna črna sv. maša, katere so se udeležili poslaniki, poslanci in kacih 5000 oseb. Sv. mašo je bral kardinal Agliardi. Črn lopov linčan. Charieston, S. C., 20. jul.—Črnec John Taylor, železniški delavec, je bil danes poiskan pri delu od kacih 20 mož in potem vlečen pol milje daleč, da bi bil ustreljen. A skoro bi bil utekel. Nato pa je bil kar na kosce razstreljen. Lopov je bil zločinsko napadel neko 9 letno deklico in potem je poskušal posiliti starejšo odlično žensko. Požar v Dulutliu. Dulutb, Minn., 15. jul.—Ogenj, ki je uničil iadjenice (Omaha docks) in skladišča, ki pripadajo Chicago, St. Paul, Minneapolis & Omaha-železnici, je povzročil škode $400,-000. Zgorelo je tudi več tovornih vagonov. Kuhar Smith je utonil, skušajoč rešiti se iz plamenov. Tovarna zgorela. Montgomery, Ala., 17. jul. — Ogenj je danes uničil tovarno Alabama Rift Flooring kompanije in povzročil škode $200,000, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Tovarna se ni poslovala leto dnij. Zgorelo je tudi 150,000 čevljev sirovega lesa. V dosmrtno ječo. Chicago, 111., 20. jul. — Joe Dolinski, vodja “rokovnjačev severor zapadnega obmestja” (northwest side bandit gang), je bil obsojen t dosmrtno ječo za umor salunarja M.Danielsa, 1005 Nortb Hayneave. Samo radi svoje mladosti je utekel vešalom Njegova sokrivca sta bila Frank Czepek in Frank Kraw-czvnski. Eksplozija v plavžu. South Chicago, 111., 19. jul. -Štirje delavci so bili hudo ožgani in šestnajst druzih je bilo bolj ali manj poškodovanih vsled eksplozije, ki se je včeraj dogodila v plavžu št. 7. v tukajšnji jeklarni Illinois Steel-kompanije. To je bila najhujša nezgoda,¡karsejih je pripetilo zadnjih šest mesecev v jeklarni. Plavž je bil oškodovan za $5,000. Zgorela tovarna. Ceveland, O., 16. jul. — Ogenj je o tnes deloma uničil tovarno For t City Bedstead kompanije ob Alg- r cesti. Škodo cenijo na $100,-000. Ob delo je 190 delavcev. Pol toča a ognjegascev je vročina prevladala. Eden je padei v goreče poslopje in bil komaj rešen, a bo okreval. Carrie Nation potolčena. Louisville, Ky., 20. jul_Carrie Nation, ki se udeležuje “faira” (semnja) v Guthrie, Ky., je povzro čila šunder v velikem šatoim, kjer je zoezljala k Johnu Williamsu, mladeniču iz Trentona, Ky. in mu izbila cigareto iz ust. Posvaril jo je, naj ne ponovi čina, a sva-ritve ni slušala, nakar jo je Willi?, vas pobil na tla. Mrs. Nation se ni ranila. Ogromno žično omrežje. Washington, 18. jul. — General Davis, guverner-general ozemlja ob panamskem kanalu, je naznanil komisiji panamskega kanala, da želi 100,000 yardov obsežno žično omrežje, da zabrani moskitom napad v dotično ozemlje. To je največje naročilo doslej za mrežo zoper moskite. 1,000 ženitvenih ponudb. New York, 20. jul. — Mary McCann, 17 letna devojka, ki je rešila šest oseb, da niso utonile, skočivši z gorečega parnika “General Sldcum”-a, je prejela več nego 1,000 pisem z ženitvenimi ponudbami, odkar je spričano dejstvo, da se je res izkazala junakinjo. Ponudbe so od mladih in starih mož, od samcev in vdovcev, a devojka je sklenila, vsa taka pisma zmetati v koš. Žrtev pogodbe. Des Moines, Iowa, 17. jul. — G. E. Hallett, lastnik in tudi sam stanovalec v imenitnem poslopju, kise je upravljalo pod pravilom, da je deca prepovedana (“no baby” rule), je bil danes prisiljen izseliti se, ker je dospela “štorklja” v njegovo stanovanje. Mr. Hallett je prisilil mnogo družin, da so se preselile, glasom vseh najemnih pogodb, ki določajo, da “pogodba postane neveljavna, če se rodi dete stranki druge stranke.” Včeraj je Mrs. Halj lett podarila svojepiu soprogu deklico, in danes se je družina preselila v stanovanje soproginih staršev. Rosebud-reservacija. Yankton, S. D., 18, jul.—Naval ljudij v tukajšnji urad za zemljišča v Rosebud-ieservaciji presega vsa pričakovanja. Osobje uradnikov se je pomnožilo za pet pomožnih kler kov. Registriranih je bilo danes 5,055 oseb in na tisoče se jih je moralo oddaljiti, ko so urad zaprli. 10,000 došlecev se pričakuje juri. Doslej je registriranih 33,000 prosilcev. VELIKI MESARSKI STRAJK KONČAN. Obstoječa razporna vprašanja se razrešijo potoni razsodišča. Klati začno spet danes (petek). Chicago, 111., 21. jul. — Veliki štrajk po klalnicah (stock yards strike) se je sinoči srečno dokončal v konferenci, obstoječi iz zastopnikov klalniških posestnikov in štraj-karjev: obe stranki sta se zjedinili za razsodniško poravnavo ražpornih vprašanj. Pogoji, pod katerimi se je to doseglo, so bistveno isti, ki so jih predlagali klalniški posestniki začetkom pogajanj. Sprejela se ni niti določba, da se morajo vsi štrajkarji v določenem času zopet sprejeti v delo, niti zahteva, da razsodišče ne. sme znižati plač. Nasprotno sta se stranki ujedinili, da smejo imeti klalniški posestniki pravico, obdržati začasno v delu stoječe ljudi, a da so dolžni, štrajkarje sprejeti zopet v delo tako hitro kot mogoče. Z delom se ima zopet pričeti že ta petek. Razsodišče se ima sestaviti iz treh praktičnih klalcev in iz enega člana unije, enega zastopnika klalniških posestnikov in enega nepristranskega. Dogovor so podpisali vsi zastopniki velikih klalničarjev, kot i trije glavni uradniki unije “Amalgamated Meat Cutters and Butcher Workmen of America”, namreč: M. Donnelly, W. Sterling in J. Floersch. Predsednik Donnelly je še sinoči brzojavil članom izvršilnega odbora unije zaključek konference in prosil takojšnjih odgovorov. Povsod veselje nad izidom. Chicago, 111., 21. jul. — Iz St. Paula, Kansas City, Omahe in drugod prihajajo brzojavke, po kate»ih vlada veliko veselje in zadovoljstvo med uradniki klalnic in štrajkarji radi brze poravnave stavke, ki je trajala ravno 9 dni in pol. 500 premogarjev štrajka. Frederic, la., 16. jul.—Nad 500 premogarjev jedanes ustavilo delo v rudnikih Smoky Hollow Coal-kom-panije in rudniki so zaprti. Nezadovoljnost je nastala pred tremi tedni, ko je kompanija zopet povišala premogarjem voznino na bro-dih iz Smoky City in Avery do rudnikov. Slavlje premogarjev. Coal City, 111., 16. jul. — Štiri tisoč premogarjev in njih prijateljev iz Braidwooda, SouthWilmingtona, Carbon Hilla, Bracevilla in druzih mestec je tukaj skupno obhajalo obletnico uvedbe osemurnega delavnika za premogarje v državi. 28 mezgov poginilo v rudniku. Streator, 111. 16. jul. — Gorenje naprave v Acme-rudniku je danes ogenj uničil. V premogovih rovih ni bilo ljudij, a osemindvajset mezgov (mul) se je zadušilo. Bati se je, da se podere preduh (šaft). Sedanja izguba znaša $35,000, a zavarovalnina $7,000. Premogarji pri Rooseveltu. Oyster Bay, N. Y., 18. jul.— Predsednik je danes prejel brzojavko od konvencije premogarjev, zborujoče v Pennsylvaniji, s pro. šnjo, naj določi dan, ko mu bo mogel njen odbor vročiti peticijo glede delavskih zmešnjav v Color-adi. Tajnik Loeb je brzojavil za predsednika odboru, da bo Mr. Roosevelt vesel, videti odposlanstvo premogarjev jutri popoludne ob 2. uri 30 min. proti 396. glasovom so unije tovarniških delavcev v tem mestu nocoj sklenile, začeti štrajk radi 12J odstotnega znižanja plač. Razglasi « znižanju, ki se ima uveljaviti prihodnji ponedeljek, so bili nabiti p« vseh krajevnih bombaževih tovarnah. Strašen testament. Franklin, Pa., 20. jul. — Zdrža-vati se likerjev (žganjin), tobaka in omamil ali pa izgubiti bogato ded-ščino — tako je zabičil svojim dedičem S. P. McCalmont, milijonar, ki je umrl zadnji teden. Njegova zadnja volja zahteva, da otroci store rečeno ali pa izgube svoje deleže. Če se leto dnij pokore zabičenju, dobe svoje deleže: a postavno jib spet izgube, kakor hitr® kršijo njegovo zadnjo voljo. Sinovi vsi kadijo. Rdečekožen glavar umrl. i*oplar, Mont., 20. jul. — Vesi je semkaj dospela, da je umrl in bil pokopan Jobn Lone Dog (Samotni Pes), glavar Mandin Sioux-Indijan-cev. Lone Dog je bil znan vojščak, zato rdečekožci silno žalujejo po njem. Vsled zadnje želje soi pokopali zavitega v ameriško zastavo. Schwab daruje $225,000. St. Paul, 15. jul. — Charles M. Schwab je obljubil darovati $225, 000 za zgradbo nove rimsko-katoliške katedrale tukaj, kot se danes poroča. V isto svrbo je že obljubil J. J. Hill darovati $1,000,000. Kar dinal Satolli, ki je nocoj zapustil to mesto, je obljubil posvetiti zgradbo. Razžaljen zrakoplovec. Pariz, 16. jul. — Santos Dumont se ne vrne v St. Louis. Rekel je danes: “Izvedel sem, da treba za popravo mojega balona, ki mi ga je nevoščljiv Američan prerezal, šest tednov do dva meseca. Zato opustim zrakoplovno tekmovanje v St. Louisu na svetovni razstavi ter ostanem rajši v Parizu, kjer niso taki siro-veži doma.” Pokopan, a živel» Eldora, la., 18. jul. — Ernešt Cuningham je bil, kopajoč globoko vodovodno jamo, pokopan štiri čevlje pod zemljo celih sedemnajst minut in potem rešen živ. Obraz'nm je bil pokopan blizu kanalove pipe v jami, in nad petnajst minut je dihal smrdljivo kanalovo ozračje. Dva zdravnika sta razglasila moža mrtvim, predno jp bila zemlja odstranjena. 30,000 štrajkarjev. Fali River, Mass., 20. jul. — 30,000, tekstilnih delavcev bo v ponedeljek zaštrajkalo. S 1,510. Kmetje nad Američana. Dunaj, 19. jul. — R. Goelet iz New Yorka in njegova nevesta sta se peljala na avtomobilu iz Pariza na Dunaj. Blizu Pollinga na Gorenje Avstrijskem je Američan strašno hitro vozil po cesti na kmetih. Zdajci se mu približa z-žitom naložen voz. Konja se splašita in voz se preobrne na dečka, ki je gonil konja. Kmetje po soseščini, ki so to videli, so prihiteli na lice mesta z motikami, kosami in gorjačami. Da jih pomiri, ponudil je Američan dečku tisočak. To je pa kmete še bolj razkačilo. V najhujši nevarnosti je Mr. Goelet potegnil revolver in se preteč umaknil na avtomobil — ter jo srečne odkuril. Srditi štrajkarji. West Frankfort, 111., 16. jul. — Prvo razburjenost je povzročili štrajk v Zeiglerju, rudarskem mestecu pod nadzorstvom Jos. Leiter-ja, v petek zvečer. Ena izmed straž, dovedenih iz Chicage, je streljala na necega štrajkarja, a ga ne ranila. Vse mestece se je razburilo proti stražam, in bati se je kakih izgredov. Dotična atiaža je bila aretirana. Joliet, lil., 20. jul. — Vročina j je pritisnila zadnjo soboto, tako silna in nenadna, kot je menda ne bo več letos; vsaj čutili je ne bi več tako hudo, če pritisne še hujša, ker smo že imeli zopet čast, seznanitise s pasjimi dnevi, dasi po koledarju šele nastopijo. Zlasti zadnjo nedeljo je bilo tako vroče, kakor ne že nekajjlet v tem času, kot pravijo; sicer bi pa resnico vedeli povedati najbolj tisti, ki so se tačas potili in znojili v jolietskem “peklu”, t. j. v jeklarni, in se pokazali res prave junake, da niso utekli daleč od plavžev. Ob 8. uri nedeljskega popolu-dne je kazal toplomer na solncu nad 130 stopinj Fahrenheita. — Umrl je v Silver Cross bolnišnici v torek zjutraj ob 10. uri Harry Stapaj, 40letni Slovak, katerega je v Illinois Steel tovarni polilo razbeljeno železo dne f. julija popoludne. Pokojnik je bil rojen v Galiciji, kjer zapušča tri otroke in ženo. Pri društvu ni bil nobenem. Koronerjev pregled trupla se je vršil v torek zvečer v pogrebniškem zavodu Math. H. Nemanicha na 711 N. Chicago St. Koroner Noel je zaslišal tri priče, ki so videle nezgodo ter je izjavil, da je na podlagi izpovedi prič kompanija kriva nesreče. Truplo Stapaj-evo so vzeli v oskrb njegovi prijatelji. — Koncem zadnjega tedna se je v Rock Run parku otvorila tako-zvani “Chautauqua”, ki pomeni nekako poletno šolo za odraščene. Učitelji so govorniki in govornice slavnega imena. V torek popoldne je bil glavni govornik že vsem ameri-kanizovanim Slovencem dobro po-1 znani William J. Bryan, mož briljantne nadarjenosti in priznan kot prvi in najznamenitejši govornik sedanjega časa v celi Ameriki. Govoril je o lepem predmetu: “O vrednosti idejala” (Value of an Ideal). Skoro dve ure je držal nad 2000 po-slušavcev v napeti pozornosti, ki so v presledkih dali duška odobravanju govornikovih besedij z burnim ploskanjem. Res, talent govorništva je jeden najdragocenejših na svetu! — Pogrebniški zavod Math H. Nemanicha na 711 N. Chicago St., na voglu Jackson je dobil sedaj oba telefona. Chicago telefona štev. je 2204 in Northwestern telefona štev. pa 445. Pokličete ga lahko po dnevi ali po noči tier se na vse pozive hitro odzove. — Letošnji “Labor day picnic” bo “suh”. Tako je sklenil v ponedeljek zvečer z veliko večino “Central Trades Council”. Bržkone ‘mokrega’ piknika na Delavski dan ne bo več v Jolietu. Pričakuje se, da se letos udeleži parade in veselice v Theiler-jevem parku nad 5,000 oseb, ker namerava obhajati delavski praznik (v ponedeljek 5. septembra) skupno z Jolietčani tudi več sto premogarjev iz Wilmingtona, Streatorja in druzib severnih premogovišč. — Žrtvi lahkovernosti sta bila v ponedeljek dva tukajšnja saiunarja, ki sta z gotovino zamenjala dva ponarejena čeka. K salunarju O. Weidnerju na Smart cesti je prišel neznanec, naročil čašo piva in plačal s čekom za $12, ki je bil na videz od E. Porter Brewing-kompanije, nakar je lepo odšel. A ko potem salunar bistreje pregleda ček, prime se za nos in pravi: “G—m!” Ček je bil ponarejen. Druga žrtev je bil neki salunar na North Broadway. Pravijo, da je obadva opeharil taisti slepar. — Glede povzdiga železniških tirov (track elevation) dohajajo mestnemu zboru tako mnogostranske želje, da gg. županu in tovarišem sape zmanjkuje. —“Marshall School” v Sunnyside bi bila v nedeljo skoro pogorela. Zgradba je novodovršena in vredna $20,000. Y pritličju je 40 ton premoga in ta se je ob strašni vročini vžgal. Na srečo so ogenj kmalu opazili. Poklicani ognjegasci so na-mah pridrdrali na lice mesta. V bližini sicer ni bilo vode za gasitev, vendar so jev kratkem od daleč navodili toliko, da se je mogel ogenj pogasiti, predno je spravil šolo in soseščino v resnično nevarnost. Nobeno javno šolsko poslopje v našem mestu ni zavarovano proti požaru. — Nova železniška črta se zgradi mimo Jolieta. V ponedeljek je bila v Springfieldu, 111., inkorporirana (utelovljena) “Danville & Northern Railroad Co.”, z glavnico $25,000. Glavni urad bo v Danvillu. Železnica se bo začela na jugu Vermilion countyja, potem bo vodila skozi conntyje Vermilion, Iroquois, Kankakee in Will, do neke točke na severu zadnjega countyja. — Tatovi se sedaj klatijo po južnem delu našega mesta; z ostalimi deli so sklenili začasno premirje, a bržkone samo zato, da uspavajo prebivalce in jih potem spet i tem huje vznemirijo s svojim posetom. V soboto zvečer so vlomili v J. M. Bannonovo mesnico, 109 South Joliet st., in pobrali drobiža za $10 ter nekaj funtov suhega mesa. Policija misli, da so navihani tihotapci potem bržkone še kupili kak sodček piva ali “ta grenkega” ter jo pobrisali v kako bližnjo šumo, živet in uživat po cigansko, dokler jim ne poide založek. O, poleti se godi klativitezom! — “The One Hundert Committee” zopet tihotapi in lovi. Trinajst sa-lunarjev, ki jih je glasoviti odbor stoterice zatožil, da so zadnjič kršili postavo o nedeljskem zapiranju, je bilo v petek dopoludne kaznovanih po $12.25. — V staro domovino iz Jolieta je odpotovalo tudi zadnje dni več rojakov, in še nekaj jih bo. Vzrok? Pomanjkanje dela. — Novo pivovarno dobi Joliet, in sicer na South Chicago cesti. Državna licenca za inkorporacijo (utelovitev) je že dospela iz Springfielda. Pivovarsko družbo tvorijo gg.: M. Kahn, H. Leser in J. J. Wellnitz. Delničasji bodo lahko tudi salunarji. Glavnica znaša $125,000, Graditi začno pivovarno še ta mesec, a pivo se ne bode varilo pred letom dnij. — Vse tri plavže (blast furnaces) v tukajšnji jeklarni Illinois Steel-kompanije so zaprli v sredo 13. t. m. baje za dva tedna. Prizadetih je kacih 500 delavcev. Plavžev niso ugasili, nego jih zagradili (banked), kar kaže, da je popravljanje strojev pravi vzrok za prisiljene ‘počitnice’, dasi je plavž lahko zagrajen šest mesecev in vendar pripravljen za rabo v nekaterih dneh. In tako je dejansko zaprta sedaj cela jeklarna — dela se samo v “factory”, “machine shops”in “foundry”. — P. Mersinger se je preselil na 117 N. Ottawa St., nasproti Hobbs-ove grocerije. Priporoča svojo veliko zalogo novih in malo rabljenih šivalnih strojev po silno znižanih cenah, ki trajajo v poletnem času, — Kacih 19let stari Anton Bolte, jako priden in miroljuben mladenič, čigar starši žive v Jolietu, je storil žalostno smrt v Pueblu, Colo., kjer je delal nekaj mesecev, odkar je zapustil naše mesto. V nedeljo zvečer so starši dobili brzojavko iz rečenega mesta, po kateri je bil njih sin ustreljen v nekem salunu, kjer se je slučajno sešel z več rojaki. Ti so se skregali in potem ustrelili miritelja, ki je bil vrli, a nesrečni Anton Bolte. — Sedaj poleti dobite fin in trpe žen šivalni stroj po silno znižanih cenah pri P. Mersinger, 117 North Ottawa St. — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. Calumet, Mieh., 15. jul,—Norwich in Lafayette rudnika v Ontonagon County kupila je Copper Crown Mining Co. za $50,000. — V Manistee zgorela je Canfield East Lake parna pila do tal.Vredna je bila $50,000 in je bilo na njej uposlenih 150 delavcev. Škoda je sicer pokrita z zavarovalnino, vendar pa ne bodo več novo pilo zgradili in zgube vsled tega delavci zaslužek. — Na Ely se je poročil nas rojak g. Frank Železnikar z gospico Ivanko Zbačnik. Gosp. Jožef Stariha, ki je pred štirimi meseci, ko je delal na Savoy rudniku pri neki cevi, ki se je razpočila, ponesrečil in bi bil skoraj vsled tega zgubil vid, je okreval in zopet dela v kovačnici. —V Sault Ste. Marie bo začela Lake Superior Corporation kmalo z delovanjem v svojih obširnih tovarnah. — Meseca junija iznašala je pro- dukcija bakra v rudnikih ob Gorenjem jezeru 17,535,500 funtov izčiščenega finega bakra, največ v mesecu, odkar se koplje tu bakrena ruda. Tukajšnji rudniki producirali so do sedaj povprečno 210 milijonov funtov čistega bakra na leto, letos bo produkcija koncem leta večja. Gl. Cleveland, 0. 19. jul. — Trde buče imajo nekateri Slovenci, to se mora priznati. Zadnjo nedeljo se je nekaj tacih ptičev steplo na dvorišču Ignac črček-ovega saloona na voglu Kilfoyl St. in Glass ave. Anton Peterlin je zadobil težko rano na glavi, da so ga morali z ambu-lanco prepeljati v bolnico St. Clair i Hospital. Spremil ga je tj® tudi j njegov brat Joe. Zdravniki so ranjenca umili in obvezali, da je mogel spet vstati. Toda Tone je še ni dosti dobil. Kakor hitro se je zavel, še predno je bil na nogah, sta se z bratom pričela pričkati. Beseda je dala. besedo in predno so bili še zdravniki z obvezovanjem do konca, sta si bila ljubeznjiva bratca v laseh. Zdravniški stoli, mize, inštrumenti, vse je letelo navskriž ter delalo prostor bojevalcema. Zdravnikom je sedaj prišlo na misel, da oba bratca potrebujeta nečesa boljšega. Telefonirali so po policijo, ki je oba bojevnika s policijskim vozom odpeljala v zapor. Tu si sedaj vročekrvni Tone hladi in celi svojo glavo, Joe pa premišljuje, kako je svet nehvaležen: po samaritansko je spremil svojega ranjenega brata v bolnico, misleč, da mu s tem skaže dejanje usmiljenja. Toda v zahvalo mora sedaj pa sedeti v luknji. Res,nehvaležnost je plačilo sveta! — Zadnjo nedeljo zvečer je dru- štvo “Triglav” v društveni dvorani sv. Vida priredilo igro “Divji lovec”. Vkljub velikim težavam, s katerim se mora društvo bojevati, je vendar “Divji lovec” izvrstno izpadel. Igra sicer mogoče ni bila igrana z dovršenostjo, kakoršno bi lahko pričakovali v kakem gledišču; toda če pa vzamemo v poštev vse razmere, mora vsak priznati, da je predstava izvrstno izpadla. “Divji lovec” je zelo težka igra za vprizo-ritev na tako malem odru, zato pa tem večja čast za društvo, ki je vkljub temu nalogo vrlo izvršilo. Igralci so se vsi potrudili, da so svoje vloge izvrstno rešili. Majdo je igrala Mary Grdina z že od prej znano dovršenostjo. Janez je bil John J. Grdina, rj. Gašperja je jako dobro pogodil John Gornik. Izvrsten Tonček je bil Frank Šober. Jako je tudi ugajal Gregor Krže v vlogah kovača in Grozdeka. Dobro sta igrala tudi Jernej Hribar in Jak-. Mavsar, prvi v vlogi Tineta. Tudi vsi ostali igralci so svoje vloge vrlo pogodili. Splošno rečeno je igra popolnoma povoljno izpadla in priporočila vredno je, da je društvo •spravilo na svoj oder tako težko igro. N. J). BIoektOTl, Ala., 18. jul.—Tukaj gre z delom prav slabo, kajti štrajk ’traja že od 1. maja radi superinten-denta, s katerim delavci nismo zadovoljni. Pač nam to niničhasnilo,! in morali smo ž njim zopet v premogove rove. A nato nam je pa premogova družba plače znižala, radi česar smo zopet zaštrajkali. Tu je bilo doslej precejšno število Slovencev. a mnogo jih je sedaj odpotovalo radi slabih razmer. Vsi so bili udje slovenskih podpornih društev. Rojakom svetujemo, naj ne hodijo v Alabamo za delom. Ko se razmere izboljšajo, se itak po časopisih naznani. JOSEPH TBINEE'3 JOSEPH TEINER’S REClSTfREO I Ne tako dobro kot pred nekaj leti? Vaš apetit se zdi slabši kot prej, vaše mišice niso več tako močne, zdite se stareji kot ste v resnici, vaša polt ni take jasna kot navadno. Vse to kaže, da ali ni vaša kri zdrava, ali pa ni dovelj močna, da bi hranila telo. Trinerjevo zdravilno grenko vino je jedini lek, ki vam more pomagati. Isto spravi kri v hitrejše pretakanje in prebavne organe v zdravejše delovanje. Ozdravi vsak želodec. Zdravi ljudje, ki si žele utrditi zdravje in je zavarovati proti boleznim, bodo našli Trinerjevo zdravilno grenko vino najprijetnejše in najzanesljivejše sredstvo. “Trinerjevo zdravilno gren JOSIP “Trinerjevo zdravilno gren- ko vino deluje čudovito na ko vino je naš družinski lek, želodec. Povzroči zdrav ki nas ohranja pri dobrem apetit in je v resnici najboljši lek za želodec. MARKETA KOŽEL, Tyndall, 8. Dak.” TRINER zdravju. Deluje vedno v našo najboljšo zadovoljnost. JAKOB KOČIŠ, Mammoth. Pa.” 799 S. Ashland Ave. Chicago. V LEKARNAH IN DOBRIH GOSTILNAH. Kadarkoli želite hitrega stimulanra in tonike za želodec, rabite Trinerjevo Angelika Grenčico, jedino želodečno grenčico napravljeno iz naravnega vina. Nič boljšega proti poletnim boleznim! Chisholm, Minn., 12. jul. — Zopet je smrt iz naše srede iztrgala jednega najbolj znanih in priljubljenih tukajšnjih rojakov. John Novak, vslužben v Shenango rovu Oliver Mining kompanije se je včeraj ponesrečil. Padel mu je na glavo težek kamen, ki ga je pri priči ubil. Popoludne ob treh je šel vesel in zdrav na delo, zvečer ob šestih se je pa raznesla novica o njegovi smrti. Ubit je tudi bil tovariš, s katerim je John Novak delal. Ranjki je bil ud društva sv. Cirila in Metoda št. 4. K. S. K. J. v Toweru, Minil. Tukaj zapušča jedno sestro, in jedno v Bubi, Minn. Jeden brat se nahaja v Pittshurgu. V stari domovini zapušča priletne stariše. Ranjki je bil doma iz Reber, Drganje Selo na Kranjskem ter šele 20 let star. Pogreb se je vršil 13. jul., iz cerkve Srca Jezusovega v Hibbing, Minn. Bodi mu zemljica lahka! Štev e Zgonc. Novo mesto, na Dolenjskem, 6. jul. —V pondeljek je bil soparen dan. Proti večeru so se začeli ku pičili črni oblaki od severozahoda, med bliskom se je bližalo osodepolno šumenje. Okoli osme ure se usuje toča. debela kakor kurja jajca, ki je v kratkem času napravila nepopisno škodo. Na strehah je pobila mnogo opeke, v oknih več šip, na polju pa je škoda neprecenljiva. Vse je uničeno v novomeški okolici in morda še dalje pioti Trebnjem in Mokronogu. Stehtal sem štiri zrna toče in tehtala so 20 dekagramov. Bil je grozen večer. — Iz Dobrniča poročajo, da je v ponedeljek zvečer toča pobila vse poljske pridelke, ki so ravno letos obetali bogato žetev. — Iz Brusnic: Toče je po dvoriščih meter na debelo. Tudi krompir je uničen. Anton Pavlič v Velikih Brusnicah ima sam nad 300 mernikov jabolk na tleh. Škoda in žalost je nepopisna, ker so skoraj v vsi občini pridelki uničeni, sadno drevje okleščeno. Brezje, Gorenjsko, 5. julija. — Toliko samih mladeničev in mož menda še ni bilo nikdar zbranih na kakem slovenskem shodu, kakor včeraj na Brezjah. Nad 8000 mladeničev in mož je manifestiralo za katoliško in narodno zavest med Slovenci; nekateri pa cenijo velikanske čete celo na 10.000. Vsi redni vlaki, ki so prihajali na.Oto-če od nedelje popoludne dalje, bili so natlačeno polni, poleg tega pa so došli tudi štirje dolgi posebni vlaki. Koliko nas je bilo, videlo se je posebno impozantno pri vsprejemu dragih štajerskih bratov, ko se je po obširnih cestah in prostorih pred in okolu cerkve razgrinjala množica, glava pri glavi. Po pozdravu pri slavoloku na križpotju — pozdravljala sta imenom Štajercev na prisrčno lepe pozdrave štajerska mladeniča Zebot in Sekol — so štajerske čate pojoč korakale skozi gosti ljudski špalir. Na čelu so jahali krepki stasiti bohinjski fantje, za njimi je svirala narodne himne kranjska meščanska godba; potem so korakali zastavonoše vseh došlih društev in družb s 45 zastavami, za njimi pa nad 1600 Štajercev. Pevski zbori so peli, pritrkavanje cerkvenih zvonov se je družilo z gromom topičev in tisočeri “Živio” klici so pričali o navdušenosti množice. Povsod je vladal najizvrstnejši red, dokaz izborne naše organizacije in izobraz be naših množic. Cerkveni govor je moral Č. g. Janez Kalan govoriti zunaj cerkve, na zidovju pa so stali zastavonoše s 45 plapolajočimi zastavami. Pogled na to skupino je bil nepopisen. Fotograf Wenger je posnel 1 ta veličastni prizor. Slovesno sv. mašo je daroval prečastiti g. prelat J. Flis ob obilni asistenci duhovnikov, ki so tudi v častnem številu prihiteli na Brezje. Težko pričakovano vseslovensko mladeniško zborovanje se je pričelo ob 2. uri popoldne na okrašenem Gabrijelčičevem dvorišču; množice so stale do cerkve. Zborovanje je otvorila kranjska meščanska godba z “Naprej zastava Slave”. Izitisoč in tisoč grl je zagrmel navdušeni “živio”. Najprej so bili na vrsti pozdravi katoliško narodnih poslancev. Utfsek sestanka je bil na udele- žence velikansk. Vse je izražalo svoje zadovoljstvo. Vršilo se je pa tudi vse natančno po določenem redu. Naša organizacija je pokazala veliko svojo sposobnost in razumnost. Prvi vseslovenski mladeniški shod 06tane neizbrisen vsem udeležnikom. Zapisan ho v zgodovino slovenskega naroda kot pričetek nove dobe med nami. Slovenec Na znanje lastnikom psov v Jolietu, 111. Mestni davek za pse je plačati do dne i. julija. Lastniki psov naj nemudoma pridejo na policijsko postajo, da si prihranijo neprilike. Licenca za pse je $2 na leto, mlade ali stare, in se mora plačati. Tisti, ki ne plačajo licence, bodo aretovani po redarju (policaju), čigar dolžnost je, najti tiste,ki davka ne poravnajo. Theodore JBinzen, policijski načelnik. Napotil.) za poletje. Zdravstveni departmenti vseh mest objavljajo napotila za poletno dobo, kar odkritosrčno priporočamo pozornosti naših čitateljev. Dobro-znano dejstvo je,da poleti na tisoče ljudij umira ali trpi vsled želodčnih in črevesnih boleznij. Da ohraniš te organe krepke in delavne, rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V vsakem slučaju želodčne neprilike, povzročene po neprimerni hrani ali pijači, usposobi isto želodec, da more prejemati in obdržavati živež. Poletna doba ne bo nikdar mogla kaj osebi, ki je sposobna jesti dovolj zdrave hrane. Kri se potem ne prerazgreje, ker se neprestano nareja iz primerno prebavljene hrane in obdržuje čista. Ta čista kri nam potem daje tisto veselje do življenja, ki vedno sledi zdravju in krepkosti. Saj je temelj krepkih živcev in mišic, temelj življenja in zdravja, temelj lepote. To zdravilo je narejeno iz čistega grozdnega vina in izbranih rastlin; vsak želodec ozdravi. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, lile. — Utopljenca Luka Jermana so našli pri Sv. Križu. — Metliška šola ima pet razredov, a samo štiri učiteljske moči. — Umrl je v Kremenici pri Igu 77 let stari član okrajnega šolskega sveta Anton Kraljič. — Klavnico hoče zgraditi mestna občina v Škofji-Loki. Mesto bo najelo 60,000 K posojila. — Angora-mačka se klati po šišenskem goadu. Skoraj gotovo je ušla kakemu zverinjaku. — Na Studenec so te dni iz preiskovalnega zapora odpeljali davčnega oficijala v pok. Iv. Omana. — Hotel “Union” v Ljubljani - pridno grade. Zgradili so ga že do prvega nadstropja. Jeseni bo stavba pod streho. — Dolenjske železnice so imele v preteklem poslovnem letu dohodka 651,264 K, stroškov pa 503,114 K. Dolga je še »0,000 K. — Praznik sv. Ahacija se je v Idriji slovesno praznoval, kakor že nekaj stoletij sem vsako leto z veličastno procesijo. Vojaška godba je prišla iz Ljubljane. — Nekaj prav novega imajo v Ribnici, namreč — nasuto Mlako. Ko so zvedeli, da pridejo oficirji v Ribifico, so jo dali hitro nasuti, da bi jih ne bilo sram. — Novi kolodvor v Jesenicah je začel rasti iz tal. Dolgo, so kopali in gradili temelj, sedaj pojde hitreje. Vidi se že zdaj, da bo novi kolodvor velika in lepa stavba. — Novo vojaško preskrbovališče v Ljubljani bode na Aurovem in sosednem svetu za južno železnico (blizo bolnice za silo) zgrajeno. Z zgradbo se prične prihodnje leto. -- Mlada tatova v Šiški. V Šiški so orožniki aretirali 15letnega Naceta Kolarja iz Dravelj pri Ljubljani in pa 171etnega Matevža Hribarja iz Domžal radi hudodelstva tatvine. — Romanje na Brezje obeta biti iz ribniške doline prav obilo. Do 28. jun. tje priglašenihže nad 500 mladeničev in mož iz Ribnice in okoliških župnij. Imeli bodo poseben vlak. — Speči zajec. Na travniku A. Petelina v Preserju so te dni kosili s strojem. Neki zajec je tako trdno spal v travi, da ni čutil bližajočega se stroja, ki mu je odtrgal glavo in obe nogi. ' — Kočevarji v nevarnosti. Dunajsko finančno ravnateljstvo je izjavilo, da je igranje s številkami, katero izvajajo Kočevci s takozva-nim “Hoch oder nieder”, smatrati za hazardno igro. — Vinska trta v novomeškem okraju kaže glasom došlih poročil ol ondotnih vinogradnikov lepo. Doslej toča ni se napravila posebne škode. Bog obvaruj vinske gorice in polja ledenega zrnja. — Novo opekarno je zgradil na svojem travniku Anton Potokar, Posestnik na Račjem selu in odbornik občine Trebnje. Zemlja je zelo dobra za izdelovanje opeke. Delavci so domačini iz Straže. — Zakon je obljuboval natakar Val. Vičič vdovi Heleni Pristavec, katero je izvabil v Zagreb, kjer ji je ukradel 440 K. Vdova je morala hi peš domov na Kranjsko. Vičič je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe. * —Ponesrečil. Jakob Janša, tesar Koritnega, je postavljal na železniški progi med Dobravo in Javornikom lesene odre. A nesreča je hotela, da je padel z visocega odra ter se tako nesrečno udaril na sence, ^ je drugi dan umrl. -—Tat iz navade je Janez Potisek, doma iz Polšnika pri Litiji; 18letni Votiaek je služil kot hlapec pri nekem gospodarju, katerega je potem okradel in pobegnil. Potisek bil je Neradi tatvine predkaznovan. Te dni so Potiska uklenjega pripeljali v Litijo. — Orožniško postajo so bombardirali. Blaž Markun iz Kokrice pri Kranju in pa Rajmund Potuček iz Tržiča sta se pretečeni te len napila ter se zmenila, da bodeta šla “štur-mat žandarsko kosamo”. Res sta imela toliko poguma ter sta naskočila s kamni orožniško postajo ter pobila vsa stekla pri oknih. — Vegov spomenik. G. stotnik F. Kaučič je naprosil dež. predsednika barona Heina, ki se je mudil na Dunaju, naj si ogleda v velikem slogu izdelani načrt aa Vegov spomenik, ki ga je izdelal akademieni kipar Ivan Zajec-. Gosp. predsednik sije v nekdaj Makartovem atelieju ogledal načrt ter izrazil popolno priznanje. — Slovenci na Srbsko. Sredi meseca septembra se slovenska aka-demična mladina udeleži jugoslovanske umetniške razstave v Belem-gradu. Pozvani bodo tudi drugi Slovenci, da sodeljujejo na tem zanimivem in važnem izletu. Kakor čujemo, pripravljajo v Belemgradu tudi j ugoslovanski časnikarski shod. Srbi, pošljejo Slovencem nasproti do Siska svoj najlepši parnik “Šu-madijo”. — V vodo skočil je osemdeset let stari vžitkar Jožef Pevšnar iz Postojne. S svojim sinom sta delala na njivi; okoli 4. ure popoludne je reke) svojemu sinu, da gre domu. Krenil je nrmo Deklevovega mlina. Na žagarjevo vprašanje, kam gre, je odgovoril: “Naprej!” Nedaleč od žage je skočil v potok Pivko ter utonil, kjer so ga drugi dan mrtvega izvlekli iz vode. Že delj časa se je opazovalo, da je bil mož umobolen. — Novi slovenski planinski koči. Idrijska podružnica hoče na Javorniku napraviti pravo planiško kočo. Stala bo tik pod vrhom Javornika na majhni ravnini. Odbor je glede nakupa sveta se v dogovoru s posestnikom dotičnega zemljišča, namreč z Jernejem Medvedom. — Ka-dilnikova koča na Goiici se otvori najbrže konec avgusta meseca letošnjega leta. Podzidek ji je že gotov in sedaj se gradi leseni del stavbe. Postavlja jo gospod Jakob Janša z Dovjega. — Tečaj za vinogradnike se je vršil 15., 16. in 17. jun. v Tržišču na Dolenjskem pod vodstvom gosp. Gombača. Udeležilo se je tečaja nad 70 vinogradnikov; nekateri so prišli celo po 5 ur daleč, kar kaže, da so taki tečaji zelo potrebni. G. Gombač je praktično in teoretično poučeval o vseh panogah vi-norejstva v trtnici mokronoške kmetijske podružnice. Mladeniči revnejših starišev so dobili na dan po dve kroni podpore, ki sta jo naklonila kranjska hranilnica in deželni odbor. Bog daj mnogo sadu! — Jubilejni shod dekliških Marijinih družb ni Planinski gori. Veličasten, tri četrt ure trajajoč sprevod se je pomikal v ponedeljek 25. jun. k Materi Božji na Plauinski gori. Zastopane so bile mnogovrstne družbe. Najmnogoštevil-nejša je bila ona iz Starega trga, a v častnem številu so se udeležile shoda tudi cerkniška, hrenoviška, studenška, begunjska, grahovska, planinska, šentvidska, trnjska, slavinska, preserska, rakitniška in idrijska družba, ki je s svojim pevskim zborom mogočno povzdignila prelepo cerkveno petje na Gori. — Župan Iv. Hribar je izdal naslednji oklic: Someščanje! Dne 16., 17. in 18. julija t. 1. praznoval bode “Ljubljanski Sokol” svojo štiridesetletnico. V večjo proslavo tega praznika vršil se bode o tej priliki v Ljubljani vsesokolski izlet, na katerem se zbero mnogoštevilni odposlanci vseh slovanskih društev naše države. Meščanstvo ljubljansko je doslej v podobnih prilikah vedno še pokazalo, kako mili in dragi so mu slovanski gostje v beli Ljubljani; prepričan sem, zatorej, da stori to tudi sedaj s tem, da okrasi svoja poslopja z zastavami, kakor bodem tudi jaz na isti način dal okrasiti mestna poslopja. V Ljubljani, dne 24. jun. 1904. Župan: Iv. Hribar. USTANOVLJENO LETA 18«. Ô DENARJE ŠTAJARSKO — Koukurz je napovedal trgovec Fr. Rajner na Ptujski gori. — “Hudič Trbovlje trese,” je dejal neki soc.-dem. govornik na nedeljskem shodu pri Lesjački. Tu so namreč scdrugi dali duška svoji jezi, ker se jim ni posrečilo dobiti bratovsko skladnico v svoje roke. — Detomor v blaznosti. V blaznico v Feldhof pri Gradcu so pripeljali 38letno Marijo Palic, pristojno — Gozdarju grozil. Franc Ob lik, kočarjev sin, in Janez Ster-novaški vajenec, oba iz Hraš, sta šla skupno v lovišče barona Lazari-nija zajce streljat. Graščinski gozdar Janez Osel je v hraškem gozdu slišal strel; hitel je na ono stran, kjer je počil strel, in res je naletel na oba obdolženca. Sumljivo se mu je zdelo, da je Oblak svojo obleko skupaj tiščal. Ko mu je suknjo raztegnil, zapazil je, da je imel pod njo skrito razdeljeno puško dvocevko. Ko mu je pa Osel vzel cevi, jel se je Oblak pridušati in mu groziti, da bo crknil.|Prihitel je tudi z gnojnimi vilami za njim, pa se ga ni upal napasti, ker je neki drugi človek prišel mu nasproti. Oblak se zagovarja, da je le radi tega gozdarju groail, da bi ga malo ostrašil. Obsojen je bil na 3 mesece težke ječe, Ster pa na 36 ur zapora. — Krvav pretep. Iz Medvod piše jo: V torek po 19. jun. ob 8uri zvečer vračali so se nekateri tovarniški delavci na poti proti domu. Koncem vasi so jih pričakovali drugi fantje, kateri so začeli delavce napadati s psovkami ter jih klicati na korajžo. Ker si pa tega niso pustili dopasti, se je vnel po menjavanju besed hud pretep, katerega izid je bil krvav. France Žerovnik, doma iz Vač pri Ljubljani, hlapec v Medvodah, je dobil s polenom po glavi, da mu ie prebita črepinja. Oženjenega tov. delavca Janeza Tometeza so morali na pol mrtvega prepeljati v deželno bolnico, kjer bode baje podlegel ranam. Črepinjo ima prebito na treh krajih. Aretiraii so Franceta Rožnika, tov. delavca, doma iz Goričan. Drugi so pobegnili. — Strašna nevihta s točo je prihrumela na kresni večer čez radovljiški okraj ter napravila ogromno škodo. Kakor poročajo, so poljski pridelki na mnogih krajih uničeni, ravno tako tudi sadje. Najhujša je bila toča pod Stolom, ki je bil od toče ves pobeljen. Žalosten je bil pogled na polja, da so se mnogi jokali. Letina je dobro kazala, a sedaj je uničen trud tisočerih pridnih rok, izgubljeni troski za posle, ki so od leta do leta dražji, ker vse drvi v tovarne, mesta ali pa v Ameriko. V istini, ubogi kmet! česar mu ne vzamejo uime, to poberejo davki. Pa to ni še vse! Ko bi vsaj nekaj usmiljenja imeli z ljudstvom. Zgodi pa se večkrat, da gospodje" postopajo s kmetom, kakor s tlačanom. Ni čudno torej, da kmet kuha srd do take gospode, ki visoko nosi glave ter kmetu zaničljivo kaže vrata ter rohni nad njim. — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Zupančič Anton, poštni hlapec v Žužemperku, je 21. apr. Pavel Saverja, ker se mu ta ni hotel izogniti, udaril s topim orodjem tako močno po roki, da mu je zlomil podlaknico. Sicer taji odločno dejanje in trdi, da ga je z bičem samo “flikal”. Priče pa so, dasi niso videle, da ga je bil udaril, izpovedale, da sta se pred malinom v Soteski res ruvala in da na Straži tramov ni mogel razkladati vsled bolečin v roki. Sodišče ga je vsled mnogih olajšav obsodilo na 6 tednov zapora___Zalokar Martin, 20 let star, se je mestnemu redarju, ko ga je ta hotel aretirati, zoperstavil in brez vsacega povoda služkinjo Rezo Albo 15. maja, ko je otroka pestovala na dvorišču Senererjeve gostilne, tako močno v prša sunil, da bi bila kmalu vznak padla in se pri padcu z otrokom vred poškodovala. Bil je obsojen na 2 meseca ječe. — Ivan Mravinec in Jože Laknar iz črnomaljskega okraja sta jo radi revščine popihala v Ameriko, ne da bi zadostila vojaškim dolžnostim. Obsojena sta na 7 dni strogega zapora s postom in 10 kron denarne globe. F rank Sakser“* 109 Greenwich Street, New York, N. Y. USTANOVLJENO LETA 1893. tsosdjam najceneje in najhitreje v staro domovino« IVIIlijone kron pošljem vsako leto Slovencem m Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka Št redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt Sedaj pošljem lOO kron za $20.55 in 15 centov' poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500. O A DORDOnNP I ICTI/E prodajam po izvirnih cenah in potnikom koli-» J »I\UUl\Ul/1 N Lj JLIO 1 IVL« kor mogoče olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj ------ —------------------- mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v Nev/ York na kako železniško postajo in se ne vé kam obrniti, naj gré na postajo k telefonu in pokliče 3795 Cortlarsdt, ali con= nect three seven rune five Cortlandt in potem se z nami sh venski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 35 centov' in prihrani dolarje. To je zelo važno! Z veleštovanjem FRANIC SAKSER, s lOO GREENWICH ST. NEW YORK. IN. Y, tm- Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara. Telefons 3795 Cortlandt Telefon: 3795 Cortlandt v Poličko ves, ki je v Zwaringu v blaznosti umorila svojega novorojenega otroka ter ga zakopala v klet. — Izlet v Savinjsko planino. Koncem tega meseca priredi Sa vinjska podružnica “Slovenskega planinskega društva” izlet k jubi-lejski kapelici zraven Kocbekove koče na Ojstrico in v Logarsko dolino. — Rop. Posestnik Franc Asič iz Sremič, občina Videm, je naznanil, da ga je posestnikov sin Janez Pongrac o Veliki noči -napadel v gozdu ter mu oropal 30 kron. Asič je dejal, da Pongraca radi tega ni prej naznanil, ker se je bal, da ga ta naznani radi nravstvenih deliktov. Pongraca so aretirali, a tudi proti Asiču je uvedena preiskava. — Matura na mariborski gimnaziji, in sicer ustna, se je vršila od 21. do 24. jun. z izbornim uspehom. Oglasilo se je vseh 35 učencev 8. razreda, 21 Slovencev in 13 Nemcev. Prestalo je maturo z odliko 6 ih s prvim redom 28 učencev, samo 1 učenec mora po počitnicah iz enega predmeta izpit ponoviti. -Odlikašev je 5 Slovencev. — Nemčurska osveta. Ker je pri občinskih volitvah v Šoštanju oni Pajer, p. d. Kaplan, katerega so nemčurji Slovencem tri dni pred volitvami ukradli in ga potem z Orlovim šnopsom do nezavednosti upijanili, samo da ne bi šel s Slovenci volit, vendarle volil s Slovenci, so se nemčurji maščevali nad njim. Zvečer na dan volitev so ga prijeli in ga natepli. Menda jim je žal šnopsa! Tu se vidi, s kakimi pobesnelimi ljudmi se imajo boriti šoštanjski Slovenci. PRIMORSKO. — Poletne obleke za vojake v Dalmaciji in Bosni namerava naročiti vojna uprava. — Stavka zidarjev v Trstu. Iz Trsta poročajo, da je 24. jun. dopoldne 900 na shodu zbranih zidarjev sklenilo, nadaljevati stavko. Okolu 800 zidarjev je dosedaj zapustilo delo. — Ivan Jaklič umrl. Umrl je 271etni sin spoštovane družine Jakličeve iz Sv. Ivana pri Trstu. Pokojni Ivan je šel na Kranjsko, da si pribori zopet svoje nekdanje zdravje, ali iskal je pomoči zastonj; izdihnil je svojo dušo dne 18. jun. v Ribnici. Bil je vpisan tudi v araško univerzo. — V Beljaku nameravajo, kakor javljajo nemški listi, ustanoviti tudi podružnico “Ljubljanske kreditne banke”. Razume se, da nemški listi pihajo jeze. — Strupen mušji pik. Iz Celovca poročajo: Pred malo dnevi je na vajah neka muha pičila stotnika 9. divizijskega topniškega polka Rih. pl. Smekala. Radi tega mu je pričela roka otekati in 23. jun. je stotnik umr-l vsled zastrupljanja krvi. —Oče s sinovoma ponesrečil. Pri popravljanju nekega mostu preko Bistrice na Koroškem se je ponesrečil 58letni Mat. Uršič iz Rovna s svojim 18letuim in 35letnim sinovoma. Zasačila jih je nevihta, in vodovje jih je odneslo skupno z mostom. OOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOO FRANK ROGEL 101 Indiana St., voglu Jackson N. W. Telef. 1303. Joliet, 111. Slovenski gostilničar Toči so vedno sveže Porterjevo pivo, stare domače v!no, raznovrstne druge pijače iu tržijo se najboljše smodke : :::::: Postrežba solidna in se priporočam vsem rojakom, tujcem in doraačinom. Na razpolago je vedno dober iunč. JOHN UMEK toči Schlitz evo pivo, kije najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Cor. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. 29. julija priredi Nickel Plate železnica iz letno vožnjo na posebnem vlaku v Chautauqua Lake, N. Y., tja iu nazaj, naokrog, za eno voznino ($14.00) iz Chicage, s povratkom veljavnim do 30. avgusta, če se da tiket v shrambo. Nobenih preplačil na uijednem vlaku Nickel Plate železnice. Cenene vozuine do drugih vzhodnih postaj. Trije vlaki na dan, s spalnimi vagoni, s preddurji Pesebni Club obedi, po razvratni ceni od 35c do $1.00. Tudi postrežba a la carte, in opolu danski luncheon 50c, v Nickel Plate jedilnih vizivih. Pišite na John Y. Calahan. General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago — za podrobnosti. Mestni uradi za tikete v Chicagi, 111 Adams St. iu Auditorium Auuex. . 14 Frank Medosh 2C0 E. 95th St. So. Chicago, 111. -------4<504-- Qostilničar........ Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu Telefon 1841.So. Chicago I. Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JA TNI NOTAR Kupuje in‘prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše iu pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. ' Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. Ustanovljen 1. 1891. PïTi slovenski katoliški list i Ameriki Izdata Slovensko-aitierikatisko tiskovno društvo V JOLIET-U. ILL. IZIDE VSAKI PETEK. Naročnina za Združ. države, Kanado in Meksiko, kadar se ista naprej plača: ca celo leto . • it 00 Kadar se naročnina plačuje za nazaj. Ea celo leto . • • $ 2.00 Za Evropo in drugo inozemstvo anaSa naročil na $1.00 več ko za Zdruz. države, Kanado in Meksjko. Na naročila za pošiljanje lista brez pri-j poslatve naročnine, se ne ozira poli nobenimi pogoji. rije v verskih stvareh ui prostora, ali za premeno veroizpovedanja in drugačno tolmačenje istega po željah svoje starosti. “Jezus Kristus včeraj in danes in isti vekomaj” (Heb. XIII. 8). Ne prejemaj bakra za zlato ali svinca za srebro; glej, da dobiš pravo in pristno rudo. Protestantizem je tako različen od katolicizma kot noč od dneva. Ne bodi zadovoljen s ponarejenim, marveč zagotovi se, da ima tvoj denar pravi vtisek vkovan in čist cvenk. Vsaka pot ne pelje v Rim, nego samo ena pot, ki jo je načrtal Kristus. “American Federation of Catholic Societies.” Oglasi po pismenem dogovoru. Dopisi brez podpisa se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Če se naročniki preselijo z enega kraja v drug kraj, naj nam blagovolijo naznaniti poprejšnji in novi naslov svojega bivališča. DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St. JOLIET, ILL. DENAR ir, naročila pa na tiskarno; AMERIKANSKI SLOVENEC, nor. Benton & Chicago JOLIET, ILL. Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon št. 1541. “AMERIKANSKI SLOVENEC”. Published weekly ,,The Slovénie-American (Dalje.) Važnost torej, da imajo vse te narodnosti v gotovih točkah dotiko z velikim katoliškim telesom, je oči-vidna, ker se tem potom združijo tesneje z verskim življenjem katoliške Cerkve v Združ. državah in z našim narodnim življenjem. Raz-por, ki uastaja iz plemenskih predsodkom in plemenskih posebnostij, ki je bil in jetako poguben napredku Cerkve in koristim njenih otrok v tej deželi, bo polagoma izginil,če se katoličani raznih narodnostij spravijo v zaupnejše razmerje po stalnem združevanju, ki bo sledilo po shodih federacije. Najpripravnejši in najboljši način, da se to doseže, je bil najden po izkušnji, namreč, vzeti sedanja katoliška društva kot temelj in jih i potem spraviti skupaj v osrednjo ! (centralno) organizacijo, ne da bi se J kakorkoli, vtikalo v njih samoupravni Joliet, Ul. by j stvo, cilje in konce. Primerno je ing Co." cor. Benton (b Chicago Strs., Joliet, Ills. Print- poudarjati dejstvo, da katoliška po- litična stranka ui niti namišljena niti zaželjena. Vsakdo, ki pozna Ameriko, bo razumel, da se katoličani »e morejo pečati, Siovenic Oatholic Union of the United strankarsko politiko. Tako početje States of America. Subscription $1.00 per year invariably in advance. Advertising rates sent on application. Entered at the Post uiTice at Joliet, III. as second Class matter. CERKVENI KOLEDAR. 24. juliia nedelja 25. 2«. 27. 28. 29. 80. pondeljek topek sreda četrtek petek sobota 9. pobink. Fran. Jakob star. Ana. Marij. mati. Pantaleon Nazarij in drug. Marta, dev. Abdon in Senen. Verska premišljevanja. .Rojakom v potrditev njih vere. VIL Ali je vsaka Cerkev enako dobra? To je nesmiselno vprašanje. Isto-tako me lahko vpraša- : Ali je vsak ugovore proti nasvetovani postavi. bi bilo zelo pogubno našim koristim. Časih kdo vpraša: Čemu pa bodi federacija, če se ne peča s politiko? Ali niso glasovi, ki štejejo? V odgovor hi rad opozoril na izraz strankarska politika. Federacija se ne more nagibati v prid kaki politični stranki. A da se šolsko, razporočno in druga vprašanja rešijo zadovoljivo za katoličane, mora politika v širšem smislu tvoriti jako važno točk j federacije. Navedimo primer: Pred dobrim letom duij se je predložil nasvet neke postave v postavodajstvu države New Jersey. Besedilo nasve tovace postave je bilo dvoumno in je nudilo smuk ali utek za obdačenje naših župnijskih šol. Več katoli ških poslancev je obiskalo predlagatelja postave in prosilo, naj se rečena dvoumnost odstrani. Pač so bili jako uljudno sprejeti, a vse njih besede so bile zaman. Na stvar se je opozorila podružnica federacije v New Jersey. Odbor, zastopajoč obe politični stranki in razne narodnosti, je bil imenovan, da poseti odbor postavodajstva in mu predloži Bog enako dober? Samo ena Cerkev je, kot je samo en Bog. “Eno telo in en Duh. . . en Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Oče vsega” (Ef. IV. 4 — 6). Trditi, da so vse cerkve ali vere enako dobre, pomenja zanikati vero sploh. Resnica in laž se ne moreta postaviti na isto podlago: kar je prav, ne more biti krivo istočasno. Rbsnica je ena in nerazdelna in nespremenljiva. Dve in dve bode vedno štiri; belo bo vedno belo; in črno vedno črno. Resnica je izločilu; nikdar ne trpi svojega nasprotja, kot luč proganja temoto. če imam jesnico, moram se je držati in ogibati zmote. če verjamem, kar iskreno delam, da je katoliška vera edino resnična, prisiljen sem verjeti, da so vse druge vere ali cerkve krive, in dolžan sem okleniti se svoje Cerkve na uevarščino nebes. Ostale cerkve utegnejo učiti nekatere resnične nauke in izvrševati nekaj dobrih del, a vendarle ostanejo krive, in nikdar ne morem odobravati neresničnosti. Dobro vemo, kako si razni razkoli oporekajo drug drugemu: kar ta sprejme, oni zavrže. Resnica si sama sebi ne oporeka in ne more. Samo en evangelij je: “Ko bi vam kdo pridigal evangelij poleg tega, ki smo vam ga mi pridigovali, bodi preklet” (Gal. I. 9). Za razne teo Brž ko so voditelji večine v zbornici slišali o pričetem gibanju, zagotovilo se je nemudoma odboru federacije, da šeni treba prav nič vznemirjati glede vprašanja, ker se takoj napravi vsaka sprememba, ki je želi federacija, v izrazih nasvetovane postave. Tovrstna je politika, v katero se namerava federacija vmešavati. Gotovo je skrajni čas, zateči se k takošnemu postopanju. Naši nekatoliški prijatelji so dosegali svoje smotre sličnim potom nže dav-uo. Kričali smo zoper krivice in bili preplašili, da hi se posluževali ugod-nostij, ki jih država in narod nudita vsakemu državljanu. Prav je, da vsi katoličani vedo, da tisti, ki kličejo “politika!”, češe omeni federacija, ali oni, ki so jako malo proučili slovstvo gibanja, ali pa deležni, načrte kujoči politiki, ki jej iz samopridnosti nasprotujejo ker je ista čiuitelj, ki ne morejo uplivati nanj in ga nadzorovati. Širokomiselni politik in državnik pripoznava, da opravlja federacija jako hvalno in potrebno delo, vzga jajoča katoličane, da uporabljajo pravice ameriškega državljanstva za svoj civilni, družabni in verski napredek. Nekatoličani v Združ. državah so navadno pravicoljubni in skrbni, živeti v miru in složnosti z drugimi državljani, in katoliška politična stranka bi jih ne napravila samo sumljivimi, marveč skoro gotovo v naše sovražnike. Saj imajo itak mnogo predsodkov, izvirajočih od svetohlinskih prednikov in nepre stano utrjevanih po brezvestnih du hovuikih. Poleg tega so jako mnogi izmed nekatoliškega prebivalstva skozinskoz nevedni glede katoliške ga uka, vere in nravnosti. Politika, ki jo moramo sprejeti, je tista, ki jih uči razumevati nas in biti našimi prijatelji. Zato treba, da se cer kveui uki slišijo v njih domačijah. V tem oziru je važen čiuitelj misijonsko pridigo vanje za nekatoličane, v skoro sleherni škofiji te dežele. Federacija lahko zelo podpira to vzgojevanje, obravnavajo« dnema vprašanja in razširjajoč katoliško rešitev. Nadalje bo njen upliv na katoliška društva, sestavljena iz Italijanov, Poljakov, Čehov, Ogrov, Grkov itd., neizmerno dobrotvorfen, ker jih bo branil napadov spreobra-čevaluega protestantizma in spravil v ožjo zvezo z u j ih sosedi-katoličani. (Konec prih.) Trdi časi za delavce. Newyorski “World” je v vzhodni metropoli skrbno pozvedaval o sedanjem položaju obrti in kupčije, in zaključek ni samo za New York, ampak za vso deželo pomisleka vreden. Kar je Pariz v drugem oziru za Francijo, to je New York v kup-čijskem oziru za Združ. države. V ogromnem mestu ob Hudsonu se stekajo mnogozaph ti ne niti deželne kupčije in nasprotno izhajajo od tamkaj mnogokratne izpod hude, katerih vedno potrebuje ameriško gospodarstvo za uspešen razvitek. New York ni samo velika denarna sredina te dežele, temveč tudi središče za razne stroke ameriškega vele trštva in sedež mnogoštevilnih velikih korporacij, ki merodajno upli-vajo na tačasni položaj in razvitek .naše industrije. Jako velik del naše izvozne trgovine se pošilja čez newyorsko luko, in nasprotno se tudi naš uvoz v znatnem obsegu do bavlja čez New York. Tamošnji merodajni kupoijski in finančni krogi niso samo v tesni zvezi z domačimi področji, imarveč vzdržujejo tudi zvezo z vsemi večjimi tr žišči na svetu, in nikjer niso bolj poučeni o položaju domače in vnanje kupčije, nego v velikem trgov skem mestu, katero je ob ustju Hudsona zgradila ameriška pridnost, ameriška podjetnost, ameriška trdna volja in vztrajnost. “World” je predvsem poizvedel, da imajo velike železniške črte, stekajoče se v New York ali Jersey City, sedaj od 25 do 30 odstotkov manj blaga za prevažanje nego lani. Istočasno se je spečavanje železnih in jeklenih industrij, ki imajo svoj sedež v New Yorku, zmanjšalo za 45 do 55 odstotkov. Trgovina na debelo s krojnim blagom se je po slabšala za 20 do 25 odstotkov v primeri z lanjskim prometom,in raz pečava klalnic in velikih trgovin z mesom se je tudi znižala za 25 odstotkov. -Tedenski bankovni izkazi kažejo proti laujskemu letu nazado vanje v denarnem prometu za 80 do 25 odstotkov. Uvoz nagizdnega blaga je v zadnjem letu nazadoval za 25 odstotkov, iz česar “World” prav upravičeno sklepa, da so si celo premožnejši razredi jeli življe nje urejati po svojih zmanjšanih dohodkih t. j. plašč obračati p0 vetru. Resnično je, da imajo vse new yorske industrije zaznamovati proti preteklemu letu zmanjšatev izdelovanja in razpečave od 3 do 30 odstotkov. Samo zidarska obrt dela izjemo, ker so vsled velicega štrajka zidarskih rokodelcev lanjsko leto ostale mnoge zgradbe nedovršene, kar se mora to leto dohiteti. Ko bo to delo dovršeno, občutili bodo zidarski rokodelci trde čase istotako, kot delavci v vseh drugih industrijah. Manjše in srednje jeklarne in železne tovarne, ki niso odvisne od trusta za jeklo, dajajo ob zdravih obrtnih razmerah zaslužek 80,000 delavcem, sedaj pa samo še 4 0,000. Glede železnic je “World” povpraševal vse večje družbe v deželi. Železnice dajajo delo več ljudem, uego katerokoli drugo obrtno podjetje, tako, da so izborno merilo za presojanje tačasnih razmer glede plače in dela. Izza dne 1. januarja t. I. so pa železnice odslovile kacih Ob železniški nesreči pri Litchfieldu, IlL, dne 2. julija t. 1. je bilo usmrčenih petindvajset oseb. . Francoska poslanska zbornica je določila $6000 v namen, da se odpošlje delegacija delavcev na svetovno razstavo v St. Louis. Veliko razburjenost je povzročil zadnji teden dohod kitajske ladije z izseljenci v Salina Cruz, Mehika. Med priseljenci, večinoma delavci, je bilo 150 slučajev kuge. . 10N perdicaris, ki je bil v rokah moroških roparjev. Ion Perdicaris, ki je bil s svojim pastorkom, Oromwell Varleyjem, ujet po Fraisuiijevih roparjih blizu Tanger v Maroku (Afrika), je doma izTrontona, N.J. V njegovo rešitev so Združ. države in Anglija poslale vojnih ladij pred Tanger. Dne 18. julija t.l je Perdicarisa sprejel Delcasser'francoski minister vnanjih zadev, kateremu-se je zahvalil za izkazano mu pomoč. 120.000 delavcev in uslužbencev, in odslavljanje se še vedno nadaljuje. Bombaževe tovarne v Novi Angliji dajajo opravilo ob dobrih časih okoli 200,000 delavcem. Ko bi se po ves teden delalo, zadoščala bi sedaj dohajajoča naročila komaj za 100.000 delavcev. Da ni treba odsloviti preveč delavcev, omejila se je tedenska delavna doba na štiri dni, a tudi tem načinom je sila težavno, vzdržavati delovanje, ki bi se poplačalo. V južnih industrij, skih okrajih so bile razmere doslej malo boljše nego na vzhodu, a tudi tam se slabšajo očividno, in število brezdelnih rok se množi dan za dnem. Roko v roki z omejevanjem delo vanja hodi skoro povsod občutno zniževanje plač. Delavci sprejemajo isto večinoma brez odpora, da le ne izgube trohice kruha zase in za svoje družine. V nekaterih industrijah so se zadnje mesece plače znižale za 20 do 25 odstotkov, kar pomenja za dotične delavce brez dvoma isto kot izgubo vsega poviška plače, ki se jim je privolil zaduja leta. Da, mnogokratno so plače celo nižje, nego so bile kdaj zadnjih dvanajst let. Ker pa so medtem cene vseh živežnih potrebščin znatno po skočile, poslabšal se je ves položaj delavstva v Združ. državah bolj ali manj, tako zelo, da niso širši krogi istega prav nič več daleč od resnične stiske. Seveda zadeva to stotero tisoč brezdelnih delavcev še najbolj. Mali prihranki iz boljših let bodo kmalu použiti, in če se dotlej ne bo moglo priskrbeti boljše priložnosti za delo, potem napočijo za delavce pač trdi časi. Po vsej deželi se že čuti, da se je delavstvu zmanjšala zmožnost kupovanja. Vsaka trgovina mora radi tega bolj ali manj trpeti, in že marsikatere prodajalnice na drobno se težko bore za svoj obstanek. Ce se bo tudi, kot se je bati, letina ali žetev dokaj slabše obnesla, potem utegne celo iz sedanje med losti kaj lahko nastati gospodarska ujima in beda, katere posledic ni možno premeriti. Po obili letini bi se vsaj našim poljedelcem ohranila kupna moč na dosedanji višini. Zmanjšatev iste vsled znatno manjše letine bi zopet slabo uplivala na kup-čijske in prodajne razmere, kajti stari rek, da ima ves svet dobiček, če ima kmet denar, velja še dandanes; nasprotno pa treba poljedelstvo, ki mora računati s .srednjimi dohodki, smatrati vsakakor neugod nim činiteljem v narodnem gospo-spodar^tvu. Poskušalo se j«, neugodni obrtni položaj spraviti v zvezo z bližnjo predsedniško volitvijo. Kot izkuš nja uči,zivira res taka volitev industrijo do gotove stopnje. Začetki stdanje medlosti segajo mnogo pre daleč nazaj, in že zato se ne more razlagati nizko stanje tržišča iz le tošnjih volitev. Da se delavci puščajo iz službe v tem obsegu, kot smo ga doživeli izza enega leta, tega dejstva ne moremo smatrati za samo preplašenje delavcev v politične namene. V to so izgube, ki so jih tudi podjetniki imeli in jih še neprestano imajo, prevelike. Splošno obrtno nazadovanje je neizogibna posledica naše napačne gospodarske politike. Ko se je pred štirimi leti republikanski evangelij prosperitete ali-uspevanja šumno razglašal po vseh ulicah, so že pametni možje prerokovali, kaj utegne priti v bližnjih štirih letih. In uganili so. Pač je želeti, da bi bilo drugače. A kar ni, pa ni. Tolažilno je samo to,- da so se razmere tako hitro razvile v tej smeri: kajti, čim občutnejše po stane zlo, tem gotoveje se odstranijo vzroki. Zlati dolar Združ. držav tvori tudi denarno jednoto v Kanadi, Britanskem Hondurasu in Columbiji, in bržkone bo tudi Mehika v doglednem času uvedla zlato vrednoto, z ameriškim dolarjem kot jednoto. Skupno število smrtno ponesrečenih oseb na zgorelem new-yoršketn parniku “General Slocum” dne 15. junija t. 1. znaša po policijskem poročilu 958. Samo 89? mrtvecev je bilo istovečenili ali spoana-nih. Izmed 1,400 izletnikov je bilo neranjenih samo 235. Jane T o p p a n, bolniška strežnica v Bostonu in drugod, ki je umorila 31 oseb, da je mogla zadoščati svoji posebni nasladi, gledati smrtne težave svojih žrtev, je zadnje dni na smrt opešala telesno iu dušno, in sicer v zavodu za urno-bolne. Avstrijski petrolejni kartel v nevarnosti. Avstrijski petrolejni baroni so zelo razburjeni, ker žuga njihov kartel, katerega posledice čuti zlasti nižje ljudstvo, razbiti amerikanski milijarder in petrolejni kralj Rockefeller. Ko so namreč avstrijski judovski baroni sklepali petrolejni kartel, niso hoteli v svojo družbo sprejeti amerik. petrolejne družbe “Standard Oil Company”, kateri pradseduje .Rockefeller. Avstrijski lastniki petrolejnih vrelcev v Galiciji sohotelisami imetidobiček in niso hoteli deliti z amerikanskim petrolejnim kraljem. Kar pa mogočni Rockefeller ni mogel doseči z lepa, hoče sedaj doseči s silo. V ta namen hoče ustanoviti dve čistilnici za petrolej: eno na Ogrskem in eno v Avstriji. Družba “Oil Company” je že nakupila potrebno zemljišče, stroje in vse potrebno, da prične s čiščenjem petroleja, ko Jobi oblastveno dovoljenje. Seveda judovski baroni na vse kriplje delajo, da bi preprečili dovoljenje za novi čistilnici, kar se jim pa pač ne bode tako lahko posrečilo in zato bodo morali najbrže g krvavečim srcem deliti dobiček z mogočnim Amerikancem. Nickle Plate izlet v Boston, Mass., in nazaj ob narodnem taborišču G. A. R. iz Chicago za 817.75 tje in nazaj. Tiketi dobri na vsakem vlaku 12., 13. in 14. avgusta in na posebnem vlaku idočem iz Chicago 13. avg. ob 8. zjutraj. Zadnji čas povratka do 30. septembra. Za $20.70 za tje in nazaj pa via New York in s parnikom, s povratkom od tamkaj.Na željo sa tudi dovoli izstop v Niagara Falls in Chautauqua Lake. Dnevno vozijo trije vlaki z modernimi spalnimi vozovi. Podrobnosti pri uradu 111 Adams St., Chicago, ali pa pišite na John Y.Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago Za nadaljša pojasnila. *18-avg 12 Severov balzam zoper prehlad brzo olajša v vseh slučajih nosnega nahoda iu prehlada v glavi. Isti ublaži vneto mrenico, olajša dihanje in očisti prehode nezdravih odpadkov. Na prodaj v vseh lekarnah- Cena 25c, po pošti 28c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Y n an j i izložniki, podpirani po komisarjih dotičnih dežel, so zadnji teden na svetovni razstavi v St. Louisu zapretili, da bodo svoje razstavljeno blago odtegnili, ako bodo morali še nadalje plačevati davka 25 odstotkov za vsako prodano blago. V Dušenu blijtu Duel-seldorfa na Nemškem, kot poroča brzojavka, je neka mačka izvalila jato piščet. Bližajočo se kokoš ali kokljo je mačka vselej pregnala in potem spet neprestano sedela fla jajcih, dokler se niso prikazala pi-sčeta, ki sedaj vedno slede mački, kamorkoli gre. Predsednik Roosevelt na svojem letovišču v Oyster Bay, N. Y., nima miru ne podnevi ni ponoči, tako pridno in resno se pripravlja na bližnje volitvene boje. A poleg tega posveča izrenredno pozornost telesnemu vežbanju. Ali plava lot riba ali jezdari kot divji lovec ali pa — in to najrajši — seče, kolje in teše drva. Ubogi stari “O o m Paul”, t. j. Paul Krueger, bivši transvaal-ski predsednik, je umrl v Švici. Kot ga mi vidimo, bil je krepak mož in plemenita, junaška postava, nekak Washington 19. stoletja. Vodil je boj za-svobodo, ki bi jo bil skoro pridobil, in tako je postal velika postava svojega časa. Čuditi se pač m, da je tak mož umrl v eni izmed republik. Junaški Švicarji so svobodni . “The American Legion of Honor”, zavarovalna bratovščina z glavnim stanom v Bostonu, se namerava razpustiti. Število njenih članov se je skrčilo od 60,000 v nekaj letih na manj nego 4,000. Nedavno so njeni ravnatelji znižali največjo usmrtnino od $5,000 na $2,000, toda člani so vlagali prizive na sodišča in v ponajveč slučajih se jim je prisodil polni znesek, za kateri so plačavali. Družba ima sedaj ca $200,000 neplačanih usmrtnin-skili zahtev. Komaj je bil zadnjič sodnik Parker nominiran demokratskim kandidatom za predsednika,ko se je v kratkem očrtu njegovega vsakdanjega življenja omenjalo, da hodi sam in družina ob nedeljah v episkopalno cerkev, a da gleda na to, da se njegovi služabniki, ki so vsi katoličani, vozijo v krajevno katoliško cerkev v kočiji. Počasi, ampak vendar izginevanestrpljivost. Pred nekoliko leti ne bi bil noben politik pustil razglasiti dejstva, da ima katoliško služabništvo. K. S. K. JEDNOTA fnkorporirana v državi Illinois dne 12. jao. I). A. 1 Si H. Predsednik: Joux It. Stekbexc, 2003. Calumet ave.. Calumet, Micb. Podpredsednik: Mihael Skebe, Collinwood Box R Ohio. I. Tajnik: Mihael Wardjaït, 903. Scott St. Joliet, 111. II. Tajnik: Joseph Stekel. Indiana St. Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek. 1012 North Brodway St., Jol.^t, III. Duhovni vodja: Rev. John- Plevnik, 419 Liberty St., Waukegan, 111. Nadzor- niki: Finančni odbor: Pravni odbor: Prizivni odbcr: Louis Duleu, 2ö. W. 23rd Place. Chicago, 111. Martin Fir, 1103. Scott St., Joliet, 111. George Laich, 168.—95th St., So. Chicago, 111. Anton Skala, 9225. Marquette ave., So. Chicago, 111. Rev. F. S. Sustersíó, 812. N. Chicago St., Joliet, 111. Max Buh, 115£ 7th St., Calumet, Mich. Anton Nehanich, cor. Scott & Ohio Sts., Joliet, 111. Joseph Dunda, 600 N. Chicago St., Joliet, Hi. John Zimerman, 1314 N. Center St., Joliet, 111. Paul Schneller, 519 Pine St., Calumet, Mich. M. J. Krakar, Anaconda, Mont. W5>0404040040404 edo, kdo je iz- sove. Tako uhajata obe stranki. Glede položaja v Coloradi je glavno dejstvo tole: Ko bi se bilo slušalo postave deželnega zakonika, a dobili so nekaj nevednih Italijanov, da zanje store to reč. Unijski vodje izgnani po “ Citizens' Alliance". Pomožni okrajni pravdnik (De- vštevši osemurno postavo, ki se jelputy District Attorney), Smith, morala predpisati, nebi bilo nikaeih | rodom iz juga, je poskušal sveto- izgredov zadnje leto. vati zmernost, priporočal zvezi Tr . . . , . , i j *7 o' (alliance), postopati postavno. “Vi- Kdo je največ trpel vslecl štrajka/ a f . del sem drhali na jugu,” je rekel, Pojdimo po sledu stopnjo dalje. | «in dobro vem, kaj dosežejo.” A Glavni trpini ob teh štrajkih niso ! meščani ga niso hoteii slušati. Kobili borilci sami: ti niso nikdar, j raka]i 80 iz zboriž5a) silno razbur_ “Western Federation” je zaštraj-kala predvsem proti krivičnim ru-dotopilnicam in tovarnam, a “Smelter Trust”, ki ima tovarn drugod, je trpel primeroma malo. Resnični trpini so nedolžni rudarji in rudniški lastniki v Cripple Creeku in Telluridu — na katerih sloni teža sočutnega štrajka—in trgovci, bankirji in obrtniki v teh in drugih jeni, zgrabili štirinajst unijcev, vštevši predsednika Tressiderja, tajnika Olcotta in blagajnika Ben-derja, jih razpostavili v vrsto in gnali do mestne meje. Tu so jih ustavili in Lafayette Hanchette jim je rekel: Nikoli več ne prikažite svojih obrazov v Clear Creek countyju, kajti, če to storite, mi ne bomo odgovorni za tisto, mestih. V premogarskem štrajku j kar se vam zgodi, Jako znaten tukaj-»ta večja lastnika “Colorado Fuel! šnji živelj je bil za to, da vas obesimo, a and Iron” - kompanije Rockefeller i konservativni mtščani so prevladali. Ti . n ,, . , , I pričakujejo, da boste zdaj marširali, m Gould — m tadva gotovo ne I . , , ... , v J ° i dokler njste izven države. Krpita. In štrajkujoči premogarji se podpirajo iz skladov združbe j Potem so izgnanci peš izginili v ‘■United Mine Workers of Ameri- te,uoti. Štirje izmed njih so pu-ea”, torej ne trpe posebno. Resni- svoje žene in družine zadaj, in «no trpelo je pri tem 7,000 delav- e^en svojo staro mamico, ki ni ve-_ eev v jeklarni v Pueblu, ki se je uprla vsled štrajka; prebivalstvo «oloradsko, ki mora plačevati višje «ene za svoj premog; lakote umira- dela, kaj bo posledica meščanske razburjenosti. Kako nam pač pripovest o teh štrajkarskih voditeljih, brezpostav- joče delavstvo v “Overlaud Cotton 1110 izgnanih iz svojega mesta in Mills” in sličnih podjetjih, zaprtih ; svojih domačij, živo predočuje ¡sliko “skabov”, zasramovanih, te- vsled pomanjkanja premoga, in j1 splošno .občinstvo v Coloradi, čigar dejanje in nehanje je bilo oško d.ovano. Meščanske zveze organizirane. ih to nas vodi k premišljevanju druzega velicega č i nitelja v sedanjem boju. — meščanske zveze (Citizeus’ Albance). Meščanska (ali državl janska) zveza je takorekoč izraz te trpeče tretje stranke, potisnjen v organizacijo. Dostikrat »o meščanske zveze sestavljene večinoma iz delodajalcev in so stroji za pobijanje unioiiizma, a navadno obsegajo tudi mnoge meščane in trgovce, ki so bili oškodovani, dasi j okraju Idaho Springs. In to je niso zvezani naravnost s kakim in- hudo zadelo posamnike, ki so bili penih, obstreljavanih, pognanih čez gorovje v Telluridu, po unijcib, ko so zasedli Smuggler Union-rud-nik! Toda, izgnani unijci niso ostali za mejami. Vrnili so se kmalu z odvetniki, ter «o aretirali štiriino-semdeset članov od “Citizens’ Alliance” velikih svot denarja. Usoda dostojnega unijca. Iz tega je tudi pognala in razra ščala večja gorjupost, večja sovraž-ljivost, večja.nezaupnost — in končno je “Citizens’ Alliance” sklenila, streti lUnionizem za vedno v dustrijskim bojem. V nekaterih mestih so se zveze oživotvorile same od sebe kot sfražen odbor (vigilance oommittee) — in naenkrat so šle.do skrajnosti. Ena skrajuost izziva drugo: nasilje jn brezpostavuost rodita nasilje in brezpostavnost. Eden izmed coloradskih rudnih krajev, v katerem je “Westi-ro Federation of Miners” zaštrajkala za-duje leto, je bil Idaho Springs. Rudniki so se zaprli, nakar je na-st da navadna st;ska krajevne kupčije, navadna razprtija glede porav-aave in končno navadili poskus,-najeti neunijskih delavcev. V noči 28. julija 190R, ko je Sun & Moon »udnik tako poslova), pripetila se je strašna eksplozija, ki je razdejala «lektriško preobraževaluico (electri- člani unije, a morda pošteni, delavni, častiti ameriški državljani. Bržkone so rečeni možje ostajali doma v viharnih nočeh, ko so se vršili unijski shodi; bržkone niso vedtdi o “zanikarnosti skabski” ali o načrtu, razstreliti Sun & Moon rudnik, ako je bil kak tak načrt — ib želeli niso vedeti. Tako je unija padla v roke nemodrim, morda hudodelskim, voditeljem — in ti pošteni, dostojni unijski člani, liki pošteni dostojni člani naših poiič-nih.strank, so dovolili “bossom”, dobiti nadzorstvo. In kdo sedaj trpi? Aj, baš ti rečeni pošteni, sami sebe čislajoči državjani! Kdo plačuje davke? Ne hrumeči' unijski živelj, ki izvršuje zločine: ti nimajo lastnine, davku podvržene; marveč taisti štedljivi, pridni uuij-ci, ki ne marajo unijske politike! ¿davni uradniki se družijo strankam. Drug strašen pojav v tem colo-radskem boju je ta, da se javni uradniki pridružujejo tej ali drugi stranki industrijalnih borilcev. Ne želim napadati kacega uradnika v Coloradi, zlasti ne kacega sodnika — to so poskusni časi, in ljudje so nagnjeni, zvati imena in ki;ivo soditi nagibe — in vendar ne more noben učenjak, gledajoč na colo-radski položaj, če pošteno želi videti sleherni pogoj, slab ali deber, uteči, da ne bi videl tudi te politične strani industrijalnega vprašanja. Tako vidimo n. pr., da je guverner Peabody sila zasramovan od vseh unijcev kot prijatelj. Pravijo namreč, da je bil izvoljen na dobro umevani protiunijski platformi, da je komaj želel poklicati vojaštva im pomagati, da se stre unionizem. Delodajalci z druge strani ga zovejo poštenjaka (fair man), vrlega (brave) guvernerja. Tu mi ni tolmačiti teh pridevkov. Samo poročam o njih. Pred nekoliko leti je sedel guverner Waite v colo-radski zbornici: “Bloody Bridles” Waite (Krvavobrzdar) so ga zvali. Še dandanes lahko čujete delodajalce v Coloradi, kako govore o Waitu kot anarhistu,demagogu, pri povedujoč, kako je poklical čet na pomoč rudarjem med št raj ko m v Cripple Creeku. Uuijei, z druge strani, ga imenujejo junaka, pošte lijaka, neprestrašenega moža. Ali ni potem guverner Peabody, ali ni bil guverner Waite, guverner za unijce in delodajalce? . Unijski sodniki in korporacijski sodniki. Slišali boste, da okrajnega sodnika Owersa, pred katerega so morali člani od “Citizens’ Alliance” v Idaho Springsu, ko so izgnali unijce iz mesta, mnogi delodajalci imenujejo anarhista, unijskega pri staša. “Samo počakajte, dokler dobimo sodnika De France nazaj”, rekel mi je odličen meščan v Idaho Spring- su. “Ta bo naučil te unijske morilce lekcijo.” Unija, z druge strani, govori o soduiku Owersu kot “prijatelju”. Istim potom sem čul, kako so sodnika Seedsa v Cripple Creeku delodajalci kritizirali, a unijski vodje hvalili. Generalni pravdnik Miller je baje rekel: Guverner in njegovi pravdniki bodo skušali preprečiti neposrednje zaslišanje slučajev, da se med tem utegne ljudstvo pomiriti. Njih upanje leži v dejstvu, da sodnik Seeds zapusti okraj s 1. janu-arijem, izročivši začasno svoj sedež sodniki Levrisu. Ali potem pravica prihaja in odhaja s sodniki v Coloradi? Slično sem čul govoriti o posta-vodajcih kot “unijcib” ali “pristaših korporacij”, in serife označa-ne in prištevane kot privržence delodajalcev ali delojemalcev. In to, kot vemo vsi Američani, ni nikakor posebnost coloradska, dasi je sedanji štrajk to razmerje najbolj odkril. Tudi Colorado so razvili ameriški državljani, in njene napake so ameriške napake, ne co-loradske napake. Ali postajamo potemtakem tako zelo unionisti, tako zelo korporaci-jonisti, da pozabljamo, da smo tudi ameriški državljani? Ali naše zasebne ali razredne koristi posrkavajo našo zvestobo tako zelo, da pozab Ijamo svojih skupnih narodnih, državnih in državljanskih dolžno-stij? Kadar glasujemo, ali glasu-’ jemo za Američane, ki naj napravljajo in izvršujejo postave za vse državljane, ali glasujemo za unijske postavodajalce, korporacijske sodnike in šerife v prid meščanskih zvez? Kdo je kriv anarhije? To je torej položaj v Coloradi, le prekratko načrtan. Kdo je kriv anarbijskega ali brezpostavnega sla nja? Pač slišimo, kako se vojaške sile odkrito zasramujejo radi njih despotizma ali samosilstva, toda, ce da bi želeli opravičevati njih prevzetnost in izgrede, primerno je vendar preiskati,da li so storili kaj, česar niso državljani že davno delali. Ali ni unija vlamljala v domovanja državljanov? Ali se ni unija vmešavala v osebno svobodo marsikaterega “skaba”, izgnala ga iz njegovega domovanja in od dela, kot se sedaj mnogi štrajkarski vodje izganjajo z bajonetom? Ali ni celo usmrčala svojih sovražnikov? Ali niso korporacije coloradske teptale volje narodove; ali niso kr- j šile postav sleherni dan, ne da bi j se kaznovale? Ali niso meščanske zveze izganjale 1 j udi j iz njih domovanj in od njih družin? Ali ni celo samo postavodajstvo kršilo najvišje postave v republiki, volje narodove, v zosebne ali politične ali samopridne namene? Demokracija in despotizem. In končno vidimo kot posledico vse te dolgotrajne in drzne kršitve postav, kako se predpravice Svobodne vlade vzamejo narodu in vročijo skrajnemu despotu ali samosil-niku, ki vlada s smodnikom in svinčenkami. Postava se izvršuje neizogibno, brez usmiljenja; ako ne po navadni mašinariji civilnih uradnikov, pa po izvenredui strojariji vojaškega samosilstva. Gredoč do temeljnih vzrokov, najdemo za položaj v Coloradi tegale: narod je kršil postavo in bil kaznovan. Ne del naroda, marveč vsaka oseba v Coloradi; ne samo tisti, ki je nastopal z gorjačo ali podkupljal, marveč oni, [ki je v poželjivem zasledovanju svojega dobička pozabljal svojih državljanskih dolžuostij, ki ni, dasi sam pokoren postavi, zahteval izvolitve mož, ki naj bi brezozirno izvrševali postavo, ne unijcev, niti korporacijskih mož, marveč Američanov. Ni boljšega dokaza za odgovornost vsacega volilna v Coloradi, nego da je vsak volilec trpel — če ne naravnost v štrajku, pa v izgubi dobičkonosnega opravka, v poveča-čanih stroških za premog in drugo blago, kakor tudi v povišanju davkov. Colorado se bo dolgo krivila pod bremenom plačevanja j za svoje čete, ki so sedaj že več mesecev na bojišču,in za brezkončne tožbe in pravde, ki nastanejo iz teh zmešnjav. Nikakor ni cenena — brezpostavnost. Morda je bila baš ta strašna kazen potrebna, da se pretrese narod v Coloradi — in v deželi — iz svoje neobčutljive malomarnosti. Razbeljena jeza naroda colorad-skega, dasi utegne biti namerjena proti napačni stvari — proti uniji, proti meščanski zvezi, proti trustu, ko bi morala biti naperjena proti brezpostavnosti — je znamenje upanja: po trpljenju te razjarjenosti utegnejo nastati spremembe. Bolni ljudje. Mladi ne moremo biti vedno. Čas se v svojem teku ne ustavi in njegov učinek vedno upliva. A tudi v starosti naj bi nikdo preveč ne oslabel. Več starih ljudij poznamo, ki so obranili svojo moč s pomočjo Seve-rovega življenskega balzama, in druge, ki se čutijo kot prerojene pod uplivom tega zdravila. Isto se lahko reče o mladih ljudeh, ki vsled zaba-sanosti trpe omotico in vrtoglavico ali ki iz kacega drugega vzroka izgubljajo svojo moč skoraj vidno. Vzroka ne poznajo in zdi se, kot bi ga ne bilo. Svetovali bi jim rabiti Severov življenski balzam, zdravilo, ki podpira prebavo, pomnožuje kri, očvršča živce in krepča ves ustroj. “Želim Vas obvestiti, da sesedaj počutim popolnoma dobro. Kupil sem si Severovega življenskega balzama in ta je popravil škodljive posledice druzih prejšnjih zdravljenj. Charles Dušek, Ocker, lex.” Severov življenski balzam ozdravi zabasanost, dispepsijo in zlatenico, a priporočati ga je še zlasti za jetrne bolezni. Isti užuga vnetje, omotico in vrtoglavico, ter daje moč slabot-nežem. V vseh lekarnah ali pa pošljemo naravnost. Cena 75c. Naslov: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. SEVEROVA ZDRAVILA. ...SEVEROVS.. ŽELODČNI GRENČEC poveča telesno krepost, pospeši eilost duha ter uravna prebavljivost. 50cin$1.00. Severovi praški zoper glavobol gotovo ozdravijo vsak glavobol in nevralgijo. • 25c s pošto 27c SEVEROVA SRČNA TONIKA uravna tok krvi, ojači mišice okoli srca in premaga vse srene hibe. $1.00 Severov ««««* ...LAXOTON sovražnik vsake želodčne za-basanosti. Najboljše zdravilo za mlade in stare. Hitro in zanesljivo. 25c S * CEROVO sv. Gotharda NEMUDOMA OLAJŠA IN OZDRAVI REVMATIZEM, NEVRALGIJO, OTEKLINE, BOLEČINE V ČLENIH, SPAHNENJA UDOV IN VSA-VNETJA. Cena SO centoir. v Severovo zdravilo • zoper kolero zanesljivo zdravilo zoper krč in zvijanje v “v! no- letne bolezni in 25c in 50 c * M m/ Severove kapljice za otroke -mesejo mir in spanje bo-otrokom. Nimajo v seb.... ’ - škodljivega. _ centov Severovo zdravilo , zoper **evitiatizeiti ozdravi zanesljivo vse napade revmatizma in otrplost ••"ov ter izžene ves strup iz t:.esa, ^1.00 Severovo zdravilo za jetra iti ledvice uravna in okrepča te organe ozdravi vse njih bolezni ter uravna odtok vode iz telesa. 75c in $1.25 NA PRODAJ V VSEH LEKARNAH IN TRGOVCIH Z ZDRAVILI. NASVETI O VSEH BOLEZNIH ZASTOJ , RAPIDS, IOWA Pristno. V neki gostilni na Gorenjskem, kjer so cene visoke in vina malovredna, pil je zadnjič neki tujec steklenico tokajca. Krčmar se mu pridruži: “Kako diši, gospod?”___ “O”, je prikimal oni, “to je imenitno pristno vino — saj sem ve-ščakt”— “Vinotržec?” je vprašal krčmar razveseljen. — “Ne zamerite”, se je odrezal gost, “jesibarl’ »904 KADAR SE SELITE ali želite premakniti kako posebno težko stvar, pokličite nas. V ti stroki imamo že mnogo let izkušnje, zato vam jamčimo največjo paznost pri vseh takih delih, in zato se lahko z zaupanjem obrnete do nas. L. M. RUBENS Urad in železniški tiri na 606-608 Clinton Street. Nasproti E. J. & E. Depot. Oba telefona 502. JOLIET, ILL. —SLOVENSKEGA NARODA SIN— GLASOVITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK ivjcnsr fohek sedaj nastanjeni zdravnik na: So. West Cor. IOth & Walnut Str. in N. West Oor. Park & Central Strs., Kansas City, Mo.. • . bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državuega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih sposobnostij se priporoča slovenskemu oočinstvu. Glasovit1 sn proslavljeni zdravnik, Ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z naj večjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjib medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na: DR. G. IVANA POHEKA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, boiezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje i. t. d,— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Dra IVANA POHEKA. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozd ra vi 1. posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. O. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok ---:VSI ONI:----- kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebneffl. Kaj govorijo od Dra. Doheka nižje podpisani: Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Morem ga vsakemu toplo priporoUti. TH08. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Eft*, S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, k ar spada v njegov zdravniški poklic: je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MARTIN STEWART, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. 8. A Spoštovani zdravnik:—Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil Zelo se vam zahvaljujem, ker sem bolehal 33 let na želodci» in črevih in sem rtiislu, da ni več pomoči mojo bolezen. Vaš udani JOS. ZGANIČ, Hastings, Pa Spoštovani Dr. Pohek;—Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled katerega sem trpel celih 20 let . JAKOB KELLER. Helena,"Mont. Dragi g. Dr. Pohek:—Naznanjam vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za vaše vspešno zdravljenje. STEVE MAKAK, Cameron, Teza: Dragi zdra nik:—S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak In dobro vidi, kar ni us ob« oči čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ozdravljenje. BEN HENDERSON, Kansas City Spoštovani gosp, zdravni :—Velia vam hvala za svoje zdravljenje z težke boiezni. T Jll. JURKOVič, Iron Mountain, Mich NASVETE DAJE ZASTONJ. Ne pozabite priložiti znamko za 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite iia1 DR, G. ITATS POHEK, Post Office Boxes 553 & 563. KANSAS CITY, MO ITi ZDRAVILNI ELEKTRIČNI PAS Ordru ali registr. pismu. Priporočen od zdravnikov, 5,000 spričeval o 5,000 ozdravljenjih, sedaj v rabi nad 5,750,000 pasov. Nemudoma ozdravi: revmatizem, nevralgijo, glavobol, padavico, neprabavnost, splošno opešauost, bolezen v križu ter razne druge boiezni. Naša znižana cena $1.00 omogoči, da si ga lahko vsakdo omisli. Denar je treba poslati naprej z naročilom po Money Navod za rabo v slovenskem jeziku je poslan z vsakim pasom. ,C. F. ZARÜBA A OO., 309 N. 4th Street. Dept. As. CLARKSBURG, W, VA. POSKUSITE JE! toser Waldkrauter ^tía^8»MAGENBITTERS. Najboljši kričistilce na svetu. Napravljen je iz 77. različnih korenin in zelišč. ZAJAMČENO ABSOLUTNO ČIST. Gotovo zoper revmatične neprilike, bolezni v želodcu, ledvicah 7firQuiln in jetrili. Ojači in prenovi ¿Ul UlilU cel sistem. THE CORNHAUSER DISTILLING CO. jedini lastniki za Združene Države in Kanado. 281 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. NAZNANILO. The Sunny Brook Distillery Co. BO IMELA CELO DISTILERIJO v popolnem poslovanja NA SVETOVNI RAZSTAVI — ST. LOUIS blizo agrikulturnega poslopja Ne pozabite obiskati te velezanimive izlozbe. ßb8 % Joliet, ill. DniTAralr* prodajalec ur, verižic, uhanov, it lil Lija rUgUlCIl prstanov in druge zlatnine. «^¡BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG Novi cenik knjig in zlatnine pošiljam poštnine prosto. Pišite ponj. Ure j amčene za 20 let in velikosti kot slika s 15 kamni.... .......$16.00 Srebrna možna ura z enim pokrovom in 15 kamni.................$14.00 Nikljasta ura s 7 kamni.....$ 6.00 Dobe se tudi srebrne ure z dvojnim pokrovom, istotako tudi 14 karatov zlate kar naj cenjeni naročniki po želji navedejo v pismu. Urno kolesovje pošiljam kakoršno si kdo izbere Elgin ali Waltham. Pošteno blago po zmerni ceni je moje geslo. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Manji zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Družinska pratika za 1. 1904, 10c. Naslov v narožbo knjig je napraviti: Naročila za ure in vse druge stvari M. POGORELC, Box 226, Wake- naj se pošiljajo pod naslovom. M. field, Mich. POGORELC, Care «f B. Schnette, 52 State St., Chicago. Ali ni jasno ko beli dan, da postane ona pivovarna največja na svetu, ki izdeluje najboljše pivo. Poskusite nase pivo in nebodete se goljufali. Anheuser-Busch Brewing Association Največji pivovarji na svetu! 00000000000900000000000000 Anton Schager 411-412 Barber Bldg. JOLIET, ILL. Oba telefona štev. 400 Zavaruje hiše in poslopja kakor tudi pohištvo in premakljivo lastnino proti ognju. Zavaruje tudi vaše življenje proti nezgodam in smrti. j? oooooooooooooooooooooooooo Kuhar & /Marinšek S 733 Market Street Waukegan, 111. Telefon 1683 lovenska mesnica ROJAKOM V WAUKEGAN in okolici priporočamo svojo izborno urejeno mesnico, založeno vedno z najboljšim vsakovrstnim svežim in suhim mesom, slanino, mastjo i. dr. Opozarjamo zlasti rojake na naše izvrstne doma izdelane kranjske klobase. Naročilom iz vnanjih krajev se točno ustreza. ¡®~Naročite naših klobas za poskuša ie. GEO. LAICH 168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. —priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj novi saloon, kjer bode i nadalje točil vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. The Met Mm] Bat. Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAPITAL $100,00 0. T.A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO da go pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joliet, III. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 Varujte se zimskega prehlada in kašlja. Ak gazanemarite napravi grozne muke Severov Balzam za pluča je gotovo zdravilo zoper vsak kašelj, prehlad in plučne bolezni. On pomiri vse vznemirjenosti in už-ganja ter tvarja organe zdrave in naravne. Cena 25c in 50c. Ako trpite kakor si bodi reuma-lično na nevralgiji ali v kosteh in členih, Vas Severovo St. Gotthard olje gotovo hitro ozdravi. Prav idealni lek. Cena 25c iu ,50c. W. F. Severa Cedar Rapids, Iowa. STEFAN KUKAR — trgovec — l GROGERIJSKIM BLAGOM, - PREMOGOM IN ~ SALOON. Prodajam parobrodne karte za vse brze parnike ter pošiljam denar v staro domovino zanesljivo in po nizki cene. 920 No. Chicago St, Joliet, IH- Telefona številka 348. ’ SPOMINI NA DOMOVINO. Spisal M. P. XXXIX. Posebno z veseljem sprejel je svojega starega slugo Konrada. Vladal in ropal je par let, dasi je vedel, da je na njegovo glavo razpisana precejšna nagrada. In ker je Gašper Ravbar, poglavar tržaški, dobil ukaz, ga ujeti, pričelo se je skrivno iskanje Erazmovega gradu. Med tem časom je Erazem mnogokrat prišel v dotiko s svojimi preganjalci, seveda, nepoznano oblečen. Ravbar imel je pojedino v Malem gradu, h kateri prijahal je tudiEra-zem, seveda kot za šalo. Pod gha-dom pove slugom, kdo da je, ter v pozdrav gospodarju parkrat ustreli v zrak, nakar odjaha. In ravno ta sled je pokazal, kje se Erazem nahaja. Ravbar gre za njim ter obda grad, misleč, da ga s stradanjem primora k udaji. Ali kako se mu čudno vidi, ko mu za pustni večer pošlje iz gradu pečenega vola, in za velikonoč zopet več jagnet in zrelih češenj. Vse to je pošiljal svojemu sovražniku in opazovalcu po svojem hlapcu Franu. Že Ravbar misli zapustiti obleganje,ko ga neki njegov vojak opomni, da bi se znabiti dal Erazmov hlapec Fran podkupiti. In res zgodi se to. Lepi denarji so preslepili hlapca, ki se uda in pove o Erazmu sledeče: “Zvečer,” pravi, “gre moj gospod na določeno mesto k svoji potrebi in na to stran djal bodem belo ruto. Za čas, ko bode za stveljanje, pa luč postavim na okno skale, tam ni debela, in če vanjo ustrelite, se mora razrušiti.” In tako je bilo. Topove namerili so na povedano mesto. In ko Erazem pride, izdajalec Fran postavi luč na okno, top poči, skala, ki jo je odrušil, zadene Erazma — in tako je izdihnil Erazem Predjamski. Izdaj ico Frana je pa stari sluga Konrad zabodel z mečem. To godilo se je, kot zgodovina pravi, okoli 1. 1485. Ko so Erazma pokopali,so plakali po njem sosedi kmetje, ker on, dasi bil je ropar, ali ropal je samo okoli bogatincev. Kmeta in siromaka ni nadlegoval, ampak mnogokrat mu je pomagal. Imel je tudi dva zvesta psa, ki sta neki tugavala po njem: in ne jesti ni piti nista hotela, kot se ne z njegovega groba premakniti, tako, da sta poginila na Erazmovem grobu. Ko sem si ogledal ta; grad, zapisal sem se v knjigo obiskovalcev, v kateri sem videl mnogo raznih imen od raznih obiskovalcev tega zgodovinskega gradu Erazma Predjamskega. Zadnji čas se je za ta grad neki jel zanimati sedanji dunajski župan Lueger. Kot mi je razkazo-valec gradu pravil, prišel je bil pregledovat grad kot i zapiske iz starih časov rodu Luegarjev, ter neki iznašel, da on ne spada v sorodstvo Luegarjev kot po imenu. Pred odhodom bila sva z oskrbnikom v prijaznem pomenku, in postregel mi je s pravo slovansko gostoljubnostjo. In dne 18. septembra 1902 bil sem se ustavil na Borovnici, vozeč se z vlakom proti Ljubljani. Tu obiskal sem dom svojega prijatelja, poznatega iz Amerike. Prvič spoznal Bern se z njim v Ely, Minn.: v tem rudarskem mestu prislužil si je precej cvenkov. In ako se pelješ proti Ljubljani čez znani borovniški most, ki je zidan na več nadstropij, ozreš se na levo stran, kjer si je zgradil hišico in počasi kmetuje ter uživa zasluženi denar amerikanski. V Borovnico prišel sem bil okoli 5. ure zjutraj in hodil po cesti med hišami. Kar opazim luč v neki hiši, potrkam in odpret pride mi mlado dekletce, ki se me nekako prestraši. In ne da bi mi odgovorila na želeče ji dobro jutro, mi hiti pravit: “Le kar noter pojdite, tam 90 oče.” No, in ko sem jo potolažil, da druzega ne želim, kot da tu bivam, dokler se bolj zdani, in da bi rad videl svojega prijatelja, bila je bolj zadovoljna. Inikaj spretno je sukala krompir,ki ga je lupila; kajti kakor je pravila, imajo najete delavce, da, ako ne bode dežja, bodo kopali krompir. Ko se pomenkujeva tako v kuhinji, pride dotični hišni gospodar, nakar se mu oprostim radi ranega prihoda in ga vprašam tudi, kje stanuje tainta moj prijatelj. (Dalje prih.) r Resnica je da je največja nesreča v A-merika za človeki -— l>olc-zen. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti, toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? • Kadar je človek Itolau — more so zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Znlo rojaki Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to jer Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da so popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor ! V začetki moje bolezni nut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revniatizem in rnagat. Potem se obrnem na Vas dr. r> . , . bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra- . ? »®... 1 Ozdravlena. vila >n zdaj sem popolnomu zdrav. ln Reselj ingla-Toraj se Vam srčno zahvalim zato ' a Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel. Maik Strah, 69 Arimont St, Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Maik Guštin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton StainfeL Prof. Collinsjamei za popolno oz-dravlieuje vseli bolesti: Kakor bolessti na plučah, prsih, želodcu, čre- gia- vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v vi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo I (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje j J las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, ra- j ka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje5 ; bolesti, nepravilno prebivanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. T*rof. .Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spoiske bolezni pri mozkih in ženskah, Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spoiske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opišito isto v maternem jeriku in adresujte na PROF. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34, li St., NEW VOlil». Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite m se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. POZOR, ROJAKI! Pričela se je pomlad. Marsikateri rojak si bo sedaj postavil ali pa popravil svojo hišo. Naznanjamo Slovencem in Hrvatom, da smo podpisani pripravljeni izvrševati vsa v stavbinsko stroko spadajoča dela v splošno in popolno zadovoljnost vsakemu in to po najnižji ceni. Priporočamo se rojakom, da se zaupno obrnejo do nas. Matija Fink, John & Joseph Mansar, 202 Stone St. N. W. Phone 1142. 418 N. Bluff St. F. KORBEL & BROS. prodajalec ’vina od trte in ¿¡granja Sonoma Co. Caliíornia. Vshodna zaloga vina in orad: 684-686 W 12 St. TELEFON! lin CANAL. HENRY ? LATZ kontraktor in stavbenik 507 North Hickory Street, ’PHONE 914 JOLIET ,ILL. SLOVENSKA DEKLA, ZDKA va, čvrsta in zanesljiva, išče službe. Vprašati je pri rojaku Jakobu Male-rich, 1406 Oakland ave., Joliet, 111. 4t KADAR IŠČETE SLUŽBE, SVO- jega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu, ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje 25c, za 4kratno pa 75c. Svoto je poslati z oglasom naprej. V NAJEM SE ODDAJO ŠTIRI sobe na 913 N. Scott Street. Več pove Anton Nemanich, istotam. 31t4 NA PRODAJ HIŠA Z 19 SOBA-mi. pripravna za boarding house, ter dvojno loto na 509, 511 Summit St. Cena in pogoji zelo ugodni. Več se poizve v prodajalnici na 241 N. Bluff Street. 31t4 IŠČE SLUŽBE KOT CERKOV- nik, bolniški postrežnik ali kot vrtnar v starem kraju v teh strokah dobro iz-vežban rojak z večletno izkušnjo. Ponudbe naj se pošiljajo na John Sedej, Box 144, Ooketon, W. Va. 31t2 j ANA VOGRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, N. W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam. BRAV-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ctne. 104 Jefferson St., blizo mosta. MRS. KARLA REHN, IZPRAŠANA BABICA. (Midwife) 608 Cass Street, JOLIET, ILL. N. W. Teleph. 741. MARTIN TRLEP, 222 So. Genessee Street, Waukegan, 111. SLOVENSKA GOSTILNA. Naznanjam rojakom, da sem vedno zalo žen z najboljšimi okrepčili in smodkami, ter se priporočam v obilni obisk. V zvezi imam tudi prostorno prenočišče. SfiSS’'1 Bar finis. and Porter. O J. O 33VÆITHE BOTTLER 414VanBuicn St. Telephc r.t 171 R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODE. ' Sasa (Osebnost: JÜbCE, NEW CENTURY, 10 centov. • 5 centov 403CassSt., nadstr. JOLIET. C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpieds W. G. Wilcox, kasir. Gitizins’ National Bail. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. DeiMi* na posojilo. Pogojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. Vprašajte svoj ega mesarja za kim floniaCe Mass katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet SPRETEN LOVEC. KORISTNI PELIKAN. “KDO JE VRGEL TO?” POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja čez sredo-zemsko-adrijansko morje, po proiskušeni črti Cunard Line ustanovljena l. ....Najstarejša prekomorska črta.... S 26. aprilom je upeljala Cunard Line direktno vožnjo iz New Yorka v Trst in na Reko, s prestankom v Neapolju. Ti izborni in moderni parniki z dvojnim vijakom, zidani leta 1904, irnajoč nad 10,000 ton teže, odpljujejo iz New Yorka kakor sledi: CLTONIA (z dvojnim vijakom, 10,402 ton teže) v torek o. julija. SLAVONIA (z dvojnim vijakom, 10,605 ton teže) v torek 19. julija PANNONYA (z dvojnim vijakom, 10,-500 ton teže) v torek 2. avgusta, ter zatem redno vsakih 14 dnij. Povprašajte Dri naših agentih o nizkih cenah in posebnih novih udobnostih v ] tretjem razredu. Agenti se iščejo v vsa-kem kraju. T. G. WHITING, Mgr.,! Dearborn in Randolph Sts., Chicago i »9*9—-****9»9—*9*9*9*+— Kje je najloolj -vetrno naložen denar? | wi;np.......... Hranilnih ulog je: 18,147,856 kron 60 vin. Rezervnega zaklada je: 611,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloce in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti neso. Rentni davek za ulagatelje plačuje hraaailnica sama. V mestni hranilnici je najvarneie naložen denar. Ni ga zavoda, kateri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico.. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso sv< jo davčno močjo. Varnost je torej tako velika in za večne čase zagotovljena, da nlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate do nas. Mestna hranilnica ljubljanska vam ne obeta zlatih gradov v zraku, fampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos jeseni preseli se mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak 109 GREENWICH ST., NEW TORE, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 17 78 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, O. FRANK SAKSER, A. Schoenstedt, rariednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I nadstropje, Naprodaj še 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. 1012 N. Broadway, Joliet, llls. Telef. 2252. Dobro vino! Naznanjam rojakom, da prodajam najboljša Napa Valley kalifornijska vina in sicer Dobro belo vino po 50c galon in višje. Dobro črno vino po 45c galon in višje. Kdor kupi manj ko 50 galonov mora dodati $2.00 za posodo objednem z naročilom. Denar je treba vselej poslati po Money Order. — Priporočam se rojakom v obila naročila ter jim jamčim pošteno in solidno postrežbo. M. Ptoa-IUST-A. P. O. Bos 64. CROCKET, CAL. E. PORTER BREWING COMPANY Pivovarna: South Bluff Street. EAGLE BREWERY Izdelovale! ULEŽANE FIVE PAL ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Weiner Bier. JOLIET, ILLINOIS Nova parobrodna črta med Trstom, Reko in New Yorkom. Izvenredno nizke cene, fini novi parniki, hitra vožnja, dobra postrežba. Iz Ljubljane do Jolieta $45.30, iz Zagreba do Jolieta $46.05, iz Reke do Jolieta $44.55. Za nadaljne podrobnosti kakor tudi za cene cd tu do tje in razna druga mesta po državah obrnite se name. USTANOVLJENA 1871. OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik M. 13. Schuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenje Kadar kupujete ure in zlatnino gotovo želite kupiti dobro blago, & po zmernih cenah. Zastopam tudi Hamburg-Amerika črto ter izdelujem vsa v uotarsko stroko spadajoča dela. Dobiti me je doma vsak večer po šesti uri. Cenena vožnja.v Kalifornijo Tiketi prvega razreda za tje in nazaj bodo nhprodaj od 15. avgusta do-10. septembra. Vrniti se je naj-zadnje do 23. oktobra. $50 iz Jolieta Tiketi so dobri tudi na California Limited vlaku, vozečem dvakrat na teden. Jos. Stukel, 209 Indiana Street, Joliet, 111 MI hočemottoj dinar, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: srnic tis in itfttiimehki in.trdi les, late, cederne stebre ; Tiketi drugega razreda samo za ! jedno pot bedo naprodaj do 15. septembra do vštevši 15. oktobra za $33 iz Jolieta. Tiketi veljavni v spalnih vozovih češe doplača cene za postelj. Sedeži v vagonu s stoli brezplačni Za podrobnosti se obrnite do H. C. Knovvlton, agent za A. T. & S. F. Ry. JOLIET, 1LL. deske in šiagmi /mi vru; Naš prostor je na Desplalnes «lici blizu novega kanala. Fredno kupiš Lumbe ¿glasi se pri nas, in oele.i si naio zalogo! Mi te bomo zadovoljili in tl prihranili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. KAROL MEDIC. MARTIN MEDIC. MEDIC BROTHERS priporočata svojo SLOVENSKO PEKARIJO na prejžnjem mestu Henry Odenthala. 1004 NORTH BROADWAY, JOLIET S*" Pečeta najboljši pšeničen in ržen kruh in in vse drugo pecivo. Priporočata se vsem slovenskim gospodinjam, da jemljejo pri svojih grocerjlh kruh, ki ga pečemo pri nas. Zagotovljamo vsem dobroblsgo po nizkih cenah Prip9ročamo se tudi slaVrrim društvom za pečenje jancev ob prirejanju piknikov, ter ob ženito-vanjih za napravo kolačev in potic. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše ‘’The U, S.” lOc. in:‘leersciiaiim” 5c. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, lils. Zato idite h PloTot. JP. ICiep> juvelir in optik. 205 N. Chicago St. JOLIET STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega pa-pirja po nizkih eenah. Alexander Haras j? Chicago telef. 2794 JI^FN. YV. telef. 9*27 122 Jefferson Street ::::;JOLIET, ILL ZELO ZNIŽANE CENE. American, White Star in Cunard Line, kterih parniki vozijo v Evropo vsak torek, sredo in soboto, so znižale ceDO prekmorfke vožnje na:.....$17.00 Torej se plača: Do Ljubljane.............$23.80 Do Zogreba...............$24.40 Da Karlovca..............$24.00 Do Reke...................$24.30 S francosko črto čez Havre pa se plača: Do Ljubljane.....$31-70 Parniki odplujejo vsako soboto. Pot niki naj bodo v New Yorku v petek-Prihod naj se nam naznani pismeno,, brzojavno, ali pa naj se nas pokliče iz kateregakoli newyorškega kolodvora na telefon, naša štev. je 3795 Cortland. Vožnja iz Hamburga v New .00 York velja.............^ 1 y---- Ekspresni parnik “Deutschland".........^ i. ----- Frank Sakser, 109 Greenwich St. NEW YORK. G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bluff Str., JOLIET. ILL.