Lelo X Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt leta 25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani TRGOVSKI UST 'ir Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo Stavilka Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52, Uprava : Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pr; poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953 izhaia VBak torek Zlfaf° in petek Ljubljana, torek 7. novembra 1944 Preis - Cena L 0'80 Naj višje cene za papir Komisar za cene za Ljubljansko pokrajino je izdal odločbo, s katero odobrava Združenim papirnicam Vevče, Goričane in Medvode d-d. v Ljubljani naslednje najvišje cene za: L Srednjefini papirji: 25 G ‘/a klejen strgl 70—150 grm2 19.25 lir za 1 kg. II. Tiskovni papirji, izvzemši časopisni papirji: '/z klejen 60—140 grm2 14.20 lir za 1 kg. III. Ovojni papirji: a)' Rjavi enostransko gladek HO/180 grm2 17.84 lir za 1 kg. b) Lompšrene enostrgl. ovojni papir 88/150 grm2 16.60 lir za 1 kg. c) Superior enostr. gladki papir 70/150 grm2 19 lir za 1 kg. IV. Časopisni papir 9.50 lir za 1 kg. Gene se razumejo franko tovarna za količino najmanj 10.000 kg. Pri prodaji manjših količin kakor 10.000 kg so dovoljeni naslednji pribitki: 4°/o pri količini od 5000 do 9900 kilogramov. >®°/o pri količini od 1500 do 4900' kilogramov. S% pri količini izpod 1500 kilogramov. Ostale določbe tuuradne odločbe dne 20. septembra 1944 XI. štev. 112/3-44, v kolikor niso s to odločbo izpremenjene, ostanejo še Nadalje v veljavi. Nemški oborožitven čudež Naj višje cene za riževe kosmiče Komisar za cene za Ljubljansko Pokrajino je izdal odločbo, s katero odobrava tvrdki Avena, tovarna hranil v Ljubljani, naslednje naj-išje cene za riževe kosmiče v kartonih s 150 gr netto vsebine 1 karton 5.60 lir Iranko tovarna, vključno javne da-atve. Cena za trgovca-detajlista v prodaji na drobno: 1 karton 6.50 lir. »N. Wiener Tagblatt« je ponatisnil naslednji članek švedskega j lista »0BS« o nemški oborožitveni industriji. List skuša razložiti, kako je mogla Nemčija kljub težkim zračnim napadom vzdržati svoj oborožitveni potencial. Po dunajskem listu so bile glavne' misli švedskega lista naslednje: Ko se je pokazalo, da ne more nemška zračna sila domovino po pol n orna obvarovati pred bombami, se je pojavilo kot resen problem vprašanje obratovanja življenjsko važne Oborožitvene industrije I... 1941. se je zato izdala vrsta ukrepov, toda šele 1. 1942. je bila velika premestitev industrije v praVem teku ter se polagoma povečala v istem obsegu, kakor so napravliaia škodo angleška in ameriška letala. Vsem generalnim štabom je bilo pač znano, ne pa široki javnosti, da so dosegli Nemci s svojo industrijsko premestitvijo pomembne rezultate, pri čemer je skušala Nemčija izvesti čim večjo decentralizacijo. Vse važne tovarne so se dublirale. Ce je bilo obratovališče razdejano, je bilo treba samo prepeljati delavce in stroje v drugo obrato-vališče. Še bolj važna je bila premestitev vojno važne industrije v dele Nemčije, ki so bili manj izpostavljeni bombnim napadom. Kako so se vendar mogle cele tovarne pre- Najvišje cene za semensko olje Komisar za cene za Ljubljansko Pokrajino je izdal odločbo, s kate-ro odobrava naslednje najvišje ce-Ne za semensko olje: V prodaji na veliko po pokrajinskem prehranjevalnem zavodu * kg 55 lir franko skladišče, ^ključno vse javne dajatve. Cena za potrošnike 1 liter 55 ir franko prodajalna. Omejitev uporabe električnega toka Zaradi nad vse nujnega varče-'anja z električnim tokom je pred-dsal šef pokrajinske upravo med Irugim naslednje omejitve. Uporaba električnih peči, sesal-ev za prah, hladilnih naprav in hasažnih aparatov je razen v bol-'išnicah, gostinskih, živilskih in rizerskih obratih prepovedana. Obratovalni čas v trgovinah, za-lebnih zavodih, bankah in pisarnah (razen v transportnih podojili) se določa od 7.30 do 12.30 N od 14. do 16. Trgovine z živili se zapirajo ob un. Gostinska podjetja razen okrep-evalnhi (buffetov) morajo biti od do 18,30 za javnost zaprta. . V industrijskih in obrtnih obra-jk, vštevši njih pisarne, se dopu-^a poraba električnega toka od do 10., od 13. do 16. in od 20. »o 24. peljati v oddaljene pokrajine? Saj je šlo dostikrat za stroje, ki so bili več ton težki? V ta namen so konstruirali posebne transportne vagone, na posebna peresa in velikega obsega s šestimi osmi in z nosilnostjo do 80 ton ter s štirimi osmi z nosilnostjo do 50 ton. V večini primerov so bile stare tovarne na razpolago, katerih obratovanje je bilo iz raznih vzrokov ustavljeno. Tovarne se bliskov ;to na novo urede in novi stroji se hkrati z delavci pripeljejo — in že v nekaj dneh se doseže proizvodnja, ki zaostaja za prejšnjo le za 30 do 40 odstotkov. Važno dejstvo je tudi to, da so se povsod ustanovila skladišča strojev. Še danes so v Nemčiji velikanska skladišča najbolj modernih strojev, delov strojev, stroje” za orodje in krogličnih ležajev, ki jih morejo nove tovarne začeti uporabljati v štirih do šestih urah. Ne sme se pozabiti, da ne izvirajo ta skladišča strojev le iz nemških rezerv, temveč so se pridobili tudi v raznih zasedenih deželah. Pri tem se je dostikrat dogodilo, da so prej izvoženi nemški stroji prišli zopet nazaj v Nemčijo. Podobna skladišča so tudi za krom, mangan in druge kovine, k' so nepogrešljive za utrditev jekla in strojev za orodje. Stroji, ki ,so bili pokopani pod porušenimi zidovi, so bili v mnogih primerih čisto neuporabni. Pa tudi ta problem se je mogel rešiti. Napravil] so sila zanimive poskuse, ki so imeli za posledico, da so dobili posebno dragoceni stroji čisto posebno zaščitno opremo. Dali so jim podnožje, steno in streho, ki se zelo težko prebije in ki je zgrajena iz zelo močnega jeklenega oklepa z betonskim plaščem. Dejstvo je, da so ti ukrepi rešili mnogo strojev pred gotovim uničenjem. Poleg tega so postavili najbolj drage stroje na kraje, ki so bili manj izpostavljeni bombnim zadetkom, tako n. pr. ob zunanje stene, ali pa v kleti. Nadaljnji ukrep je sistematična preložitev velikega dela nemške vojne industrije pod zemljo. Splošno vlada prizadevanje, da pridejo stroji vedno bolj globoko pod zemljo. Že mnogo tovarn se nahaja danes v prostorih, ki so bili vsekani v skalo. Te tovarne seveda niso več v mestih. Okolica teh tovarn, izvozne in uvozne poti, kolodvori za te tovarne so seveda dobro maskirani. Vsi ti ukrepi pojasnjujejo uganko, kako se je mogel ohraniti nemški vojni potencial. Vendar pa tudi s tem še ne bi bil dovolj pojasnjen ta uspeh, zakaj ta je bil predvsem dosežen zaradi nemške volje, da si Nemčija na vsak način pribori zmago. V tej volji je pravo pojasnilo za dosežem' nemški oborožitveni, čudež. Decimirana trgovinska »Deutsche Adria Zeitung« ugotavlja, da je šla italijanska trgovinska mornarica v vojno s 3.2 milijona tonami ter s posadko 60.000 mož. Razni veliki tovorni in osebni parniki so bili ob vstopu Italije v vojno v takrat , še nevtralnih južno- in severno-ameriških pristaniščih. Ko So ameriške države stopile v vojno, so bilj ti parniki zaplenjeni, dočim se je večini italijanske trgovinske mornarice po-' srečilo, da se je še pravočasno zbrala v Sredozemskem morju, kjer je potem prevzela nalogo vzdrževanje zveze z Afriko in Egejskimi otoki. To zvezo so Angleži rušili z vso silo in v angleškem in ameriškem tisku je bilo večkrat razglašeno, da je Sredozemsko morje grob italijanske mornarice. V resnici pa je ta grob nastal šele po italijanskem pre obratu. Italijansko vojno mornarico so Angleži zasegli po italijanski kapitulaciji, v kolikor ni bilo njeno brodovje potopjjeno od nemške vojne sile ali se ni umaknila v Španijo. Italijansko vojno brodov- italiianska mornarica je so Angleži prevzeli v Malti ter uvrstili pod angleškim vodstvom v konvojsko službo na Oceanu. V Teheranu so si zavezniki italijansko vojno brodovje kratkomalo razdelili na tiii dele. Tudi trgovinsko mornarico je Bonomijeva Italija popolnoma zgubila. Angleži in Američani so plenili parnike in vse motorne ladjo, kjer koli so jih našli. Protifašistična Italija ima zdaj samo jadrnice. To je potrdil tudi vodja urada za delo v Neaplu, ki ima vsak dan pred svojim uradom dolgo vrsto brezposelnih mornarjev vseh kategorij. Italijanskim oblastem v Južni Italiji se ni niti posrečilo, da bi vzdrževale s Sardinijo promet s parniki. Jadrnice, ki so še v italijanskih pristaniščih, imajo po cenitvi vodje delovnega urada v Neaplju SSimo 200.000 ton. To pomeni, da je Italija, ki je šla v vojno s trgovinsko mornarico od 3.2 milijona ton, zgubila polne tri milijone trgovinsko-mornariške tona-že. To je pač najhujši udarec za deželo, ki ima zelo razsežno morsko obalo. Kriza ameri avtomobilizma Francoski pisatelj Georges Du-hamel je v svoji knjigi »Prizori iz bodočega življenja« ostro orisal skupek simptomov, ki jih označuje z besedo »amerikanizem«. Da bi dokazal, kako v Ameriki mrzjlično' in vihravo bživajo j n tudi brezmiselno uničujejo, da bi mogli več producirati, je opozoril tudi na avtomobilska pokopališča, ki se vrstijo ob brezkončnih ameriških cestah. »Vsakih deset milj zagledamo kraj ceste kup starega železja, kolikor toliko razžrtega od rje. To so telesni ostanki (od razbitega avta. Zapnenelega ogrodja se drži še nekaj krp ponarejenega usnja ali ponarejenega žameta, ki jih bodo sonce, dež, mrčes do kraja razkrojili. Mrtvi avto nikogar ne moti. Živ krst ga ne pogleda, živ krst se ne domisli, da hi ga razdejal, spravil...« Taka avtomobilska pokopališča so bila nekdaj izraz in posledica bogate, razkošne proizvodnje, zdaj med vojno so pa postala žalostna in svarilna znamenja krize v ameriški avtomobilski industriji,' ki je, kakor kaže, precenjevala svoje moči. To dokazujejo tudi naslednji podatki, ki jih je »Sudost-Echo« posnel iz ameriških strokovnih publikacij: Konec modelskega leta ameriške avtomobilske industrije 1939-1940 (modelsko leto se računa od septembra do septembra) je drča-lo po cestah Združenih držav 31.4 milijona motornih vozil, od tega blizu 27 milijonov osebnih avtomobilov. Konec naslednjega modelskega leta jih je moralo biti nad 34 milijonov, kajti med letom so izdelali okrog 4.3 milijona osebnih avtomobilov, od katerih pa je šla večina za nadomestilo izvrženih vozil in tudi za izvoz. L. 1942. pa so zaradi razvoja vojne industrije moglj izdelati samo še okrog 2 milijona osebnih avtomobilov in tako se zdaj državi, ki ima pri motorizaciji svetovno prvenstvo, naglo približuje — pomanjkanje avtomobilov. Vsakih 20 sekund pride eno vozilo iz prometa, kar pomeni, da je na leto neuporabnih nad L5 milijona avtomobilov. Iz publikacije Public Roads Administration je celo razvidno, da je od 1. 1942. do 1943. končalo na avtomobilskih pokopališčih nad 4 milijone avtomobilov, kar tvori že skoraj 12% vsega avtomobilskega parka v USA. Na ameriških cestah še ni bilo nikdar toliko zastarelih in popravljenih avtomobilov ko letos in mnoge bencinske Črpalke in postaje ob cestah, ki so imele še pred letom živahen promet, so zdaj zapuščene in osamljene. Angleški delovni minister Bevin je napovedal, da ho v Angliji zavladala po vojni zapet brezposelnost. Dostavil pa je tolažbo, da bo ta brezposelnost t rajala le malo časa, čeprav ni mogel navesti za svojo tolažbo nikakega argumenta Izvršilne določbe k naredbi za zagotovitev preskrbe z lesom Združenje industrijcev in obrtnikov objavlja: Vrhovni komisar je izdal na-redbo za zagotovitev preskrbe z lesom, ki je bila objavljena v Službenem listu šefa pokrajinske uprave št. 79 z dne 21. oktobra r. L, (»Trgovski, list« z dne 24. ok-troba.) V smislu čl. 2. naredbe se smejo pravni posli o lesu opravljati le tedaj, če izroči kupec lesa ob sklepu pogodbe sopogodbeniku na-kupnico ali nakupno dovolilnico za ustrezne količine in vrste. Za odpravljanje lesa iz operacijskega ozemlja »Jadransko P.rimorje« je poleg tega potrebno izvozno dovoljenje Vrhovnega komisarja. Šef pokrajinske uprave je izdal za izvrševanje navedene naredbe naslednje izvrševalne določbe: »Cl. 1. — Ves posekan, žagan ali obdelan les se stavlja pod zaporo. Vsakršen nakup, prodaja ali odsvojitev lesa je brez dovolitve Pokrajinskega gospodarskega sveta prepovedana. Cl. 2. — Imetniki lesa, in sicer: hlodov in drogov, rezanega lesa in turnirskega lesa, lesa za celulozo, jamskega lesa, tesanega lesa, drv, izvzemši količino do 5 proštom inskih metrov so dolžni prijaviti svoje zaloge po stanju z dne 1. novembra 1944 najkasneje do 6. novembra 1944 Šefu pokrajinske uprave, oddelku VIII., odseku za oskrbo, ločeno po tu naštetih vrstah in izraženo v kubičnih metrih. Razen imetnika lesa je dolžan prijavo vložiti tudi lastnik skladišča, če je les pri njem od tretjih oseb vskladiščen; če pa je skladišče dano v zakup ali v najem, je imetnik lesa dolžan v prijavi prijaviti zaloge lesa ločeno za vsako skladišče posebej. Prijavi je podvržen tudi tehnični los, za čigar porabo, n. pr. kot ogrodje pri gradnji je Pokrajinski gospodarski svet že izdal odobritev. Obrtniki (mizarji, tesarji itd.) od prijavne dolžnosti niso' izvzeti. Cl. 3. — Kršitve prednjih določb, za katerih izvršitev so odgovorni imetniki, obrtov in poslovodje, se kaznujejo po čl. 6. naredbe V. K. o zajetju gospodarstva za vojne namene z dne 27. avgusta 1944. Čl. 4. — Prednje določbe stopijo v veljavo na dan objave. — Nasprotne določbe naredbe Visokega komisarja o proizvodnji in razdeljevanju tehničnega lesa z dne 25. marca 1942 št. 52, Sl. 1. št. 90-24, in naredbe Visokega komisarja o proizvodnji, razdeljevanju in porabi lesnega oglja in drv z dne 2. IX. 1942 št. 170, Službeni list 320/70, se s tem razveljavljajo.« Pomanjkanje lanenega olja v USA Pridelek lanu se je letos v USA zmanjšal za približno 50%, v Kanadi pa za 30%, ker so farmarji hoteli povečati pridelek pšenice. Zaradi pičlega pridelka je nastalo pomanjkanje lanenega semena in lanenega olja, ki je zelo potrebno pri proizvodnji mila in barv. V Argentini je sicer dovolj, lanu na razpolago, z uvozom pa bodo težave ne samo zaradi pomanjkanja to-iraže, temveč tudi zaradi napetih gospodarskih ©dnošajev. med USA in Argentino. Siran id. »TRGOVSKI LIST«, 7. novembra 1944. Štev. 90. Gostilničarski vestnik Omejitev uporabe električnega toka Opozarjamo članstvo, da je bilo z odredbo šefa pokrajinske uprave /. dne 4. t. m. določeno: 1. Z električnim tokom se mora na vseh potrošnih mestih čim najbolj varčevati. 2. Uporaba električnih peči, sesalcev za prah, hladilnih naprav, boilerjev in masažnih aparatov je prepovedana, izvzetnšj v bolnišnicah, zdravniških ordinacijah, gostinskih podjetjih, živilskih obra-lih in v frizerskih delavnicah. 3. Gostinska podjetja, izvzemši okrepčevalnice (buffeti), morajo hiti v času od 17. do 18.30 za javnost zaprta. Posebno opozarjamo članstvo, da se strogo ravna po točki 3. in tudi v splošnem kar najbolj var- i čuje z električnim tokom. Prldelovanle lanu v Evropi Izplačilo božičnice strežnemu osebju Pokrajinska zveza delodajalcev nas je obvestila, da je pristojna oblast odobrila podjetnikom, da lahko že sedaj izplačajo uslužbencem božično nagrado, oz. trinajsto plačo, ne da bi čakali na čas, ki je določen s kolektivno opgodbo. Ker kolektivna pogodba za ne-. strežno pomožno sebje še ni stopila v veljavo, lahko gostinski podjetniki izplačajo božično nagrado zaenkrat samo strežnemu osebju. Strežno osebje prejme kot božično nagrado četrtino pavšala, !. j- = a) Chef de salle, plačilni natakar, natakar, ekstra in I. kat. lir 146.25, 1,1. kat. 138.75 lir, III. kat. lir 113.75; b) nekvalificirano osebje, III. kat. lir 97.50, IV. kat. lir 97.50; c) vajenci: po enem letu učenja lir 6.50; po dveh letih ličenja lir 16.25. Gori označene zneske morejo gostinski podjetniki strežnemu osebju izplačati takoj in ne šele pred božičem, kakor je določeno s kolektivno pogodbo. Božična nagrada pripada le onim uslužbencem, ki so bili zaposleni j j v vašem obratu v tem letu najmanj 6 mesecev. Sindikat gostinskih podjetnikov. T * Elektru - podjetje j ! wBOKOw ! m % i Ljubljana - Bleivveisova št. 18 ; M I ■ Palača Kmetske posojilnice i Lan je najstarejša tekstilna rastlina. Pridelovali in predelovali so t;a že stari Egipčani, kultivirali pa o ga tudi stari evropski narodi in so se nasadi lanu v Evropi zabeli krčiti šele potem, ko je bilo iz čezmorskih dežel vedno več bombaža na Razpolago. V Nemčiji o lanene njive 1. 1870. obsegale se nad 200.000 ha, 1. 1914. pa samo še 17.000 ha. Ker so med prvo svetovno vojno nekatere evropske dežele ostale brez čezmorskih tek-iilnih surovin, se je pridelovanje lanu v Evropi po vojni spet povedalo in so n. pr. v Nemčiji 1. 1919. nasadi lanu obsegali že 42.000 ha. Potem so se spet skrčili na komaj 4000 ha v 1. 1932., ko je v nemški industriji za laneno prejo, ki je imela tedaj okrog 340.000 vreten, počivalo okrog 200.000 vreten, čeprav so uvažali velike količine ruskega lanu. V naslednjih letih pa je pridelovanje lanu v Nemčiji iako napredovalo, da so I. 1940. nasadi obsegali 58.000 ha. V zadnjem desetletju je Nemčija med vsemi evropskimi deželami najbolj pospeševala pridelovanje lanu. »Siidost-Echo« je objavil naslednji pregled pridelovanja lanu Evropi: 1934 1938 1940 (v 1000 ha) Nemčija 7 44 58 Belgija 14 31 40 Bolgarija 1 1 5 Španija 1 3 4 Francija 18 38 27 Madžarska 12 11 13 llalija 4 6 10 Nizozemska 7 21 25 bivša Poljska 102 148 148 Romunija 22 15 13 biv. Jugoslavija 12 14 14 biv. CSR 9 1« 6 ostale dežele 128 190 171 Kvropa brez An- s>lije in Sovjetske nnije 337 520 537 ■ ■ . Priporoča se tvrdka Robert Goli ▼ Ljubljana Šelenburgova ulica 3 J. NAGI AS i D V A RNA P O HIŠ T V A LJUBLJANA I JERAS MAKS m \ Ljubljana, Miklošičeva 34 ■ ■ ■ I Čokolada • bonboni • keksi DOMAČA LANENA INDUSTRIJA PLATNO d.zo.z. PREJ S1EGEL IN DRUG D. Z O. Z. LJUBLJANA V tisočih metrskih stotov je bil svetovni pridelek lanu leta 1934. okrog 6570, v zadnjem predvojnem letu pa 8070. L. 1934. je prišlo od tega na celinsko Evropo 1345, v zadnjem predvojnem letu pa 2407. Sovjetska unija, ki je največji pridelovalec lanu, pri preskrbi celinske Evrope ne pride v poštev, ker porabi njena industrija za predelovanje lanu toliko pridelka, da ostanejo za izvoz le manjše količine. L. 1938. je bil svetovni izvoz lanu v 1000 metrskih stotov 330.6, od tega iz dežel celinske Evrope 305.1, iz Sovjetske unije pa 2.2. STOT M* Španski izvoz marelic Med izvozom Španije so zavzemale nekdaj marelice zelo važno mesto, saj je prišlo na nje pred državljansko vojno 30% od vrednosti vsega izvoza. Med državljansko vojno pa so bile kulture marelic hudo opustošene, baje je bila od njih uničena skoraj ena sedmina, in od tedaj se močno zmanjšujejo dohodki, ki jih ima dežela od tega sadnega pridelka. Lani so pridelali okrog 500.000 ton marelic. Od tega so izvozili 238.000 ton, vse ostalo pa je bilo prepuščeno domači potrošnji, ki je znašala v letih pred državljansko vojno samo okrog 100.000 ton. Takrat je pridelek dosegel tudi 800 tisoč do 1 milijon ton in vse razen v deželi porabljenih 100.000 ton so izvozili kot sveže sadje in deloma tudi kot pekmez. Med državljansko vojno je propadlo 3 do 4 milijona dreves in ker so bili 1 ostali nasadi tudi precej zanemar-[ jeni, je pridelek nazadoval ne samo po količini, temveč tudi po kakovosti. L. 1939. so pridelali samo blizu 140.000 ton, naslednje leto nad 260.000 ton, lani pa spet samo 166.000 ton. Ker so obnovili pnectfj zapuščenih in zanemarjenih nasadov, pričakujejo, da bodo prihodnje leto pridelali do 700.000 ton ter pozneje dosegli povprečje pridelka v le-1 ih pred državljansko vojno. Ko se bo pridelek povečal, bo treba povečati tudj domačo potrošnjo, ker ne kaže, da se bo dalo izvoziti dosti več marelic ko letos. Žie od začetka vojne se angleška naročila močno krčijo ter dosegajo komaj nekaj odstotkov od količin, ki jih je Anglija prevzemala v mirni dobi. Velika ovira izvoza je tudi pomanjkanje tonaže. Gospodarstvo s pridelkom marelic je poverjeno posebnemu sindikatu, ki bo moral skrbeti, da se zviša domača potrošnja marelic na približno 250.000 ton na leto. To bo doseženo, če bodo izdelovali več pekmeza in če bo v večji meri kakor doslej predelovala marelice konservna industrija. Cinarništvo m zavarovalstvo Obrtniški vestnik VAN KAIT Dr. Th. & G. BOHME Ljubljana V zasedenih delili Italijo so dalo anglosaške čete dosedaj v promet za 34,8 milijarde lir okupacijskega denarja. Za te bankovce ne jamčijo niti USA, niti Anglija, temveč edinole Italijana, na katerih račun zavezniki za majhen denar kupujejo italijansko blago. Sukanec za obrtnike, ki ga je začel razdeljevati Odšel za obrtništvo meseca septembri t. L, naj krojači, krojačke, izdelo valcj perila, modistke in krznarji v kolikor lega še niso storili, dvig nejo pri naznačenih trgovcih. Kdo v tem času še ni prejel nakupnice naj jo dvigne pri Odseku za obrt ništvo med dopoldanskimi uradni mi urami najkasneje do 10. 1. m Zamudnikom se nakupnics- jX označenem roku ne bodo več izda jale. gospodarske vest Kupujemo Noštevilnc bolezni so za človeka velika in huda nadloga. In koliko jih je, ki ogrožajo že otroke! Kaj bi dejali, če bi Vain kdo obljubil: Najhujšega nahoda te rešim v enem dnevu? In kaj šele, če bi po-lem svojo obljubo tudi pošteno izpolnil? Take in še večje obljube je dajal in jih v blagor trpečim izpolnjeval SEBASTIIAN KNEIPP Ves svet mu je priSnaval neizmerne zasluge, da je ljudem pokazal preprosto in naravno pot do zdravja: uporabo vode in zelišč. Kar pa je v skoraj 50 letni praksi uspešno opravljal, jo zapisal dve leti pred svojo smrtjo v trpečim posvečeni knjigi; MOJ TESTAMENT Blasnikova tiskarna je za 50 letnico Testamenta knjigo izdala v slovenskem prevodu, saj tudi sama slavi 100 letnico svoje Velike Pratike. Moj testament je že natisnjen in bo v kratkem izšel. Mnogi so se že doslej radi »knajpadi«, poslej pa jih bo Knajp sam natančno učil — negovati zdravje zanesljivo in poccni — s samo vodo in zelmi. po najvišjih dnevnih cenah vse vrste starih kovin in železa in sicer: medenino, baker, aluminij, svinc, cink, litino, staro uporabno železo ter staro odpadno železo ti ,STABIL‘ železnina Ljubljana, Celovška c. 72 -o ■ 5 ■ im........... Poštne nabiralnike so pritrdili m tramvajskih vozovili v Brnu. Ko vozi j1 vozovi mimo kolodvora, oddajo v na biralnikih nabrano pošlo. Javna razstava kuncev in javna pro daja kunčjega mesa je v Nemčiji ustav Ijena. Tekmovanja za gojitev izbrani! vrst kuncev pa So še nadalje dovO ljena. Gospodarski minister provizoričii francoske vlade ceni sedanjo industri sko proizvodnjo Francije le na oii' tretjino stanja v 1. 1939. Proizvodni1 zlasti ovirajo pomanjkanje toka i1 prevozne težave. Vsa podjetja, ki s za državo važna, se bodo podržavil) Danski zakon o cenah se mora mesec obnoviti. Trgovski krogi pra vi jo, da je sedaj dovoljeni najvišj bruto zaslužek v višini 20 odstotko prenizek in da bi se moral zvišati a ‘25 do 30 odstotkov. Iz uradnih krogo pa odklanjajo zvišanje dopustnega do i)ička. Finska je v največji stiski, ker ti' i)o dobivala več premoga iz Nemčije Mnogi industrijski obrati bodo mora zaradi pomanjkanja premoga omejil ali sploh ustaviti obratovanje. Ameriški podadmiral Land, ki i predsednik severno-ameriške komisij za morsko plovbo, je dejal na nekell kosilu pri Rooseveltu: »Vojno hočem dokončati s tako veliko tonažo naši ladij, da moremo vzdržati vsako kon kurenco na svetu.' Angleži teh bese pač ne bodo veseli. Ker bo zaradi hude suše letina Avstraliji slaba, ne bo mogla Avstr« lija dobaviti Angliji dogovorjene koli čine živil. Angleži in sovjeti so naročili Združenih državah Sev. Amerike tak veliko količino najmodernejših stroje /a premogovnike, da se čuti amerišlt premogovna industrija že ogroženi Boji se namreč, da bodo tovarne tak zaposlene z izdelovanjem slrojev ’>■ Anglijo in Rusijo, da jih ne bod mogle izdelovati za ameriške prem« govnike. Ali ste že poravnal naročnino? P. Magdič Ljubljana — Ulica 3. maja Manufakturna in modna trgovina A. Žlender Ljubljana — Mestni trg št. 22 ■■■■■■■■»•i....... Fiir das Konsortlum »Trgovski'list« als Verlag ■Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless-Schriftleiter - Urednik: Aleksander Železnikar - FUr die Druckerei »Merkur« A. G Za tiskarno Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Ale — vsi v Ljubljani.