Petintnu ptačarta v gotovlitt,
V Celju, V četrtek 26. lulija 1923»
fedaji razen poi*edeT}k* in dneva pt prazniku vsak dan.
Uredništvo in npravnfStvo: Celje, Sbessmajerjeva aL St 1, L nadstropje.
Nlinr za dopis« : »NAPREJ«, Celjej Ček. rač. St 11.959.
Stane mesečno...................29	Din,
za inozemstvo...................30	Din.
s. knjižica
Dopise frankirajte ki podpisujte, sicer
Oasilo Soclallrtlčne stranke Jugoslavije.
Letnik V,, štev. 30.	|| m W	fc§|žt	$0***	Glasilo	Kmefsko-delavske	zveze.
Četrtkova Aievilka „fiAPftEJA“ LJEJII^Hll IlLiljl
izhaja kot tednik	mir	™	Stane	letno	48'— Din, mesečno 4‘— Din-
Razmerje
med strokovnim in političnim po-kretem ter sanacija strokovnih organizacij.
Naravni razvoj gre svojo pot naprej ne oziraje se ne na desno, ne na levo. Neravni zakon, po katerem se vse to vrši in dogaja, je vedno nespremenljiv, vedno isti, in znanost mu je že dala tudi njega vredno ime: kavzalni zakon. Princip ali načelo tega zakona je v glavnem ta. da ima vsaka stvar svoj vzrok in vsak vzrok ima vedno isto stvar za posledico. Kakor teče voda vedno v isto smer in spremeni svojo smer le takrat, če to povzroči kakšen naravni dogodek, bodisi potres ali prelom ali recimo depresija, tako končavaio podobni slučaji v človeškem življenju vedno podobno in ne more na to vplivati nikakšna človeška sila. Kvečjemu je človek zmožen, tak naravni razvoj zavlačevati ali pospešiti, nikdar pa rnu ne more spremeniti smeri ali ga celo ustaviti popolnoma.
!,i kdor to razume, bo razumel tudi nadaljnje Pripomniti pa moram, da }e to, kar bom povedal, moje čisto osebno mnenje, ne stoječe pod ni-kakšnim vplivom in zato tudi ni odgovorna zanj nobena druga osebnost.
Socializem je že od pamtiveka, že od tistega dne, ko je človek — mož dobil sebi enakovrednega človeka — ženo. Prva dva človeka sta postala s prvim trenutkom navezana drug na drugega, torej drug drugemu tovariša. In tovariš znači s tujko socius. Temeljna ideja socializma je torej najstarejše, kar srne človeški rod pripisovati sebi v ponos in imenovati svojo dedno last.
To idejo so ljudje tudi izpolnjevali od prvega začetka družabnega življenja, s tem, da so živeli skupno in dajali drug drugemu direktive.
Človek pa je z duševnostjo dobil tudi svobodno voljo in instinkt do slabega. Začeli so ljudje drug drugega
FEDOR MIK1Č:
Porotne okronan v Celju
od 4.—8. junija 1923.
(Na dan velike »alkoholne« veselice Jugoslovanske Matice).
Imeli smo 7 porotnih obravnav. Na žalost moram konstatirati, da je vseh 7 slučajev posledica naše alkoholizirane družbe. Torej 100°/0! Če bi ne igral alkohol tako velikanske uloge v današnji družbi, bi tedaj žrtve in stroški tega porotnega zasedanja lahko odpadli. Toda gorje tistemu, ki si upa dotakniti se naših narodnih svetinj: ki si upa izreči zlo besedo o našem »rajnem vincu, katerega opevajo naše narodne in moderne pesmi, ki si upa izreči zlo besedo o »tekočem kruhu«,
o	pivu, katerega dovolijo pivovarniški delničarji in ravnatelji samo — zmerno piti, ki si upa izreči zlo besedo o »sladkem« žganju, kateri je potreben za vzdrževanje: menda naših dvoživk, nemškutarjev, ker imajo še premalo denarja (a-la bivše Ornigove žganjarne v Ptuju ali bivše žganjarne v Zangger-jevi hiši v Celju 1).
Preglejmo obisti dvomljivim porotnim slučajem, da se nam ne bo moglo očitati, da smo v našem anti-alkoholnem stališču pregoreči. Pri tem raziskovanju se nam nikakor ne gre
zlorabljati v svoje osebne koristi in tako so se cepili v dobre in slabe. Sv. pismo navaja to seveda čisto drugače, to pa iz posebnega ozira, katerega tukaj navajati bi biio izven okvira tega članka. Dejstvo je, da je človek bolj nagnjen k slabemu kakor k dobremu in individualizem spada k prvernu. Ker pa je individualistična na-ziranje bolj omejeno in lažje dostopno posameznikom, kakor pa naziranje družabnosti, je lahko umljivo, da so se ljudje oprijeli predvsem tega, posebno zato, ker ni bil razum še opiljen od naravnega razvoja in je individualizem bil človeku prvo, česar se je oprijel.
Idejo socializma je prvi napisal jasno in jo obrazložil naš apostol Karel Marks v zvezi s Friderikom Engelsom. Ljudje, ki so dosedaj trpeli, ne upajoči se izjaviti proti izkoriščanju od strani posameznikov, posebno ker so jim ti sugerirali mnenje, da je Bog uredil svet tako, da so eni, ki ukazujejo in morajo biti drugi, ki ubogajo.
Krščanstvo, oziroma hierarhija, t. j. cerkvena oblast, ki se je samolastno polastila idej, katere je Kristus razlagal, je prikrojila te ideje tako, da so koristili njej in ne družbi, katere vporabi so bili	predvsem	namenjeni. Ta	minimalna	družbica,	ki	se je z dnevi ve-
čala, je bila na strogo nesocialističnem stališču in je preganjala kot bogo-kletneže tiste, ki so si drznili odpirati ljudem	oči. Kar	ni	šlo zlepa,	je šlo
zgrda	in ljudje	so	se zbali ter	vemo
ubogali.
Apostoli socializma pa so se širili, delavci so se otresali vpliva individualistov in se zbirati okoli teh apostolov. Začeli so izvajati te ideje, najprej seveda teoretično. Strokovni pokret se je začel šele pozneje uvajati, ko so se tudi krščansko misleči že privajali socialistični ideji in so osnovali krščanski socializem. Da je to faktum, se lahko vsak prepriča iz zgodovinskih dejstev zadnjih dob. To naj si za-
zato, če je sodišče koga obsodilo ali ne. Ta fakt je za nas, ki imamo o sodnijskem kaznovanju popolnoma druga naziranja (gl. k 20-letnici Pollar-dovega sistema 1), popolnoma postranskega pomena,
V	poročilu N. D. o A. R. je zapisano dvoje, kar zadostuje za našo karakteristiko in za obsodbo naše družbe: »A. Rath je živela zelo potratno« in »eden njenih sorodnikov je bil notoričen norec«. Dokazano jej da daje alkoholizem najštevilnejši kader norišnicam. Dokazano je, da se alkoholizem podeduje in da vstvarja v naši družbi zelo neprijetne tipe. Pomisliti moramo dalje, da pri nas Slovencih ni zastrupljena z alkoholom samo ena sama generacija, temveč včasih mogoče že po 10 ali še po več generacij. Da, smelo smemo trditi, da nihče danes živečih ožjih sorojakov ni popolnoma prost tega žiga! Da se bo to zgodilo nekdaj, k temu bodo brez dvoma sčasoma najenergičnejše pomagali tisti faktorji, ki imajo največ posla z alko-holovimi žrtvami: to so sodniki in zdravniki. Njih osebni vzgled in njih živa beseda bosta k temu največ pripomogla. Pomislimo, da je predvojna Srbija imela 50% abstinentnih zdravnikov !
A. Rath štejem tedaj med žrtve naše alkoholne družbe! Kadar bo naša
pomnijo posebno tisti, ki si upajo trditi, da je strokovni pokret od političnega popolnoma neodvisen. K tej neosnovani trditvi preidemo pozneje, oziroma k vzroku postanka te trditve, ko dokažemo, da je trditev neosnovana.
Politični pokret socializma se bavi z ustrojem socialistične družbe bodočnosti ; ko pa bo ta upostavljena, jo bo začel urejevati in izpopolnjevati.
Strokovni pokret je različen od političnega le v toliko, da se ukvarja izključno le s taktično in praktično uredbo te družbe, daje direktive političnemu pokretu v praktičnem smislu, črpa pa nove direktive iz teoretičnih izvajanj političnega pokreta. Če je iz tega mogoče, izluščiti trditev, da sta oba pokreta drug od drugega neodvisna, je to ali nepojmovanje socialistične ideje sploh ali pa izvira iz Čisto individualističnih razlogov.
Ker gresta torej oba pokreta roko v rok: in oba delujeta enakovredno v smislu socializma, je torej to stavba, na kateri morajo delovati brez izjeme vsi razredno zavedni proletarci brez t razlike spola ali starosti.
Kakor jež pa se prikradejo ^časih posamezniki v to stavbo in hočejo odriniti lisico iz nje. Takšno podlo dejanje izvira iz razloga, ker si hočejo nekateri ljudje, ki spoznajo, da v političnem pokretu ni več tal za njihova individualistična stremljenja, osvojiti tla v strokovnem pokretu. Zadnji pa še ni osnovan na načelu javnosti in je torei posameznikom dana možnost s pomočjo lepo oblikovanih fraz zasesti stolec in se udejstvovati v svojem osebnostnem naziranju.
Politične organizacije so se že kolikor toliko osvobodile vpliva posameznikov in pripisale na svoj prapor načelo javnosti, četudi jih je še malo takih, ki na tem vztrajajo in dosti takih, ki proti temu uganjajo demagogijo, vendar se jim to načelo ne bo nikdar več posrečilo odstraniti.
družba imela »voljo« odpraviti vzroke raznih pregreh (kakor je n. pr. alkoh.), takrat bo naša družba imela šele moralno pravico poboljševati posameznike, ki so se proti njej zagrešili. Dokler bode naša družba vodila slepce ob robu prepada, namesto po ravni in gladki cesti, toliko časa je celokupna družba soodgovorna na padcu v prepade. A. Rath spada z 90% verjetnosti med žrtve enega izmed vzrokov neštevilnih pregreh (baje do 90%!) med žrtve a 1 k o h o 1 o v e.
Da-li smemo prisoditi bogu Alkoholu slučaj rudarja F. Višnikarja? Mi vemo, da rudarji, posebno v Trbovljah, niso abstinenti. Mi vemo dalje (po predavanju Mr. Hohenthala, po študijah dr. M. Popoviča i. dr.), da današnje alkoholno gospodarstvo ni sposobno rešiti vprašanje brezposelnosti! Nihče nam vpliva hroničnega alkoholizma ne bo zanikal. Alkohol ustvarja šele prave podivjance in posuroveleže. Kje ste vi, »bahavi« Slovenci? Zakaj ne branite kakor en mož kulturo svojega naroda, s katero se toliko ponašate, o kateri toliko govorite? Ali so vam rudarji preumazani? Ali ne spadajo med člane našega naroda? Ali šteje naša inteligenca rudarje med Cankarjevo »ljudstvo«, med izmeček človeštva? Ali morda sama časti rudarskega boga? — samo v lepši obleki in lepši obliki?
Ker pa gre teoretični politični pokret hitrejšo pot razvoja kakor praktični strokovni, je naravno, da se je poprej osvobodil individualistično se udejstvujočih voditeljev. Strokovni pokret tega dela še ni izpolnil, zato so se posamezni individiji a la Svetek, Uratnik itd. preselili v udejstvovanje na tem pokretu. Njihovi intelektual-nosti se je posrečilo osvojiti si strokovni tisk in z njim uganjajo najrazličnejše mahinacije v korist sebi, a v škodo družbi in pokretu.
In da bi mogli vedno vztrajati na teh stolčkih in vedno voditi ljudi za nos, zato se je treba obvarovati vsakršnega najmanjšega vpliva od strani posameznih, ki so izšli iz šole čiščenja v političnih organizacijah. Začeli so torej konsekventno izjavljati, da so strok. org. od političnih neodvisne in se funkcionarji strok, organizacij ali naj ne udejstvujejo politično ali pa se iz strok, organizacij sploh odstranijo. Politično udejstvovati pa Se pravi pri teh ljudeh, da ne smejo ti funkcionarji gledati njim na prste, da se morajo strogo pokoravati piskanju njihovih piščali in popolnoma odmreti sploh vsakefnu javnemu udejstvovanju. Najlepši primer za to imamo na so-drugu Leskošku, katerega preganjajo Svetek in njegovi samo zato, ker je odgovorni urednik »Napreja«, ki je v nekaterih člankih že raztolmačeval mahinacije Svetka in njegovih prijateljev (Soc. tisk. zadruga); to pa ne smejo ljudje za nobeno ceno zvedeti in zato je treba Leskoška odstraniti.
Sodrugi, treba bo noža tudi v strok, organizacijah, kakor ga je bilo treba v političnih. Ne Čakati na dolgovezne in odlašajoče sklepe teh posameznikov, ki so vaši neprijateljl, marveč energično ukreniti, kar je potrebno, če hočete, da bo strokovni pokret ozdravljen na rak-rani, na kateri bo-leva že dolgo, ki pa je šele sedaj pokazala malce vidne znake.
Kje ste vi tkzv. voditelji ? Ali ne prednjačite v žrtvovanju lažnemu bogu? Radi brezdelja umirajo nekateri ljudje, drugi pa žrtvujejo lažnemu bogu svoje materielne in duševne sile. Pravi bogovi, ljudje, pa umirajo radi pomanjkanja te iste materielne in duševne sile! Bratje, posvetite te svoje sile, katere zapivate, pravim bogovom, ljudem — v vašo lastno korist! Inteligenca ! Tvoja materielna in duševna sila naj služi produkcijskim svrham, da bo ta sila zbudila zopet nove produkcijske sile 1
Slučaj Sinkovič, trgovec z živino. Nihče, ki pozna naše sejme, ne bo trdil, da se tu ne gre za hroničnega al-koholista.
S tem smo vse ev. dvomljive slučaje prerešetali. Zato preidemo na bilanco, ki nam jo nudi bog Alkohol pri tem porotnem zasedanju.
Umorjenih : 4. Na smrt obsojena: 2. Smrtnih žrtev skupaj: 6. Ranjenih: 5. Obsojenih: dva s 51/2 leti zapora. Obsodba še ni bila izrečena pri 3 sokrivcih. Obravnava je bila preložena
v	3 slučajih. Daljnja indirektna žrtev:
1	dete. Škoda v denarju (ukradeno oz. oropano): 26.200 Din. Oproščeni sokrivci: 3. To so sokrivci Lužnikovega umora. Ti bi bili umor gotovo zabranili, če bi bili trezni.
K temu pridejo še sodnijski stroški,
Treba vedeti predvsem, da se socialistični pokret, pa naj je ta političnega ali strokovnega značaja, nikakor ne ozira na posameznike, da posamezniki njegovega razvoja ne morejo preprečiti, kar izvira iz principa kavzalnega zakona, marveč neusmiljeno gre svojo pot, gledajoč le na interese družbe.
Sodrugi, skrbite, da ne bo človeka, ki bi bil zmožen ta razvoj podaljšati, kajti s tem podaljšanjem boste trpeli
vi	vsi, s tem podaljševanjem bo trpel tudi politični pokret in sploh cel razvoj družbe v socialističnem smislu.
Čimprej bodo organizacije last vseh in ne posameznikov, temprej bo socializacija med zavednimi izvršena in temprej se bodo ti zavedni mogli podati na težko pot: zbuditi in socialistično preosnovati vse razredno zavedne in trpeče proletarce.
Če zdravnik čaka pri bolniku, namesto da bi takoj izvršil operacijo, povzroči s tem zločin nad bolnikom, in bolnik umrje. Kriv je zdravnik!
Z. A.
Celje, dne 18. julija 1923.
Gospodu Zvonimir Bernotu, glavnemu uredniku in izdajatelju dnevnika »Napreja« v Celju.
Na zadnji seji pokrajinskega odbora se je sklenilo, da bo za ostali dolg pri Zvezni tiskarni plačnik Ber-not in da ne sme zadeti podpisanega nobeno breme vsled ostalega dolga, pisalo se je to celo mnogokrat med vrsticami v dnevniku »Naprej«, ko se je hotelo povedati širši javnosti, da je podpisani lopov. Začuditi se moram, da dobim sedaj vseeno od odvetnika dr. Ernst Kalana dopis v katerem zahteva od mene, da naj poravnam ostali dolg, ki ste ga napravili proti moji volji pri Zvezni tiskarni in sicer, da naj plačam v obrokih po Din. 5000.— do 15. avgusta 1923. sicer so primorani zahtevati obresti. Iz tega je jasno razvidno, da niste ničesar ukrenili kot prima poštenjaki, da bi mene pri Zvezni tiskarni razbremenili. Prilagam Vam prepis dopisa, ki sem ga prijel od dr. Kalana in sem uverjen, da ne boste čakali in pustili priti do tega, da bi podpisanega Zvezna tiskarna tožila, da bi imel še koncem koncev plačevati sodnjiske stroške. V tem slučaju bi bil primoran tožiti tudi Vas, kot izdajatelj in glavni krivec in povzročitelj dolgov, katerih ste se zavezali biti tudi plačnik.
Pričakujem, da se takoj pismeno izjavite, kako mislite zadevo rešiti, ker ste za absolutno javnost lahko to napišete tudi v »Napreju«, da bo ljudstvo zvedelo, kakšni lopovi smo.
Franjo Koren.
Odgovor.
Ko sem to pismo prejel, sem tistemu, ki ga je prinesel, povedal, da bom odgovoril v prihodnjem »Ljudskem glasu«. Malo prekmalu je še, pa obljuba dela dolg. Da ne bom delal komu krivice, bom odgovor razdelil, kar bo tudi za pouk dobro vsem tistim ljudem, ki še zdaj ne razločujejo med strankinim tajnikom, ki se slučajno za zdaj piše Bernot in med tistim Čiove-
stroški za priče, porotnikov, zdravniški stroški itd. itd. Ce vzamem minimalno škodo, katero utrpi narodno gospodarstvo radi alkoholizma in njegovih posledic v omenjenih slučajih, t. j. najmanj 50 brezposelnih oseb d 50 Din na dan v 30 dnevih bi to znašalo:
75.000	Din.
Ob zaključku te bilance, ki nam jo daje naša alkoholna družba, sem se spomnil sledečih besed iz predavanja Amerikanca Hohenthala :»Mi nismo dali našemu alkoholnemu kapitalu in njegovemu privesku, alkoholnim gostilničarjem, nobene odškodnine. Če bi zahtevali gg. alkoholni kapitalisti od nas obračun, bi jim mi pokazali naš proti-račun. Vprašali bi: Kdo je plačeval jetnišnice, norišnice, bolnišnice, zdravnike, strežije, zdravila, sodnike, paznike, policijo, žandarmerijo, vojaštvo itd. itd., ki je bilo potrebno za to ogromno število alkoholnih posledic ? Da? mi bi jim niti rie mogli dati ves protiračun, ker ne vemo, koliko ženijev nam je alkohol ubil med ono deco s starši — alkoholiki, ki je kot divja zver begala bosa, raztrgana in lačna po mestih in po vaseh! Mi smo tem hienam, alkoholnim producentom pustili vse njihove
kom, ki se že skoro 44 let ne more otresti Bernotove kože. Najprej naj odgovarja tajnik.
Motiš se, s. Koren, če misliš, da je pokr. odbor kaj takega sklepal. Neresnico govoriš, če priviš, da je bii dolg napravljen proti tvoji volji. Demagogijo uganjaš, Če skušaš pri strankinih članih vzbuditi nepotrebno u-smiljenje, da bi' potem iz usmiljenja do krivca uničili svojo stranko in pomagali krivcu doseči tisti namen, zaradi katerega je krivico storil.
Stranka je po svoiih odgovornih činiteljih sklenila s tiskarno pogodbo, da bo tiskala »Naprej« pod takimi m takimi pogoji : Med drugim bo pogoj tudi ta, da se mora polovica računa plačati takoj, druga polovica pa se porabi za prenos dosedanjega dolga na novo tiskarno. Vse to je tiskarna rada sprejel*, ker je videla, da ima lep dobiček od »Napreja«, posebno pa, ker je vedela, da je dolg pri »Učiteljski tiskarni« dobro krit z delnicami »Ljudske tiskarne«, da torej gospodarsko stanje stranke sploh ni slabo, ampak da bo v kratkem prenesena v Zvezno tiskarno tudi garancija. Vendar si s to tiskarno napravil pozneje še posebno, drugim odgovornim činiteljem nepoznano pogodbo, po kateri za ta dolg jamčiš ti sam. Ko je tiskarna začela pošiljati svoje račune na pekovskega mojstra, smo se prvič čudili, drugič jezili, tretjič zgražali in tudi ti z nami. Prvič si obljubil, da boš opozoril tiskarno na to nedostojnost, drugič da boš zahteval izpremembe, tretjič da boš odločno nastopil proti temu — v svojem »dobrem srcu« si pa vedel, da dela tiskarna prav, ker si se zavedal svojega jamstva, ki ga pa nam nisi hotel izdati, z namenom, da nas uspavaš v lahkomiselno brezbrižje, iz katerega si nas mislil skupno z dr. Korunom, Čobalom in Golouhom zbuditi takrat, ko si upal, da bo na nas padlo vse obenem : 1) ustavitev »Napreja«, edinega strankinega orožja, ki je s svojim načelom javnosti milijonarjem in milijonarskim kandidatom res nevarno; 2) izguba »Ljudske tiskarne« in z njo izguba kritja v Učiteljski tiskarni, tako, da bi bili člani pokrajinskega odbora v popolni temi glede izhoda iz denarne zadrege ; 3) tvoja resolucija o »zedinjenju«, ki bi jo moral pokrajinski odbor sprejeti, ali pa napovedati konkurz.
Če bi bilo vse to troje in zraven še nekaj drugih manjših pa zato bolj gorečih tramov padlo na stranko, bi se morala udati tistim ognjegascem, ki bi bili na razpolago, in to bi bili samo tisti, ki so na strankinem kongresu januarja propadli s 4 glasovi proti 44, ki se jim je pa z demagogijo in z zakonito tatvino posrečilo spraviti v svoje roke »Ljudsko tiskarno«, v kateri bi namesto pokopanega »Naoreja« takoj začeli izdajati nov dnevnik »Enakost« s podnaslovom »Rdeči prapor«, ki zdaj niti kot tednik ne more eksistirati. Ta novi dnevnik bi pisal »Naprej« pod Kristanovo komando, pravilnik bi bil pozabljen in »kongres« 12. avgusta bi sklenil novega brez §. 6, brez načela javnosti in brez progresivnega davka, kajti vse tri stvari ne smrde samo
tovarne nedotaknjene, z vsemi stroji, ki so stali v pivovarnah in žganjarnah, Mi smo ravnali človeško in usmiljeno, kakor se to človeku in aostinentu spodobi,«
Tako moramo tudi mi Jugoslovani! Predvsem pa je dolžna oblast, da se vsi izvori narodnih nesreč zapro, da, sistematično zapirajo. Gostilne, kjer so se ljudje napili korajže za nesrečna dejanja, naj se takoj zapro 1 V našem slučaju gostilne: Fr. Kocman v St.'Rupertu nad Laškim, M.Zingler v Pesjem, Petarček (Pleteršek?) v Pesjem. Popolnoma naj se posuše Trbovlje, TrobeŽ pri Brežicah (najuspešnejše bo, če se to zgodi s celim brežiškim okrajem
—	pomislimo na grozni orožniški umor v brežiškem okraju pri prejšnjih porotnih obravnavah), šoštanjski okraj.
V	isto kategorijo bi spadale tudi po pretepih in po vinu »slavile« Dramlje.*)
'-t -    • ' '	!	(	l
*) Interesanten je takt, da je bilo med 36 porotniki 13 direktnih alkoholnih interesentov in 7 »skritih« Alkoholnih interesentov; Skupaj 20 ali: 56%! Med 9 p&rotniSkimi namestniki sta bila 2 alkoholna interesenta. Ali ni paradoksno* da alkoholni interesenti, to so tisti, ki dajejo ljudstvu strup alkohol,
sodijo in obsojajo svoje lastne alkoholove žrtve! Ej, smešno-žalostno je današnje življenje,	M.
ljubljanskem »zedinievaicern«, ampak tudi mariborskim in belgrajskim bogovom. Delavstva je pa še mnogo, ki ne razume važnosti teh točk, kajti težko je dandanes živeti, še težje plačevati dragi »Naprej«, še težje vzeti si čas za čitanje in za resne diskusije, najtežje pa je odreči se svoji včerajšnji veri v bogove, »ki bodo delavstvo odrešili in začeti z delom od-reševanja pri sebi s svojimi lastnimi žrtvami. Posebno težko je to takrat, ko imamo edini delavski dnevnik, pa še ta je tako majhen, pa nič druzega ni v njem, samo blatenje včerajšnjih bogov .. . Kdo ima pri sedanji mizeriji tako dober želodec, da prenese vsak dan novo porcijo razočaranja ? Kdaj pridemo do zedinjenja, če bomo kar naprej samo žagali? Ali ne bi bilo res bolje, da bi se tisto tramovje vse obenem zrušilo nad stranko in da bi se bogovom posrečilo zediniti se in ustanoviti zopet list. ki bi sladko klicaj:	»Le
vkup, le vkup uboga gmajna!«? Če-bi to gmajno prav tako strigli in molzli, kakor so jo pred 3 leti. vendar bi bilo lepše, ker bi bilo mirno, složno, in ker bi lahko upali, da bo kmalu boljše, če ne prej, pa po smrti...
Mnogo jih je, ki tako mislijo, a vendar je bilo dovolj takih, ki so vedeli in ki vedo, da bi bila taka sloga gnila in da bt nas zapeljala tja, kamor nas je tista po prevratu, pred razdorom. Dovolj jih je bilo. ki niso 'spali in ki se niso dali uspavati, ampak so čuli in pazili — in ko si ti, s. Koren, na izr. občnem zboru Kons. društva za Slov. dogovoril se. da je končno prišel čas »napraviti red«, in ko si drugi dan odpovedal svoje jamstvo v tiskarni, in ko je tiskarna stopila pred nas in rekla, da »Napreja« ne tiska več, smo ji lahko začeli vsak dan sproti plačevati, ker so bili čuječi odgovorni činitelji in ker niso spali tisti delavci, ki vedo, za kai gre. Tako se je zgodilo, da je tudi tisti teden pred sejo pokr. odbora izhajal Naprej«, da je javno govori! za kaj gre in da si dobil samo 2 glasova za svojo resolucijo. Tudi nadalje je še vztraja! »Naprej« in čeprav ni mogel preprečiti zakonite tatvine, vendar je vsaj povedal delavstvu, kaj se z njim godi, obvaroval je strokovne organizacije, da se niso udeležile te tatvine in pokazal je te zakonite tatove v pravi luči, tako, da bodo odslej zastonj iskali zaslombe in zaupanja med zavednim delavstvom, Čeprav so med njimi tudi »dobra srca«, čeprav si med njimi tudi ti. Če mislijo nezavedni, kine znajo, ne morejo in deloma nočejo črtati, da je grdo tako govoriti o radodarnem dobrotniku in sovražijo zato mojo grdo neusmiljenost, vendar pa vedo zavedni, da se spor ne tiče niti tvojega usmiljenega srca, niti mojega neusmiljenega kamena, ampak tistih milijonov, ki jih je delavstvo skupaj znosilo, ki jih pa hočejo zdaj pobasati bogovi, da pokažejo potem fige in — rogove obenem.
Tako misli zavedno organizirano delavstvo in tako je mislil tudi pokr. odbor SSJ in KDZ, ko je sklepal o dolgu, ki misliš, da ga moram jaz iz svoje pekarne ali mi iz svoje tiskarne
Ej, slavna oblast in slavno občinstvo, ali se ne zgražaš nad dejstvom 6**) umorjenih žrtev alkoholovih? Ali naj čakamo Še desetletja, dokler ne bo ta slavna Slovenija popolnoma degenerirala ter s tem prekomerno obtoževala državno in narodno blagajno? Čemu Tebi, o slavna Slovenija, še obrambna društva proti tujcem, ko se niti v svojem jedru ne moreš obraniti nadležnega tujca alkohola? Koga, o slavna Slovenija, braniš s svojimi obrambnimi društvi? Narod tam zunaj izven državnih mej? Toda, kako moreš,
o	naša Slava, braniti brate izven mej, ko niti sama nisi svobodna? Da, nisi svobodna ter si tudi ne želiš blažene svobode, o naša Slava! Preveč verno si služila svojemu bogu Alkoholu, da bi se ga mogla osvoboditi, o majka. Pogum, mati naša mila, osvobodila boš sebe in potem brate tam zunaj! Čimprej, tem bolje za Tebe, o rodna gruda. Abstinentska društva, o mili narod, bodo zate najboljša obrambna društva!!
**)Skupnaalkoholna bilanca letošnji h porotnih obravnav, povzeta po N. D., je sledeča : 16 smrtnih žrtev, 7 ranjenih, 23 let zajlora, nedogledne osebne in družabne posledice itd. Napredujemo!?
plačati po tisti pogodbi, ki si jo s takimi nameni sklenil ti, dočim mislimo mi, da ga je treba plačati po tisti pogodbi, ki smo jo skienili mi. Razloček je še ta, da si bil pri tem »mi« tudi ti navzoč, da pa o tvoji pogodbi ni nihče ničesar vedel, čeprav bi nam moral vsaj takrat povedati o njej, ko so hpdili ves mesec računi na pekarno namestu na stranko, pa si se delal z. nami vred razžaljenega in molčal o njej.ker si nam jo hotel vreči na glavo kot goreč tram.
Da bo svojo pogodbo pokr. odbor držal, to ima tiskarna črno na belem (predlog pogodbe z 26. junija). Da bi pa moral svojo pogodbo izpremeniti in da bi moral tisti dolg plačati takoj ali pa »vsaj do 15. avgusta« zaradi Korenove pogodbe, to se mu po proletarski morali ne zdi potrebno in tudi po buržujski ne bo. Če pa s. Koren misli, da je po njegovi pogodbi treba takoj plačati, naj plača — p'okr. odbor ne bo mislil, da je že s tem vse v redu, ampak bo takrat, ko njegova pogodba dozori, plačal pač Korenu namesto tiskarni, če bo tiskarna potrdila. da je naš dolg že prej plačal s. Koren.
Tako se glasi tajnikov odgovor sodrugu Korenu. Privatni odgovor gospodu Korenu bi bil pa tako grobians-ki, da se mi zdi boljše, da ga ni. Tudi Kristanu nisem več pisal, ko si je pred poltretjim letom predrznil podobno pisati, kakor mi je pisal zdaj Koren. Za toliko je razlike, da bo Koren morebiti še kdaj dokazal, da je delal vse to v spanju, ker ga je vodila roka dr. Koruna, da torej ni vedei, kaj pravzaprav dela. Vendar tudi v tem (za moža dokaj žalostnem) siučaju si ne bo več pridobil odkritosrčnega zaupanja, ker je lagal od 29. aprila skozi do 18. junija v tako veliki zadevi, kakor je pogodba s tiskarno, in se v tem času pri dnevnem občevanju z nami opetovano zgraža! nad tistim advokatom, ki ga je za roko vodil. Značaji niso zmožni tako dolgo rezati na dve strani.
Z. BERNOT.
Politične vesta«
MARIONETE HOČEMO.
V	debati za srednješolski zakon ie bilo sporno vprašanje, če se sme dijakom pripuščati udejstvovanje bodisi aktivno ali le pasivno v političnih organizacijah. Vsi gospodje so bili proti temu, da se dijaka pusti v politično življenje, lo j® deloma dobro, kar se tiče politike v današnjem smislu in pomenu, slabo pa je v tem oziru, ker dijak na ta način ne sme niti soditi o delovanju za človeško družbo. Dokler pohaja v šole. ne sme sploh nič misliti o državnostnih vprašanjih, še manj, da bi smel o tem izreči svoje lastno mnenje.
Mladina se razvija in če med tem razvojem ne dobiva potrebne hrane, je njen razvoj brezsmiseln in na tak način ne dobi mladina nikdar prilike priti do lastnega prepričanja in do tega. da bi mislila z lastno glavo.
To dejstvo je žalostno in vse zastonj je, naj se dovoljuje dijaštvu še toliko prostosti, ta prostost je le enostranska in nepravična, dijak zgubi simpatije do udejstvovanja v poznejšem življenju splo in caplja potem, ko konča študije, za tistim, ki mu kaže lepe strani življenja in mu daje kruha: ne briga se pa za to, ali caplja za tem v brezdno ali na hrib.
Tudi mladinsko vprašanje je vazno in silno potrebno pretresovanja in podlo je od ljudi, ki se nazivajo napredne, pK se zanj ne brigajo prav nič.
V	tem oziru so krivi vsi enako, tako radikali, demokrati, kakor klerikalci, vsi gredo roko v roki za tem, da vzgoje iz otrok marionete, ki bodo potem plesale. kakor bo zagodel kak š frazami prenapolnjen individij! Marionete hočejo ti naprednjaki in s tem se celo še bahajo pred volitci, češ. glejte, kako skrbimo za našo deco!
Ali bo prej konec tega zlorabljanja in tega propadanja človeškega rodu, predno ne stopi v ospredje družba, osnovana na zdravih socialističnih temeljih? Ne in stokrat ne! Pa naj bo v Beogradu še desetkrat toliko zastopnikov naroda, ljudstvo se bo degeneriralo še dalje, ker tako hočejo ti zastopniki.
*	Uradniški zakon sprejet. Na ponedeljkovi seji je narodna skupščina sprejela uradniški zakon z 121 proti 21 giasovi. Proti so glasovali kleri-
kalci, vsi drugi opozicionalci so pa prebral: svoje izjave in zapustili sejo narodne skupščine. Po sprejetju zakona so volili predsednika in sedem članov glavne kontrole.
* Pogajanja naše vlade z Italijo so prišla tako daleč, da zahteva naša vlada izpolnitev rapallske pogodbe, in sicer v glavnem izpolnitev točk: Izročitev liske Baroš in Delte ter Ban-cbina, konstituiranje zakonite vlade na reki.
* K invalidskemu zakonu je
stavil tudi voini minister Pešič svoje predloge ; pričakujejo jih še tudi od finančnega ministra, nakar bo o tem predlogu razpravljal gospodarsko-finančni odbor ministrov. Zakon pride potem pred narodo skupščino kot nujen predlog.
* Na Poljskem je izbruhnil upor proti državnim organom, ljudstvo obsipa Dolkijo s kamenjem, ljudje so v mezdnem gibanju, in sicer v precejšnji krizi.
* Mirovno pogodbo med Turčijo in zavezniki so danes podpisali.
r Občni zbor »Ljudske tiskarne«
se je 15. t. m. vršil prav tako, kakor smo v »Napreju« Ze prej pisali, da se bo. Samo amen ie bilo treba reči — zato pa je bil tudi zelo kratek, 40 minul. Predsedoval je Grčar, glavni referent ie bil pa dr. Korun. Pri povišan ;u glavnice od 1,000.000 kron na
2,500.000	kron je rekel dr. Korun, da je bilo težko vprašanje, kako spraviti nove delnice v svet — prepuščeno je bilo to novemu odboru. Ta je zelo lep in se lahko zanesemo na njegovo natančnost pri razdeljevanju. Vso našo javnost bo zanimalo, kdo so tisti »socialisti«, ki so v »Ljudski tiskarni« tako korajžno nastopili pot za Kristanom, Prepeluhom in Kmetcem iz Blas-nikcve tiskarne': Eržen, predsednik; dr. Korun, podpredsednik; odborniki pa: Golouhovci : Golouh, Favaj, Čeh, Pe~ tejan , KristanovCi: Dražil, Vrhunec, Čoba’; Korunovci: Hrastnik, Svetek, Jankovič: celjski dobrotnik Koren in dva. politično neeksponirana: Hrovatin in Tekauc, ki bo pa menda oba kmalu: sram sedeti v tej družbi »zedinjenih socialistov«. Sram je hotelo biti vse skupaj, ker so se ženirali prečitati kandidatno listo in so se hoteli voliti drug drugega kar po tihem, šele na pritisk so prečitali imena teh izvoljencev, ko je imel dr. Korun že večino glasovnic zbranih — torej je bila sramežljivost preslabotna. Delavec je med njimi samo Eržen, pa še ta ne bo več, ker vendar ne bo služil v tiskarni, ki ji predseduje! ...
r Odklonili prisego. V Djakovu so izvolili nov občinski odbor, ki bi bil morat te dni priseči- Sedem občinskih svetnikov je priseglo, ostalih 11 pa je prisego odklonilo. Baje so bili ti pristaši radičevske stranke. Teh
11	mandatov so anulirali in bodo v kratkem razpisali nove volitve.
r .julijske Alpe«, zemljevid za turiste v merilu 1 : 75.000 je izšel in se dobi v pisarni Osrednjega odbora Slov. plan. društva v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 2. im v knjigarnah. Ta že znani zemljevid, izdelan po načrtu g. Knafljca. je vsestransko spoPOtajen z dobro razvidno državno mejo. Podaljšan je tudi na severu, tako. da obsega cele Karavanke z državno mejo proti Avstriji. Ravnotako je tudi na jugovzhodu še Ratitovec p r ir i san. Zelo dobro došel bo vsakemu turistu v teli pogorjih in bo tu, di kras vsake boljše gostilne v tem območju. — Cena mu je 5 Din.
r Bistra, kristalno čista voda. Planinski zrak in skrbna priprava napravijo »PEKATETE« to, kar so: za pravo delikateso. So najcenejše, iker se zelo nakuhajo.
Celje.
cVojni invalidi, vdove in sirote
celjske podružnice. Sklep komisije za pregled trafik, ki je bila sestavljena po členu : 15 začasnega invalidskega zakona (Služ. novine št. 294. z dne 31. IZ. 1921.) (Ur. list pokraj. uprave za Slovenijo pod št. 30. iz leta 1922) odnosno po § 47 pravilnika za izvrševanje citiranega zakona (Sl. Nevine 151 A z dne 11. 7. 1922) ( Ur. list pok r. npr. za Slov. poa št. 254.22.) je, da dobe vse trafike, ki se nahajajo v rokah nezaščitenih trafikantov (neinvalidov),, vojne žrtve. Radi tega pozivlje podpisana
podružnica, vse vojne invalide, vdove ln sirote, ki reflektirajo na kako izmed razpisanih trafik, koje so objavljene v Ur. listu pokr. upr. za Slov. št. 64 z dne 13. 7. J 923 in posebni izdaji »Vojnega Invalida« z dne 14. 7. 1923, št. 13. naj se zgla-se do konca tega meseca v pisarni podpisane podružnice v Celju. Ozka ulica št. 8: ob uradnih dnevih t. j. ponedeljkih, sredah in sobotah, kjer dobe potrebna pojasitilla. Opozarjamo, cla je treba vse tozadevne prošnje vlagati podpisani podružnici. — Udruženje vojnih invalidov, kraljevine SHS »podružnica Celje«.
c Ukinjeni prašičji sejmi so se zopot otvorili.
Ljubljana,
1	Narodna galerija bo otvorila v soboto 28. t. m. ob 11. dop. v Jakopičevem paviljonu razstavo Meštrovičeve plastike in se priporoča za številen obisk.
Sz stranke.
»Vorwarts«
Že pred meseci je bilo sklenjeno, da bomo morali izdajati za naše so-druge nemškega jezika in za informacijo tujine nemški tednik. Tudi je bilo že določeno, da se bo imenoval »Vor-warts«. Toda takrat niso bile prilike med nami in Goleuhovci še popolnoma definitivno rešen, kakor so zdaj, zato smo z izvršitvijo tega sklepa še počakali. Zdaj pa je čas zrel in načeljstvo je sklenilo takoj začetj izdajati »Vor-warts«. Zato^se obračamo na vse strankine zaupnike, da začno z nabiranjem naročnikov in obenem tudi naročnine, kajti tudi nemški list bomo morali sproti plačevati. Dokler si »Vorwarts« ne opomore, ne bo za strankine člane nič cenejši, ampak bo veljal za vse enako 5 Din mesečno. Če se razširi, bo cenejši. Vsi, ki čutite s stranko, na delo I Opozorite svoje sodruge, ki ne znajo dosti slovenskega jezika naj, si naroče »Vorwarts«. Če ne pridete“z njimi skupaj, nam pošljite njih naslove, da jim pošljemo prvo številko na ogled. Ne odlašajte, prva številka izide že 3. avgusta l
s Bizeljsko pri Brežicah: Dne 29. t. m. se bo vršil ob 8. zjutraj na Bizeljskem pri s. Balonu, krojaču, občni zbor krajevne organizacije SSJ in KDZ. Polna udeležba vseh članov dolžnost.
s Za »Majski list 1923« so obračunali zaupniki in organizacije do-zdaj za 518 izvodov. Tako odpade na razdelitev najpotrebnejšim sirotam po žrtvah na Zaloški cesti znesek 518 Din; torej dobi:
Josip. Gorenčeva za 3 otroke Din 222'— Amaliia Pangerčeva z 2 otroka « 148"— in Cecilija Černetova za 2 »	» 148'—
skupaj Din 518'— Sodrugi! Zaupniki in organizacije! komaj za polovico je to obračunano. Potrudite se in obračunajte takoj. Ne zadržujte pomoči potrebnim sirotam.
s Strankini znaki. Vse organizacije in zaupnike poživljamo, naj takoj končno obračunajo za strankine znake. Kdor jih ima še kaj v zalogi, naj nam jih takoj vrne, razen če upa, da jih bo v najpozneje 14 dneh razprodal vse.
s Za mesec junij so obračunale še sledeče organizacije: 11. Celje 255; 12. Prevalje32; 13. Hrastnik 43;zadnji izkaz 475 član., zdaj skupaj 805 članov.
s Krajevna organizacija SSJ v Celju sklicuje izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 29. julija pri Zelenem travniku ob 8. zjutraj s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora: a) tajnika, b) blagajnika, c) kontrole; 2. poročilo občinskih klubov mesta Celje in občine Okolica Celje; 3. poročilo obračuna I. vsedelavskega ideta; 4. volitev novega odbora; 5. razni predlogi in slučajnosti. Zaradi obširnega dnevnega reda pozivamo vse člane krajevne organizacije, da se točno ob napovedani uri zborovanja udeleže. Ta oklic velja za vse člane, drugih povabil ne bo, tudi nobenih lepakov. — Odbor.
s Krajevna politična organizacija SSJ ln KDZ v Šoštanju sklicuje po § 46. pravilnika izredni občni zbor za nedeljo! 29. tm. ob 10. uri dopoldne v hotel Jugoslavija. Udeležba vseh članov dolžnost.
-	^	.?,,!■:* dt. «:•■! ■___
UT* Naročajte dnevnik „NAPREJ“ in tednik »LJUDSKI GLAS“!
Tiskovni sklad.
Prejeli smo od 1. jan. do 18. jul Din 11.699 —
Z. B. neizrabljene dijete	»	23 —
Rudolf Kuder, Zagorje na članskem sestanku kraj.org.SSJ v Hrastniku II so prispevali ss.:	»	10 —
Adolf Maier	»	5 —
Franc Vračun	»	6 —
Jos. Grum	>	5 —
A. Kellner	»	5'—
Franc Saletel II	»	5 —
Alojz Hudič	»	5‘—
Josip Žibert	>'	5'—
Karol Puffler	>>	2’—
Franz Kaiser	>	2'25
David Stopinšek	»	5'—
Fraoc Koribsky	»	5 —
Jos. Kosmus	»	10v—
Jos. Jager	»	275
Matevž Kotnik	»	3 —
Janez Komljanec	>	3'—
Justi Pastardijeva		5'—
Viktor Kolos	>»	6'—
Vinko Dimitrovič	*	5‘—
Milči Dimitrovičeva	>	5'—
Joh. Jager	»	5'—
Viktor Maurer	»	5 —
od l.jan. do 25. jul. Din H’832 —		
iz strok« gibanja,
g Dvanajsti avgust vas bo uničil!
Tako je govoril na konferenci strok, organizacij v Celju Petejan iz Maribora, kateremu je Uratnik izstavil pooblastilo, da sme zastopati pokrajinsko strokovno komisijo na celjski konferenci. Skušal je menda s tem strašiti tajnika z enotnofrontarskim in konzu-marskim kongresom. Dr. Korun je namreč hodil v predsobi, kjer se je vršila konferenca, pri predsedstvu zgia-sil se pa ni. Najbrž se je zbal zagovarjati svoje bivše zaveznike, ker niso intervenirali za 65 Westnovih delavcev, katere je Westen izprl.
Neki sodrug delegat je napravil medklic na Petejana, da ni treba na konferenci uganjati politike, in še svetoval, naj glede politike kar število članov priobči v »Enakosti«. (Mirni opazovalci so si mislili, da bi bilo to res pošteno in bolj ceno kakor pa kongres.)
Petejan je skušal še z drugimi neprijaznimi izzivanji ugnati tajnika, da bi se vdal političnim nakanam »nepolitičnih« faktorjev I? Za Petejanom se je oglasil s. Krajcer, tajnik usnjarjev, kateri je svoje besede podpiral z udarci pesti po mizi in naglašal : »Stojimo na stališču, da se združimo v celi državi. Zidar, ki je zidal, ne bo pustil rušiti, ampak zahteval bo graditi. Pripoznam samo eno smer na političnem in eno smer na strokovnem polju. Golouha smo mi že odžagali, vi morate tudi Bernota.« (Splošen smeh in opazke: Hm, Golouha odžagali? Tiskovna zadruga i. t. d.) Petejan se je pred Kraj-cerjevo govoranco bahal, da imajo v Mariboru samo eno organizacijo, a v Celju imamo že dve. (Medklici od strani delegatov : Ne govorite toliko o politiki).
Krajcer: »Sodrugi, vi morate izločiti politiko iz strok, organizacij, kakor ločimo to mi v Mariboru.« Navajal je, da dela politična stranka in strokovna organizacija skupaj samo pri vsede-lavskem zletu, to se pravi, samo kulturno, a drugače ne. (Medklici: Smešno!) Komaj je Krajcer izgovoril, mu je takoj celjski strok, tajnik odgovoril, da se v Mariboru dela več skupno s politično organizacijo kakor pa v Celju. Razgrnil je 31. številko »Enakosti« z dne 20. julija 1923 ter prečital notico »lz stranke«, ki se glasi: »Seja oblastnega odbora SPJ in KDZ. V nedeljo 29. t. m. ob pol 9. uri zjutraj seja širšega oblastnega odbora, lokalnega odbora, zaupnikov in strokovne komisije v Ljudskem domu, Ruška cesta, 5. Seje se udeleže tudi zastopniki iz Celja in Ljubljane. Dnevni red:»Pokrajinski strankin kongres.« Ej, sodrugi, ali ste že videli kdaj na svetu tako nesramno izrabljati ime »nepolitično«, na drugi strani se pa udeleževati raznih voditeljskih sej. Rekel je: Radovedni smo, kajti kdor bo šel iz Celja zastopat proletariat, bo moral biti izvoljen od proletariati, kdqr bo pa Šel brez izvolitve, bo zastopal samega sebe in svoje individualistične interese. Čeh se je tudi razblini ttad nekaterimi Celjani oz. delegati. Njemu se seveda ne čudimo, ker je 2e stari borec za socializem in socialistične organizacije in kakor on sam pravi, še ni doživel
v socialističnem gibanju takih nastopov. Mi mu radi priznavamo, da v Avstriji, kjer je vodil organizacije severni proletariat, ni bilo vročekrvnih individualistov, avanturistov in oportunistov, kakršne smo dobili mi. Tam se ni sodilo po osebah, temveč po delu. Tam tudi r.i bilo tajnih diplomatov med proletariatom, ampak so delali vsi skupno. Celjska konferenca je pa jasno pokazala, da proletariat ni proti zedinjenju proletariata, ampak nasprotno: ceia konferenca se je izrekla za zedinjenje. Proti je glasoval le delegat Ivan Kompan, (pristaš Korenovega puča. Pika). To zedinjenje se pa mora vršiti s pomočjo organizacij in ne oseb.
Napisali smo te dogodke v okrožni strok, konferenci le kot kronisti, ker ne maramo, da bi kdo skušal zopet okoristiti svoj ugled, češ, da razbijamo strok, organizacije, če kot socialisti napišemo, kdo dela nesocialistično v socialističnih strok, organizacijah.
g Iz Trbovelj. V našem listu smo že poročali, da je v revirjih Trboveljske premogokopne družbe nenadoma izbruhnila stavka radi trdoglavosti druž-bine uprave. Pogajanja med družbinim vodstvom in delavskimi zastopniki so se sedaj popolnoma prekinila. V nedeljo 22. julija je sklicalo vodstvo Zveze rudarskih delavcev v Trbovljah javni shod, na katerem so zvezini zastopniki podali poročilo o poteku pogajanja. S strani družbe stavljene ponudbe še od daleč ne dosegajo zahtev Zveze rudarjev. Navzoči rudarji so z ogorčenjem sklenili 20. t. m. sklenjeno provizorično stavko podaljšati, dokler se ne izvo-jujejo upravičene zahteve. (Nekateri navdušeni voditelji so proklamirali kar šestmesečno stavko.) Stavki no vodstvo je določilo iz svoje srede kakor običajno potrebno število sposobnih delavcev za jamsko in drugo varnostno službo. To določitev je naznanilo rudniškemu ravnateljstvu. Gospod ravnatelj Bauer v Trbovljah pa se čuti precej ponosnega in je to ponudbo odklonil, češ : ne potrebujem vaše naklonjenosti in si bom že sam potrebno število delavcev poiskal med pohlevnimi ovčicami. Če smo pravilno obveščeni, se je zgodilo v Hrastniku isto- Skušnje so nas že izučile, da bo ravnateljstvo tako ravnalo in lahko dobilo iz vrst poduradnikov, rudniških paznikov in strelnih mojstrov ljudi za službo, zlasti sedaj, ko je prilika, da se nekoliko odslužijo premije za petdesetletnico in nekoliko tudi pokrije zguba za dobavo cenejše moke. Začudeni pa smo bili po današnjem sporočilu, da so nekateri obratovodje razposlali službene ukaze za jamsko varnostno službo (Feuerbache) nekaterim rudarjem, ki so člani Unije slovenskih rudarjev in obenem celo zaupniki. Zakaj to? Najprej ravnatelj odklanja po organizaciji predloženo stražo, potem pa z nasilnim ukazom 'pretijo, kdor bi se ukazu pro-tivil. Naš nasvet članom Unije slovenskih rudarjev k vsakim takim slučajem je ta, da se obrnejo na podruž-niški odbor, kjer bi pa to v naglici ne bilo mogoče, naj zahtevajo od obrato-vodja legitimacijo, ki mora biti podpisana po stavkovnem vodstvu in obratovodji dotičnega okrožja. Očitno je, da hoče ravnatelj Bauer s terorjem, ki ga je začel, ubiti dve muhi na en mah: prvič omalovažuje organizacijo in je tako pri vsem. da odklanja nje | pomoč, še večja pa je njegova pretkanost, češ, mogoče si mi le posreči dobiti nekaj omahljivcev od drugih organizacij in s tem napraviti še večje sovraštvo in razkol med delavstvom. Sodrugi sotrpini, veliko previdnosti je treba. Imejte pred očmi, da sloga jači in nesloga tlači. Zaveden delavec.
Trbovlje 24. VII. 1923.
Dopisi.
Iz Šaleške doline. Razmere v stranki! Ta boj, kateri se vrši v stranki, nam je že res ogaben- Vprašanja pa ie, kdo je temu kriv? Odgovor: Izdajalci! Zakaj? Zato, ker ni bil še noben toliko pošten, da bi se boril z dopustnimi sredstvi, ampak vsak se bori Ie z nedopustnimi. Naj si že vendar enkrat vsi razdirali zapomnijo, da danes člani SSJ niso več backi, da bi jih lahko za nos vlekli, kakor nekdaj, ampak da danes že vsak ve, kakšen je položaj in si je na jasnem, zakaj se izdajalci borijo proti stranki. Ker imajo Še vso gospodarstvo delavstva v svojih rokah; zavedajo se pa, da,
kadar bo še ostali proletariat spregledal, bo njihovega koritarstva konec. Da gledamo lahko mirno v.bodočnost, nam daje garancije to, da so nam ti nekdanji nadsodr. pripomogli toliko, da smo se navadili tisk in stranko sami zdrževati in tudi odločevati v njej. To nam daje gotovost, da bo bodoče gospodarjenje z delavskim premoženjem boljše, kakor je bilo dozdaj. Potem ne Do treba nobenih tajnih fondov za stranko in jih tudi proti njej ne bo. Da se vse to čimprej uresniči, je naloga zavednega proletariata, da nezavednega izobrazi, ker na tem temelju nam je zmaga zagotovljona. Našim nasprotnikom je bil bivši sod. Koren edina možnost, s katero so računali, da bodo iz SSJ naredili nesocialistično stranko. Če pa so uvidevni, žefda-nes lahko vidijo, da imajo opravila z ljudmi, kateri se zavedajo svojega položaja. Če bi bil bivši s. K. odložil svoje mesto in ostal zvest član, bi ga mi vsi spoštovali, ker pa je začel delati za uiedinjenje, po naše rečeno, za razdiranje, je bila dolžnost vodstva stranke da razjasni sodrugom ves položaj. Najbolj žalostno je s temi ljudmi, ki delajo za zedinjenje, zraven pa bi radi tudi nas umazali na ta način, da bi nas združili s takimi nadsodrugi, ki so se vezali enkrat s komunisti, drugič s klerikalci. Zedinjenje pride, ker se že vrši polagoma in se bo vršilo tako dolgo, da bomo vsi zedinjeni, seveda z zavednim proletariatom. Da to čimprej dosežemo, je treba razširjati naš tisk, ker prepričani smo, da, kdor čita »Naprej« pazno, je naš, kdor pa ne, se pusti vleči za nos od kakšnega na-•stavljenca bolniške blagajne. Trboveljska resolucija govori dovolj jasno in z njo se tudi mi popolnoma strinjamo. Bivši s. K. lahko pokaže svojo požrtvovalno delo na drug način, kakor ga ie kazal zdaj. Mi mu svetujemo naj se poprime svoje obrti namesto razbijanja ; dela naj toliko, kolikor njegov pomočnik in naj sestavi račun, da se bodo stroški krili, pa bo tudi on pošteno zaslužil za svoje delo. S tem bo dal najlepši dokaz, da hoče ujedinjenje s proletariatom in ne s pekovskimi mojstri in če to naredi, predlagamo konec debate. Da je vsak puč nemogoč, nam jasno kaže, da upoštevamo seme organizacije in ne osebe, kakor je bilo preje enkrat. Zato kličemo vsem, ki so za čist in resničen socializem : Na delo!
Iz Frama. Pri nas imamo mision. Da nam ne bo kdo očitalo zagrizenost, si dovoljujemo k tej prireditvi samo nekaj človeških opazk. Kot ljudje, ki mislijo s svojo glavo in znajo tudi malo računati, ugotavljamo, da bodo od tega imeli korist samo trgovci, gostilničarji in kramarji. Kot kristjani smo mnenja, da, kdor hoče zadostiti verskim dolžnostim, ima zato v navadnih razmerah brez patrov prilike več kot dovolj. Kot izkoriščani delavci bi svetovali gospodom, naj posvetijo malo svoje zgovornosti razlagi tretjega vne-bovpijočega greha, ki se glasi: »Delavcem in najemnikom zaslužek pridrževati ali utrgovati.« Prepričani smo, da bodo želi pritrjevanje oziroma zadovoljstvo pri stoječih poslušalcih, po klopeh pa mrke poglede ožigosanih. Razlaga se seve ne sme vršiti v smislu kakršnihkoli paragrafov, ampak v znamenju pravice, po Kristusovi zapovedi: »Ljubite svojega bližnjega kakor samega sebe.« Slednjič pa imamo tudi kot bivši vojaki iz svetovne mesnice o takih vzvišenostih svoje nazore, ki jih ne izpreminjamo, ker so nam bili vžgani in zapečateni med bliskom in gromom blagoslovljenega orožja. — Dne 21. VII. 23. je radi izgube krvi naglo umrla viničarka Marija Černej. Rajnka je bila marljiva delavka, lenobe ni nikdar poznala, vkljub temu ni mogla iskati zdravniške pomoči, ki bi je bila že davno potrebna. Kaj takega danes delavec na deželi ne zmore, bolniškega zavarovanja za viničarje pa nimamo... Iz spoštovanja do dela postavljamo s temi vrstami rajnki skromen spomin.	Več	delavcev.
— V kratkem bo izdal upravni svet Narodne banke nove bankovce po 10, 100 in 1000 dinarjev, stare pa bo vzel iz prometa.
— Vrednost denarja: Dolar 95'50 do 94 Din, 1 lira 4'10 Din, 1 češka krona 278 do 2'80 Din, 100 avstr, kron 13‘4 para. V Curihu stane 100 naših dinarjev 6 švicarskih para.
IZJAVA.
Izjavljam, da me ni nihče hujskal ali pregovarjal, da naj zapustim službo kot kolporter »Napreja«, temveč mi je s. Bernot odpovedal sam s tem, da mi je rekel v obraz tole : »Kdor bo z menoj delal, bo tudi z menoj kruh jedel.« Na te besede bo vsak zaveden socialist, ki se ne strinja z njegovo taktiko, storil to, kar sem storil jaz. Verbančič Martin. — Neverjetno je, kako nezavedni so naši delavci. Osemurni delavnik si je več kot trikrat podaljšal, ker dela sam in njegova žena, pa še čezurno delo opravlja in postranski zaslužek ima, žena pa še domu vzame delo, ki ga skupaj vršita pozno v noč — vendar se ne strinja z načelom : »Kdor ne dela, naj ne je,« ampak hoče po vsej sili jesti sam krompir in polento, dočim ima njegov »dobrotnik« dovolj časa ne samo za kinematograf in gledišče, za kavarno in slaščičarno, za karte in šah, ampak mu tudi preostaja časa za obiranje piščancev in za druge »počasne« jedi. Na tem zgledu najlepše vidimo, kako da ni dovolj za socialista, če trpi in strada, ampak mora imeti vsaj kanec soli v glavi. Kdor se upa pod takole izjavo podpisati, je nima prav nič.
Vendar pa pri V. ni samo pomanjkanje soli, ampak tudi še nečesa drugega. Po tej izjavi namreč izgleda, kakor da sem mu kaj očital, ga morebiti priganjal in mu potem rekel, kdor ne bo delal, ne bo jedel, in da je nato v jezi vzel klobuk in šel — tako pa ni bilo, ker se z njim niti enkrat nisem prerekal, niti mu kaj očital, ker ga nikdar nisem smatral za krivca, ampak za zapeljanca. Tista moja izjava je pomenila, da spadajo hlapci in dekle h gospodarjevi mizi, k skupni skledi, ne pa da dekla kar stoje kakšne ostanke vase pomeče, ker nima miru niti pri jedi, ker mora nositi gospodom bogovom v sobo, njih starišem v predsobo, hlapcem pa v vežo. Bogovom to moje naziranje ni všeč, že verujem, toda tudi za tistimi hlapci in deklami ne bom letal jih prosit odpuščanja, ker sem jim hotel odpreti oči, pa si jih v svoji ljubezni do »dobrotnika« ne dajo odpreti. Kdor je rajši od kapitalista tepen, nego da bi bil enak s socialisti, temu ni mogoče pomagati prej nego v svetih nebesih.	Z.	B.
ČRTICE IZ FRAMA.
Izmučen delavec kuje načrte, kako uteči grozeči bedi in pomanjkanju, ki se bliža s sigurnimi koraki. Vsi sklepi imajo to napako, da so — neizvedljivi. Več delati? Ne more. Jutranja zarja ga najde utrujenega, kakor da se je pravkar vrnil z dela, čeprav je počival šest ur. Prevelik je bil napor včeraj-šnega in vseh prejšnjih dni. Nič boljše ne bo danes in v prihodnjosti. Pred letom je bilo isto in plača ista; že takrat je šlo težavno. Toda danes, pri tej draginji! Ne, ni mogoče. In vendar. ..
Odpovem delo, si misli. Le — gospod jih dobi koliko hoče — za dvetretjinsko plačo. — »Pa ne bo zadovoljen z njimi, pošlje zopet po me in tedaj se bom držal, mora mi zvišati plačo!«
Siromak, ne pozna kapitalizma in njegovih spletk, misli, da drugemu nastavlja past, pa je že davno sam v zanjki.
Končno izprevidi, da so vsi vhodi v boljšo bodočnost zaprti. Z izmučenimi udi in v obupnem gnevu nastopi zopet trnjevo pot proletarca.
Pač dobro pozna moč in delo svojih rok, toda moč in delo duha in ideje, to dvoje mu je tuje. Kdo ga bo poučil ?
♦
»Danes boste delali do sedmih zvečer in ne do šestih, kakor dosedaj. Zato vam povišamo plačo od 8 na 10 K dnevno (reci in piši: od osem na deset kron). To velja za vse poletje.« Ta-šno je povelje oskrbnika pri nekem mnogokratnem milijonarju in veleposestniku (pst: agrarna reforma). Ogorčenje, dolgi obrazi, v žepih pa stisnjene pesti in hajd na delo — do sedmih. Gospod župnik, rešite nas. Pardon! Saj to ni mogoče. Pomagajte si sami in Bog vam bo pomagal.
Pri takšnih ljudeh tudi dobri nasveti nič ne izdajo. Tako so zaverovani v posmrtno plačilo, da so menda že pozabili, da je še marsikomu izmed njih odločenih par let zemeljskega življenja.
Večno zabavljanje je pa tudi greh! Torej potrpljenje!
(Dotični Scherbaumovi viničarji so namreč vsi zagrizeni klerikalci in jako pobožni! Godrnjajo pa venomer!)
♦
V nedeljo obiščem znanca. Revež zeha od dolgega časa. »Pozdravljen! Tukaj sem ti nekaj prinesel, da ne boš dremal.« Pokažem mu Majski list. »Hm, se mi pač ne ljubi brati, odkar sem iz šole ne pogledam v knjigo; časopisi pa itak vsi lažejo.« »Kako moreš kaj takega trditi, če pa ne čitaš?« Hoteč biti na jasnem z njegovimi nazori sem nadaljeval: »Vidiš, tale list n-pr. prav nič ne laže, ko priporoča, da mora delavstvo sodelovati v organizacijah, če hoče, da ga bo še spioh kdo in kdaj upošteval.« Videl sem dobro, da ne razume besede organizacija in da le iz trmoglavosti in lenobe noče vprašati. »Ali, da me boš bolj razumel, mi bi morali vsi skupaj držati, če hočemo, da ne bodo polen sekali na nas.«
»Da, da, skupaj držati bi morali, potem bi pa že pokazali tem bogatim vragom!« je dejal z neverjetno živahnostjo. Kar je še pravil, sem slišal samo na pol, moje misli so bile drugod.
V čem bi to »pokazanje« obstojalo, ve gotovo vsak iz lastne izkušnje zato besed ne bom navajal, ker so preža-losten dokaz, kam privede ljudi, če vzame vera in narodnost ljudsko izobrazbo v zakup.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v Imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Alojz Leskošek. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Žika
je najboljši in najbolj zdravi nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu:
Pražana »Žika« d. z o. z. Ljubljana — Rož. dol.
Širite proletarski tisk!
Osem let je obiskoval narodno šolo, najmanj 40 cerkvenih pridig čuje vsako leto, pa brez stanovske samo-izbrazbe je ostal človek, s katerim se lahko v duševnem oziru enači. tudi vsak sin — afrikanske pustinje.
Pri vojakih se potem tak človek v svojih fanatičnih nazorih še izpopolni in ubogi socializem ima zopet enega nevarnega sovražnika več, ki e še vrh vsega v proletarskih vrstah.
Da, da, vera in narodnost to je prvo. Zavednost in pamet pa čer vse! •
»Koliko neki zaslužijo delavci tukaj v opekarni ?« vprašam tovariša, kazoč na opekarno v R.
Ne mnogo, 60 do 100 K na deset ur.« »To je vendar malo ; kako neki morejo izhajati?« »Prav lahko. So povečini iz kmetskih hiš v bližini, .majo hrano in stanovanje, deloma pa tudi obleko doma zastonj. Kar zaslužijo, pa skoraj vse zapijo.« Brezposelnim v premišljevanje. Pika.
«*
Pripisi. Že od maja so ležale te vrsta v miznici. Šele dopis iz Račjega v 29. št. L j. G., kjer se namigava na tamkajšne delavske razmere, me je napotil, da ga vse eno obelodanim. Kdor pazno prečita zadnjo črtico in ;o ori-meria s citiranim dopisom, bo Lahke uganil delni vzrok upravičene nezadovoljnosti izkoriščanega delavstva v Račkih podjetjih.	Delavec.
4" Ženske, +
ki so modre, se ne boje več, temveč se obvarujejo z mojim mnogokrat preizkušenim obvarovalnim aparatom.
M posebnih slučajih
zahtevajo žene takoj moje vedno zanesljivo učinkojoče, popolnoma neškodljivo
specielno sredstvo.
Vprašajte pod Dr. 5. Priložite znesek za znamko za odgovor. — Pošiljka se vrši strogo diskretno po
El. Bočit, len Ul, 6nipdorferctr. 119/14.
:: Kožarskega pomočnika ::
veščega posluževanja Bandmesser - Spaltmaschine za najtoč-nejše špaltanje govejih kož, po mogočnosti samca sprejme
proti dobri plači in zasiguranemu stanovanju And. Jakil, tovarna kož in čevljev d. d. Karlovac, Hrvatska.
it i A'\,
’ ! M
\v
is	\s* .	trv<02
T f P*	■:. -■ M.
IjnriATiUUl
Najmodernejši, največji in najiuksurijoznejši oceanski parnik.
Najvišje zmožnosti iznajdljivosti, znanosti in moči kapitala so vtelešene v izdelavi tega divnega parnika. Neprimerljiva udobnost.
v vseh razredih.
V New York
7. avgusta, 28. avg. 18. sept. 8. okt. 29. okt. itd., vsake tri tedne v torek od Southampton-Cherbourg. — Podrobna pojasnila potom spodaj navedenih naslovov.
BKtnCN - NEW TORK
Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parniki. Neprekos-ljivi po udobnosti, čistosti in izborni oskrbi. Hitre in varne ladje. »George Washington« »President Fillmore« »President Harding« »President Roosevelt« »America«	»President Arthur«
Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar, list št. 216. Ugodna prilika za prevažanje blaga.
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge, podružnica v Ljubljani: Za-_ družna Zveza, Ljubljana.	u