Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo fe ▼ Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo meaečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih eglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 74. Sobota 15. septembra 1928. Leto lil. Preganjanja socialistov se nadaljujejo. Koroščeva žandarmerija nadalje preiskuje stanovanja zaupnikov Socijalistične stranke. Iz Selnice ob Dravi nam poročajo, da je žandarmerija napravila hišno preiskavo na domu s. M. S. Orožniki so temeljito obavili ?voj posel. Zaplenili so mu pisma, ki mu jih e brat pisal iz Rusije (eno pismo smo lansko 'eto objavili v »Del. Politiki«. Orožniki pa se s tem še niso zadovoljili, ampak so se podali še v ruško tovarno za dušik, kjer sp Premetali omarico, kjer s. S. spravlja svojo obleko. V omarici so menda našli nekaj letakov izza volitev v 1. 1925, ki so jih takoj vzeli seboj. Zanimivo je, da je pet dni pred prečka vo, povodom zborovanja električne zadruge v Selnici klerikalec G. zagrozil s. S., * * novimi zakoni oropala kmete za mnoge 'are pravice, s servitutskim patentom, z lovskim patentom, z gozdnim zakonom in še z odškodninskimi davki. Kmeti se še vedno kakor leta 1848 ne zanimajo za boje delavstva. Pogostoma so celo sovražni delavskemu gibanju. Mehanizem kapitalizma je pa deloval. Cene zemlji naraščajo. Kmet se zadolžuje. Kakor je plačeval nekdaj desetino, tako mora danes plačevati obresti posojil, ki gredo v banke in kupone pa režejo in sadove dela vživajo tisti, ki so bili prej lastniki. Isto razmerje je to, kakor razmerje med tovarno in delavcem, kjer žanje tudi kapital. Rokovnjaštvo postaja vedno očiteje. Vzdržuje se pa še vedno vest, da je pravi morilec Perica potegnil čez mejo; tako se bo odtegnil sodišču. Če vse te dogodke pregledamo in premislimo, se nam zdi, da bi moralo biti tako rokovnjaštvo v količkaj zdravih razmerah nemogoče. Organizacija delaje, nje člani u-ganjajo zločine, voditelji te organizacije dajo povelja za izvrševanje zločinov. In nihče jih ne vidi, nihče ne ve zanje. Ali ni to znak najdesolatnejših razmer? Alj niso tukaj krivi vsi tisti, ki so taka grozodejstva toliko časa dopuščali? Ali so morda vse to dopuščali v veri, da se bo tukaj razvil fašizem? Ali je buržuazija sama gojila in negovala te zločine iz sovraštva proti delavstvu, hoteč igrati vlogo Mussolinija? Ali niso krivci teh zločinov vsi tisti, ki »o vedeli za zločine, pa so jih dopuščali in enako tisti, ki so jih negovali? To so vprašanja, ki jasno pričajo o pokvarjenosti politične družbe, o nevestnosti in nemorali vseh tistih, ki pet let niso hoteli ali pa niso smeli zatreti zbujajoče se rokovnjaštvo v Sloveniji. V preiskavi umora Perica so aretirali doslej Josipa Kukca, Filipa Kosca, vrhniškega Jelovška in Antona Kraševca, Verbiča in Marka Kranjca. Pravijo, da so med njimi ljudje, ki imajo na vesti celo vrsto umorov, zlasti na Notranjskem in tudi na Primorskem. Sedaj poročajo tudi, da sta rudarja Fakina v Trbovljah ustrelila sodar Tišler in privatni uradnik Kolar iz Rakeka, ki sta pa oba že mrtva. Zaradi umora Fakina »Orjunaši« že niso bili edini. Od tam gre cepitev v dve skupini: v ljudi, ki so bili nacijonalisti in v ljudi, ki so bili nagnjeni zločinom ter so se polagoma jeli baviti dejansko z rokovnjaštvom, to je z umori iz maščevanja in z roparskimi umori. Peric je zbral mnogo gradiva in ga izročil prijatelju Rističu iz Beograda. Ti ljudje so se menda res bavili z obsežnimi načrti. Tako so baje nameravali napraviti atentat na Ninčiča, ko se je peljal skozi Ljubljano. Napravili so tudi načrt, da napadejo vlad orijentekspres in sicer blizu St. Petra na Notranjskem. Določenih je bilo v ta namen 12 oseb. Nečuven dogodek na ljubljanski občini. Na magistratni enketi so dobili mesarji in peki potuho. — Proč z draginjo! — Proč z zasmehovanjem konsumentov! V pondeljek, dne 10. it. mč se je zopet vršila na Magistratu anketa za omiljfenje draginje v Ljubljani. Na tej anketi je stro kovni, od mestnega magistrata delegirani poročevalec trdil, češ, da ni draginje in da v Ljubljani prebivalci lahko izhajajo, če bi znali gospodariti. Res je, kdor ima 3000, 4000 ali 5000 Din mesečne plače, izhaja za silo, če nima posebnih nesreč. Toda nameščenske in delavske plače znašajo povrečno komaj 1300 Din na mesec in koliko družin, delavcev, delavk je, ki zaslužijo le po 700 in 800 Din mesečno. Kako naj pošteno žive ti siromaki? Socijalistična stranka je smatrala, da mora o tem nečuvenem stališču, ki se je ofjcijelno povratilo, obvestiti konsumente, zlasti gospodinje in je v sredo zjutraj razdelila letak z naslednjo vsebino. »Gospodinje, delavske i» uradniške matere, žene, najbolje vedo, da so na ljubljanskem trgu pretirane cene življenskim potrebščinam, živilom, mesu, sočivju, sadju in krompirju. Gospodinje najbolje vedo, kako morajo varčevati z moževim zaslužkom in marsikaka mati.svojemu, otročiču niti sadja niti kruha kupiti ne more. Mestna občina ljubljanska mora zato skrbeti, da je ljubljanski trg urejen in da prodajalci ne bašejo v svoje žepe oderuškega in krivičnega dobička na račun zdravja in življenja ljubljanskega prebivalstva. v - Neznosne in nevzdržne razmere na trgu je spoznal tudi veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vodopivec. V posebnem dopisu, ki nosi številko L broj 6 7, je pozval dr, Vodopivec ljubljanski magistrat, da naj vendar poišče primerna pota za odstranitev draginje. V tem dopisu ugotavlja veliki žu-pa, da zasluži ljubljanski mesar pri srednjem volu 1405 Din, pri enem teletu pa ima mesar 567.50 Din čistega dobička! To ugotavlja uradno g, veliki župan. Demokratsko klerikalna koalicija na ljubljanskem magistratu je sklicala o raz- Boj draginji na ljubljanskem trgu! — Prot z oderuškimi cenami I V soboto, dne 15, septem bra 1928 ob 7. uri zvečer JAVEN PROTESTNI SHOD organiziranega delavstv^, nameščencev, gospodinj in lconzumentov sploh v veliki dvorani Mestnega doma. Poroča občinski svetnik s. St, Likar. Na poziv vladnih organov sklicujejo v občini ankete, ne sklenejo pa ničesar, češ, da gospodinje in konzumenti sedaj ravno tako dobro izhajajo kakor pred vojno, če ne bi zapravljali. Tak humor v dragih sedanjih razmerah je posmeh ljubljanskemu prebivalstvu. Zahtevamo, da občinaf vrši svojo socijalno nalogo, ker je laž, da so nastopile normalne razmere. , Uredite ljubljanski trg in cene! Socijalistična stranka Jugoslavije v Ljubljani, merah na trgu v pondeljek, dne 10. septembra 1928 na magistratu posebne enketo! Zapomnite si to, gospodinje) Na tej enketi pa je dobil g. veliki' župan za svoje ugotovitve sledeči odgovor: »Trditev, da tudi mali fiksni nameščenec danes gladuje v Ljubljani, .je brez vsake podlage in v resnici živi lahko zelo dostojno, seveda, če vsak dan ne popiva, kar je v Ljubljani" stalna navada in neprestana ne dela več ali manj dragih izletov v okolico. Pravi vzrok, da poedinci trdijo brez vsakega poznanja tržnih prilik o pretiranosti cen, leži v tem, da si ne znajo svoje dohodke pravilno urediti. Za pravilno štede-nje v celi Jugoslaviji manjka smisla. V Ljubljani se misli, da mora vsak uradnik redno v gostilno, kjer se mnogo pije, da mora redno na drage izlete, kjer se ne štedi, da mora voditi hišo preko svojih dohodkov, za živila si pa rezervira premali del svojih prejemkov in misli, da ima pravico zahtevati od producenta, ki pri težkem delu riskira tudi svoj kapital, ki je vse, kar ima na svetu, da mora ta dati svoj pridelek za najnižjo ceno.« Tak gorostasen odgovor je dobil veliki župan na svoje ugotovitve o pretiranih tržnih cenah na magistratni enketi. Gospodinje! Vedite, da so to odgovor čitali na enketi v navzočnosti mesarjev in pekov in da so ti dobili to pisano poročilo tudi v svoje roke. Vprašamo: Kdo bo sedaj prisilil mesarje, peke in druge, da se odrečep neupravičenemu dobičku? Klerikalno-demokratska koalicija je za tako poročilo odgovorna. Enketa se je vršila pod njenim vodstvom in kler-kalno-demokratski koaliciji naj sc zahvalijo za tako poročilo vsi uradniki in delavci, Gospodinje! Zapomnite si to nečuveno in nezaslišano psovanje na protidraginiski enketi i To je odgovor, ki je naravnost sovražen izboljšanju socijalnega položaja nameščencev, delavcev in tudi obrtnikov, zlasti pa bije z vso odurnostjo gospodinjam. Občina bi morala dati tu zaščito, pa je ne da, ker ne zastopa interesov velike večine ljubljanskega prebivalstva. Govor sodr. Vander-velde na socialističnem kongresu. (Konec.) Pod temi pustolovskimi vladami, ki ne bodo trajale dalje kakor sedanje razmere, ki so jih poklicale k življenju, je vendar ena, ki ima pri reakcijonarcih vseh dežel več prestiža kot vse druge, ker je ta režim moral, da se je uveljavil, svoje prepričanje zatajiti, uničiti svobodo, veliko lepih stvari pogaziti: to je fašizem. Ni zadovoljen, da eksistira, Hoče biti vzor. Domišljuje se celo, da je opravičen morebiti, ponujati svoj šolarski družabni i a pere sam ! . j v »Srečna sem" pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam." RADION pere sam ! Varuje perilo! nauk kot senzacijonalno svetovno novost. Kako smešno! Pri fašizmu ni nič novega, razen imel To je Boulangizem, ki je imel uspeh, bonapartizem, ki je moralno daleko zaostajal drugim bonapartizmom. Nastal je zaradi strahu gospodujočih razredov pred naraščajočim socijalizmom. Ohranil se bo na oblasti, da ne rabim hujše besede, ker so gospodujoči razredi pasivni, ki se jih pa kljub temu smatra za sovražnega. Fašizem drvi v nevarnost, da pogine v blatu in krvi pustolovske vojne, če ne bodo italijanski delavci prej ot> podpori celotne internacionale dobili moči, da zopet vpostavijo svobodo v Italiji. Če tak režim ostane daljšo dobo na krmilu, se nima zahvaliti toliko svoji notra- nji moči, kakor podpori, ki mu jo nudijo konservativne in zlasti finančne sile od zunaj. V amerikanskem novem kapitalizmu je našel fašizem svojo oporo in mednarodni socijalizem nasprotnika, ki je mnogo nevarnejši kot vse fašistično gibanje v Evropi, ker je zvitejši, ker varuje oblike svobode in demokracije in ker je znal za svoje interese pridobiti znaten del delavstva. Ta novi kapitalizem postavljajo razumni konservativci vseh dežel kot zgled: visoke mezde, kon-zumske kredite, držiavljansld /čut, skupino delovanje, ki je za oba dela, kapital in delo, enako koristno. Socijalistična delegacija Zedinjenih držav nam pravila prvi korak in napraviti mora Še drugega, to je urediti razoroženje držav, na katero narodi čakajo, ker ne marajo, da bi se razreševala še kdaj politična vprašanja s topovi in bajoneti. Govornik zahteva, da se v ta namen skliče prva konferenca komisije za razoroženje takoj.-Od Zveze narodov se v prvi vrsti pričakuje, da reši to vprašanje, če hoče ohraniti medsebojno zaupanje, ki je predpogoj za uspešno delo. Prav lahko dvomi človek iz naroda o resnosti protivojne akci' ]e, čeprav so vlade slovesno obljubile, da se ne bodo vojskovale, ker vidi na drugi strani, da se države oborožujejo ter da ostajajo v diplomaciji isti odnošaji, ne da bi kdo jamčil za mir. Povsem naravno Je> da vidi v tem početju dvojni obraz mednarodne politike. Zveza narodov se bo marala odločiti za eno pot, vlade bode morale jasno povedati, ali so za mir ali ne, in če so za mir, tudi ukreniti vse, da se z razoroženjem prepreči bodoča vojna ter ustanovi svetovno obvezno razsodišče, ki bo reševalo spore med državami-To ni prazna ideologija, to je realna politika v najboljšem pomenu besede, ki more človeštvo privesti do trajnega miru. Vukičeviču, mecenu g. dr. Korošca* rase greben. Zaradi Vukičeviča imajo radikali v svoji stranki precejšnje homatije-Vukičevič se pa smeje in se pripravlja, da bo vse svoje sovražnike pognal in vzdržal sedanjo vladno režimsko politiko. Razume-fnol Ob taki »konkretni« in dosledni politiki meščanskih političnih strank je to mogoče. Opozicija je trmasta, nehomogena, P? LEO SILA: človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. 46 Med pogovorom je vstopil Leo. Pozdravil je glasno, pretirano, kakor je bil običaj v brivnici. Sedel je na ravnokar izpraznjeni zaboj za premog in z zanimanjem prisluhnil pogovoru. Še nikoli ni slišal kaj takega. Vsakdo je povedal svoje misli, kako veruje, kako hodi v cerkev, nekateri so se seveda tudi pošalili. Mojster je razlagal brezbož-nost učenčevo, ki tako nesramno gleda vsak dan mašniku pod plašč. Bil je ministrant. »Taka svinja si! Tega si nisem mislil.« Ubogi učenček, o katerem so v mojstrovi odsotnosti govorili, da je njegov nezakonski sin, ki ga je spočel s svojo služkinjo, je bil v takih trenutkih čisto iz sebe. Kar solze so se mu vlivale po licu iz jeze in žalosti. Mojster ni bil poročen nikoli, ker ga radi goljše nobena nti marala. Sedaj pa nemara on nobene. Tako je povedal sam . . . V drugem kotu, Leonu nasproti, je 'sedel raztrgan, umazan in dolgo zaraščen človek. Nihče ga ni poznal, nihče ni vedel, odkod je prišel. Povedal je samo, da se klati po svetu in da nima nič denarja. Če bi ga hoteli ostriči' zastonj . . . Tudi to se je večkrat zgodilo .v tej prenapolnjeni brivnici. Samo čakati je moral dolgo, ker denarni ljudje imajo pač povsod prednost. Je že tako na svetu. Dolgo je že čakal in očividno je bilo, da mu vsi ti razgovori presedajo. Leonu se je zdelo, da mora biti lačen, žejen in utrujen. Ustnice so mu bile spokane in otečene, oči .so lokavo spogledovale izpod dolgih obrvi. Tudi njega so vprašali, kaj misli o bogu. Po dolgem premisleku se je namrdnil in prezirno zavil spodnjo ustnico: »Neumnost! Bog? Osli! Bog — to sem jaz sam! Da!« Po prsih se je udaril in vsa so ;se spogledali. Po težkem glasu bednega človeka so spoznali, da se nie šali, da govori tako kot misli. Nastal je prepir med njim in majorjem, ki ga je skušal podučiti. Potepuh pa se je obregnil. »Kaj boste sedaj na stara Leta trobili o bogu in pobožnosti. Bolje bi storili takrat, ko ste se vlačugah z mladimi dekleti in popivali z oficirji. Takrat bi pomislili . . . Sedaj lahko govorite tako, ker ste star in onemogel, za nič . . . Sedaj, haha, sedaj . . .« Gospod major se je seveda strašno razburil. Tudi mojster se je razburil. Takih gostov se ne sme žaliti. Gospod je vendar major . . . Marš ven! Marš! Tje se povrni, od koder si prišel . . .« In potepuh je šel s pon,osno glavo, neobrit in neostrižen ven, na cesto, odkoder je prišel. Zaloputnil je z vratmi, v brivnici pa je ostavil tišino in rdeče razjarjenega mojstra. Major se je hitro spo-koj.il. Kakor da mu je že odpustil, je spokojno zopet ponudil svojo brado nervoznemu mojstru. Vsi so pričakovali nekaj ostrega, trdega iz njegovih ust. Šepavi mizar, ki so ga imenovali gospod pisatelj in ki je sedel poleg Leona, je komaj čakal, da bi zinil še kaj. Prvi je začel mojster. Preklinjal je na dolgo in široko, kar se je dalo. Majorju gotovo ni bilo prijetno, zato je posegel vmes. »Rečem vam, nihče ni tako slep, kakor oni, ki noče videti io nihče tako gluh, kakor oni, ki noče slišati.« Vsi so glasno pritrdili, major pa je odšel d or stojanstveno visoko vzravnan. Učenec mu je moral odpreti vrata. Pokazal je s svojim odhodom, da je povedal nekaj posebno važnega z zadnjimi be- sedami. Zato je itako važno odšel. Njegove besede pa so močno zazvenele samo v Leonu. Nikoli ni še slišal takega pogovora, sam še nikoli ni premišljeval o bogu. Kadar je molil, je molil mehanično kot so ga naučili. Brez posebnega premišljevanja, brez posebnega doživetja. Molil je, ker so pač molili tudi drugi ljudje. Kakor, da se vzbuja do sedaj nekaj podzavestnega v zavestnost, so mu ostale majorjeve besede in ves pogovor iz umazane briV' nice . . . Štirideset let sem star. Napisal sem že več dram in povesti. Poročam v nemški delavski časopis. Oče in mati sta bila Slovenca. V mesto1*1 šolah ,sem se izgubil. Ponemčili so me. Zato piše*11 nemško. Slovenščino samo lomim. Pisati ne rt10'. rem. Izučil sem se mizarstva. Sicer sem poskusi marsikaj. Bil sem že pri fotografu za risarja. Dobro roko imam. Lani sem pekel v slaščičarni, seda) popravljam kulise. Gledališče in kino me zafll’ mata. Ravnokar sem začel' pisati novo dra1^ »Žrtve«. Popisujem žrtve velikega delavskeg^ štrajka. Rad bi, da bi jo kje uprizorili. Opozor^ sem že ^tukajšnjega glavnega režiserja. Ob!ju mi je, da mi jo prevede, če bo imel čas ...<■< Leo je poslušal šepavca z zanimanjem. Nik0^ bi si ne mislil, da rtiči v tej ubogi pari taka takimi mislimi. V žepu je imel brošurico o stoju ... »Če bi našel koga drugega, bi bilo prav. jim se, da režiser ne bo imel časa . . •« si režim lahko dovoljuje svoje »špase« z njo in z državo. Briand je govoril na seji Zveze narodov za nemškim kanclerjem. Nemški kancler •Miiller je zahteval razorožitev, Briand je pa povedal, da Francija in Anglija sedaj še ne moreta misliti na razorožitev. Da, da, te kapitalistične države podpisujejo med seboj vojne konvencije in se kregajo še z Zedinjenimi državami. Tako seveda še ne bo kmalu »večnega« miru. Kapitalistične države pa ne jemljejo miru resno. Manjšinske komisije pri Društvu narodov ne bodo ustanovili. Tako so sklenili, ker se ne marajo vmešavati v take zadeve posameznih držav. Amerika in angleško-irancoski pomorski dogovor. Američani se vedno bolj jeze Ba pomorski dogovor med Anglijo in Frar,-cijo. I rdijo celo, da Anglija poizkuša u-stvariti novo velesilo na morju, to je zvezo Anglije, Francije in Zedinjenih držav ter sklicati oborožitveno konferenco. Anglija zahteva zase primat in nadzorstvo, ker je naj večja koloni jalna država, da bo obvladala- kolonije. Namen Anglije je verjeten. Po vseh teh namenih smo končno radovedni, s kakšno iskrenostjo so podpisovali Kelloggov mirovni pakt. Dr. Karl Šavnik je umrl. V Ljubljani je v torek umrl bivši finančni delegat dr. Karl Šavnik. Kot finančni delegat je bil silno vesten uradnik, kakor pravijo. Klerikalci so hujskali proti njemu, ker je bil demokrat m ker je izprešal davke z vso neobzirnostjo. Nazadnje je bil direktor poštne hranilnice v Ljubljani. Še enega kralja dobimo. Turški vladar Mustafa Kemal postane tudi kralj. Ta bolezen postane epidemična! Mussolini bo že plačal. Novo pečeni albanski kralj Zogu I. — če po mislosti božji ali po Mussolinijevi, se ne pove — si je že Pred dvema letoma nabavil razne kraljevske rekvisite in bogato pohištvo, medtem tudi z zlatom okrašeni prestolni sedež, kar )e vse skupaj stalo sicer malenkost: dvesto Švicarskih frankov. Samo tvrdka, ki je dragocenosti dobavila, ni še prišla do plačila. Ampak lahko se zanese, da bo g. Mussolini Plačal! Bela Kun je avanziral. Kot še poroča iz Moskve, je bil Bela Kun od kongresa imenovan predsednikom propagandne akcije za zapadno Evropo. S tem je nanj prenešeno glavno delovanje v zapadni Evropi. Zarota na Španskem, španska praznuje v četrtek petletnico diktature generala Pri-mo de Rivera. Pristaši, večinoma liberalne stranke, so hoteli izrabiti to priliko za prevrat režima. Policija je priprave izsledila najprej v Barceloni in potem v Madridu ter pričela žapiraii udeležence. Zaprla jih je doslej več tisoč in samo v Madridu nad 300. Rivera je že obljubil, da uvede ustavno vladavino; izvršil pa te obljube ni. Španci smatrajo vojaško diktaturo kot silno breme. V !e zaPl®teno tudi vojaštvo, zlasti podčastniki. V nazadnjaški Španiji torej temeljito vre, kar ni Čudnov taki še danes silno zaostali državi. V Avstriji bodo še letos volitve predsednika republike. Poslovna doba sedanjega predsednika avstrijske republike poteče letos. Politične stranke se s tem vprašanjem še malo bavijo in je jako verjetno, da bo zopet izvoljen sedanji predsednik dr. Hai-nisch. Trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo bo v kratkem ratificirana. Nova trgovinska pogodba je za delovne sloje, kakor smo že poročali, jako slaba. Anglija in razoroževanje. V Zvezi narodov so govorili o sklicanju razorožitvene konference. Posegel je v razpravo angleški lord Coushendun in se uprl, če, da prihaja s tem francoskoangleški dogovor v nevarnost. Diplomati so se seveda ustrašili angleške grožnje. Proti izjavam lorda je vložil izvršni odbor Angleške delavske stranke protest, enako francoska socijalistična stranka proti govoru Brianda. V francoski in angleški zbornici bodo delavski zastopniki zahtevali, da se o tem dogodku razpravlja v parlamentu, da se pokaže, kdo so pravi prijatelji miru in kdo ne. Socijalna demokracija v Švici je imela te dni svoj strankin zbor. V Švici imajo še letos volitve v zvezni parlament. Kongres je tudi obsodil, da se dopušča v Švici delovanje fašističnih agentov, ki zapleta deželo v di-plomatične konflikte. Na zboru je bilo 434 delegatov. Mednarodni kongres bolniških blagajn se je vršil na Dunaju minule dni. Za predsednika mednarodne zveze bolniških blagajn je bil izvoljen sodrug Matija Eldersch, ki je izboren organizator bolniškega zavarovanja. Dunajska socijalistična občina skrbi za zaposlitev industrije. Z jamstvom dunajske občine je naročila v petek Rusija za 17 milijonov dinarjev raznih strojev za obdelovanje kovin in lesa, električnih instrumentov, poljedelskih strojev, pralnih strojev, žag in optičnih instrumentov. .lasno je, da se dunajska občina, kljub temu, da ni več cesarsko glavno mesto, vendarle lepo razvija. Komunalna politika je problem, ki ga pozna le občina, ki je v rokah iskrenih socijalnih demokratov in ki jmajo namen občino res socijalno urediti in dvigniti. Zedinjene države iščejo vpliva v Egiptu. Zedinjene države so ponudile Egiptu, da se napravi med njima posebna razso-diška pogodba za spore. Ker je Egipt angleška kolonija, in se je egiptovska vlada, ki je bila odstavljena, tajno pogajala z Ameriko, je nastala med Anglijo jji Zedinjenimi državami napetost, ki pomeni veliko vojno nevarnost, ker sta to dve najmogočnejši državi. Zakaj so se cene železnim izdelkom Povišale. Železarske srednjeevropske tovarne so kartclirane. Ker je za železne izdelke dobra konjunktura, so tovarne za- IMA 1928 80 let raziskovanja je bilo treba, da se odkrije pravi Schichtov način pranja, ki obstoji v tem, da se ŽENSKA HVALA vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za izpiranje uporabi Schichtovo Terpentin milo terpenfinovo milo htevale večje kvote za izdelovanje. Trust je opazil, da je konjunktura dobra, pa je zvišal cene surovemu železu. Ker trust tovarnam ne dodeli večjih kontingentov, s katerimi bi povprečno zmanjšali obdelovalne stroške, jim je dovolil, da smejo zvi-šgti cene svojim produktom za 10 do 12 odstotkov. Glasilo papeža Osservatore Romano je iprineslo članek, v katerem svari duhovništvo, da se naj ne udeležuje politike aktivno, ker je politika zvezana s sovražnostmi, dočim bi moral katoliški duhovnik skrlbeti le za ljubeznjivo sožitje človeštva. Ta apel se seveda ne nanaša na Jugoslavijo, ampak na splošni katoliški politični pokret. Počakajmo, da vidimo, kako bodo naši klerikalni politiki, ki so doslej sejali jako mnogo sovraštva, ubogali svojega najvišjega poglavarja. Resolucija berlinskega zbora strankinih funkcijonarjev k vprašanju križarke se glasi: »Stranka odklanja vsako odgovornost za zadržanje socijalnodetnokrati-čnih ministrov v vladi, ker je sklep vlade, da se naj križarka gradi, v protislovju k zadržanju stranke v tem vprašanju in v protislovju s pogoji, ki jih je stavila stranka za vstop v vlado. Centralna organizacija berlinska zahteva takojšnje sklicanje državnega zbora. Ce tega ni mogoče doseči, naj socijalnodemokratični ministri skušajo doseči anuliranje sklepa kabineta o gradnji križarke; če pa tega ne dosežejo, imajo takoj podati ostavko.« Ta resolucija, ki jo je predložil državni poslanec sodrug Kunstler, je bila po dolgi in burni debati z večino sprejeta. Podobne resolucije so sprejeli tudi strankini zbori v Kdlnu in Breslavi. Kongres narodnih socijalcev ali Narodne strokovne zveze. Da, pred dvajsetimi leti, če že ne prej, se je bila osnovala narodno socijalna stranka na inicijativo takratnih narodnih naprednjakov, To stranko so naprednjaki osnovali kot protiutež proti neodvisnim delavskim strokovnim organizacijam, kar so tudi dokazali s tem, da so rušili stavke {železničarji >v Trstu) in sploh nastopali direktno ali indirektno proti delavskim zahtevam. Pred dvemi leti je stranka narodnih socijalistov popolnoma onemogla in se zatekla k samostojnim demokratom ter postala nje sestavni del, kar pomeni, da se je popolnoma odrekla svoji lastni politiki in s tem tudi navideznim interesom delavstva. Ta stranka je torej že prej bila le v oviro delavskemu napredku, sedaj pa pač ni nič drugega kakor agitačni štab svoje meščanske stranke, Stranka oziroma organizacija, j1 Lma tako preteklost, .sklicuje letos v Ljubljano dne 9. tm. svoj kongres, na katerem /bo obujala stare spomine in prav umestno bi tbilo, če bi na tem kongresu tudi kdo povedal, kako škodljivo vlogo so igrali narodni socijalci v delavskem gibanju. Tudi mi nismo pozabili njih nečedne vloge. Kongres bi pa storil najpametneje, če bi se tudi po imenu spojil s stranko, kateri igra sedaj agenta. Samomor rudarja. V Judenburg-See-grabnu pri Leobnu se je pred par tedni usmrtil rudar Martin Hrovat z desetimi dinamitnimi patronami, ki so ga popolnoma raztrgale. Njegov sorodnik, 421etni rudar Jože Milovec, rodom iz Koprivnice pri Raj-henburgu, je bil pa po tem dogodku, katerega priča je bil, tako pretresen, da je ponovno izjavil, da bo storil isto. Pred par dnevi se je vrnil iz popoldanskega šihta in se vlegel spat. A kmalu je zopet vstal in molče zapusti! stanovanje. Čez nekaj časa je pa strahovita detonacija potresla vse hiše v okolici. Preplašeni stanovalci so zbežali na ulico, kjer se jim je nudil strahovit prizor: tik pred svojimi hišnimi vrati je ležal okrvavljeni spodnji del Milovčevega trupla, a zgornjega dela ni bilo nikjer. Šele čez dalj časa so našli posamezne dele po 200 m oddaljene. Ugotovilo se je, da si je dal pod kapo več dinamitnih patron, ki jih je med seboj zvezal z užigalno vrvico in zažgal. Spas vsake gospodinje je Radion. Pranje perila ji ne vzame mnogo časa, za to- rej ima^ več prilike, da se lahko briga za ostale hišne posle. Z Radionom se nudi vsako sredstvo za pranje brez vsakega truda, ne da bi pri tem trpelo perilo. Zeiss-Punktal Peteln, Maribor: Besede tri, so za oči! Gosposka ulica 5. Vestnik „Svobode“. Tolstojeve proslave pod zaščito bajonetov. Podružnice »Svobode« v Kočevju, Zalogu pri Ljubljani itd. poročajo, da »o imele Tostojeve proslave ob številni asistenci žandermerijskih bajonetov. Od vseh podružnic »Svobode« prihajajo na centralo poročila, da so orožniki delali hišne preiskave in plenili pred' nekaj leti izhajajoč leposlovni list »Svoboda« in »Kres«. Načelnik žendarmerijške postaje na Javorniku pri Jesenicah je hotel uveljaviti svoj ugled med industrijskim delavstvom na ta način, da je kratkomalo prepovedal delovanje ja-vorniške »Svobode« za 14 dni. Mož je šele sedaj prišel na Javornik, pa si je menda mislil na ta način postaviti. Na interven-cijo pri velikem županstvu je centrala »Svobode« dobila odgovor, da velikemu županstvu ta stvar prav nič ni znana in da takih odlokov sploh ne sme izdajati načelnik žen-darmerijske postaje, temveč le srezko glavarstvo v sporazumu z velikim županstvom. Srezko glavarstvo pa seveda tudi pod Koroščevo vlado ne more izdati takega ukaza, ker »Svoboda« deluje v smislu zakonito potrjenih pravil. Vse »Svobodaše« pozivamo, da naj se ne dajo begati po takih šikanah žendarmerije in da sl dobro zapomnijo, da jih žendarmerija preganja pod Koroščevim režimom še bolj kakor' pod bivšo orjunaško Pribičevičevo vlado, Maribor. V soboto, dne 15. tm., ob 20. uri se vrši v »Ljudskem domu« proslava stoletnice rojstva Leva N. Tolstoja. Delavska telovadna enota »Svoboda«, priredi v nedeljo, dne 16. septembra 1928 javni telovadni nastop, združen s prvo delavsko telovadno tekmo na telovadišču »Sokola« v Tivoli, Spored: Ob 6, uri budnica po mestu in Šiški. Ob 7. uri telovadna tekma: a) člani lahke atletike; b) člani na orodju; c) člani proste vaje. Ob 10. uri sprejem gostov na glavnem kolodvoru, nato pohod po mestu. Ob 15. uri telovadni nastop in razglasitev izida dopoldanske tekme. — Po telovadnem sporedu sledi velika zabavna prireditev s plesom, šavljiva pošta, sre-čolov z lepimi in dragimi dobitki. Sodeluje godbeno društvo »Zarja«. Ocenjevalne tekme. 26. p. m. se je vršila v Mežici, pod vodstvom okrožnega načelnika sodr. Gostiča, prva ocenjevalna tekma telovadcev in telovadkinj mariborskega o-krožja Delavske telovadne enote »Svoboda«. Tekem so se udeležili, poleg enot Mežica I. in Mežica II., tudi enote iz Maribora, Mute in Črne. Doseženi rezultati so bili za vse udeležence sekcije zelo zadovoljivi. Posamezni telovadci in telovadkinje so lahko na svoje uspehe ponosni. Na prvo mesto so se placirale sekcije Mežica-Črna, na drugo Maribor-Muta, medtem je dobil Maribor v nastopih posameznikov po sodr, Kriegerju prvo in po sodr. Beigotu tfrugo mesto. Tretje mesto je zasedla Mežica po sodr. Vinklu in četrto mesto pa Maribor po sodr. Uhlefu. Vmeniti moramo, da je Maribor tekmoval s samo štirimi tekmovalci in štirimi tekmovalkami proti dvanajstim tekmovalcev in isto toliko telovadkinjam. Priznati pa tudi moramo, da so bili mežičani pri prostih vajah po svojem pravilnem zadržanju mnogo boljši kot mariborčani, upamo pa, da bodo pri prihodnjih tekmah mariborčani tudi v tem pogled« napredovali. Po tekmi so se vršili javni nastopi pri zelo številni udeležbi on- I dotnega delavstva, ki je tekmovalce in i tekmovalke nagradilo s toplim ploskanjem. I Maribor. Proslava tridesetletnice krojaške organizacije. Osrednje društvo krojačev za Slovenijo’ je proslavilo na najdostojnejši način svojo tridesetletnico. Vršil se je občni zbor organizacije in zelo animirana veselica. Po pozdravu delavskega pev. društva »Frohsinn« je otvoril predsednik Osred. društva s, Prezelj občni zbor in pozdravil navzoče delegate. Po izčrpanem poročilu o delovanju Osred. društva, iz katerega je bilo razvidno, da se je kljub strašni gospodarski krizi v krojaški stroki, organizacija ne le vzdržala, temveč po številu članstva še napredovala, kar dokazuje, da dobivajo krojaški pomočniki čim več razumevanja in zaupanja v svojo organizacijo. Poročilo predsednika se je sprejelo z zadovoljstvom na znanje. Centralni blagajnik s. Skuk je podal podrobno in natančno poročilo o stanju centralne blagajne ter o izdatkih podpor, ki nudi organizacija svojim članom. Od strani »Reichsverband der Schneider Oesterreichs« ter podruž. krojačev Graz, je s. Schvvarz, kot delegat prisrčno pozdravil vsoje tovariše-ter jim želel pri njihovem važnem posvetovanju poln uspeh. Ob enem je prinesel zadnje pozdrave od starega izkušenega boritelja, ki so ga vsi starejši krojači Slovenije dobro poznali, kot njihovega bivšega pokrajinskega tajnika v stari Avstriji, s. Kozla, ki so ga pred par dnevi izročili materi zemlji. V znak sožalja so se vsi na-zvoči dvignili. V imenu Strokovne komisije in Delavske zbornice je pozdravil obč. zbo* s. Čeh ter želel organizaciji veliko uspeha. Kot zastopnik bratske organizacije iz Zagreba je pozdravil zbor s. Živkovič. Izvolil se je nato novi centralni odbor pri čemer so se izvolili skoraj vsi prejšnji funkcijonarji. Ponovno je bil izvoljen za predsednika centralnega odbora mnogoletni izkušeni organizator s. Prezelj, za njegovega namestnika pa s. Hojnik, dolgoletni predsednik podružnice Maribor. Pri popoldanskem nadaljevanju se je razpravljajo a »Tarifni politiki«, dne 9. septembra pa se je vršila na vrtu »Ljudskega doma« v Mariboru proslava 301etnega obstoja organizacije krojačev v Mariboru. Organizacija je bila ustanovljena meseca decembra 1896. Proslavo je otvoril predsednik podružnice s. Hojnik ter pozdravil navzoče delegate iz Graz-a, Celovca, Zagreba ter mariborskih podružnic. Podal je lepo zgodovino te organizacije, ki je privedla krojaške pomočnike iz srednjeveških razmer v današnje svobodnejše stanje. Da je organizacija krojačev bila dobro fundirana, dokazuje dejstvo, da je kljub vsem pritiskom s strani podjetnikov in tudi oblasti, neprestano napredovala in po 30. letih stoji tu neomajna ter gre z vsem razredno zavednim proletariatom svojemu končnemu cilju nasproti. S. Eržen kot slavnostni govornik je v slovenskem in nemškem jeziku orisal zgodovino strokovnih organizacij ter njenih bojev in ciljev. Spominjal se je onih borcev, ki so morali toliko žrtvovati, da so vgladili pot za razvoj. Njegov jasen in točen govor je napravil na navzoče globok vtis. Čestitke in pozdrave so prinesli ss. Schwarz od Avstrijskega Reichsverbanda krojačev in podruž. Graz, s. Živkovič od bratske organizacije iz Zagreba, s. Čeh v imenu Delavske zbornice in Krajev. Med-strokovnega Odbora v Mariboru, s. Kramberger v imenu podr. SDZJ v Mariboru, s. Dudi od podr. pekov v Mariboru, s. Beigot od podr. pivovarjev v Mariboru, s. Bonšek v imenu podruž. usnjarskih delavcev v Mariboru, s. Janžek od podruž. lesnih delavcev. Nadalje predsednik Osred. društva krojačev s. Prezelj in s.^ Nič, predsednik podr. krojačev v Ljubljani, ki so želeli organizaciji na-daljnega razmaha in novih uspehov. Čestitalo se je obenem jubilantom, ki so po 20 in 30 let opravljali požrtvovalno organizacijsko delo. Podelile so se častne diplome naslednjim sodrugom: A. Kocbeku, katerega je podružnica krojačev v Ljubljani imenovala za častnega člana, Hojniku, Otrokarju, Vogrinu, Skamlecu, Novšaku, Rožmanu, Kokolu, All-majerju, Orešniku in Čorku. Popoldan se je vršila veselica, na kateri je svirala godba železniških delavcev in uslužbencev, del. pevsko društvo »Froh-sinn« in pevski odsek »Svoboda«. Koncert je bil prav dobro obiskan ter je zabava trajala do noči, nakar so se ljubljanski gostje in sodrugi poslovili od mariborčanov. VIII. seja mariborskega občin, sveta. Mariborski občinski svet ima VIII. redno sejo dne 20. septembra 1928 ob 18. uri z obsežnim dnevnim redom. Stavbena in stanovanjska Zadruga železničarskih uslužbencev na Dunaju, sklicuje za pondeljek, dne 17. septembra 1928 ob 6. uri zvečer, v »-Ljudskem domu«, Ruška cesta 7, ČLANSKI SESTANEK v svrho volitev zaupnikov, za obe hiši. Sklicatelj. Del. telovad. enota »Svoboda« Maribor priredi dne 30. septembra ob 3. uri popoldne na vrtu »Ljudskega doma javni telovadni nastop. Za tem v vseh prostorih Ljudskega doma vinsko trgatev z različnimi zabavami. Vstopnina k vsej prireditvi 5 Din. Primarij dr. Černič, specijalist za kirurgijo, zopet ordinira. Celje. Proslava Tolstoja. DT in KZ »Svoboda« priredi Tolstojevo proslavo v soboto, dne 15. tm. in sicer po sledečem sporedu: ob 7. uri zvečer zbiranje na vrtu gostilne »Jugoslovan« v Gaberju, od koder se bo vršila po mesto bakljada z godbo. Po bakljadi javno predavanje o Tolstoju in recitacije njegovih del. Predaval bo s. dr. Tuma iz Ljubljane. Sodrugi in sodružice, udeležite se bakljade in predavanja v polnem številu. Zadnja seja občinskega sveta občine okolica Celje je minula precej mirno. Iz županovega poročila smo posneli, da je oibčina popravila oz. na novo zgradila most pri Lastnem domu, nadalje, da je občina izvršila potrebne predpriprave za popravilo ceste pod starim gradom, da se je udeležila z mestno občino in interesenti razgovora glede popravila oz. zgradbe ceste na Jožefov hrib, ter razgovora glede premestitve vojaške smodišnice. Poročilo in zapisnik zadnje seje sta se brez ugovora vzela na znanje in odobrila. Stavbeni odsek je izdal stavbena dovoljenja za zidanje malih stanovanjskih hišic Brozovšeku, Grilecu in Ledniku, kar je občinski svet odobril. Odobril je tudi stališče stavbenega odseka, da se g. Prebilu ne dovoli zidati hišico na mestu pri »Skalni kleti« in sicer iz razlogov, ker prostor ne odgovarja stavbenim predpisom. Tovarnarju Westen se dovoli zidanje stanov, hišic ob vojaški smodišnici pod pogojem, da zidanju ne nasprotuje vojaška oblast. Po elektrifi-kacijskem odseku predlagan priključek hiš ob starem strelišču na električni vod okoliške občine ,se odobri. Odkup oz. vporaba števcev, ki ga ima g. Belak v svoji lasti, se odkloni. Po streli razdejana električna na-naprava pri stavbi g. Likarja se sklene takoj popraviti. Avtobuspodjetju Grams se dovoli avtovožnja iz Celja v Šoštanj. Prošnji g. Kolenca za podelitev oz. priznanje krajevne potrebe za izvrševanje gostilniške obrti za Zagradom, se vsled odločnega nastopa socialističnega kluba ne ugodi. Tudi prošnjam g. Kneza in Turnšeka za odpis davščin na vozilo, se iz razlogov, ker služijo omenjena vozila le luksuzu, ne ugodi. Po g. Časniju izpraznjeno stanovanje v občinski hiši v Gaberju se po soglasnem sklepu odstopi g. Kovaču, učitelju na okoliški osnovni šoli. G. učiteljici na okoliškem vrtcu se z ozirom na dejstvo, da je tudi ona prosila za omenjeno stanovanje, zasigura sedanjo sobo v občinski hiši, v kateri biva kot podnajemnica. Protestni akciji mestne občine mariborske, proti povišanju cestnih doklad za avtobus-promet omenjene občine, se pridruži tudi občinski svet okoliške občine. Odobri se tudi poročilo finančnega referenta v zadevi razdelitve kredita ministrstva za socijalno politiko za zidanje cenih delavskih stanovanjskih hišic. V tej zadevi se sklene akcijo razširiti in sicer na ta način, da se Ježovnikov travnik razdeli med manj premožne reflektante, katerim se bo od strani občine, poleg zemljišča nudilo tudi jamstvo in sicer do polovice vrednosti hiše, katere r.ameravajo interesenti zidati. Tozadevne prijave sprejema občinska pisarna vsak dan od 8. do 12. ure dopoldan. Na intervencijo socijalističnega kluba se sklene, da se uve? de v zadevi odstopa zemljišča g. Korošecev, ki je namenjeno za cesto k hišicam, ki so jih zgradili posamezniki po bivšem Zupančevem posestvu poleg občinskega pokopališča, razglasitveno postopanje. Omenjena gospa, kot lastnica zemljišča, naravnost trdovratno nasprotuje temu, da bi prišli omenjeni prebivalci do krajše in lepše ceste, zato jim nagaja, kjerkoli jim more. Na intervencijo istega kluba v zadevi zgraditve vodovodnega vodnjaka ob Lastnem domu, so slišali zopet žalostno konstatacijo, da mestni magistrat zadevo zopet zavlačuje. Baje se nova vloga okoliške občine o tej zadevi nahaja na mestnem magistratu že tri tedne nerešena, medtem ko se preti vodstvu Lastnega doma zastrupljenje z zastrupljeno vodo, ki prihaja iz skozi in skozi zastrupljene zemlje ob Westnovi tovarni. Seja je bila tokrat, raze malega dogodka, ki se je odigral med županom in obč. svetnikom s. Plankarjem, povsem mirna ter si nadejamo, da -bodo tudi bodoče, če bo večina upoštevala upravičene in stvarne predloge socialistov. Razširjenje obrata. Splošna produktivna zadruga »Obnova« v Celju je pred kratkem razširila delovanje svojega mizarskega oddelka. Kakor smo informirani, si je nabavila iz Nemčije univerzalni stroj za obdelovanje lesa. Stroj je najnovejše konstrukcije, kakoršnega v Celju in okolici še ni videti. Nekateri celjski mizarji sicer obratujejo z mizarskimi stroji, toda vsi ti stroji so več ali manj stare knostrukcije, tako, da daleko zaostajajo za strojem, katerega si je nabavila »Onova«. Poleg mizarskih del izvršuje zadruga »Obnova« tudi vso v slikarsko stroko spadajoča dela. Tako je v zadnjem času poleg drugih naročil izvršila tudi vsa mizarska, slikarska in pleskarska dela, ki so bila potrebna pri adaptacija stare okoliške šole v namene Delavske zbornice. V javni bolnici je 9. t. m. umrla soproga Westnovega delavca Franca Coceja. Stara je bila 39 let. Proračun občine okolice Celje za leto 1929 je sestavljen. Čitateljcm in občanom okolice Celje, ki se za njega zanimajo, je na ogled v Ljudski kuhinji v Gaberju in sicer v pondeljek od 7. do 9. ure, ker se bo v njej vršilo tudi posvetovanje. Seja krajevne organizacije SSJ za okolico Celje se vrši v pondeljek, dne 16. t. m. ob pol 8. uri zvečer v prostorih Ljudske Ali ste ie krili svoje potrebe v tiskovinah ■ Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica St. 20 STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA »DELAVSKI DOM" v TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. ==— Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8 % od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2’50 D NAČELSTVO. kuhinje. Na dnevnem redu je razprava o občinskem proračunu za leto 1929. Za odbornike in občinske svetovalce soc. kluba je udeležba dolžnost. Člani SSJ in somišljeniki dobrodošli. Kje kupuješ svoje življenske potrebščine? Na žalost še vedno opožamo, da je še mnogo naših sodrugov, ki so sicer trdni naši pristaši in se mnogokrat radi pobahajo, da so socijalisti, ki pa kljub temu še vedno kupujejo svoje življenske potrebščine pri privatnih trgovcih, naših najbolj zagrizenih političnih nasprotnikih. Če tudi resnica v oči bode, smo bili primorani to enkrat javno povedati; za enkrat se zadovoljujemo s to kratko konstatacijo. Če bomo videli, da to ne bo zadostovalo, bomo spregovorili bolj jasno. Čemu pa imamo naše dve konzumni prodajalni; mar zato, da tam kupujemo indiferentneži, mi pa se pri tem poslužujemo privatnih trgovcev. Vse do gotove meje. Če hočemo biti socijalisti in dosledni, bodimo dosledni tudi pri nakupovanju svojih življenskih potrebščin. Hud gospodar, pravijo, da je g. S., trgovec in hišni posestnik, v Gaberju. Baje je pred kratkim, ko je zvedel, da je dobila neka njegova stranka obisk, istega v strankinem stanovanju prijel za roko in obleko ter ga suval po stopnicah in mu raztrgal pri tem vso obleko. Mi bi g. S. priporočali, da se raje briga za svojo hišo in za greznico, nego za obiske. Greznica pri njegovi hiši je že par dni tako prenapolnjena, da tečejo fekalije po dvorišču ter povzročajo neznosni smrad. Sanitetno oblast na slučaj opozarjamo in priporočamo, da ukrene potrebne korake, da se take malobrižne in malomarne hišne gospodarje eksemplarično kaznuje. Manufakturni oddelek bodo otvorile, kakor se čuje, prodajalne Konzumnega društva za Slovenijo v Celiu in Gaberiu. Blago, katero bo društvo dobavljalo direktno od tovarn iz Nemške Avstrije in Čeho-slovaške, bo prvovrstno in po konkurenčnih cenah. Zanesljivim plačnikom se bodo nudile tudi posebne plačilne ugodnosti. Čiita-teljem prodajalne toplo priporočamo s pozivom, da se jih vsestransko poslužijo. Javornik pri Jesenicah. Kakor je po posameznih državah po Evropi po zaslugi komunistične taktike zasedel prestole fašizem, tako je tudi po zaslugi te pogrešne taktike pri nas na Javorniku delavstvo vsled vcdnih presekucij, blatenja in osebne gonje proti socijalistom, postalo indiferentno, brezbrižno za svoja soci-jalna vprašanja in kulturna vprašanja, brezbrižno za razredni boj. V tem položaju so v kalnem pričeli ribariti nacijonalisti in je danes žalostno toda resnično, da je na Javorniku mnogo delavcev, več kot je bilo treba, prejadralo v tabor nacijonalistov, to je k Sokolu in nekaj k demokratom . Največjo zaslombo imajo ti v nekem Čehu, mojstru Kučina, ki skrbi za svojega gospodarja, kar najbolj čutijo delavci. Da se mu pa kdo prikupi, mu pa zleze pod krilce in gre v tabor nacijonalistov. Poleg tega mojstra Kučina je pa še en tak njegov bratec na Javorniku v osebi mladega golobradega uradnika, ki markira v pisarni ravnateljevega asistenta in na tihem pomaga nacionalizirati delavce na Javorniku. Temu mladeniču bi bilo svetovati, da naj za enkrat gre še malo prakticirat in naj kar klešče prime ▼ roke, pa bode bolje zanj. Tako je g. Brumat, čeprav vam ne bo všeč; pa je vendar res! Sodrugi na Javorniku! Kam plovemo? Vzdramite se. Nekdaj mogočni kader organiziranih Javorničanov vendar ne bode podlegel v tem boju. Na noge, sodrugi, oklenimo se svoje strokovne organizacije, oklenimo se svoje gospodarske organizacije, oklenimo se Socialistične stranke, da postavimo svoj lastni Delavski dom. Ko smo se mi kregali za Moskvo in Amsterdam, so pa med tem nacijonalisti želi in zgradili svoj dom, mi pa nismo sedaj niti v Moskvi niti v Amsterdamu, ampak pod kapom, To je bila za nas bridka šola, zato bodemo pa v bodoče znali bolje čuvati enotnost organizacije in bodemo tudi znali malo bližje pogledati v duše raznim revolucionarjem, ki so nas tako dolgo obdelavah, da smo sedaj popolnoma zdelani. Vsako čakanje je naša nadaljna poguba. Občina je sicer v naših rokah, delavske duše pa v meščanskih, denar pa se steka v žepe naših pogrebcev, mesto da sebi vse to obrnemo. In končno, kaj naj bi še razpravljali o tem žalostnem poglavju, čas je, da napravimo konec temu in da pogledamo vsaj tej resnici v obraz. Na noge, organizirajte se, naprej v vrste kot nekdaj, ker nič še ni zamujenega in ne zgubljenega. Delavstvo ima za zgubiti samo okove, pridobiti pa celi svet. — Eden, ki ne more prenašati več to stanje. ZreCe. Tukajšnji člani in pristaši SSJ so sklicali 8. t. m. ob 15. uri javen shod pri g. Davorinu Kračnu. Na shod je prišlo lepo število sodrugov in sodružic, kar se je pred vsem zahvaliti požrtvovalnosti ta-mošnjih agilnih sodrugov. Eden izmed sodrugov je otvoril dobro obiskani shod ter podal besedo s. Petejanu, kateri je poročal o političnem položaju v državi ter s številkami dokazal, kako državni vijak izstiskava denar iz delavstva ter kmetov na indirekten način ter kako so v tej državi dohodki neproduktivno- razdeljeni, tako da ljudstvo nima skoraj nič od tega, ker gre nad polovico vseh dohodkov za neproduktivne svrhe. Povdarjal je tudi. kako demagogijo uganjajo meščanske stranke. SLS je bila prej, predno je šla v vlado, strogo federalistična, torej z dušo in telesom za avtonomijo Slovenije, sedaj je pa strogo za beograjski centralizem, kateri nas bo privedel na rob propada z SLS vred. Seveda je tudi pokazal, kako so bili prej samost, demokrati z vso silo za beograjski centralizem. Sedaj, ko so jih v Beogradu odstranili od polne mize, bljuvajo ogenj in žveplo na centralistično hegemonistično vlado in napovedujejo vsak dan padec. Pravilno bi bilo, da se v vsej državi razpišejo nove svobodne volitve. To je neobhodno potrebno za današnje politične razmere. Tako je s. Pe-tejan temeljito obrazložil razmere v naši državi ter pozval vse navzoče sodruge in sodružice, da gredo energično na delo za SSJ ter za svoj obstoj in dobrobit. Čitajo in širijo naj naše časopisje in tako pokažejo meščanom svojo zavednost in borbenost. S tem je s. Petejan končal svoj govor in žel veliko odobravanje za svoje poročilo. Predsednik je zaključil na to shod, nakar so se še neorganizirani takoj organizirali, kar je dokaz, da je veliko agilnosti in dobre volje pri sodrugih. — Le tako naprej do zmage, ker bodočnost je naša! _________________ Podružnica DTE »Svoboda« Studenci priredi dne 15. sept. v lastni telovadnici prvo vinsko trgatev. Ker je čisti dobiček namenjen za odplačilo nove telovadnice naprošamo vsa bratska društva in somišljenike za polnoštevilno udeležbo. Igra priljubljena godba. Začetek ob 17. uri. Vstopnina 3 Din. ODBOR. Nabirajte nove naročnike n JI = lil rožice m Kupujte samo pri tvrdkah, ki oglašujejo v „Delav-skl Politiki" I — Bndilnlkl 50 - Din samo prvovrstne izdelke pri M. Jlgerjev sin urar in trgovec z zlatnino in optičnimi predmeti. iGosposka ul. 15 Prodaja na obroke brez povišanja cen. Prva »Dalmatinska klet" točijo se pristna prvovrstna vina, dnevno se pečejo morske ribe po najnižjih cenah, se priporoča gostilna Povod ni k. Mesarska ulica 5* KIS ZA VLAGANJE KUMARC itd. EN GROS EN D E T A I L nadalje vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženo žganJe’. slivovec, rum, konjak i. t. d., se dobi po nizkih cenah samo pri tvrdki JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 19 TOVARNA ZA IZDELOVANJE DESERTNIH-VIN IN SIRUP11 Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribor*