Če je Aleš suhoparen in suh, si za zimo napravi topel kožuh. Murska Sobota, 13. julija 2000, leto Lil, št. 28, odgovorni urednik Janez Votek, cena 210 sit KULTURA, str.1 1 KRONIKA, str. 1 7 AKTUALNO DOMA, str. 3 Pomurska založba ukinja založbo, ali bo urednik na cesti Žitni krog - skrivnostna svetloba se je premaknila v Beltince Uspel Potrošnikov cenovni udar LUDVIK KOVAČ Bo spet preveč piskrčkov? Suša in žetev sta v tem trenutku dogodka, ki najbolj prizadevata slovenske in tudi pomurske kmetijce. Kar nekaj časa je moralo miniti, preden so odgovorni doumeli, da je suša dobila razsežnosti naravne nesreče, posledice katere bo morala pomagati odpravljati tudi država. Pobudniki za sprejem interventnega zakona za sanacijo škode po suši so pomurski poslanci, predlog pa vlagajo v državni zlfbr prav v teh dneh. Vanj naj bi vključili tudi sanacijo škode zaradi divjadi na najbolj prizadetih območjih in škode, ki jo je na nekaterih območjih povzročilo neurje. Sredstev za sanacijo gotovo ne bo dovolj, saj bodo zdaj vsi želeli primakniti svoj piskrček. Prve ocene škode po občinah so “ narejene, skupna škoda pa gotovo presega proračunske možnosti za sanacijo. Da je suša prizadela vso državo, je dejstvo, vendar so posledice od območja do območja različne. Pomurje je gotovo med najbolj prizadetimi, saj seštevek škod, ki so jih ocenile občinske komisij?, presega šest milijard tolarjev. . Koliko sredstev, kijih bo za sanacijo namenila država, bo dobilo Pomurje, je seveda vprašanje, tako kot je vprašanje, ali bodo tudi ocene škode, ki jih pripravljajo v vseh slovenskih občinah, realne, zato se bo morala v preverjanje vključiti predvsem stroka, ki jo plačuje država in ji mora zato tudi zaupati. Navsezadnje je ob strukturi zemljišč eden od najboljših kazalcev za sušo količina padavin na posameznih območjih, Podatki za to so na voljo in upamo si trditi, daje naše območje med tistimi, ki so dobila letos najmanj padavin. Če nas je že izigrala narava, upajmo, da nas ne bo tudi država. Smrt je spet kosila na cestah LOKALNA SCENA) SUŠA IZBRANO oročali smo že o prometni nesreči kolesarke Veronike T., ki je 21. junija v Paričjaku pri Radencih med vožnjo po klancu navzdol padla in se hudo poškodovala. Zdravili so jo v soboški bolnišnici, toda poškodbe so bile tako hude, da je zaradi njih 9. julija umrla. Pretresljiva pa je tudi usoda komaj 24-letnega natakarja Dejana Jovanoviča iz Kobilja. V ponedeljek, 10. julija, ob 7.15, ko se je peljal z jugom iz dobrov-niške smeri proti domu, je (domnevno zaradi zaspanosti, ker je bil na celonočnem ribolovu) zapeljal z ravnega dela ceste in silovito trčil v jarek. Med prevračanjem je voznika, ki ni bil pripet s pasom, vrglo iz avta in seje tako hudo poškodoval, da je na kraju nesreče umrl. - Foto: J. Z. □ ponedeljek, 10. julija, okrog 19. ure je zagorelo na Segerijevi kmetiji v Topolovcih pri Cankovi. Ogenj seje pojavil v lopi, veliki 12 krat 10 metrov, v kateri so bili trije kombajni, drugi kmetijski stroji in slama. Vse to je zgorelo! Od tam se je razširil na gospodarsko poslopje, veliko 28 krat 8 metrov. Ker pa je pihal močan veter, je ogenj skorajda zajel tudi stanovanjsko stavbo, a ga je ustavil požarni zid. Ogroženo pa je bilo tudi sosedovo stanovanjsko in gospodarsko poslopje, vendar so nesrečo preprečili občani in gasilci. Ti so seveda gasili tudi premoženje Alojza Seger(ja, njegove sestre Marije in partnerja Antona, toda kljub temu je nastalo za več kot dva milijona tolarjev in pol škode. Ogenj naj bi nastal zaradi otroške igre z vžigalnikom. Poslopje je bilo sicer zavarovano pri zavarovalnici Adriatic, katere cenilci so včeraj ugotavljali škodo. Prav gotovo pa bodo nesrečnim sovaščanom gmotno pomagali tudi Topolovčani in drugi, četudi naj Segerijevi ne bi bili člani vzajemne požarne skupnosti. Včeraj dopoldne so že začeli odstranjevati ostanke požara, da bi čez čas postavili nadomestno ostrešje. - Š. S., foto: N. J. LOKALNA SCENA, str. 5 Prvak SLS + SKD dr. Franc Zagožen ne izključuje, da se bo preselil v Prekmurje REPORTAŽA Sonce, voda, smeh in Vestnik - Druženje in zabava z igrami ob vodi in v njej str. 16 VESTNIK ZA ZVESTOBO Vsak teden bomo objavili ime naročnika, ki nam je zvest najmanj 10 let. Nagrada: VESTNIKOV ZLATNIK! DOBITNIK VESTNIKOVEGA ZLATNIKA ZVESTOBE JE TA TEDEN Tone CIGLARIČ Godemarci 7 9243 MALA NEDELJA Rodbina Klenar protestira in zahteva priključitev Globoke Sloveniji str. 4 Ali bodo uradniški zaznamki rešili suha polja?str. 10 Drakovska Marija je postala kraljica str. 6 LOKALNA SCENA Polanski župan je le natresel nekaj plev krajanom, ki plačujejo samoprispevek str. 5 NAROČNIK 2 AKTUALNO OKOLI NAS 13. julij 2000, BINI olgo časa je veljalo za sveto, da je v znanstvenem svetu specializacija za posamezno področje nekaj nujnega. Časi, ko so bila vsa področja naravoslovnega in družboslovnega raziskovanja zajeta v eni sami in vsemogočni filozofiji kot znanosti, naj bi bili dokončno mimo. V veliki meri je to tudi res, vendar to ne pomeni, da bi bile posamezne znanstvene vede sedaj v celoti in popolnoma ločene na okopavanje lastnih vrtičkov. Tako postaja po obdobju nekakšnega »fachidiotizma« zadnjih nekaj let sedaj zopet pomemben nekakšen »celostni pogled na svet«. Ozka specializacija se je namreč izkazala kot premalo fleksibilna za hitre spremembe v današnjem dinamičnem svetu in zopet so iskani ljudje, ki so doma na več strokovnih področjih in ki znajo različna področja povezovati ter razvijati nove in inovativne ideje. Skratka, tako imenovano »strateško« razmišljanje je zelo pomembno. Vseeno pa to ne pomeni, da so vsi strogi predstavniki posamezne znanstvene smeri nad tem dinamičnim prepletanjem že tudi navdušeni. Teorija javne izbire je ena takšnih znanstvenih smeri, ki jo postrani gledajo tako ortodoksni politologi kot ortodoksni ekonomisti; prvim ni všeč, da se ekonomisti ukvarjajo s političnimi procesi v družbi, drugim ni všeč, da se politične procese jemlje kot merodajne za ekonomijo. Vendar pa si ta relativno mlada smer v ekonomiji zanesljivo utira pot do obeh in ob tem poseže še k pravnikom in sociologom. Zdravorazumska logika, namreč da so interakcije med procesi v družbi, kijih poskušajo razložiti naštete znanstvene smeri, zelo očitne in vredne širšega raziskovanja, dosega čedalje več slojev v družbi. »Politike na trg!« Politična in ekonomska tranzicija v posameznih evropskih in drugih državah je več kot primerna snov, s katero je mogoče spremljati prepletanje posameznih smeri v družboslovju, in »institucije v tranziciji« so predmet raziskovanja v pravu, ekonomiji, sociologiji, filozofiji in marsikje. V Sloveniji je bila v organizaciji Urada za makroekomske analize in razvoj, ki je organ v sestavi Ministrsva za ekonomske odnose in razvoj, pred štirimi leti v Radencih prvič organizirana konferenca na temo spremljanja procesov spreminjanja in razvoja tako formalnih kot neformalnih institucij v posameznih državah, supranacionalnih tvorbah, kot je Evropska zveza, ter v družbi kot taki. Letos je bila v Portorožu organizirana že četrta mednarodna konferenca z imenom »Institutions in Transition« in tudi tokrat so strokovnjaki in strokovnjakinje z vsega sveta predstavili svoje poglede na nekaterih zanimivih področjih, kot so na primer razvoj vzpostavitve lastniških razmerij v podjetjih in drugod v nekdanjih državah vzhodnega bloka, širitev Evropske zveze na Vzhod, odnosi med posamezniki in skupinami v družbi, vzpostavljanje »trga za politike« in podobno. Še posebej je naletela na zanimanje udeležencev na konfe-' renči zadnja, zelo provokativna tema, to je ideja, da bi bilo trg za politike mogoče postaviti tudi zunaj meja nacionalne države, torej da bi bilo uspešnega politika, ki se je dokazal s svojimi rezultati v eni državi ali regiji, preprosto mogoče najeti, da bi »zgodbo o uspehu« ponovil tudi v drugi državi ah regiji. Idejo je predstavil švicarski profesor javnih financ iz univerze v Fraibur-gu dr. Rainer Eichenberger. Danes je namreč tako, da posamezni politik ne more kandidirati niti v sosednji občini ah regiji, če nima tam prijavljenega stalnega bivahšča. Skratka, »prostega trga« na tem področju ni in zakonitosti trga ne delujejo. Rezultat pomanjkanja trgaje potem neuspešna pohtika, ko politiki veliko obljubljajo, potem pa obljub ne držijo. Si lahko predstavljate, da bi se recimo župani Goričkega odločili in za dobo enega mandatnega obdobja najeh dr. Janeza Drnovška, ga skupno kandidirali na občinskih volitvah ter mu -v orime.ru zmase. seveda - dali nalogo, da poskrbi za gospodar- visim IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za informiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika). A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček. Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št : 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33019(no-vinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 2.800,00 SIT, za naročnike v tujini 150 OEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. ski razvoj tega ekonomsko nerazvitega dela Slovenije. Konec koncev Drnovšek niti nima tako slabih domačih referenc, da o tujih ne govorimo. S svojimi zvezami doma in v tujini bi v štirih letih na Goričko prav gotovo lahko pripeljal dovolj denarja, da bi zacvetela turizem in malo gospodarstvo ter bi se zmanjšala nezaposlenost. Takšnih in podobno zanimivih idej smo slišali na konferenci kar nekaj. Za Slovenijo je zelo koristno, da so se na Uradu za makroekonomske analize in razvoj odločili, da gostijo vsako leto v drugem kraju Slovenije mednarodno skupino strokovnjakov in strokovnjakinj različnih starosti, ki k nam prinesejo odprtost gledanja na spremembe v ustanovah, ki nam krojijo naš vsakdan, kot so recimo podjetja in države. Ker smo država, ki je na poti v Evropsko skupnost, nam poznavanje izkušenj drugih lahko pomaga pri tem, da njihovih napak ne bomo ponavljali. ANDREJ HORVAT■ kanadskem Hamiltonu so se s sloganom Duh združuje končale otroške olimpijske igre. Sodelovanje Slovenije na otroški olimpiadi je imelo prav poseben pomen, saj so bile pred triintridesetimi leti prve otroške športne igre prav v Sloveniji, prve korake pa so Slovenci takrat označili z dejstvom, da želijo ustvariti boljši svet, ki bo temeljil na prijateljstvu, medtem ko naj bi bil šport ena od najboljših oblik, ki bi lahko pripomogle Newyorška vročina Maščevanje s hot dogom eprav je poletje na vrhuncu, ga lanskoletne hude vročine vajeni Newyorčani še niso prav začutili. V nasprotju z lanskim julijem se letos asfaltna prevleka na mostovih še ne topi in tudi drugače ostaja ubijalska vlaga v zmernih odstotkih. V tistih redkih dnevih, ko sonce pošteno zakuri, vlaga pa zmehča mišice in možgane, človeška neumnost, nasilje in podobne značilnosti, katerih je v 7 milijonskem mestu na pretek, z vso silo udarijo na površje. Mokre ženske V začetku meseca je bil Centralni park v središču Manhatta-na prizorišče bizarnega dogodka, ki bi moral že soditi v preteklost ah pa vsaj na kakšen drug kontinent. Skupina vročekrvnih mladcev se je, oborožena z marihuano, alkoholom in pod vplivom hude vlažne vročine, znesla nad nič hudega slutečimi sprehajalkami. Potem ko se je končala parada ob nacionalnem prazniku Portorika, je nekaj manj kot sto fantov temnejše polti začelo škropiti mimoidoče - staro in mlado ženskega spola - z vodo. Prvotni namen izostritve pogleda na tisto, kar se pač skriva pod ženskimi majicami, seje nato sprevrgel v vsesplošno divjanje, pri čemer jo je skupilo več kot 50 žensk ali deklet. Francoski par, ki je v New Yorku užival medene tedne, bo v domovino odnesel .nove izkušnje, zaradi katerih se bo ljubezen med obema narodoma še povečala. Žensko so med napadom namreč popolnoma slekli in divje otipavali, mož pa jo je v pobesneli množici lahko samo skušal zavarovati z lastnim telesom, dokler ju eden od policistov ni skril v svoj motorizirani voziček za patruljiranje po mestu. Podobno se je zgodilo tudi drugim ženskam, z mamili in alkoholom ter hormoni nabiti mladci pa niso računali, da je na koncu 20. stoletja dejanja iz kamene dobe malce težje prikriti zaradi razvoja tehnike. Slike divjanja po Centralnem parku so preplavile ameriške televizijske programe, policija pa je z njihovo pomočjo takoj polovila večino »veseljakov«, ki so bili vklenjeni z rokami na hrbtu pred sodnikom bolj podobni fantičem, ki so jih ujeli z roko v škatli z bonboni kot pa članom podivjane horde, ki je marsikateri ženski uničila ne le dan, ampak tudi nekaj naslednjih let življenja. Županov oče Ženske, ki so prijavljale napade, so naletele na posmehe v smislu »Ja, ja, saj ti verjamem« ah pa celo na bebaste poglede na odkrite dele telesa, potem ko jim je množica raztrgala majice ali hlače. Vsi se na srečo niso obnašali tako. Prekaljeni ulični policisti so takoj pomagali, vendar je bilo tisti dan na ulicah dosti takih, ki drugače sedijo po pisarnah zaradi ploskih podplatov in drugih »zaslug«. Župan Rudolph Giuliani si je spet stopil na jezik in bleknil, da so policisti ravnali pravilno, k njihovemu cilju. Tekmovanja v Hamiltonu se je letos udeležilo 2400 športnikov iz 71 mest vsega sveta, med njimi 115 tekmovalcev iz Slovenije. Sodelovali so tudi mladi košarkarji, nogometaši in atleti iz Murske Sobote in Lendave, medtem ko so se v plavanju, tenisu in odbojki pomerili tudi njihovi slovenski vrstniki iz Celja, Maribora, Raven na Koroškem, Slovenj Gradca in Velenja. Člani soboškega košarkarskega kluba Creativ Radenska so se po igrah z grško Sparto ter s kanadskimi ekipami Cornerbrook, Six Nations, Goodwill in Hamilton uvrstili na četrto mesto. V košarki je tekmovalo kar 16 ekip z vsega sveta. Visoko, prav tako na četrto mesto, so se uvrstili tudi lendavski nogometaši. Tekmovali so proti Goodwillu in Hamiltonu iz Kanade, proti ekipi Joure ij, Nizozemske in Lo-grpna iz Španije ter korejskemu kar je moral ob poplavi videoposnetkov in zgovornih žrtev kasneje zanikati. Odgovorne naj bi kaznovali, vendar se nekatere žrtve ne počutijo zadoščene, zaradi česar so napovedale tožbo proti mestu, ki se iz proračunskega presežka počasi seli v deficit. Župan Giuliani, ki je moral pozabiti na senatno tekmo proti Hil-lary Clinton/uradno zaradi raka na prostati, neuradno pa, ker je podobno kot predsednik ZDA »žel po tujih njivah«, se mora zdaj ubadati še z reševanjem časti svojega očeta. Časopis Village Voice je objavil del poglavja knjige nekega novinarja, v katerem avtor trdi, daje bil Rudijev oče navaden lopov, kije leta 1934 s pištolo oropal raznašalca mleka ter mu odnesel 128 dolarjev. Za to si je prislužil le0 in pol zloglasnega Sing Singa. Zmaga Japoncev ROBI POREDOŠI Mesto se sicer po tednu dni Seoulu. Uspešni so bili tudi naši atleti, medalje pa so dosegle tudi odbojkarske, plavalne in teniške ekipe iz drugih slovenskih mest. Pri tekmovanju so jim bili v podporo tudi navijači. Najštevilčnejša je bila ekipa navijačev iz Murske Sobote, ki je odpotovala v Hamilton na pobudo košarkarskega kluba Radenska Creativ. Njihova dobrodušnost je preplavila ves Hamilton. Srečali so se tudi z drugimi Slovenci, ki živijo v Hamiltonu, se udeležili njihovega piknika in sprejema za vse slovenske športnike, predvsem pa poleg športnikov ponesli čez lužo tudi dobro ime Slovenije. Prihodnje otroške olimpijske igre bodo v madžarskem Sombo-telu. Naj ob koncu še zapišemo, da boste lahko podrobno o dogodkih v Hamiltonu prebrali v reportaži, ki bo objavljena v avgustovski številki Pena. DEJAN FUJS ■ še vedno čisti od velikega praznovanja 4. julija, ko so na nacionalni praznik dan neodvisnosti priredili največji ognjemet v zgodovini, presto pa so preplavili mornarji z vsega sveta, ki so se udeležili pregleda vojnih ladij in jadrnic. Na Coney Islandu v Brooklynu, ki mu nekateri šaljivo rečejo »plaža za siromake«, so na isti dan pripravili tradicionalno žretje hot dogov. Kdor v določenem času pohrusta več vročih hrenovk v testu, je zmagovalec. Na presenečenje vesoljnega občinstva je bil letos to 150 centimetrov visok in 50 kilogramov težak Japonček, ki je nabri-sal tri 200 kilogramov težke in 200 centimetrov visoke domačine. Slednji osramočeni obljubljajo maščevanje naslednje leto, podobno tistemu, kar so Japonci okusili po Pearl Harbourju na Havajih, ko so jim potopili tri četrt pacifiške flote. 13. julij 2000 AKTUALNO DOMA 3 V gornjepetrovski občini je zavrelo Jim je proga vsiljena? Nekateri so se vozili na njive po asfaltu, mar naj zdaj ostanejo brez sleherne poti? ponedeljek zjutraj so domačini zaprli »goričko magistralo« med Mačkovci in Stanjevci in tako zaprli tudi pot zlasti tovornjakom, ki vozijo na gradbišče železniške proge pri predoru. Na ta način so občani gornjepetrovske občine opozorili javnost, predvsem pa Slovenske železnice, da je nadaljevanje gradnje proge med Slovenijo in Ma-žarsko, ki je je na njihovem območju sedem kilometrov, odvisna tudi od njih, četudi so goloroki! Po dobri uri zapore pa so vendarle sprostili promet in v občinski stavbi je stekel vroč pogovor med predstavniki petrovske občine, zlasti županom Aleksandrom Šlihthuberjem, in predstavnikom Slovenskih železnic - vodjem projekta Borisom Šiftarjem - ter predstavniki izvajalcev. Gornjepetrovčani so očitali naložbeniku in graditeljem, da bodo nekateri lastniki zemljišč, če bo ostalo tako, kot je zdaj, ob svoje poti na parcele; čez nekatere nove mostove ne bo mogel zapeljati kombajn, ker so preozki; mnogi so se vozili na svoje njive po asfaltu, zdaj pa ni niti poštenega makadama oziroma bo imelo veliko posestnikov daljše poti, saj čez železniške tire ne bo mogoče zapeljati kjerkoli, ampak le na prehodih. Slišati je tudi bilo, da naj bi imeli od proge, če jim je že bila vsiljena, vsaj nekaj koristi, ne pa samo škodo. V tej zvezi so ome- Prepozno informiranje javnosti? Ali v Ljutomeru kršijo ustavo? Odločati brez dokumentacije - Ponovno odprtje babinske gramoznice? a zadnji seji ljutomerskega občinskega sveta sta bili najbolj odmevni razpravi o začasnem umiku soglasja k modernizaciji železniške proge Ormož-Murska Sobota in o ponovnem odprtju babinske gramoznice. Razpravo o modernizaciji železniške proge je sprožil svetnik Gošnjak, ki je s tem dal pobudo, da še enkrat premislijo o soglasju, ki so ga dali na eni od prejšnjih sej, saj meni, da so občani premalo informirani o projektu, prav tako niso z njim dovolj seznanjeni niti svetniki, pravzaprav pa gre za velik poseg v prostor. Gošnjak se je skliceval na ustavo pri kršitvi pravice do informiranja in svetnikom predlagal, da začasno umaknejo soglasje in se seznanijo s projektom, ki naj bi bil na^upravni enoti. Pri tem sta ga podprla tudi svetnika Mlinarič in Štrakl, ki sta menila, daje vključitev javnosti več kot potrebna. Kljub vsem ugotovitvam in skeptičnosti še nekaterih svetnikov predlog o začasnem umiku soglasja ni bil sprejet, sprejeli pa so sklep, da bo štirinajstdnevna javna razprava (kjer bo razen za informiranje za kaj drugega prepozno), za tem pa bo občinska seja, na kateri naj bi bil tudi župan, ki ga tokrat ni bilo. Veliko razglabljanja pa je bilo .tudi pri predlogu o ponovnem odprtju babinske gramoznice, ki naj bi jo razširili za približno 7,5 ha. Nekateri svetniki so menili, Župan gornjepetrovske občine Franc Šlihthuber (v sredini) je šele z zaporo ceste (in ne s prejšnjimi vabili) dosegel, da so predstavniki Slovenskih železnic in izvajalci prišli na pogovor. njali ureditev ulične razsvetljave in zares kakovostne ceste. Predstavnik Slovenskih železnic je menil, da Gorjepetrovčani »prehitevajo«, saj da dela še potekajo in bodo marsikaj še zgradili. Pa tudi tri leta potem, ko bo železnica že delovala, naj bi bil še čas za odpravo določenih pomanjkljivosti, ki se bodo morebiti pokazale. Še pred otvoritvijo proge pa bodo graditelji popravili poškodbe mostov in drugega ter vse spravili v prvotno stanje. Predstavniki občine pa so jim še očitali, da ne upoštevajo stanja da postopek ni pravilno voden, kajti o tem bi bilo treba predhodno obvestiti javnost, najbolj argumentirano pa je ponovno odprtje gramoznice zavračal svetnik Mlinarič, kije poudaril, daje strogo proti odpiranju in dodatnemu širjenju gramoznice, vendar pa je zanimivo, daje začel takoj zatem govoriti o ugodnostih, ki naj bi jih imela občina od tega. Gošnjak je ob tem videl ponovljen postopek kot pri železnici, saj so bili svetniki spet prisiljeni, da sprejemajo sklep brez kakršne koli dokumentacije. Spomnil je svetnike, da je župana o tem spraševal že v lanskem letu, vendar so mu vsi, tudi v občinski upravi, zatrjevali, da študija o vplivih na okolje še ni bila izdelana, zdaj pa je bilo v obrazložitvi predloga zapisano, da študija je in daje opredeljena pozitivno. Poudaril je, da so vsi za razvoj, vendar se je vprašal, za kolikšno ceno. Ob tem je podal kritiko občinski upravi, ki ni pripravila nobenega gradiva, saj je sam izvedel, daje v vasi Ba-binci zbranih več kot 130 podpisov, s katerimi vaščani odločno nasprotujejo ponovnemu odpiranju gramoznice, vendar s tem po novem katastrskem načrtu, ampak se držijo starega, v katerem je manj spornih objektov. Sestankovalci sh si potem na kraju samem ogledali progo, zlasti pa objekte ob njej. Predstavniki Slovenskih železnic so pristali, da bodo nekatere infrastrukturne težave občanov gornjepetrovske občine, ki so prizadeti zaradi gradnje proge, upoštevali že zdaj in jih rešili; vseh predlogov pa niso upoštevali. Tja do sredine avgusta bodo v gornjepetrovski občini še potrpežljivi in spremljali uresniče- svetniki niso seznanjeni, čeprav je župan te podpise prejel. Svetnik Štrakl je poudaril, da odprtje gramoznice pušča za sabo nepopravljive posledice in zato bi se bilo potrebno najprej seznaniti s študijo o vplivih na okolje. Spraševal se je tudi, zakaj občina pri postopkih prehiteva državo, češ da zadeve s strani ministrstva za okolje in prostor potekajo prepočasi. S tega stališča je bil zaenkrat proti, da se sprejme tako pomemben sklep, vendar pa so se ob tem nekateri svetniki že začeli spraševati, koliko lahko od tega dobi občina, izrazili pa so tudi strah, da ne bi »stvari šle mimo nas«. Ob tem jih je Gošnjak spomnil, da so izvoljeni od ljudi, torej morajo za njih tudi delati. Tako so vendarle s tesnim izidom glasovanja sklenili, da bodo o tem odločali na naslednji seji, ki naj bi bila čez dva tedna, ko naj bi bil navzoč tudi župan. D. TIBAOT ■ vanje obljubljenega, potem pa se bodo odločili: spet zapora ceste ali pa sprijaznjenje, da prav vsega, na tiar opozarjajo, le ni mogoče urediti. Tako so, na primer, že ob pripravi lokacijskega dovoljenja zahtevali napeljavo ulične razsvetljave na cesti do železniške postaje in dovoza za lokalni promet proti Križevcem ... Tudi na kakovost asfaltne podlage so opozarjali (in opozarjajo), saj imajo argumente, da bi morala biti groba podlaga debela pet centimetrov, vrhnji (fini) sloj pa ' tri centimetre (5 + 3), toda asfal-terji vgrajujejo nekaj »tretjega« (navaden sedemcentimetrski asfalt), ki seveda ne bo tako gladek. Naložbenik (Slovenske železnice) se izgovarja, da ne gradijo letališča, ampak ceste za sedanji cestni promet. TEKST IN FOTO: Š. SOBOČAN ■ Central gradbiščekljubinšpekcijskiblokadi Kdo je Pompetov boter? McDonaldi kot indijska krava ““l prejšnji številki se nam je zastavilo logično vprašanje, ko nam je I uspelo izvedeti, da vlagatelj v ponovno obnovo in preurejanje ' nekdanje ekskluzivne pivnice in restavracije v restavracijo hitre prehrane tako intenzivno posega v spomeniško zaščiten objekt, kaj počenja inšpekcija. Na ta zapis sta se oglasila inšpektorja g, Potočnik in g. Do-manjko, ki sta z zapisanimi odločbami dokazala, da se je inšpekcija odzvala na vse prijave in da je redno kontrolirala, ali' se izdane odločbe spoštujejo. Prvič so bili inšpektorji v objektu 18. januarja, ko so ugotovili, da za gradbene posege znotraj objekta vlagatelj nima ustreznih soglasij upravnega organa. Ta ogled je bil opravljen na pobudo gradbenega inženiringa Gom-boc, ki je oporekal odstranjevanju notranjih ometov. Vlagatelj si je pozneje sicer pridobil ustrezno soglasje, čeprav je to morda sporno, saj je znano, da obstajajo terjatve Gomboc inženiringa do prejšnjega lastnika. Nadalje so inšpektorji ukrepali 4. in 9. februarja, ko so ugotovili, da je za obseg gradbenih posegov potrebno gradbeno dovoljenje. Ker tega do^4. februarja vlagatelj ni pridobil, so takrat izdali odločbo o ustavitvi del. Ta pa ni bila upoštevana, saj je Pompe izjavil, da je naložba prepomembna, da bi ustavili dela zaradi neprido- Komentar Že drugič se je zgodilo, da smo ob objavi cen košarice osnovnih živil naleteli na pravi vročinski udar s strani Potrošnikove vodilne garniture. Najprej je udarila druga liga, zatem pa sam vrh. Kljub korektno opravljenemu novinarskemu delu se nam je očitalo, da nismo upoštevali Potrošniko-vaga diskonta, ki naj bil dokazano najcenejši. Dejstvo je, da se je pri izbranih izdelkih po- kazalo, da je Potrošnik naj dražji. Pa za to, daje Potrošnik najdražji, pač ni kriv Vestnik. Pa tudi tega, da Potrošnik ni več monopolist, verjetno ni kriv Vestnik. Zgodba ima neko drugo dimenzijo, ki pa je očitno za Potrošnikove vodilne izredno boleča. Če so se še dobrega pol leta lahko izgovarjali na »avtokratsko« držo nekdanjega direktorja, ki naj bi dušil njihov razvoj in prilagajanje razmeram na trguje danes položaj nekoliko drugačen. Potrošnikov udar Nekaj manj kot pol leta je dovolj dolga doba, da bi se dalo nekaj storiti. Predvsem bi lahko dali nekaj od sebe »zatirani in blokirani« potenciali in se podali v boj s konkurenco. Tudi patriotizem v I tej zgodbi nima svojega mesta, kajti če bi dali pod lupo dobavitelje Potrošnika in drugih trgovcev, zastopanost domačih proizvajalcev verjetno ne bi bistveno odstopala od tiste v Potrošniku. Iskanje rešilne bilke v diskontnih cenah je milo rečeno manipulacija, in to zaradi tega, ker, vzemimo, Mercator ni povzdignil svojega glasu, čeprav se je izkazalo, da je njegov SVS dražji od prodajnega centra. Je pa nekaj, na kar pri Potrošniku pozabljajo, namreč tudi Spar ne dviga glasu, kajti njegova cena za kilogram sladkorja je enaka tako v Ljubljani kot Murski Soboti, podobno je z Mercatorjem. Vprašanje, na katerega Potrošnikovi vodilni niso odgovorili, pa je, zakaj tako poceni kot v diskontu ne prodajajo v Blagovnici, Šopingu, ali Beltincih. Po tej logiki imajo pri Potrošniku kupce prvega in drugega reda. Tisti iz Baute in Radgone so privilegirani z nižjimi cenami, tisti iz Blagovnice ali v Beltincih pa so drugega reda. Če že ne zmorejo ponuditi istih cen v prej omenjenih lokacijah, zakaj jih za božjo voljo potem ne zaprejo, če zaradi drugega ne, zaradi korektnega odnosa do kupcev. Zgodba, za katero morda ne bi bilo napak, da kakšno reče Zveza potrošnikov. In če so že res tako poceni, | zakaj so potem iz svojih cen izključili sadje in zelenjavo. Tu so zamolčali, da na njihovih policah še zmeraj ponujata sadje in zelenjavo dva veletrgovca, za katera je znano, da sta najdražja v Sloveniji in ki sta tudi s pomočjo Potrošnika dosegla, da sta v mestu Murska Sobota ta vsaj za dobro tretjino držaja od slovenskega povprečja. Zato še enkrat, ali je res za Potrošnik kriv Vestnik, ali morda energija namesto za preverjanje cen pri konkurenci in njihovo primerjavo z Bauto ne bi bila racionalneje porabljena, če bi jo 'usmerili v to, da bi pomurski potrošnik dejansko dobil najcenejšo košarico pri Potrošniku. bljenih dovoljenj. 15. maja so ugotovili, da dela potekajo naprej, takrat so se odločili za ukrep kaznovanja izvajalca. Ta odločba je postala pravnomočna šestega julija in od tega dne naprej je izvajalec vsak drugi dan dolžan plačati sto tisoč tolarjev denarne kazni. Ob inšpektorjih za graditeljstvo in prostor je posegel tudi elektroenergetski inšpektor. Druga zgodba je gradnja prizidka, ki je bila pregledana 6. junija, kjer so ugotovili, da vlagatelj nima nobenega papirja za ta poseg v prostor. Tudi tu so na leteli na podoben odgovor vlagatelja oziroma Po-mpeta, ki je inšpektorje odslovil in jim še enkrat povedal, daje naložba prepomembna, da bi spoštovali zakon ali po domače b... ga k... za zakon. Sedaj je seveda vprašanje, ali bo vlagatelju uspelo dobiti soglasja za legalizacijo omenjenega prizidka. To seveda ni stvar inšpektorjev, kajti ti so v skladu s pristojnostmi ukrepali in ob izdanih odločbah tudi podali ustrezne prijave sodniku za prekrške. Zgodba bo JANEZ VOTEK I nedvomno zanimiva, po tem, kar so dokumentirali inšpektorji, bo zanimivo, kako bo ukrepal upravni organ. Če bo spoštoval zakon in spomeniško zaščito objekta, verjetno ne bo osnove za izdajo dovoljenj. Če pa bi se to zgodilo-, bo pri izdaji dovoljenj odstopil, če že ne od zakona pa od določenih kriterijev, ki jih je moral spoštovati prejšnji vlagatelj, konkretno Pomurska banka, ki je pri obnovi enega dela spodnje in zgornje etaže morala upoštevati spomeniško varstvene smernice. Lahko pa, da so zgodi, da so v ozadju tudi politične igre lokalnih, mestnih oblasti, ki bodo našle luknjo in zahtevale legalizacijo objekta. Naj spomnimo, Vestnik je enkrat že opozoril javnost na pripravljeno spremembo zazidalnega načrta v tem spomeniško zaščitenem delu. V eni od predlaganih sprememb smo namreč ugotovili, da je bil spomeniško zaščiten zid že izbrisan iz zazidalnega načrta. Glede na nekatere manipulacije z meščani pri spremembah zazidalnih načrtov, ki so se že zgodile na mestni ravni, tudi tu ni neverjetno, da vse packarije naenkrat ne bi bile legalne. Še posebej, če sledimo izjavi ene od meščank, ki ji je bilo dano jasno vedeti, kdo je v tem mestu zakon. Če bo potrebno, pa o tem, kdo je v tem mestu zakon, ob drugi priliki. J. VOTEK ■ LOKALNA SCENA 13. julij 2000, IS11 Cesta Turnišče-Dobrovnik je lokalna z določenimi utemeljitvami Trije milijoni za razvoj kmetijstva Številna gradbišča v radenski občini Velik naložbeni zagon Do marca 2001 bo končana poslovna stavba Radenske - Obnova Osnovne šole Kapela - Tudi cesta Hrašenski Vrh-Murščak je velikega pomena Od tisoč krav danes samo še sto dvajset a zadnji seji občine Dobrovnik so svetniki v drugi obravnavi soglasno sprejeli Odlok o kategorizaciji občinskih cest oz. sklep, da se cesta Turnišče-Dobrovnik kategorizira kot lokalna cesta z določenimi utemeljitvami. S to prošnjo so Občinarji že obiskali tudi Direkcijo za ceste na Ministrstvu za promet in zveze, od koder so pred kratkim tudi dobili zeleno luč za omenjeno kategorizacijo, in to predvsem zaradi tega, ker gre za cesto, ki je povezava dveh občinskih središč, je pomembna za razvoj turizma in kmetijstva ter prek občine Kobilje predstavlja transportno zvezo s sosednjo Madžarsko. »Ko bo stvar dozorela, pa bomo šli tudi v ulični sistem,« je še napovedal župan Marjan Kardinar, saj bodo edino na ta način nekatere javne poti prekategorizirane v višji rang. Pred zimo se bo naredil kompleten načrt prioritet, s tem da je župan poudaril, da. so »vse ceste v občini praktično urejene«, saj so vsaj gramozne. Svetniki so soglasno sprejeli tudi sklep o sofinanciranju kmetijskega programa in malega gospodarstva v občini. Celotni znesek za subvencioniranje v kmetijstvu za leto 2000 znaša 3 milijone, porazdeljen pa je takole: 1. strokovno izobraževanje za potrebe kmetijstva 100 tisoč, 2. živinoreja 900 tisoč, 3. poljedelstvo milijon 200 tisoč ter 4. vinogradništvo in sadjarstvo 800 tisoč tolarjev. Program je usklajen s sosednjimi občinami Turnišče, Kobilje in Lendava. Omeniti je treba, da obstajata za dopolnilne dejavnosti še dva milijona iz proračuna, slišati pa je bilo tudi zanimiv podatek, da je bilo nekdaj v Dobrovniku tisoč krav, medtem ko jih je danes samo še 120. Upravičenci za subvencije so občani občine, ki morajo za posamezne subvencije izkazati veljavne dokumente. Za vse postavke bo izdala strokovno mnenje Kmetijska svetovalna služba, roki za prijavo pa potečejo: za vinogradništvo in sadjarstvo do 1. septembra, za preostale pa do 15. novembra 2000. V primeru, če se katera od postavk ne bo izkoristila v celoti, se bo preostali znesek prenesel na postavko, v kateri najbolj primanjkuje sredstev. Svetniki so odobrili še subvencioniranje realne obrestne mere in sofinanciranje predinvesticijske dokumentacije za pospeševanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva (program za začetnike). Okvirna cena je 4 milijone, in sicer 2 za kmetijstvo in 2 za malo gospodarstvo. Rok za prijavo je do 10. novembra 2000. TOMO KOLESI Načrtno blokiranje beltinske seje K Že drugič nesklepčni aže, da težavam z izvedbo 20. redne seje Občinskega sveta Občine Beltinci noče biti konec. Prvič je bila omenjena seja napovedana že za 4. 7. 2000, vendar je odpadla. Preložena je bila na 11. 7. 2000 in ponovno odpadla. Tudi tokrat ni bila zagotovljena sklepčnost, saj se je seje udeležilo 9 od 18 članov sveta. Tako je za izvedbo seje manjkal le en član občinskega sveta. Opravičeno sta izostala člana sveta Marija Hirci, zaradi dopusta, in Štefan Pintarič, ki je bolan. Ponovno pa so sejo neupravičeno bojkotirali trije člani sveta iz LDS, Avgust Farkaš, Alojz Florjan in Martin Virag, ter štirje člani sveta iz nekdanje SLS, Martin Duh, Stanko Glavač, Marjan Maučec in g. Jerebic. Kot je povedal župan Jožef Kavaš, naj bi šlo za načrtno bojkotiranje seje, tako namreč trdijo neopravičeno odsotni sami. Žal, kot nadaljuje župan, morajo zaradi tega ustaviti nekatera dela v občini. Gre predvsem za gradnjo vrtca v Ižakovcih in obnovo vrtca v Gančanih, kjer bi bilo potrebno zaradi preseganja proračuna sprejeti določene sklepe. Naslednji sklic seje bo naslednji teden. CIRIL KOSEDNAR ■ Protest rodbine Klenar red kratkim so se zbrali na spominskem srečanju člani rodbine Klenar iz Globoke in ob tej priložnosti so sestavili tudi javni protest, ki so ga naslovili na več naslovov, med drugim tudi predsedniku R Slovenije in predsedniku slo venske vlade. V protestnem pismu so med drugim zapisali, da ostro protestirajo zaradi nerešenih in upravičenih zahtev za popravo meje ter vrnitev po vojni odvzetega slovenskega ozemlja na območju Globoke, ki ga je okupirala takratna Hrvaška in preimenovala v vas Robadje. Med NOB je bila pri Klenarjevih pomembna partizanska javka, gospodar Karel pa je kot ujet partizan končal svoje življenje v zloglasnem nemškem taborišču Dachau. Tudi drugi domači so bili mučeni po zaporih. Na tej domačiji seje rodila tudi Marija Klenar, mati znanega borca za slovenske pravice in soorganizatorja upora v slovenskem Medjimurju Ivana Horvatiča - Slavka, nosilca ordena svobode R Slovenije. Podpisniki protestne izjave so tudi mnenja, da bi morali na Klenarjevo domačijo vgraditi spominsko ploščo, Robadju pa znova vrniti prvotno ime Globoka. JGI 0 b številnih novih naložbah je sklical župan Občine Radenci Herbert Šefer srečanje z novinarji. V pogovoru in kasnejšem ogledu gradbišč smo se lahko prepričali o marsičem zanimivem in aktualnem ne le za ta del Pomurja. Najbolj veseli pa bodo seveda občani tistega dela radenske občine, kjer z zadovoljstvom omenjajo posluh občinskega vodstva za hitrejši razvoj njihovih krajev. V neposredni bližini občinske stavbe v Radencih je pred kratkim nastalo ogromno gradbišče. Na površini kar 4.255 kvadratnih metrov bodo zgradili nove poslovne prostore Radenske in Mercatorjev market. Poleg kleti, pritličja in treh nadstropij bodo uredili tudi 80 parkirišč. Izvajalec del je SGP Pomgrad, investitor pa Inte-ring - oba iz Murske Sobote. To naložbo, čez zimo bodo na vrsti obrtniška dela, naj bi dokončali že do marca prihodnje leto. Predračunska vrednost investicije znaša okrog 900 milijonov tolarjev. Velikega pomena j# tudi obnova lokalne ceste Hrašenski Vrh-Murščak v dolžini 1,6 kilometra, ki bo pripomogla. k večji prometni varnosti, zlasti v zimskem ob dobju. Delavci Cestnega podjetja Murska Sobota bodo skupno z ljubljanskim SCT-jem razširili omenjeni cestni odsek (povečini širok pet metrov), zamenjali dotrajan spodnji ustroj, opravili izravnavo in preplastitev cestišča ter odvodnjavanje s ceste. Vrednost teh del ocenjujejo na skoraj 19,4 milijona tolarjev. Ta naložba radenske občine je obenem prijavljena na natečaj Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj RS za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih ob- močij v letu 2000. Pričakujejo sofinanciranje naložbe največ do 50 odstotkov,, saj leži radenska občina v 10-ki-lometrskem obmejnem pasu. Dela naj bi končali čez približno mesec dni. Na vrhuncu pa je tudi sanacija Osnovne šole Kapela, ki bo jeseni v povsem novi preobleki. Leta 1966 zgrajena šola je bila namreč že nekaj časa v zelo slabem stanju. Največja ovira so bile nezdrave delovne razmere zaradi toplotno neustrezno rešenih obodnih elementov Občina Radenci Podpirajo projekt termične obdelave odpadkov Veliki obeti od ustanovitve konzorcija za severovzhodno Slovenijo - Za realizacijo projekta bodo ustanovili gospodarsko družbo udi Občina Radenci pristopa k ustanovitvi konzorcija občin severovzhodne Slovenije, s čimer naj bi uresničili projekt Termične obdelave mešanih odpadkov iz naselij. V ta namen je občinski svet pooblastil župana, da podpiše po godbo o ustanovitvi omenjenega konzorcija, upoštevajoč pripombe podjetja za zbiranje, sortiranje in predelavo odpadkov d. o. o. Saubermacher Puconci. Na ta način bodo sodelovali v organih konzorcija. Tako bodo v radenski občini pristopili k ustanovitvi gospodarske družbe za realizacijo projekta Termične obdelave podatkov. Sproti pa se bodo seznanjali s potekom aktivnosti, zato bodo enkrat letno pripravili pisno poročilo o napredovanju del. Velja poudariti, da gre za drugi korak pri realizaciji obsežnega projekta termične obdelave preostankov trdnih odpadkov iz naselij z izrabo njihove energetske vrednosti. Prvi korak je bil narejen aprila 1998, ko so se odločili, da akutne'‘‘probleme, ki nastajajo s pomanjkanjem prostora na odlagališčih komunalnih odpadkov, rešujejo skupno. Takrat sta bila podpi sana pismo o nameri in pogodba o združevanju sredstev, s čimer so zagotovili sredstva za izdelavo študije o termični obdelavi preostankov trdnih odpadkov iz naselij. Pokazalo se je, da je projekt mogoče uresničiti na lokacjji, ki jo je občinam in Ministrstvu za okolje in prostor ponudila družba TALUM iz Kidričevega, ki ra- objekta. Tako bo treba stavbo prekriti z novo strešno kritino in vgraditi izolacijsko maso, v celoti obnoviti sanitarije, električno in centralno napeljavo in drugo, kar naj lik za občinsko stavbo v Radencih je nastalo ogromno gradbišče. bi omogočilo skorajšnji prehod na devetletko. Projektno dokumentacijo je izdelala firma Doming Murska Sobota, gradbeno dovoljenje pa je pridobljeno na Upravni enoti Gornja Radgona. Za izvajalca obsežnih del so izbrali soboški Pomgrad. Obsežna dela morajo biti končana do 31. avgusta letos, s čimer se bo septembra lahko začel normalen pouk. Pogodbena vrednost vseh obnovitvenih del je dobrih 114,9 milijona tolarjev; od tega odpade na radensko občino 70 odstotkov ali več kot 80,4 milijona, 30 odstotkov ali približno 34,5 milijona tolarjev pa bo sofinancirala država. Poleg tega bodo okrog 1. septembra začeli z dolgo pr- ičakovano gradnjo ceste Ra-denci-Vučja vas. Z deli naj bi končali v osmih mesecih. Iz demografskih sredstev države naj bi dobili od 9 do 10 milijonov tolarjev, skupna vrednost pa je okrog 19 milijonov SIT. Med drugim bodo razširili železniški podvoz v Radencih, zgradili novo cesto proti Radinu, dosedanji odsek pa zaprli. Medtem se na Kapeli pripravljajo še na gradnjo vodovoda. MILAN JERŠEI zpolaga z ustreznim infrastrukturno opremljenim zemljiščem za objekt sežigalnice in primernim prostorom za odlaganje odpadkov po sežigu na obstoječi deponiji rdečega blata, ki zadošča za obdobje 30 let. Stroški gradnje objektov termične obde--lave odpadkov in deponije, vključno s stroški gradnje pre-tovornih postaj na tirih slovenskih železnic in transportnimi sredstvi so ovrednoteni na 25 milijonov tolarjev. Izhodiščna cena znaša 17.864 tolarjev za tono odpadkov. Tak objekt bo mogoče zgraditi v petih letih. MILAN JERŠEI Dosežki OŠ Bakovci s olsko leto 1999/2000 je bilo po mnenju ravnatelja bakovske osemletke Janka Rožmana in njegovih sodelavcev zelo uspešno. Poleg rednega dela so organizirali številne dodatne aktivnosti, ki so strokovno ii sprostitveno dopolnjeva le pouk. Dokaj tesno so sodelovali tudi s krajani. To šolsko leto jim je končno prineslo novo telovadnico pri matični šoli, v Dokležovju pa so uspeli urediti zbornico. Učenci in učenke so dosegli (pod vodstvom mentorjev) šte vilne zavidljive uspehe. Tako so osvojili tri srebrna Cankarjeva priznanja iz znanja slovenskega jezika, zlato Vegovo priznanja iz znanja matematike, tri srebrna Vegova priznanja, dve srebrni Stefanovi priznanji iz znanja fizike, srebrno Preglovo priznanje iz znanja kemije, srebrni priznanji iz znanja zgodovine in nemškega jezika itd. Med posamezniki je bil še posebno uspešen Boštjan Ha-, mer, kije končal 8. razred. Osvojil je zlato Vegovo priznanje, srebrno Preglovo in Stefanovo priznanje, srebrno priznanje iz znanja zgodovine, vseh osem let je bil odličnjak ... JGI VBIMK, 13. julij 2000 LOKALNA SCENA 5 Prša se je soočil z občani Daleč, daleč je kanalizacija Svetniki občine Kobilje o aktualnih vprašanjih Ponovitev referenduma Med občani je močno deljeno stališče do župana za samoprispevek pomnimo se, da se je pred prejšnjimi občinskimi volitvami Štefan Prša pokazal kot neutruden borec za ustanovitev samostojne občine Velika Polana. Ob dobrem tajmingu (v pravem trenutku na pravem mestu) in precejšnji podpori množičnih medijev njegova konkurenta za županski stolček Jože Gerenčer in Jože Jaklin nista imela veliko možnosti za zmago. Po dveh letih županovanja je velikopolanski župan v resnem konfliktu z občinskim svetom. Prejšnji teden pa se je odločil, da se bo soočil s svojimi občani in je sklical zbor občanov, in sicer posebej za vasi Brezovica, Mala Polana in Velika Polana. Splošno znano je, da nekaterim ljudem v polanski občini dobesedno pokvariš dan ali vsaj nekaj ur, če jim omeniš Štefana Pršo. Kar nekaj pa je tudi takih, ki ga podpirajo in zatrjujejo, da župan dobro dela in da je za nasprotja med županom in občinskim svetom kriv občinski svet oziroma zavist ljudi. Tudi zbor občanov v Veliki Polani ni ponudil prave slike, kakšno je razmerje med njegovimi nasprotniki in zagovorniki. Po grobi oceni glede na tiste, ki so sp na zboru oglaševali, bi lahko rekli, da je razmerje 3 : 1 v korist nasprotnikov, vendar je težko reči, kaj si o celotni zadevi misli molčeča in mrmrajoča večina, ta pa bo spet odločala o županu na naslednjih volitvah. Dejstvo pa je, da mnogi niti natančno ne vedo, zakaj ta konflikt med županom in občinskim svetom. V uvodu zbora občanov je župan povedal, da bo občinska uprava upoštevala vse pobude in predloge. Na najbolj aktualno vprašanje, kje je denar od samoprispevka, je Prša mirno in samozavestno odgovoril: »Denar, ki smo ga zbrali s samoprispevkom, je na žiroračunu občine.« Na seji so se strinjali, da je potrebno sestaviti nadzorni odbor, ki bo natančneje preveril, kako je s tem de- narjem. O tem pa bi se morala dogovoriti občinski svet in župan, kar naj bi po Prševih besedah naredili na naslednji redni seji občinskega sveta. Edini večji projekt, ki ga v kraju načrtujejo, je gradnja kanalizacije, za kar pa bi potrebovali tudi precej lastnih sredstev. Celotna naložba naj bi stala okrog milijardo tolarjev, od tega bi jih sami morali zbrati 40 odstotkov v petih letih, preostali denar pa bi vložil koncesionar, ki bi bil tako določeno obdobje solastnik. Zbiranje samoprispevka v kraju Mala Polana je poteklo v preteklih mesecih, v Veliki Polani in Brezovici pa ga še zbirajo. Vprašanje pa je tudi, kako bo ustavno sodišče odločilo o zbiranju denarja s samoprispevkom, je menil Prša. Glede vprašanj, ki so mu bila zastavljena v eni od prejšnjih številk Vestnika, je Prša ponovil, da nikoli ne bo odgovarjal na anonimna vprašanja in obtožbe in dodal, da so pisma s podobno vsebino romala tudi v Ljubljano. Najbolj kritični sodelujoči (Franc Žalik, Pavel Berden, Boris Žalik ...) so mu očitali, da jim na zboru občanov ni povedal nič novega in da v zadnjih dveh letih ni opaziti nobenega napredka v razvoju občine. Večina se je strinjala, da se mora truditi za boljše sodelovanje z občinskim svetom ter svoje občane bolje informirati o dogajanju v občini, finančnih izdatkih in prihodkih občine tako prek množičnih medijev, po kabelski televiziji in s pisnimi obvestili. J. GABOR! Dela pri gradnji čistilne naprave tečejo po načrtih aradi neuspelega referenduma o uvedbi samoprispevka v Kobilju bodo imeli letos v občinskem proračunu izpad prihodkov v višini okoli 5 milijonov tolarjev, v prihodnjih letih pa bo izpad znašal letno okoli 10 milijonov tolarjev. Zaradi tega bi se v občini morali odpovedati nekaterim novim naložbam ali sredstva zanje pridobiti na drug način. Na zboru občanov, kjer so govorili o teh vprašanjih, so zato sklenili, da se referendum ponovi, saj morajo v občini urediti še celo vrsto komunalnih in drugih problemov. O uvedbi samoprispevka naj bi v Kobilju ponovno glasovali novembra. Največ skrbi zdaj namenjajo gradnji čistilne naprave, ki bi morala biti nared v začetku drugega polletja, in o tem so spregovorili tudi na ponedeljkovi seji občinskega sveta. Ugotovili so, da dela pri gradnji čistilne naprave tečejo po načrtih, do čistilne naprave so že speljali elektriko in vodo, zdaj delajo izkop in dela naj bi končali v začrtanem roku. Za gradnjo naj bi bilo zagotovljenih tudi nekaj dodatnih sredstev, tako da s samim financiranjem čistilne naprave ne bi smelo biti težav. Svetniki so na ponedeljkovi seji podprli ustanovitev razvojnega finančnega in nepremičninskega sklada, ki ga ustanavljajo občine na območju lendavske upravne enote, občina Kobilje pa bo v sklad vložila štiri oziroma pet stanovanj. V prihodnje bo ena od prednostnih nalog v občini ustrezna rešitev oskrbe s pitno vodo.. Odlok o varstvu virov pitne vode so svetniki sprejeli, pred njimi pa je ureditev ustreznega zajetja. V Kobilju vodovod sicer imajo, tudi voda trenutno ni oporečna, vendar bodo v prihodnosti morali zagotoviti drugačno oskrbo z vodo, za kar se ponuja več možnosti. Pri gradnji skupnega zajetja se lahko povežejo z občino Moravske Toplice ali Dobrovnik, lahko pa se odločijo tudi za lastno zajetje. Pravijo, da se bodo odločili za rešitev, ki bo zanje najugodnejša. L. KOVAČI F P K ar navajeni smo že, da v predvolilnem času organizatorjem kakršnekoli prireditve zelo hi- tro uspe program popestriti in med slavnostne govornike privabiti ljudi iz našega političnega vrha. Tako se je v nedeljo na prireditvi v Gančanih med drugimi strankarskimi veljaki mudil tudi dr. Franc Zagožen. Izkoristili smo prijaznost predvolilnega obdobja in ga zaprosili za kratek pogovor o političnih in malo manj političnih temah. Strogo politično Trenutno aktualna tema v državnem zboruje volilni zakon. Glede vaše vloge tega zakona, ki naj bi bil v nasprotju s koalicijskim dogovorom, je prišlo tudi do manjših nesoglasij znotraj koalicije Slovenija. Ali menite, da določeni očitki s strani SDS pomenijo, kot to komentirajo tudi nekatere opozicijske stranke, da ima znotraj koalicije več niti v rokah SDS? »Ne vem, ali ima SDS v rokah CIRIL KOSEDNAR FOTO: NATAŠA JUHNOVi kaj več niti, kar se tiče odločanja o volilnem zakonu. Vsi v državi smo v zadregi, ker iiAamo volilni zakon, ki ni skladen z odločbo ustavnega sodišča, smo pa tik pred volitvami. Letos smo imeli štiri glasovanja o zakonu o dvokrožnem večinskem volilnem sistemu. Že takrat, ko še nista bili združeni, sta SLS in SKD glasovali za ta zakon, ker nas je zavezovala odločba ustavnega sodišča. Ker pa zakon ni dobil dvotretjinske večine, iščemo drugo pot. Sam že celo leto opozarjam na to, da ob stajata dva enakovredna izhoda iz te zadrege, ali se spremeni ustava ali se uzakoni dvokrožni večinski volilni sistem. Pokazala se je še tretja možna pot, da bi volivci ponovno odločali, to pot ne na predhodnem zakonodajnem referendumu, ampak na zakonodajnem referendumu, na katerem bi volivci dejansko sprejeli zakon. V tej smeri si sedaj prizadeva tudi koalicija. Seveda SDS pričakuje, da bomo mi kot koalicijski partner tudi na tem novem referendumu podprli dvokrožni večinski sistem. Toda mi smo s podporo temu zakonu na vseh prejšnjih glasovanjih pokazali, da spoštujemo odločbo ustavnega sodišča, če pa bo nov referendum, potem nekdo mora ponuditi konkurenčni zakon in mi ga ponujamo. Ali ga ponujam jaz ali poslanska skupina, sploh ni ključno, bistveno vprašanje je, ali bo dvotretjinska večina v državnem zboru sploh pripravljena, da izglasuje pravno podlago za nov referendum.« Kdaj mislite, da bo sprejeta odločitev o Pogovor s predsednikom SLS+SKD Slovenske ljudske stranke dr. Francem Zagožnom Težave na lokalni ravni »Mislim, da bomo do konca julija združeni že v vseh občinah, razen morda kakšne izjeme.« tem, ali bo volilni zakon spremenjen ali ne, govori se, da že mogoče na naslednji seji prihodnji teden? »Ne pričakujem, da bo naslednji teden prišlo do končne odločitve. Čas je sicer zelo omejen. Vsi vemo, da je zadnji rok za referendum, če bo do njega prišlo, tretji september, ker je najkasneje trinajstega septembra potrebno razpisati volitve. Prihodnji teden bo državi zbor odločal le o predlogu za spremembo ustave, ki pa očitno ne bo dobil dvotretjinske podpore, ker je žal takšen, da ne bi ničesar spremenil. Tako da pričakujem samo, da se bodo naslednji teden začele razprave o tem, kako izvesti nov referendum, če bo seveda volja za to, ki naj bi bil v začetku septembra.« Kako potekajo združevanja SLS in SKD na lokalni ravni? Ali so kakšne težave? »V 192 občinah je potrebno združiti podružnice SLS in občin ske odbore SKD. V približno polovici občin je to že opravljeno. Ravno v zadnjih dneh je veliko združitvenih občnih zborov, tako da je zdaj že najbrž v več kot sto občinah ta postopek zaključen. Intenzivne priprave pa potekajo tudi v vseh preostalih občinah. Težave se kažejo v manjšem številu občin, morda nekje v petnajstih ali dvajsetih. Do težav je prišlo iz različnih razlogov. Obe stranki sta bili namreč ponekod tudi na lokalni ravni v različnih koalicijah in so zato nastali določeni problemi. Mislim, da bo postopek združevanja tudi v teh občinah stekel dovolj hi tro, še posebej, ko bo povsod drugod to že opravljeno, kajti dejstvo, da bosta v 175 občinah obe stranki že združeni, bo prav gotovo vzpodbuda tudi za tiste, ki imajo težave, da se pogovorijo. Mislim, da bomo do konca julija združeni že v vseh občinah, morda bo kakšna izjema.« Ali poznate razloge, konkretno je primer Puconske občine, ki so pripeljali do težav pri združevanju v naši regiji? »Prav konkretno tega primera ne poznam. Danes popoldne bomo imeli pogovor z predsedniki občinskih odborov SKD in podružnic SLS v tistih prekmurskih občinah, kjer so težave. Upam, da bosta analiza in skupen pogovor vzpodbuda, da se zapleti hitreje rešijo. Vsak problem je rešljiv, če je dobra volja, in pričakujem dobro voljo.« Ali težave pri združevanju na lokalni ravni lahko vplivajo na odnose v združeni SLS+SKD? »Ne, mislim, da to ne more vplivati na novo stranko. Naš skupni interes je, da na čim bolj vzpodbuden način speljemo združitve v občinah. Vsakemu problemu se ni mogoče takoj izogniti. Do volitev pa vseeno moramo angažirati vse sile obeh nekdanjih strank, ker jih bomo zelo potrebovali. Tukaj se ne sme nihče čutiti odrinjenega ali po drugi strani dominirati. Potrebujemo vse ljudi, ki so pripravljeni delovati za skupni cilj, to je predvsem uspeh na volitvah. Problemi na osebni ravni' zato bi ne smeli vplivati na skupne cilje.« Malo manj politično Ali boste letos imeli parlamentarne počitnice? Govori se, da bodo skrajšane ali pa jih sploh ne bo? Parlamentarne počitnice zagotovo bodo, ampak bodo skrajšane. Odpraviti jih ni mogoče, ker bi se s tem kršil zakon o delovnih razmerjih, pa ne gre za poslance, ki so funkcionarji, gre za zaposlene v državnem zboru, ki imajo pravico do dopusta. Ali je lahko Prekmurje počitniško zanimivo za strankarskega veljaka? »Moram priznati, da z družino nisem bil na počitnicah že od leta 1977. Takrat smo bili zadnjič na počitnicah, in sicer na morju. Žena mi to večkrat očita, saj pravi, da bi rada šla vsaj v toplice. Morda prideva za kakšen teden ravno v Prekmurje. GOSPODARSTVO 13. julij 2ooo, VESTNIK Borza Nekoliko manj malodušja o nekaj mesecih zatišja in pesimizma je bilo v tem tednu na Ljubljanski borzi dokaj stabilno optimistično razpoloženje. Najbolj so se okrepili tečaji na trgu pooblaščenih družb, hkrati pa je bilo na uradnem trgu tudi več rednega trgovanja. Novi indeks SBI20 je porasel v petih dneh za 1,3 odstotka, indeks pridobiva že četrti dan zapored, največ je porasel v torek, za 0,7 odstotka na 1.654 točk. V enakem obdobju je indeks PIX pridobil 3 odstotke, v torek je bil vreden 1.270 točk, največ pa je pridobil ravno ta torek (+2,2%). Med preostalimi indeksi so v porastu indeksi farmacije ter hrane in pijače, padajo pa delnice prostega trga in transporta. Petdnevni promet znaša 4,2 milijarde tolarjev, v ta promet je vštetih 28 svežnjev, ki so dosegli skupaj 2,6 milijarde tolarjev, tako je bilo dnevno rednega trgovanja v povprečju za več kot 300 milijonov tolarjev. Na uradnem trgu so se najbolj dražile delnice Mlinotesta, Pivovarne Union in Laškega. Delnica Mlinotesta je porasla na 1.200 tolarjev, delnica Uniona pa je v petek prebila mejo 40.000 tolarjev (+ 5 %). Rast sta beležili delnici farmacije, enotni tečaj Krke (+ 3 %) se je tako izoblikoval okoli 25.025 SIT, tečaj delnice Leka (+ 2,4 %) pa okoli 32.437 SIT. Podražili sta se še delnici Petrola (+ 3,2 %) in Merka-torja, prva je vse bližje 19.000 SIT, druga pa 13.000 SIT. ,, Delnice Radenske so še naprej vredne 2.030 SIT in delnice Zdravilišče Moravske Toplice 1.100 SIT. Cenejši sta predvsem zaradi trgovanja brez dividende delnici Luke (- 4 %) in Interevrope (- 2,7 %). Na prostem trguje bilo to opaziti pri delnici DZS in Cetisa, slednja je zdrsnila na 14.000 SIT. Najbolj zanimiva je bila delnica Fructala, ki se je podražila za 7,8 odstotka, njen tečaj je znašal v torek 2.340 SIT. Likvid-nejša pa je bila še delnica Gorenja (+ 4 %), kije vredna 2.100 SIT. Tudi PID-ovski trg se ni izognil malodušju. Tečaji so najbolj porasli delnici Triglav steber 1 (+ 4,6 %) na 91 tolarjev in delnicam Aten, saj je Atena 3 porasla za 7 odstotkov na 43 tolarjev. Dražja je še delnica NF1N, vredna je 78 tolarjev, delnica PM1N je ponovno na meji 100 tolarjev, za 2 odstotka pa sta dražji delnici Infond zlat in Kmečke družbe, t. i. prazni pidi so vrednostno prav tako nekoliko pridobili, tako se je trgovalo z delnico NF2N okrog 30 tolarjev. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 4. 7. 2000 do 11. 07. 2000 Revizija poslovanja v občini Beltinci Računsko sodišče odkrilo kar nekaj nepravilnosti Preseganje proračuna, previsoka izplačila funkcionarjem in delavcem ter preveliko število zaposlenih v občinski upravi. a napovedani torkovi seji, ki je že drugič odpadla zaradi bojkota nekaterih članov občinskega sveta, naj bi bili beltinski svetniki seznanjeni s poročilom Računskega sodišča Republike Slovenije o reviziji poslovanja Občine Beltinci za obdobje 1995-1999, s poudarkom na letu 1998. Da občina Beltinci in njeni organi pri poslovanju niso dosledno upoštevali veljavnih predpisov, se kaže predvsem v šestih najpomembnejših točkah, ki jih je razkrila revizija: 1.preseganje pristojnosti pri izvrševanju proračuna Župan je pri izvrševanju proračuna presegel pristojnosti s tem, ko je odobril izdatke, za katere ni imel podlage v veljavnem proračunu. Skupno preseganje po name- nih znaša 40,5 mio SIT leto leto leto leto 1995, 45,7 mio 1996, 50,0 mio 1997 in 2,6 mio 1998. 2.investicije SIT SIT SIT za za za za Županovo preseganje pri- stojnosti pri prevzemanju obveznosti za investicije znaša 50,2 mio SIT, kar je vrednostno približno tretjina (35 %) v preveritev vključenih investicij, med katerimi so bile: preureditev upravnega poslopja občine Beltinci, gradnja športno-rekreacijske cone v Dokležovju, delna obnova gradu v Beltincih, gradnja primarnega vodovoda VREDNOSTNI ENOTNI TEČAJI PAPIR 4.7.00 11.7.00 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 13.800,00 13.800,36 0,00 ntereuropa Koper 2.507,24 2.437,77 -2,77 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 24.266,06 25.025,65 3,13 _ek, razred A 31.675,59 32.437,93 2,41 _uka Koper 2.990,18 2.873,66 -3,90 Mercator, poslovni center 12.774,13 12.951,59 1,39 Detrol Ljubljana • 18.290,22 18.877,30 3,21 Diw>vama Laško 4.402,31 4.576,65 3,96 Divovama Union 38.173,28 40.088,50 5,02 Radenska 2.000,10 2.030,10 1.50 . Sava 15.609,62 15.820,55 1,35 ? Zdravilišče Moravske Toplice 1.101,00 1.100,00 -0,09 delnice na OTC i Fructal Ajdovščina 2.171,16 2.342,08 7,87 i Gorenje Velenje 2.019,39 2.105,93 4,29 : Helios Domžale 34.000,00 33.234,04 -2,25 1 Kerna Puconci 2.720,10 2.720,10 0,00 ! tovarna sladkorja Ormož 3.310,00 3.310,00 0,00 obveznice na prostem trgu Sl.Odškodninski sklad 2. izdaja 72,06 72,17 0,15 investicijske družbe i TRIGLAV STEBER 1 86,84 90,88 4,65 Ned 1 74,95 77,89 3,92 EVON 1 58,98 59,79 1,37 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 98,75 100,11 1,38 ZLATA MONETA 1 57,92 58,94 1,76 POKOJNINSKI BON 44,70 44,73 0,07 F TE NA 3 39,96 43,06 7,76 INFOND ZLAT 43,03 44,04 2,35 V KMEČKA DRUŽBA 42,30 43,18 2,08 =OMURSKA INV.DRUŽBA 2 31,41 31,98 1,81 Slovenski borzni indeks SBI20 1.633,61 1.654,91 1,30 1 Borzni indeks obveznic BIO 105,33 106,58 1,19 ndeks delnic PID-ov PIX 1.233,47 1.270,37 —-JV nizko izkazano za 278,7 mio SIT oziroma za 87 %. 4.nezakoniti izdatki za funkcionarje V obdobju 1. 1. 1995- Ižakovci-Nemščak, gradnja primarnega vodovoda Beltin-ci-Lipa in gradnja montažnih tribun v športnem parku v Beltincih. Skupna vrednost teh investicij je 144 mio SIT oziroma 33,6% vseh investicij. Tukaj je pomembno še to, da velja skupno preseganje, ki znaša 50,2 mio SIT, le za prvo (32,2 mio SIT) in šesto (18,0 mio SIT) investicijo. Za preostale štiri investicije preveritev sploh ni bila mogoča, ker v veljavnem proračunu občina praviloma ni imela določenih izdatkov po posameznih investicijah. 3.računovodski izkazi Občinska uprava investicij v poslovnih knjigah ni imela pravilno evidentiranih. S tem je povzročila, da je premoženje občine v računovodskih izkazih napačno izkazano. Po podatkih občinske uprave je zaradi neevidenti-ranja investicij za leta 1995-1998 med stalnimi sredstvi premoženje občine v bilanci stanja na dan 31.12.1998 pre- 31.12.1998 so znašali nezakoniti izdatki za funkcionarje 4,6 mio SIT. 5.ocenjena previsoka izplačila delavcem občinske uprave Sodišče ocenjuje, da bi ob doslednem upoštevanju predpisov v obdobju 1997-1998 povprečni prihranek pri izdatkih za plače delavcev lahko znašal 1,7 mio SIT letno. 6.druga področja, vključena v revizijo Na drugih področjih, vključenih v revizijo, pomembne nepravilnosti niso bile ugotovljene oziroma je občina med revizijo nepravilnosti že odpravila ali jih je začela odpravljati. Zanimivo pa je tudi, da v priporočilih Računsko sodišče Občini Beltinci predlaga, da prouči ustreznost obstoječe sistemizacije delovnih mest v občinski upravi. Ocenjujejo namreč, daje število sistemiziranih delovnih mest (28) previsoko za občino z 8.511 prebivalci. Po podatkih računskega sodišča imajo majhne občine (od 5.001 do 10.000 prebivalcev) v občinski upravi V Elektromaterialih ne bodo delili dobička Na predlog uprave in po mnenju nadzornega sveta je skupščina delničarjev družbe Elektromateriali Lendava -o odločila, da čisti dobiček ostane nerazporejen in se pre-»stitveno nameni za dodatni lastni vir financiranja. Del-čarji, ki so na skupščini zastopali 92 odstotkov kapitala, so ločali o 13,2 milijona tolarjev dobička, in sicer 11,6 milijo-iz lanskega poslovnega leta ter o revalorizaciji dela dobička leta ’98 in ’97. »Zaostrene finančne raz-ere zahtevajo krepitev la-aih virov financiranja,« je zloge za tak predlog poja-il direktor družbe Štefan iš in dodal, da bodo načrto-ne investicije v vrednosti 0 milijonov tolarjev v tem :u mogli izpolniti le, če do več sredstev zagotovili lastnih virov financiranja. Trava namreč ugotavlja, da ida visoka stopnja tržne gotovosti, zato bi bilo vo zadolževanje družbe iko tvegano. Že lani so namenili za in-sticije skoraj devetdeset milijonov tolarjev, kar je 31 odstotkov ali 26,4 milijona tolarjev več kot v letu ’98, pa vendar niso izvedli vseh nujno potrebnih vlaganj, zato jih bodo morali dokončati v tem letu. Proti predlogu uprave ali za razdelitev dobička so na skupščini glasovali notranji delničarji, pred tem pa so vsi navzoči delničarji enoglasno sprejeli poslovno poročilo za lansko leto. Na petkovi skupščini družbe Elektromateriali pa so odločali tudi o dopolnitvah statuta družbe. Sprejeli so redakcijske popravke bese- dila statuta glede oznake delnic in vnesli spremembe o pravici do udeležbe na skupščini, zavrnili pa so predlog o soudeležbi uprave in članov nadzornega sveta pri delitvi čistega dobička. Notranji delničarji so namreč predlagali še soudeležbo pri dobičku za zaposlene, s čimer pa se spet niso strinjali zunanji lastniki, povprečno 9 zaposlenih. Občini tudi priporoča, da sprejme ustrezen odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, saj iz tega naslova občina ni imela v letih 1995-1999 nobenih prejemkov. Župan Jože Kavaš je na nekatere nepravilnosti že podal pojasnila in ukrepal. Tako glede preseganja pristojnosti pri izvrševanju proračuna (1. točka revizije) pravi, da seje proti koncu vsakega proračunskega obdobja pripravil rebalans proračuna, ki je bil obravnavan na občinskem svetu. Čeprav je bil uradno objavljen samo rebalans za leto 1998, so bili vsi zaključni računi sprejeti z odlokom, ki potrjuje dejstvo, da je imel župan s strani občinskega sveta potrditev za vse odobrene izdatke. Glede neevidentiranja investicij (3. točka revizije) zagotavlja, da je občinska uprava v poslovnih knjigah za leto 1999 investicije evidentirala. Tudi glede nezakonitega financiranja (4. točka revizije) zagotavlja, da je občinska uprava v poslovnih knjigah za leto 2000 vzpostavila terjatve do funkcionarjev Občine Beltinci. Funkcionarji so podali izjave o prostovoljnem vračanju previsokih prejemkov, ki že poteka. Pojasnila k preostalim točkam revizije smo pričakovali na torkovi seji, ki pa je ponovno odpadla. CIRILKOSEDNARi tako da ni prišlo do kompromisa in sklep o soudeležbi uprave in članov nadzornega sveta pri dobičku potem ni bil izglasovan. Skupščina pa je potrdila tudi nov tričlanski nadzorni svet, ki ga sestavljajo s strani delničarjev Slavko Rogan in Viktor Šbul, s strani zaposlenih pa je vanj imenovan Stanko Sobočan. MHI 41,1 odstotka kapitala družbe Elektromateriali Lendava imajo notranji lastniki, 31,8 Pomurska investicijska družba, 11 Kapitalski in 10 odstotkov Slovenski odškodninski sklad. Pomurska investicijska družba kot posamični največji delničar v podjetju je v dobrem letu povečala svoj lastniški delež za enajst odstotkov, in sicer so bili vse prodaje in nakupi delnic opravljeni na račun povečanja njenega lastniškega deleža. VESTNIK, 13. julij 2000 GOSPODARSTVO Lek v Lendavi Stresno leto je utrdilo proizvodnjo učinkovin redsednik uprave Leka Metod Dragonja je v poročilu delničarjem zapisal, da je bilo lansko poslovno leto za Lek eno najzahtevnejših v zadnjem desetletju. Doživljali so pretrese na tujih trgih - ruska finančna kriza, zmanjšanje kupne moči in neizterljive terjatve na tem trgu, umik treh registriranih generičnih zdravil z ameriškega trga in njihovo dodatno raziskovanje - ter notranjo kriza z zamenjavo uprave Leka. Koliko je vse to vplivalo na delo obrata v Lendavi? »Produkcija na tej lokaciji seje lani razvijala normalno, seveda smo morali vložiti precej naporov, da se je dopolnila ekološka in energetska infrastruktura,« je izjavil direktor Lekovega obrata v Lendavi mag. Srečko Kokalj in še dodal, da je »proizvodni cilj dosežen.« Pretresi, ki jih je lani doživljal Lek, torej niso vplivali na proizvodnjo v Lendavi. Celo obratno. Ukinjanje določenih proizvodnih zmogljivosti v Ameriki in kakovostno slabe produkcije v tretjem svetu so jim odprli tržno možnost povečane prodaje in proizvodnje gentami-cina. Gentamicin za Ameriko Lani novembra je obiskala lendavski obrat ameriška državna inšpekcija, letos pa jih je presojalo niz ameriških Nagyrakos Slovenski prometni minister prijetno presenečen adnja leta so se odnosi med Slovenijo in Madžarsko, predvsem na področju prometnih povezav, zelo poglobili. Začela se je gradnja železniške proge, ki bo po več kot 30 letih ponovno povezala obe državi in tako odprla še eno možnost transporta v sklopu tako imenovanega 5. koridorja, ki povezuje Vzhodno Evropo z Zahodno. I udi pri gradnji avtocestnega omrežja imata državi skupne interese, le da do sedaj ni bilo znano, kje naj bi se avtocesti na meji srečali. Zato so stiki med ministroma, odgovornima za promet, toliko pomembnejši. ' V ponedeljek sta se v Na-gyrakosu sestala novi madžarski minister Laszlo Nogradi in slovenski Anton Bergauer. Uvodni del srečanja sta namenila seznanjanju ter izmenjavi informacij o napredovanju gradenj avtocest in železniške proge, nato pa podpisala memorandum o soglasju, s katerim bosta državi ponovno potrdili, da je vzpostavitev avtocestne povezave med Madžarsko in Slovenijo velikega pomena v načrtih razvoja infrastrukture obeh držav in da bo mejni prehod te avtoceste pri Tornjyszept-miklosu (na madžarski strani) in Pincah (na slovenski strani). Po podpisu sta povedala: Laszlo Nogradi: »Naša vlada je dokončno sklenila, da bo imela avtocesta M7 na odseku M3 dva kraka. Prvi je proti prehodu Letenye - Goričane na madžarsko-hrvaški meji, drugi pa Tornyszent-miklos - Pince na madžarsko-slovenski meji. Po naših načrtih naj bi prišla do Tornys- podjetij, ki imajo pravico pregledati tehnologijo in dokumentacijo o tem, ali izpolnjujejo pogoje za prodajo na ameriškem tržišču. Bile so uspešne in v Lendavi so povečali proizvodnjo gentamici-na. »Še vedno pa je količina proizvedenega gentamicina v primerjavi s klavulanovo kislino precej manjša,« je povedal sogovornik. Kozmetika obstala s storitvami za druge V Leku pa tudi niso uspeli ustaviti nazadovanja pri prodaji kozmetičnih izdelkov. Lani so je prodali za 2 milijardi tolarjev, kar je manj, kot so načrtovali, in za 4 odstotke manj, kot v predhodnem letu. To je močno pretresalo prbizvodnjo kozmetičnih izdelkov, ki je v celoti v Lendavi, in lani so bila že zentmiklosa najkasneje do leta 2003. Zavedamo se, da bo prinesla gradnja avtoceste v 5. koridorju tudi gospodar tudi negotova delovna mesta zaposlenih. »Čeprav je dela v programu kozmetike manj, smo se dobro organizirali, tako da zaposleni opravljajo niz storitev za druge obrate. Prešli smo celo na dvoizmensko delo,« je povedal sobesednik. V obratu kozmetike je tako zaposlenih devetdeset dela-.vcev in sto šestdeset v proizvodnji farmacevtskih učinkovin, delo pa dajejo tudi do štiridesetim delavcem zunanjih servisnih služb iz lokalnega okolja. Več za energijo in ekologijo Kljub lanskim preizkušnjam so namenili v Lendavi za racionalnejšo rabo energije, izboljšanje ekoloških parametrov in tehnoloških postopkov okoli 4,5 milijona švicarskih frankov. Dopolnili so tehnologijo za prečiščevanje odpadnih vod, postavili dodatni osemtonski kotel za pridobivanje pare, zgradili so skladišče za shranjevanje kla-vulanove kisline in opravili še več manjših projektov. Pred kratkim pa sta Lek in občina podpisala tudi pogodbo o gra ski napredek tega območja.« Anton Bergauer: »Prijetno sem presenečen, da se je madžarska vlada končno odločila, da bo gradila krak tudi proti Pincam, kjer bo mejni prehod. Če to povežemo še z gradnjo skupne proge, potem to pomeni, da bomo velik del prometa lahko usmerili na železnico, preostalemu tovornemu prometu pa omogočili hitrejši in najkrajši dostop proti Zahodni Evropi.« dnji skupne čistilne naprave. »Mislim, da je potekalo dogovarjanje zelo uspešno in kooperativno predvsem pri iskanju skupnih rešitev, saj so tako znižani stroški za lokalno skupnost kot podjetje,« je izjavil Srečko Kokalj. V Leku že tudi kupujejo cevi za preusmeritev odtokov odpadnih vod, saj so sedanji nagnjeni proti čistilni napravi Nafte. Sušno obdobje, nizka podtalnica in pomanjkanje tehnološke vode, ki so ta čas vplivali na obseg proizvodnje, pa jih tudi silijo v iskanje dodatnih vodnih virov. Razmišljajo o poglobitvi vodnjakov, s komunalnim podjetjem pa se pogovarjajo tudi o skupnem vodu od vodnega zajetja v Gaberju. Že letos bodo izvedli tehnološko izboljšavo za manjšo porabo vode, vlagali pa bodo še v povečanje kapacitet stisnjenega zraka. Za drugo leto pa načrtujejo vlaganje v energetiko. Postavili bodo napravo, ki bo delovala na osnovi plina, z njo pa bodo istočasno pridobivali elektriko, paro in hlad. S tem bodo zagotovili večjo varnost obratovanja ob izpadu električne energije. MHI Po podpisu memoranduma sta se oba ministra udeležila tudi zaključka del pri najdaljšem železniškem mostu, ki je pri Nagyrakosu in je dolg 1.400 metrov, ki so ga gradili po posebni metodi potiskanja elementov. Ko se je zadnji gradbeni element mostu dotaknil konca mostu, sta oba ministra skupaj z generalnim direktorjem podjetja za gradnjo mostov Endrejem Apathyjem čez stik skotalila sod piva - gre za staro navado graditeljev mostov na madžarskem - in tako proslavila še en pomemben uspeh na tej železniški progi. DUŠAN LOPARNIKi Društvo za kadrovsko dejavnost Pomurja Človek je prvi vir podjetja otrebo po ustanovitvi društva smo začutili ob tem, ko se je s stečaji firm kadrovska dejavnost v podjetjih zelo zožila ali pristala zgolj pri evidencah in pisanju sklepov, zato smo želeli povezati kadrovske delavce v Pomurju, tudi Iz manjših podjetij, ki so nova in nimajo kadrovske tradicije,« je o namenu ustanovitve društva povedala njegova predsednica Cvetka Sreš. Pobudniki za ustanovitev društva so bili Viktor Vild Iz Zavarovalnice Triglav, Ivanka Klopčič iz Mure in Cveka Sreš z Zavoda za zaposlovanje, ustanovitev pa se je zgodila marca lani. Že na ustanovni skupščini so udeležencem predstavili najboljše, kar premoremo na področju kadrovanja v Sloveniji. Spregovorila jim je kadrovska menedžerka v Krki, Marjeta Potrč, republiška inšektorica pa jih je še opozorila na najpogostejše nepravilnosti s področja delovne zakonodaje. Društvo že šteje dvainosemdeset članov, ob vsaki novi aktivnosti pa se število članov še poveča. »V začetku smo člane iskali mi, sedaj pa oni iščejo nas,« je povedala predsednica društva, to pomeni, da društvo s svojo ponudbo dobro streže potrebam kadrovskih delavcev. Pripravljajo strokovna srečanja in ekskurzije, izobražujejo se za dobro upravljanje s človeškimi viri, si medsebojno pomagajo z nasveti in izmenjavo informacij. Lani so medse povabili še dr. Nado Zupan, ki jim je spregovorila o celovitem pristopu k motiviranju zaposlenih, letos pa so se seznanili z novo pokojninsko zakonodajo in zakonom o varstvu in zdravju pri delu. Na devetnajstem srečanju kadrovikov treh dežel v Firencah je sodelovala tudi predsednica pomurskega društva in bila presenečena nad razlagami nekaterih kadrovskih menedžerjev. Mož iz Guccija je na primer razlagal, da je človek edini potencial podjetja, saj stroje lahko kupiš, ljudi pa ne. Odgovornost se prenaša iz sistema na posameznika in pomemben je prispevek vsakega posameznika. »Člani to zelo dobro ocenjujejo, saj jim tako ni potrebno odhajati na izobraževanje v Ljubljano, ampak Ljubljana pride k nam,« je o potrebi po izobraževanju doma povedala sogovornica. Pred kratkim pa so bili tudi gostje kadrovikov z Dolenske, kjer so jim predavali kadroviki iz Krke in Revoza. Predstavili so jim dva dokaj različna modela reševanja problema izostankov z dela zaradi bolezni. V Krki izhajajo iz trditve, da je bolezen kot vzrok bolniških izostankov komaj na sedmem mestu in da so predvsem medsebojni odnosi poglavitni vzrok za umik v bolezen, zato v kadrovski službi veliko delajo z vodilnimi delavci. V enem letu se jim je odsotnost zaradi bolniških dopustov zmanjšala za pol odstotka. V Revozu pa »nebolezen« nagrajujejo in prav tako dosegajo dobre, po številkah sodeč še boljše rezultate. Prejšnji mesec pa so pomurski kadroviki gostili Dolence. Predstavili so jim učno delavnico izdelovanja izdelkov iz ličja v Veliki Polani, Rudi Cipot, direktor z murskosoboškega Triglava, pa jim je spregovoril o medsebojnih odnosih in komunikaciji med zaposlenimi kot pogoju za dobro delovno uspešnost. MHI Arcont Gornja Radgona V večinski lasti tujega partnerja elničarji gornjeradgonske družbe Arcont so na tretji skupščini potrdili predlog uprave, da se dobiček v višini 78 milijonov tolarjev iz lanskega poslovnega leta ne razporedi ter nameni za tehnološko posodobitev proizvodnje. Sicer pa je skupščina minila v znamenju spremenjene la-stniške strukture, saj je postal večinski 55-odstotni lastnik družbe poslovni partner iz Avstrije, ki je od notranjih lastnikov, torej zaposlenih in prej zaposlenih, odkupoval delnice, nespremenjeni pa ostajajo deleži preostalih lastnikov, državnih skladov in vodstvene strukture. Kljub temu ostaja tričlanski nadzorni svet nespremenjen, in sicer v sestavi Jože Savel, Zdenka Gumilar in predstavnica delavcev Jožica Flisar. Na željo večinskega lastnika pa se je zamenjala revizijska hiša. Odslej jih bo spremljala Ernst & Young, d. o. o., iz Ljubljane, ki je tudi revizijska hiša avstrijske družbe. Arcond tudi letos nadaljuje s povečanim obsegom proizvodnje, saj je naročil zelo veliko in ta čas zaposlujejo več kot 450 delavcev. MHI D 8 (IZ)BRANO 13. julij 2000, ¥Bl TERMINATOR Srečko Kokalj, direktor Leka v Lendavi »Dneva odprtih vrat letos nismo imeli, ker so bile lanske izkušnje katastrofalne. V dveh terminih so nas obiskali trije novinarji in dve civilni osebi. Ugotavljamo, da lokalno skupnost sploh nič ne zanimamo. Prihajajo pa organizirane skupine iz šol in povabil bi jih še več. Mi bi pa radi, da ljudje vidijo in se seznanijo, saj če imaš pravo informacijo in se prepričaš na svoje oči, lahko stvari drugače ocenjuješ. Drugače pa je to črna škatla, v katero lahko postaviš vse, kar hočeš.« ***** Eugene »Hideaway« Brdi-ges: »Tako dobri ste bili vsi do mene, da bi vas najrajši vzel s seboj domov. Teksas je dovolj velik za vse.« ***** Po grobi oceni glede na tiste, ki so se na zboru oglaševali, bi lahko rekli, daje razmerje 3 : 1 v korist nasprotnikov, vendar je težko reči, kaj si o celotni zadevi misli molčeča in mrmrajoča večina, ta pa bo spet odločala o županu na naslednjih volitvah. ******** Asfaltna podlaga bi morala biti groba podlaga, debela pet centimetrov, vrhnji (fini) sloj pa tri centimetre (5 + 3), toda asfalterji vgrajujejo nekaj »tretjega« (navaden se-demcentimetrski asfalt), ki seveda ne bo tako gladek. Naložbenik (Slovenske železnice) se izgovarja, da ne gradijo letališča, ampak ceste za sedanji cestni promet. ***** Štefan Sobočan: Kuhate in pečete le po receptih iz ku-harskih bukev, ki jih naše založbe tako uspešno plasirajo na tržišče, ali pa pripravljate jedi po receptih babic, pa imate zaradi moralnega mačka zadržke in receptov nočete izdati kot svojih? No, malo tolažbe: tudi poklicni kuharji in drugi, ki objavljajo recepte, tu in tam kaj preplonkajo. •k k -k -k Lujzeku Benkoviču vse najboljše, čeravno malo pozno, pa vendar iz srca ob 36. roj-s t n e m dnevu in na mnoga srečna leta mu kličejo teta Bariča, stric Albert in Melena iz vroče južne Kalifornije. Kulturna, gasilsko-športna in politična prireditev Za enako kakovost življenja rejšnjo nedeljo je potekala na nogometnem ,igrišču v Gančanih že tretji dan po vrsti prireditev Gančani za 3000. Ta dan so predali namenu gasilsko vozilo in večna- mensko dvoranji. Poleg župana občine Beltinci, predsednika KS Gančani in drugih je kot slavnostni govornik sodeloval tudi dr. Franc Zagožen. P Med drugim je poudaril pomen gasilskih in športnih društev, ki so prve prinesle v Slovenijo množično prostovoljno dejavnost in s tem tudi množično pripravljenost za družabno življenje, kar je bilo in je zelo pomembno za ohranitev slovenskega podeželja. Takšna dejavnost je tudi pomagala, da smo postali narod in dobili svojo državo. Dotaknil se je za Prekmurce vedno perečega problema zapostavljenosti pred drugimi regijami in dejal, da se bo potrebno potruditi, da se povsod doseže enakomeren razvoj in v vseh krajih enako dvigne kakovost življenja. Po govoru je dr. Franc Zagožen s prerezom traku odprl večnamensko dvorano, ki se je začela graditi že pred šestimi leti. Dotrajane tribune ob nogometnem igrišču so takrat vaščanom dale idejo, da bi obenem zgradili nove tribune, pod njimi pa prostore, ki bodo uporabni Mladost na Murskem valu oletje je čas, ko dobijo zaradi dopustov več prostora v programu Murskega vala naraščajniki. Trojka, ki je je radio v juliju poln, pa po radijskem stažu pravzaprav niti ni tako mlada. Radenčan Matjaž Frangež, manjkajo mu trije izpiti do konca prvega letnika pravne fakultete v Ljubljani, je pred leti začel kot voditelj na Malem radiu, nadaljeval skupaj z Mašo Šiftar na Mladem valu, zdaj pa je zanj značilno, da je povsod. Če ga vržejo skozi ena vrata, se vrne na druga ali Lendavčanka Viktorija Bencik je na radiu ravno tako začela' z vodenjem otroške pa tudi skozi okno. Njegova mama pravi, da je v mladosti rad poslušal Slake. Zagotovo pa še nekaj časa nihče ne bo presegel njegovega rekorda: lani je z osemnajstimi leti postal najmlajši zmagovalec festivala radijskih postaj Slovenije v Celju. Pripravil je reportažo o eni noči s soboškimi policisti. Alenka Farkaš iz Kobilja je končala soboško gimnazijo, v teh dneh bo izvedela, koliko točk je dobila pri maturi, skupaj z Viktorijo Bencik pa sta sedanji voditeljski par Mladega vala ob petkih zvečer. Alenka je bila doslej skupaj s sestro pevka pri ansamblu, ki ima v rodnem Kobilju številne oboževalce. Kdove zakaj so ji za kulturne dejavnosti, strelišče in druge prireditve. Večino sredstev za objekt sta zbrali občina Beltinci in krajevna skupnost Gančani. S predajo avtomobilskih ključev župana Jožeta Kava-ša gasilskemu vozniku pa je bilo uradno predano namenu tudi kombinirano gasilsko vozilo, ki je bilo kupljeno že pred letom dni in nekajkrat že na intervenciji. Vozilo je stalo okrog 11,5 mil sit, pri čemer je polovico prispevala občina, preostalo pa so zbrali krajani, krajevna skupnost Gančani, Zavarovalnica Triglav in sponzorji. Ob koncu prireditve je bila odigrana nogometna tekma med ekipama SLS+SKD, katere vodja je bil Marjan Podobnik, in SDS, katere vodja bi moral biti Janez Janša, vendar se prireditve ni udeležil. Zmagala je Podobnikova ekipa z rezultatom štiri proti dve. CIRIL KOSEDNAR FOTO: NATAŠA JUHNOVi vzeli mikrofon in jo posadili za bobne. Če bo šlo vse po sreči, bo jeseni brucka na novinarstvu v Ljubljani. Tudi če ne bo, jo je radijski eter tako zastrupil, da bo nekje v bližini gotovo ostala. oddaje Mali radio, nato presedlala k Mlademu valu, v Lendavi pa je najbolj znana po sodelovanju v dekliški gledališki skupini La luna, s katero razveseljujejo staro in mlado tako po Lendavi in okolici kot tudi drugod po Sloveniji. Prvi teden v juliju je dekle preživelo na obisku pri sestri Alison v Nemčiji, sedaj pa je zagrizla v počitniško delo na radiu. Po uspešno končanem prvem letniku lendavske gimnazije seveda računa tudi na kak teden obmorskih počitnic. Njeni najbolj priljubljeni pevci in ansambli se izmenjujejo s svetlobno hitrostjo. Trenutno so zgoraj Red hot chilli pepper, še zlasti Juff. (a. n.) Car vlažne gline Keramika je zbirno ime za izdelke iz žgane gline. Izdelke razlikujemo po zvrsti gline in tehnoloških postopkih: lončenina, fajansa, porcelan in drugo. Sprva so bili izdelki sušeni, nato so jih žgali. Najpreprosteje je bilo zakuriti ogenj ter v žerjavici žgati lončenino. Z razvojem so naraščale tudi potrebe ljudi, peči in način žganja v njih sta se razvijala skozi zgodovino in se še danes. Glina je ostala ves ta čas materija, ki s pomočjo posameznikove kreativnosti izraža uporabne in estetsko dovršene forme. Posledica te vzročnosti pa je naše dveletno druženje. Srečali smo se jeseni pred dvema letoma na informativnem dnevu. Z mentorjem Izidorjem Zadravcem sva predstavila 80-urni tečaj oblikovanja gline v okviru odprte šole na gimnaziji v Murski Soboti. Pozorno so naju poslušali in že naslednjo soboto so naši prsti čutili čar vlažne gline, ki na vretenu drsi ob koži. Nestrpno smo ji vsiljevali svojo voljo, glina pa je pogosto ubirala svojo pot in namesto lepo oblikovane posode, ki smo jo prej tako skrbno načrtovali, je ostala na plošči vretena le razmočena Poletno taborjenje aborniki soboškega rodu Veseli veter in lendavskega rodu Vidra organizirajo skupno taborjenje obeh rodov na tabornem prostoru mariborskih tabornikov v Gornjem gradu. Po desetletju večinoma skupnih taborjenj so se odločili za tabor zunaj Pomurja in zamenjali Bukovniško jezero, Domanjševce oziroma Bodislavce za Zgornjo Savinjsko dolino. Predvidoma bo taborilo od 20. do 30. julija prek štirideset tabornikov. Poleg programa za mlajše -medvedke in čebelice - ter gozdovnike in gozdovnice se bo izvajal vodniški tečaj. Gre za izobraževanje mladih tabornikov, ki bodo tako postali vodniki in prevzeli nove taborniške vode. V tem času bodo mehko posteljo in varno streho zamenjali za šotore, saj so eni redkih, ki dandanes še vedno prisegajo na aktivno življenje v naravi«. ALEŠ CIPOTI kepa. Poizkušali smo znova in znova, vendar zaman. Zgodbo sem nekoč doživljal tudi sam. Združili smo moči, roka na kepi gline se je umirila, kazalec se je zadrl v kepo in prikazala se je odprtina posode, ki je postajala širša in višja. Nekomu je zastal dih in vse oči so bile zazrte v nastajanje lončenine. V trenutku je postalo živahno: »Saj sploh ni težko, kako hitro se je zgodilo, tega se želim naučiti.« Sobote so postale dnevi odrekanja, druženje in delo z glino pa potreba po ustvarjanju. Delo smo pripeljali h koncu. Veliko izdelkov smo naredili. Spoznali smo proces žganja in gla-ziranja. Lošč glazure je marsikateri obliki dodal poseben čar, podglazurne barve so reševale preprosto formo. Zbrali smo izdelke, našli primeren prostor in jih pokazali širšemu občinstvu. Spoznali V Dokležovju pokanje z biči " W ■ ,r,‘ Se spomnite nekdanjih pastirjev, ki so pokali z biči, ko so gnali živino na pašo in ko so se vračali z živino domov? Pastirja, ki je zadnji prignal krave na pašo, pa so zbadali: »Sopi lopi!« (To pomeni zaspanček.) Danes nimamo več pastirjev, v Dokležovju pa je turistično društvo Zvonček že četrto leto priredilo risalsko pokanje z biči. Tudi letos je pritegnilo kar lepo število gledalcev (in poslušalcev); z biči pa so pokali »fantje« na posnetku. Oboji so bili previdni in nikogar niso »oplazili.« - Majda Z. smo insefte procesa »ustvarjalcev«. Z novim šolskim letom se je zgodba polovila, ne povsem, kajti tokrat so izkušnje pomagale. Srečali smo se stari znanci: Urška, Staša, Maja, Valentina, Petra, na novo pa je prišla še Kaja. Vrteninam smo dodajali ročaje, držala, tulce, posodam smo izdelali pokrove. Tehniko dela na vretenu smo dopolnjevali s tehniko valjanja in svaljkanja. Morda smo ob sobotah zapravljali čas, ki ga dijakom vedno primanjkuje, prepričan pa sem, da smo skupaj spoznali pojem kreativnega dela. Tisti pa, ki je odkril pri tem svoj talent, lahko reče, hvala vsem, ki ste nam omogočili odprto šolo, predvsem gospe Mariji Pavlič, ki nam je v specializirani učilnici za keramiko na OŠ IV v Murski Soboti omogočila izvedbo programa. IVO KURNJEKi »B, 13. julij 2000 (IZ)BRANO 9 V Drakovcih je rojen prvi slovenski filmar dr. Karl Grosman Marija iz Drakovec postala kraljica Prekmurci, ki so postali Prleki delavec, ki ga štejejo za prvega slovenskega filmarja. Kino klub Prlekija film je odkril leta 1988 na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. Do hiše vodi dokaj slaba makadamska pot. Hiša je zdaj v lasti družine Hozjan, ki se je sem priselila iz Prekmurja. Sicer pa si je v tem kraju pred desetletji poiskalo novo življenjsko okolje precej Anketa Z Vestnikom P odal sem se na poletni potep po razloženem naselju Drakovci. Hiše so raztresene po goricah in ob gozdičih južno od zgornjega toka Turje v zaselkih Kolmenščak, Kopinovščak, Lipovščak, Plibiči, Vrhovnjak, Zdolovje v občini Ljutomer. Drakovci so omenjeni v letih 1265-1267 s petimi hišami. Leta 1445 jih je bilo 14. Danes je tukaj 111 hiš in 281 prebivalcev. Prebivalstva in hiš je precej manj kot pred leti in še vedno je več pogrebov kot rojstev. plezal na vrh, 28-letni Dragan Lackovič. Letos pa je bilo deblo pošteno namazano z vazelinom in je plezalcem nadvse drselo, zato nihče ni priplezal do vrha. V Zgornjih Drakovcih imajo skupni vodovod okoli Prekmurcev. Doma naj bi bili predvsem z markovskega dziroma dolinskega dela Prekmurja. Pred štiridesetimi leti so imeli v Drakovcih lastno gasilsko društvo, pozneje pa so se priključili malonedeljskim zastonj do osvežitve rejšnji četrtek so na kopališču v Murski Soboti potekale igre, ki jih je z namenom, zabavati in popestriti dan na kopališču, priredil Vestnik v sodelovanju z Murskim valom in Venero. Tisti, ki četr- tkov dan začnejo z našim časopisom, so lahko, če jih je poštar obiskal pravočasno, na zadnji strani Vestnika poiskali kupon za brezplačno kopanje na soboškem kopališču in se na ta način prireditve udeležili zastonj. Poiskali smo nekaj takšnih in jih povprašali o naši akciji, o prireditvi ter počutju ob bazenih. Opazili boste, da so odgovori primerni veselemu poletnemu razpoloženju, ki je bilo ta dan na kopališču. Darijan Bernard, Cankova: V Rožnem Dolu v Drakovcih naj bi se po drugi svetovni vojni prikazovala Marija. V naselju pa živi tudi prikupna mladenka Marija Zmazek. Lani jo je izbralo Vinogradniško društvo Mala Nedelja za svojo prvo vinsko kraljico Martino I. Krajani so ponosni nanjo, saj je samozavestno in marljivo dekle. Drakovci so del krajevne drževati in nanje navoziti gramoz. Prebivalstvo se ubada z vinogradništvom, poljedelstvom in živinorejo. Povprečno imajo po pet hektarjev zemlje. Eni veliko manj, drugi pa tudi od deset do 15 hektarjev. Vedno manj vaščanov je zaposlenih v ljutomerskih in drugih podjetjih. Lani so obnovili vaško ka- Predsednik krajevne skupnosti Mala Nedelja Vilko Vajda pred rojstno hišo prvega slovenskega filmarja dr. Karla Grosmana. Pokazal nam je vzidano spominsko ploščo. Foto: F. S. »Velikokrat obiskujem to kopališče, kjer se lahko dobivam s prijatelji, s katerimi tu in tam organiziramo kakšno zabavo. Tukaj mi je všeč, ker voda ni premrzla niti pretopla, tako da se lahko lepo osvežim. Lepo je tudi, ker ni takšne gneče in lahko normalno plavaš v bazenu. Če smo s prijatelji preveč divji, imamo tu in tam kakšne probleme s kopališkimi varnostniki, drugače nam pa pustijo kar veliko. Zelo dobro pa se mi zdi, da sem lahko danes tukaj zastonj. Meni se pozna vsak tolar, ker sem še dijak, zato sem danes, ko je prispel Vestnik, takoj stekel k sosedu in si priskrbel kupon. Mogoče bom sodeloval tudi šni igrici in se še dodatno zabaval.« Miha Dervarič, Cankova: »Na kopališče v Mursko prihajam trikrat tedensko in kopališča, potem pri kak- Soboto mislim, da bom do konca počitnic tako nadaljeval, če bo seveda vreme. Pridem okrog dvanajste in sem tukaj do večera, Šel bi še večkrat, toda ker mi denar dajejo starši, grem pač tolikokrat, za kolikor imam denar. Škoda, da ni v bližini, kjer sem doma, takšnega bi se šel kopat vsak dan. Sicer pa se skupnosti Mala Nedelja, katere predsednik je Vilko Vajda. Povedal nam je, da so v zadnjih šestih letih na območju Drakovec asfaltirali okoli štiri kilometre cest. Prav toliko jih bo še potrebno posodobiti. Kilometer makadama bo dobil asfaltno prevleko verjetno še letos. Imajo pa še precej gozdnih in poljskih poti, ki jih je potrebno vz- pelo v Zgornjih Drakovcih, v Spodnjih Drakovcih pa je bila lepo obnovljena pred tremi leti. Gre za večji, tako imenovani »štajerski« tip kapel, zgrajenih okoli leta 1900. Vsako leto organizirajo plezanje na majsko drevo, ki ga postavijo na samotnem travniku v dolini. Lani in predlani je bil spretnež, ki je pri- Prikupna Marija iz Drakovec je bi deset let. Vodo dobivajo iz bližnjih Moravec. Iz tamkajšnjega zajetja dobiva vodo okoli dvesto uporabnikov z obeh območij. V Spodnjih Drakovcih ima skupinske vodovode po deset, dvajset gospodinjstev ali manj. Hiše so med seboj zelo oddaljene in raztresene po bregovih in stroški napeljave vodovodnega omrežja so izjemno visoki. Leta 1864 se je v Drakovcih rodil dr. Karel Grosman, ljutomerski odvetnik, filmski amater in kulturni izbrana za vinsko kraljico. gasilcem. V vaškem grbu se razkazuje krava oziroma zmaj - krava. In ljudski pesnik teh krajev Ludvik Rudolf je o Drakovcih napisal: »Pred Gomilo gremo na desno, cesta nas pelje v dra-kovsko vas. Gor po hribih Legmec, Zdolovje, Lipa in Kamen in Vrhovnjak.« In čas teče svojo pot. Vse se spreminja. Tudi prvotna gručasta vas z imenom Drakovci je bila pod hribom v dolini potoka Turja, kjer so danes travniki in njive. FRANČEK ŠTEFANEC ■ mi zdi tukaj v redu, še posebej, ker je veliko mladih pa tudi dosti lepih punc lahko vidiš. 'Danes sem tudi jaz izkoristil zastonj kopanje, ki nam ga ponuja Vestnik z brezplačnim kuponom. Škoda, da kaj takšnega ni večkrat, potem bi se lahko tudi večkrat šel kopat. Tukaj si lahko ogledam tudi zabavne igre, ki potekajo danes.« Alojz Kosi, Robadje: »Ideja Vestnika, da na svoj dan podari svojim bralcem brezplačni kupon za kopališče, se mi zdi zelo primerna. Sam večkrat obiskujem prireditve, ki jih prirejate; sem namreč skoraj stalen gost Vestnikbvega vlaka. Tudi danes sem si prišel ogledat prireditev, čeprav sem komaj našel. kopališče. Zelo všeč so mi igrice, ki jih organizirate danes, in tudi sam se bom šel udeležit kak- šne od njih. Mislim, da bom šel igrat odbojko na mivki. Sicer pa zelo rad plavam, vendar se mi zdi ta voda nekoliko prehladna za moj bolni križ, tako da bom raje ostal pod senco in si privoščil kakšno pijačo, da bom preizkusil ponudbo. Kar se tiče vode, se raje hodim kopat v Banovce, na morje pa mislim, da letos ne bom šel, ker mi finance tega ne omogočajo. Pomurska kopališča Murska Sobota Odrasli 600 SIT, ob delavnikih po 15. uri 300 SIT, mesečna 5000 SIT, sezonska 10.000 SIT. Otroci do 15 let, dijaki, študenti 350 SIT, ob delavnikih po 15. uri 200 SIT, mesečna 3000 SIT, sezonska 7000 SIT. Lendava Terme Lendava med tednom odrasli 600 SIT, po 16. uri 500 SIT, upokojenci 500 SIT, po 16. tiri 400 SIT, otroci 400 SIT, po 16. uri 300 SIT. Konec tedna odrasli 700 SIT, po 16. Uri 500 SIT, upokojenci 500 SI> po 16. uri 400 SIT, otroci 450 SIT, po 16. uri 300 SIT. Družine z dvema ali več otroki med tednom 1600 SIT, konec tedna 1850 SIT. Sezonske vstopnice učenci, dijaki, upokojenci 5000 SIT, odrasli 12.000 SIT. Tenis 600 SIT/h, tenis Ih + kopanje 800 SIT, mini golf 300 SIT/h, badminton 300 SIT/h. Banovci Med tednom odrasli 900 SIT, upokojenci, otroci 700 SIT, konec tedna odrasli 1000 SIT, upokojenci, otroci 800 SIT. Po 17. uri med tednom odrasli 600 SIT, upokojenci, otroci 500 SIT, konec tedna odrasli 800 SIT, upokojenci, otroci 700 SIT. Posebna ponudba kosilo + kopanje za odrasle in upokojence znaša 1800 SIT, za otroke 1400 SIT. Tenis 800 SIT/h. Moravci v Slov. goricah Odrasli 700 SIT, otroci 650 SIT, konec tedna 800 SIT, vsak dan po 16. uri 650 SIT, deset vstopov 5000 SIT, trideset vstopov 11.000 SIT, sezonska 13.000 SIT. Kampiranje 1100 SIT/dan, letni pavšal za kamp (počitniška prikolica) + dnevno kopanje za šest oseb 100.000 SIT. Ljutomer Odrasli 550 SIT, otroci, študenti 350 SIT. Po 16. uri odrasli 350 SIT, otroci, študenti 250 SIT. Sezonska za mladino do 15 let 5000 SIT, mesečna 3000 SIT, mesečna za odrasle 6500 SIT. Tenis za nečlane 700 SIT/h. Radenci V zdravilišču med tednom 3 ure odrasli 1000 SIT, otroci 800 SIT, 4 ure odrasli 1200 SIT, otroci 900 SIT, dnevna odrasli 1400 SIT, otroci 1000 SIT. Konec tedna 3 ure odrasli 1300 SIT, otroci 1000 SIT, 4 ure odrasli 1400 SIT, otroci 1100 SIT, dnevna odrasli 1700 SIT, otroci 1300 SIT. Upokojenci 3 ure 800 SIT, 4 ure 1000 SIT, skupina otrok 3 ure 700 SIT na osebo. Vsak dan po 18. uri (petek in sobota po 19. uri) 10 % popusta, dnevna vstopnica za bazen + kosilo odrasli 2100 SIT, otroci 1800 SIT. Tenis v dvorani do 17. ure 1500 SIT/ h, med 17. in 21. uro 2000/ h, med 21. in 23. uro 1500 SIT/h, konec tedna 2000 SIT/h. Tenis na prostem do 17. ure 800 SIT/h,"do 23. ure 1100 SIT, konec tedna 1100 SIT/h. Poletno kopališče: dnevna odrasli 600 SIT, otroci 450 SIT, po 15. uri odrasli 450 SIT, otroci 350 SIT. Moravske Toplice Hotel Termal odrasli 900 SIT, otroci, upokojenci 700 SIT, po 16. uri'700 SIT, kopanje + kosilo odrasli 1900 SIT, otroci 1400 SIT. Hotel Ajda odrasli, upokojenci 1700 SIT, otroci 1000 SIT, po 16. uri 1000 SIT. Tenis na umetni travi 650 SIT/h, na pesku 950 SIT/h, badminton 560 SIT/h. Golf-vadišče 500/dan + žeton (36 žogic) 400 SIT + palica 500 SIT/dan; igrišče (3 luknje) med tednom 1000 SIT, konec tedna 1200 SIT. DTi VESTNIK NA INTERNETU: Tilka Gajič Murska Sobota: »Na žalost je bil poštar nekoliko prepozen, tako da nisem mogla izrezati kupona, bi ga pa gotovo izkoristila, zakaj pa ne. Tukaj sem z vnukom, ki obiskuje plavalni tečaj. On je zelo navdušen, saj je za otroke na plavalnem tečaju lepo poskrbljeno, popoldne pa tudi ni prevelike gneče, tako da se lahko mirno potaplja, plava in skače v vodo v malem bazenu. Sama se zaradi zdravstvenih težav ne kopam, sem pa vseeno zadovoljna, če vidim, da se vnuk zabava. Tudi ponudba tukaj na kopališču se mi zdi zelo dobra, je pa res, da so cene nekoliko previsoke. Mislim, da cene ne bi smele biti takšne, saj podjetja, ki prodajajo pijačo in hrano v drugih svojih lokalih, nimajo tako visokih cen. Z vnukom si nameravava iti ogledat tudi zabavne igre, ki so ob bazenu.« Marjan Žekš, Rakičan: »Ravno ko sem odhajal na kopališče, je prišel poštar, tako da sem lahko iz Vestnika še pravočasno izrezal kupon in se prišel kopat zastonj. Ker sem študent, se mi splača izkoristi vsak popust* Sicer pa imajo tukaj na kopališču tako ali tako skoraj polovično ceno za študente, kar se mi zdi lepo, še lepše pa je, če lahko plavaš zastonj. Takšnih akcij in prireditev bi moralo biti več, to bi še bolj napolnilo kopališče ter popestrilo dneve na kopališču. Letos sem tukaj petič, bom pa prišel še večkrat, če se bo ta vročina nadaljevala. V začetku se mi je zdela voda v bazenih nekoliko prehladna, sedaj pa je ravno pravšnja.« CIRIL KOSEDNAR FOTO: NATAŠA JUHNOV ■ SUŠA 13. julij 2000, VESTNIK Občinske komisije opravile prve ocene škode po suši Škoda v Pomurju presega 6 milijard tolarjev Do 25. julija, ko bodo končali s popisi škode pri posameznikih, bo znana končna višina škode, ki jo je povzročila letošnja katastrofalna suša adnje padavine so sicer prinesle nekaj osvežitve tudi na pomurska polja, travnike in nasade, vendar škode, ki jo je prizadejala dolgotrajna suša, niso omilile. Pomanjkanje padavin in hude vročine so pustile posledice na poljščinah, travnikih in v trajnih nasadih, na najbolj prizadetih površinah pa je dobršen del pridelka tudi uničen. Po prvih ocenah, ki so jih v kmetijskem ministrstvu pripravili v začetku julija, je škoda na najpomembnejših kmetijskih kulturah povzročila za 5,7 milijarde tolariev škode, najnovejše, že nekoliko popol- Z nejše ocene pa kažejo, da je škoda Do 10. julija so občinske komisije, ki so pripravile že nekoliko celovitejšo oceno škode, svoje podatke posredovale na kmetijsko ministrstvo, končno oceno škode pa bodo pripravile do 25. julija, saj zdaj že teče popisovanje škode pri posameznih oškodovancih. Škoda je seveda po posameznih območjih različna, najbolj so prizadeta tista z lažjimi zemljami, pri kulturah pa so največ škode utrpeli spomladanski posevki in na nekaterih območjih tudi mladi trajni nasadi. Tudi v vseh 26 pomurskih ob činah so komisije s prvo oceno škode zaključile in podatke že posredovale ministrstvu oziroma državni komisiji za sanacije. Po podatkih, ki smo jih zbrali v vseh pomurskih občinah, je škoda zaradi suše mnogo višja od tiste, ki jo je v začetku julija napovedalo kmetijsko ministrstvo. Po podatkih ministrstva naj bi suša v pomurskih občinah v kmetijstvu povzročila za poldrugo milijardo tolarjev škode, po podatkih občinskih komisij pa je škoda ocenjena na več kot 6,2 milijarde tolarjev. Površin, ki jih suša ne bi prizadela, tako rekoč ni, v Pomurju je prizadetih več kot 73 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, suša pa je pobrala od 10 pa tudi do 100 odstotkov pridelka. Beltinci, Cankova, Črenšovci Kraji v občini Beltinci spadajo med tiste, ki jih je suša bolj priza- Mlečne kumarice 800 g kumaric, 70 cl kislega mleka, 30 cl kisle smetane, 60 g čebule, sladka mleta rdeča paprika, sol 1.500 si i poštnina Bi Značilne prekmurske in prleške jedi 52 jedilnikov za 52 tednov Jedilniki, solate in drobno pecivo za posebne priložnosti X UiOČILVU \ ■ Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Kuharsko knjigo Boug žegnjaj lahko naročite tudi po telefonu 069 31 998. ga. Silva Zavašnik, ali po E-mailu informiranje.dd@siol.net mnogo višja. dela, prizadetih pa je 4.076 hektarjev kmetijskih površin. Po podatkih občinske komisije se škoda pri posameznih kulturah giblje v povprečju med 30 in 70 odstotki, medtem ko je koruza na nekaterih območjih uničena stoodstotno. Po prvih ocenah je škode v občini za 497 milijonov tolarjev, vendar bo dokončna višina škode znana po končanem popisu škode pri posameznikih. V občini Cankova so nam povedali, daje škoda, ki sojo ocenili, več ali manj dokončna, saj so že opravili popise pri posamez nikih in ugotovili, da so posevki utrpeli od 15 do 60 odstotkov škode. Najbolj so prizadeti travniki, kjer je izpad pridelka tudi 60-odstotni, med poljščinami so najbolj prizadeti spomladanski posevki, 50-odstotni izpad pridelka pa bo tudi v sadovnjakih. Po navodilih, ki sojih dobili z ministrstva za kmetijstvo, je občinska komisija v Črenšovcih izračunala, daje suša na 2.215 hektarjih kmetijskih zemljišč v občini povzročila za 122 milijonov tolarjev škode, izpad pridelka pa se giblje med 20 in 80 odstotki. Po vaseh bodo zdaj opravili še individualni popis škode, ki bo potekal na terenu, v popisovanje pa se vključuje tudi terenska svetovalna služba. Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci Po oceni občinske komisije je Kumarice olupimo in naribamo na lističe, prav tako čebulo. Vse skupaj solimo in pustimo stati 30 minut, da se iz kumaric izloči sok. KumariČni sok odlijemo, dodamo kislo mleko, smetano in po potrebi solimo. Premešamo in po vrhu posipamo z rdečo papriko. । Naročam.....izvodov kuharske knjige Boug žegnjaj ; | Format knjige: 21 x 29 cm, trda vezava, 168 strani I, . .. , I । Ime m pnimek:................................. | Naslov:........................................... dosegla škoda zaradi suše v do-brovniški občini višino 353 milijonov tolarjev, prizadetih je okoli 2 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, pridelki pa so zmanjšani z:a 10 do 80 odstotkov. Najbolj so prizadete okopa-vine, vrtnine in mladi nasadi vinske trte, dokončna višina škode pa bo znana, ko jo bodo popisali pri vseh posameznikih. Na območju radgonske občine, kjer je dosegla škoda na 6. 700 hektarjih kmetijskih zemljišč višino 553 milijonov tolarjev (vinogradov in sadovnjakov v oceno niso zajeli), so najbolj prizadeti kraji na Apaškem polju, kjer je škoda tudi največja. Povprečni izpad pridelka se giblje v občini med 30 in 60 odstotki, na travinju in ponekod pri sladkorni pesi pa bo izpad tudi 70-odstotni. S popisom škode pri posameznikih so že začeli in na terenu so posebne komisije, ki opravljajo to delo. Iz petrovske občine so kmetijsko ministrstvo na posledice suše opozarjali, še preden so stekle aktivnosti za njeno ocenjevanje. Po ocenah občinske komisije je nastalo na 3.650 hektarjih kmetijskih zemljišč za 352 milijonov tolarjev škode, saj so pri pridelkih zabeležili od 40 do 70-odstotni izpad, pri koruzi in travinju pa bo izpad pridelka tudi stoodstotni. S popisi škode pri posameznih so že začeli in jih bodo v teh dneh tudi zaključili. Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci Po oceni občinske komisije na območju graške občine beležijo pri posameznih kulturah od 35- do 70-odstotni izpad pridelka, v povprečju pa je uničenega okoli 45 odstotkov pridelka. Suša je prizadela 1.832 hektarjev kmetijskih zemljišč, škodo pa so ocenili na 122 milijonov tolarjev. Popis škode pri posameznikih bodo opravili prihodnji teden. Hodoš sodi med najmanjše slovenske občine in tu je suša prizadela 637 hektarjev kmetijskih površin. Na teh površinah je suša znižala pridelek od 25 do 80 odstotkov, skupna škoda znaša po prvih ocenah 60 milijonov tolarjev, dokončna pa bo znana, ko bodo opravili popise pri posameznikih. Tudi Kobilje sodi med manjše občine, suša pa je na 910 hektarjih kmetijskih zemljišč povzročila za dobrih 78 milijonov tolarjev škode. Na posameznih poljščinah so zabeležili od 30-do 60-odstotni izpad pridelka, začeli pa so že tudi s popisom škode pri posameznikih, ki bodo dali dokončno oceno nastale škode. V občini Križevci pri Ljutomeru je škoda neprimerno višja, saj je na tem območju poškodovanih 2.505 hektarjev kmetijskih zemljišč. Po prvih ocenah je škode za 602 milijona tolarjev, saj so pri posameznih kulturah pridelki nižji od 20 do 80 odstotkov. Škodo pri posameznikih že popisujejo. Kuzma, Lendava, Ljutomer V krajih občine Kuzma so že opravili dokončen popis škode, ki jo je na njihovem območju povzročila suša, in izračunali, da je ta dosegla višino nekaj manj kot 72 milijonov tolarjev. Prizadetih je bilo 632 hektarjev kmetijskih zemljišč, tisti, ki jih obdelujejo, pa so bili prikrajšani za 20 do 65 odstotkov pridelka. Od skupnih 7.890 hektarjev kmetijskih zemljišč je povzročila suša v krajih lendavske občina škodo na 5.200 hektarjih njiv, na 500 hektarjih vinogradov, 190 hektarjih sadovnjakov in na 2.000 hektarjih travnikov. Izpad pridelka je od 20- do 50-odstotni, škodo pa so ocenili na 339 milijonov tolarjev. Po prvih ocenah občinske komisije dosega škoda po suši v ljutomerski občini 442 milijonov tolarjev. Na tem območju je bilo prizadetih 3.676 hektarjev kmetijskih zemljišč, na večini površin je izpad pridelka od 30- do 50-odstotni, na posameznih območjih pa tudi 80- in 100-odstot-ni. Prijave škode posameznikov bodo v občini zbirali do 18. julija, nato pa bo komisija opravila še oglede in ocene na terenu. Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci Na 6.900 hektarjih kmetijskih zemljišč v občini Moravske Toplice je suša povzročila za 520 milijonov tolarjev škode. Po prvih ocenah komisije je izpad pridelka pri žitih od 30- do 60-odstotni, pri koruzi od 50- do 90-odstotni, pri pesi od 30- do 80-odstotni, pri bučah od 50- do 70-odstotni in na travnikih od 70-do 90-odstotni. Škodo so utrpeli tudi trajni nasadi, saj bo v vinogradih od 20- do 40-odstotni in v nasadih jablan do 65-odstotni izpad pridelka. V soboški občini je suša prizadela 4.350 hektarjev kmetijskih zemljišč, škoda na pridelkih . pa se giblje med 40 in 70 odstotki. Občinska komisija je škodo ocenila na dobrih 260 milijonov tolarjev, dokončna škoda pa bo znana, ko bodo končali s popisom pri posameznikih. Na območju odranske občine je dosegla po prvih ocenah škoda zaradi suše 75 milijonov lo- larjev, prizadetih pa je bilo 550 hektarjev kmetijskih zemljišč. Izpad pridelka se pri posameznih poljščinah giblje med 40 in 80 odstotki, najbolj pa so prizadeti spomladanski posevki in povrtnine. Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci V krajih puconske občine, kjer že popisujejo škodo pri posameznikih, je po prvih ocenah občinske komisije suša povzročila za 221 milijonov tolarjev škode. Prizadeta sta 6.202 hektarja kmetijskih zemljišč, škoda na pridelkih pa znaša od 10 do 60 odstotkov. Škoda je na posameznih območjih različna, najbolj pa so prizadeti spomladanski posevki in travinje. Tudi v radenski občini že popisujejo škodo pri posameznikih, po ocenah občinske komisije pa je naredila suša na 2.273 hektarjih kmetijskih zemljišč za 214 milijonov tolarjev škode. Posamezne kulture so različno prizadete, izpad pridelka pa se giblje med 30 in 80 odstotki. V občini Razkrižje je suša povzročila za 80 milijonov tolarjev škode, poškodovanih pa je bilo 672 hektarjev kmetijskih zemljišč. Največji izpad bo na travinju, kjer bo pridelek manjši tudi do 70 odstotkov, vrtnin bo manj za 40 do 50 odstotkov, poljščin od 25 do 30 odstotkov, 25-odstotni izpad pa ugotavljajo tudi v sadovnjakih in vinogradih. Dokončna višina škode v ro-gašovski občini naj bi bila znana že ta teden, saj komisija že opravlja popis škode pri posameznikih. Končali pa so že s prvo oceno škode, po kateri je bilo v občini prizadetih 2.257 hektarjev kmetijskih površin, škodo so ocenili na 178 milijonov tolarjev, pridelki pri posameznih kulturah pa bodo zaradi suše nižji od 20 do 50 odstotkov. Sv. Jurij ob Ščavnici, Šalovci, Tišina Na območju občine Sveti Jurij je komisija škodo zaradi suše ocenila na 200 milijonov tolarjev. Po ogledu na terenu so ugotovili, da so bili najbolj prizadeti Ščavniška dolina in območja z melioriranimi zemljišči. V občini je bilo prizadetih 3.457 hektarjev kmetijskih zemljišč, škoda na pridelkih pa dosega višino od 20 do 70 odstotkov. Med bolj prizadetimi je po podatkih občinske komisije šalo-vska občina, kjer je na 1.400 hektarjih kmetijskih površin za 250 milijonov tolarjev škode. Na teh površinah je izpad pridelka od 30- do 90-odstotni, dokončna višina škode pa bo znana, ko bodo končali s popisi pri posameznikih. Od včeraj pa do konca tega tedna bodo končali s popisom škode pri posameznikih v vaseh tišinske občine in takrat bo znana tudi dokončna višina škode. Po prvi oceni občinske komisije ta presega 182 milijonov tolarjev, prizadetih je 2.590 hektarjev kmetijskih zemljišč, škoda na posameznih območjih in poljščinah pa se giblje med 15 in 55 odstotki. Turnišče, Velika Polana, Veržej Suša je najbolj prizadela občino Turnišče, kjer je povzročila škodo na 1.890 hektarjih kmetijskih zemljišč, skoraj povsod pa je uničena več kot polovica pridelka. Pri pšenici so zabeležili 65-odstotni izpad pridelka, spomladanskih poljščin pa bo manj od 50 do 90 odstotkov. Po prvi oceni je škode za 235 milijonov tolarjev, dokončna višina pa bo znana, ko bodo s popisom po vaseh končale tričlanske komisije, ki so škodo pri posameznih začele popisovati že minulo nedeljo. V občini Velika Polana je suša prizadela 754 hektarjev njiv in 763 hektarjev travnikov. Izpad pridelka pri posapteznih poljščinah se giblje med 20 in 50 odstotki, največji pa bo pri koruzi in sladkorni pesi. Po prvih ocenah je škode za nekdaj manj kot 40 milijonov tolarjev. Spomladanske poljščine so najbolj prizadete tudi v veržejski občini, izpad pridelka pa se na tem območju giblje med 30 in 70 odstotki. Prizadetih je 750 hektarjev kmetijskih zemljišč, po prvi oceni pa je škode za nekaj več kot 93 milijonov tolarjev. Zdaj delajo popise škode pri posameznikih, ki bodo dali dokončno višino škode, ki jo je povzročila letošnja suša. LUDVIK KOVAČ ■ VESTNIK, 13. julij 2000 KULTURA 11 omurska založba je s svojim polstoletnim poslanstvom zelo zaznamovala sloven- ski književni in založniški prostor. V svojih »zlatih časih« je objavljala odmevno zbirko Mostovi, v kateri so izhajala svetovna literarna imena, v »naši« založbi so izhajala dela vseh pomembnih slovenskih literatov od Jančarja, Flisarja, Koviča, Lainščka in Žabota, mnoge literarne stvaritve so prejele tudi odmevne literarne nagrade. Naj samo omenim, da smo imeli letos v ognju kar dva »kresnika«, ki pomenita, da je uredniška politika na pravi poti. Črni scenarij vPZ Apel proti ukinjanju založništva Ob literarnih delih ne smemo seveda tudi mimo domoznanskih izdaj, pa naj gre za še danes zelo dragocen Panonski zbornik, Reškovo zbiranje ljudskega blaga, za etnološke študije dr. Jožeta Zadravca in literarno-zgodovinske študije akad. prof. dr. Franca Zadravca ali konec koncev izdaj v zbirki Panonika in Monumenta Pannonica, kjer so izšle monografije o slikarju Janezu Aquili, Anteju Trstenjaku, Štefanu Galiču, Francu Mesariču; prav tako ne smemo mimo Krečičeve Bogojine, Zgodovine Prekmurja Ivana Zelka, Prazgodovinskih naselbin v Pomurju Irene Šavel ter seveda Našega Prekmurja Matije Slaviča. In še in še. Vse te izdaje so seveda prispevale h kulturnemu pečatu naše pokrajine, ki z »začasno ukinitvijo« založništva izgublja v mnogo-čem: bojim se namreč, da bo z izgubo profesionalnega urednika, ki naj bi ga nadomestili »honorarci«, založniški program kratko malo - morda še ne v naslednjem letu, v prihodnje pa prav gotovo - usahnil. Kakor seveda želijo lastniki, ki, tako kot predsednik nadzornega sveta, dvigajo svoj glas proti »sentimentalnostim« glede pomembnosti tako literarnega kot domoznanskega programa. Govorica'denarja je zanje seveda prvenstvena, a treba je reči, da si založba ni nakopala velikanskih izgub z izdajanjem zgoraj imenovanih nekomercialnih naslovov, ne, zaškripalo je drugje. Morda je moje pisanje krik gluhim, pa vendar je prav, da se javnost opozori na ta problem. Kajti: naša pokrajina ni prepoznavna le po štorkljah, reki Muri in plodni ravnici, naša pokrajina se je prepoznavala in se dala prepoznati tudi z deli Pomurske založbe, ki ji lastniki in uprava brezdušno pišejo najbolj crn scenarij. MILAN VINCETIČ, UREDNIK POMURSKE ZALOŽBE ■ Razstava Miroslava Miše Hochstatterja Fotografije, sanje m spomini »Fotografije morajo imeti dušo in lepo zveneti« pravi Mišo murskosoboški galeriji so v četrtek odprli razstavo del fotografa Miroslava Miše Hochstaterja iz Maribora z naslovom Fotografije, sanje in spomini - Izbrana dela 1972-1998. Na razstavi fotografij je poudarek na portretih, aktih in tihožitjih, kar so tudi najljubše avtorjeve teme. Fotograf je po rodu iz Pomurja in je bil v preteklosti zelo aktiven na področju kreativne fotografije in grafičnega oblikovanja. Njegovo delo je bilo v zadnjih desetletjih na številnih plakatih, koledarjih, prospektih, ovitkih gramofonskih plošč in zgoščenk. Je pa tudi avtor poetičnih avdiovizualnih programov in sodelavec pri multimedijskih projektih, pri katerih je. svojo fotografijo združeval z glasbo, plesom in poezijo. Imel je že vrsto samostojnih razstav fotografij in sodeloval pri skupinskih razsta- vah. * Trdi, da sta imela največ zaslug za to, da je postal fotograf, njegov oče Jože Hochstatter in prekmurski fotografski mojster Kološa. Na soboški razstavi je opaziti največ aktov in portretov Kresnik nagrajeni roman Andrej Skubic Grenki med Ob otvoritvi razstave. Mišo Hochstatter je prvi z desne. in prav akt je zanj najmočnejša in najgloblja osebnostna študija, ki se je je lotil šele pri tridesetih in potem štiri leta aktivno delal na tej temi. Dobra fotografija nastane »v idealnem sozvočju med avtorjem, modelom in nepojmljivo čarovnijo trenutka, ki se je ne da natančno razložiti«, je sam zapisal v katalogu ob razstavi. J. GABOR! Meja na reki • Grenze im Fluss Gornja Radgona - Bad Radkersburg Končna postaja hrepenenje oto letošnjih že šestih gledaliških prireditev ob avstrijsko-sloven-ski meji se zdi kar primeren. Naznanja povezavo železnice z literaturo, zvezo, ki se zdi le na prvi pogled privlečena za lase. Koliko zgodb, filmov, slik se je že ukvarjalo s to temo, temo končnih postaj, slepih čreves, turobnih žepov, od koder ne moreš več nikamor in ti ostane le hrepenenje. Največkrat seveda jalovo. Takšno jalovo hrepenenje pa gotovo ni zaščitni znak prireditev Meja na reki. Dve končni postaji mislita drugače: če se namreč odpreta druga drugi, nehata biti končni in postaneta povezovalni, torej lahko tudi središčni. Od tod tudi zveza med železnico in kulturo, saj je kulturna izolacija vedno tudi gospodarska, od tod tudi prizadevanja obeh regij po vnovični vzpostavitvi južne železnice, ki je bila v časih Avstro-Ogrske nosilka gospodarskega razcveta na Štajerskem. Zato bi geslo letošnjih prireditev lahko razumeli tudi že kot preseženo hrepenenje, hrepenenje, ki se spreminja v hotenje in dejanje. Dejanju ali dejanjem vseh vrst pa je posvečenih 14 dni prireditev od 16. do 30. julija. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci, v železniškem vagonu, so nam projekt predstavili Roman Sluga in Norma Bale z naše strani ter Isa-bella Suppanz in Susanne Sch-winghammer Kogler z avstrijske. Po njihovih besedah in programu, ki smo ga dobili, se obeta vrsta zanimivih in kakovostnih prireditev. Kaj nas torej čaka? Najprej otvoritev v nedeljo ob 18.30 na mostu čez Muro, nato pa vsak dan kaj na različnih prizoriščih: v radgonskem kulturnem domu, v glasbeni šoli, na dvorišču Kompasa, na glavnem trgu in grajskem dvorišču v avstrijski Radgoni in še kje. Glavno dogajanje bo gledališko. Videli bomo predstave Mladinskega gledališča iz Ljubljane, Drame, Cankarjevega doma, ki je tudi soorganizator, in Thea-tra an der Josefstadt z Dunaja, pri čemer naj še dodamo, da sta na sporedu dve igri mlade srbske, v svetu uveljavljene pisateljice Biljane Srbljanovič. Veliko bo tudi različnih glasbenih nastopov, lutkovnih predstav, literarnih večerov in seveda likovnih razstav; zlasti zanimivo si bo ogledati tako imenovani train art: razstave treh umetnikov v železniških vagonih. Pa še nekaj uglednih in znanih imen nastopajočih: Erika Puhar, Miguel Herz - Kestranek, Corne-lia Kbndgen, Hans Piesbergen, Ernst Konarek, Zazie de Pariš, Janez Škof, Boris Ostan, Jette Ostan Vejfup, Saša Pavček, Maja Novak in Jovita Dermota. Kot prireditelja sta navedena ZK Dis Gornja Radgona in Ve-rein Stadtetheater Bad Radker-sburg, denar so omogočili program Phare, Ministrstvo za kulturo RS, občina Gornja Radgona in sponzorji. Večino prireditev na prostem si bo mogoče ogledati zastonj (Kompas, Glavni trg v avstrijski Radgoni), za drugo pa bo treba odšteti vstopnino. Ta bo za vse prireditve 4000 SIT ali 600 ATS. Prireditve bo spremljal tudi simpozij Signali za železnico, sklepna prireditev pa bo nedeljski nastop na glavnem trgu v avstrijski Radgoni ob 18. Poimenovali so ga Praznik narodov, nastopile pa bodo različne skupine iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. B.B.L. ■ ikoli se mi ni zdelo, da je treba ob kresnikih in drugih takih nagradah letati po knjižnicah in si med prvimi ustvarjati sodbo o novem delu, ki se je pojavilo na našem pomanjšanem Panteonu. Čakala sem, da mi knjiga pride v roke, če nama bo tako usojeno, ali pa tudi ne. Veliko lažje je namreč brati petič ali šestič že znano knjigo, s katero si v dobrem prijateljstvu, kot se spopadati z novo. A tokrat si je bilo treba izboriti oblegano knjigo in se brez okolišanj lotiti branja, zavreči predsodek, da nagrade včasih ne zagotavljajo ne berljivosti ne kakovosti. Grenki med torej. Zgodba ali preplet zgodb se začne z nasiljem v mrzlem zimskem jutru - ljubljanski fantalini se surovo lotijo para, ki se vrača z neke zabave. Začetek je mučen, zato se vprašaš, ali bo vseskozi tako. Potem pa na to pozabiš, nočeš se zavedati, kaj lebdi nad tabo (bralcem) ali bolje nad njimi, ki jih zdaj že dolgo ne imenujemo več literarni junaki. Ti so obstajali prej, v zlati dobi romana 19. stoletja, in so osvajali svet. Zdajšnji so le tavajoči osebki, ki jih požirajo ravnodušna usta tega še vedno istega sveta. Tudi pisatelji niso več to, kar so bili, ustvarjanje ni več božje delo, pri katerem vsevedni avtor lepo in pregledno vodi bralca od začetka do konca. Novodobni pisatelji nam zgolj odslikavajo drobce neprosojnega življenja raztreščenega sveta. Roman mladega pisatelja, v katerem, kot se zdi, opisuje svojo generacijo, se dogaja v Ljubljani pa tudi na Škotskem - vsaj v spominih oziroma zavesti glavnih oseb - to sta Jenny-Claire in Duane, preostali slišijo na imena lan, Brian, Danny, Mare, Jana ... in so uslužbenci prevajalskega podjetja IDIOM v Ljubljani oziroma lektorji na univerzi. Sedijo ob računalnikih in včasih rečejo besedo, popoldne posedajo po lokalih in pijejo pivo, življenje navznoter - tok podzavesti jim onemogoča govorjenje, zvečer žurirajo do onemoglosti, se »dajejo dol« na vse pretege in kakor kane, čeprav ne vsi. Jenny na primer ne, ona je prišla iskat lana, svojo izgubljeno ljubezen, in s tem se ukvarja tako intenzivno, boleče, trmoglavo, da ne opazi, kako se vanjo zaljublja Duane - njen sostanovalec. In ko jih spremljaš, takole iz svojega prikrajka, na pragu tretjega obdobja, se vprašaš, pa kdo so pravzaprav ti neprijetni ljudje in kaj me briga njihovo čudno življenje, ki si ga ne znajo in ne znajo prevesti v pristne človeške odnose. Moraš pa z njimi do konca, ker veš, da bo vse to mozaično zlaganje in osvetljevanje dobilo pomen šele tedaj. Avtor namreč menjuje čas in prizorišče, uporablja različne pripovedne sloge, zato se je treba zbrati in trdno držati niti, ki ti jih je uspelo potegniti iz zmešnjave, ki bi jo lahko poimenovali tudi ljubezni trud zaman. Vse do bridkega konca, ko se Jenny in Duanu zdi, da sta končno našla ljubezen, pa se prikažejo štiri postave iz jutranje megle ... Ker sem bila zaradi vsega prebranega dolgo časa potrta in zamorjena, domnevam, daje knjiga res dobra. Začelo pa me je tudi skrbeti. Pisatelj, pravijo, že od nekdaj drži zrcalo svetu. Če ne, ni dober pisatelj. Rečeno pa je bilo tudi že davno, da ne smeš kriviti zrcala, če imaš grd obraz. Zrcalo torej ni krivo. . Je bistro, nadarjeno, verodostojno. Skrbi vzbuja svet. Če ni že čisto takšen, pa verjetno še bo. Vse, kar je bilo-napisano, se je še vedno zgodilo. Grenki med, grenki svet. BEA BABOŠ LOGAR I Poezija express starta v Murski Soboti Z AirBeletrino leti tudi naš Dušan Šarotar Od 4. junija do 14. julija je potekal največji evropski literarni projekt leta Vlak literature Evropa 2000. Vlak je potoval od Lizbone do Berlina skozi 22 evropskih mest in 16 držav, sodelovale pa so literarne delegacije iz 45 držav. Slovensko literaturo so zastopali trije avtorji, pisatelj Aleš Car ter pesnika Aleš Šteger in Esad Babačič, ki bodo sodelovali tudi na Poeziji express, slovenskem vlaku literature, ki bo v sodelovanju s Slovenskimi železnicami in kulturnim ministrstvom na svojo pot do Kopra štartal 14. septembra zvečer v Murski Soboti. Na vlaku se bodo peljali priznani slovenski in tuji literati, glasbeniki, čarovniki, žonglerji in bruhalci ognja. Med potniki bo prav gotovo tudi mladi pisatelj iz Sobote, Dušan Šarotar, avtor romana Potapljanje na dah, ki je vzbudil veliko pozornosti, voditelj številnih literarnih pogovorov ter skupaj z omenjenimi tremi (in še drugimi) stalni sodelavec študentske založbe Beletrina, ki je izdala že CD z branimi zapisi avtorjev Na ladji, pred kratkim pa časopis AirBeletrina, posvečen letalskemu prometu, saj ima podnaslov Literarna letalska družba. Dušan Šarotar, ki je nazadnje bral svoje delo 7. julija v ljubljanskem Kudu Franceta Prešerna, v časopisu sodeluje z zgodbo Črna skrinjica, ki spet dokazuje literarni talent našega 32-letnega avtorja. Tu je samo odlomek: »Ustavil je vedno na istem kraju, na asfaltiranem obračališču za traktorje in kombajne, da mu ni bilo treba stati v blatu. Tako so njegovi čevlji in gume ostali čisti, brez sledi, ko se je vrnil v mesto. Običajno je takoj ustavil motor in utišal glasbo, ali pa izključil tudi to, ter obsedel v mraku. Cigareta v njegovih stisnjenih ustnicah je počasi žarela kot oranžne signalne lučke na začetku steze, dim je kot težek oblak počasi lezel skozi ozko špranjo na spuščenem oknu in se v hipu razkadil v noč. V letališkem stolpu, ki ga je videl v daljavi, ovitega v snežno meglo, je bilo vse mirno,« Brezplačne izvode časopisa AirBele-trina je mogoče naročiti na naslov: Študentska založba, Beethovnova 9, 1000 Ljubljana. TOMO KOLES ■ Ko je hudo, me pokliči! telefon 13 'l!efrte£utjeM> mk iti dati! Klic je breiplacen, omogoča ga Telekom'*^) AKCIJE 13. julij 2000, fBTill Gostišč,. OSVEZISCE Prijetna, senčna in prijazna vročici pasjih dni sovražna IŠČEMO NAJLEPŠO IN NAJPRIJAZNEJŠO POLETNO TERASO Vestnikova akcija GOSTIŠČE OSVEŽIŠČE je med vami, spoštovani bralci, naletela na veliko zanimanje. Na naš naslov je prispelo več kot petsto kuponov, glasovali pa ste za 39 različnih gostišč. V nadaljevanju vam predstavljamo štiri terase, ki so dobile največ glasov, obenem pa vas ponovno vabimo k sodelovanju. Objavljamo še en kupon, s katerim lahko glasujete za eno od štirih predstavljenih teras. Kupone pričakujemo do torka, 18. julija, ko bomo akcijo tudi končali. Od vas je torej odvisno, katera bo letošnja naj... terasa, kjer bomo skupaj s pokroviteljem akcije Radensko iz Radenec pripravili prijetno druženje z zabavo. Naslov lokala: Prijavnico pošilja (ime, priimek, naslov): RESTAVRACIJA M, GORNJA RADGONA GOST NAJ BO KRALJ Poletna terasa Restavracije M je na dvoriščni strani. Sprejme približno 30 gostov, to so predvsem poslovni partnerji, domačini iz G. Radgone in gostje od M. Sobote pa vse do Maribora. Velikokrat pa jih obiščejo tudi naši sosedje iz avstrijske Štajerske. Ponujajo tako belo kot rdeče domače odprto vino, predvsem pa se specializirajo za rdeča vina, ki jih postrežejo k ribjim specialitetam. Za osvežitev poskrbijo s koktejli, brezalkoholnimi pijačami, predvsem pa s pripravljenimi sladicami. Njihova posebnost je pohorska omleta, ponudijo tudi ocvrti sladoled in sveže sadje. Njihovo glavno vodilo je, da vsakega gosta obravnavajo kot kralja, ponosni so na svojo gostoljubnost, dobro hrano in obljubljajo, da ne bodo nikogar razočarali. Tako so pripravili tudi posebna mini kosila za otroke. Letošnjo sezono ocenjujejo kot zelo dobro, predvsem stalni gostje ostajajo še naprej njihovi zvesti obiskovalci GOSTIŠČE STARI HRAST, RADOMERJE RAJ ZA PIKNIKE V Radomerju pri Ljutomeru je terasa gostišča Stari hrast. Gre za precej mlado, na novo prenovljeno teraso. Sprejme približno 30 gostov, ponujajo pa buteljčna doma pridelana vina, zato v prihodnosti načrtujejo gradnjo vinoteke in tudi sob za prenočišča. Za osvežitev v vročih dnfevih imajo sadne kupe, sladoled, ledeno kavo, veliko izbiro piv, tudi temno laško, gostje pa lahko RESTAVRACIJA ZVEZDA MURSKA SOBOTA DOMAČE PIVO POD KOSTANJI Terasa restavracije Zvezda v Murski Soboti ima okrog 200 sedežev. Gostje, ki prihajajo v senco pod kostanje, so zelo raznoliki, tako od mladine pa do upokojencev. Celo sezono predvajajo ob petkih in sobotah živo glasbo, poleg tega imajo konstantno vrtno ponudbo jedi z žara, v katero uvrščajo tudi ribo - skušo, pripravljeno na žaru. Obiskovalci se najraje osvežijo prav z njihovim domačim pivom Zvezda. Vsak teden naredijo novo ponudbo osvežilnih pijač za mlade, ki so tako alkoholne kot tudi brezalkoholne. Od vin imajo veliko izbiro belih deželnih vin (kramaro-vska) in zaščitenih vin, od rdečih pa refošk in teran. Za posladkanje imajo mesečno vrtno sadno kupo s sezonskim sadjem in razne sladolede, ledene kave. Glede na to, da je Zvezda restavracija z najstarejšo tradicijo v Murski Soboti, čez poletje teraso obišče veliko zdomcev, poleg tega tudi mnogo domačinov, med prazniki pa veliko gostov iz sosednje Avstrije. Pravijo, da je letošnja sezona ena uspešnejših, in upajo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. OBVESTILO KMETOVALCEM ZA PRIJAVO ŠKODE PO SUŠI V LETU 2000 Obveščamo kmetovalce z območja Občine Lendava, da prijavnice za nastalo škodo po suši lahko dvignejo pri predsednikih krajevnih skupnosti. Izpolnjene in podpisane obrazce oddajte na sedežu Občine Lendava najpozneje do torka, 18. julija 2000. Župan Občine Lendava VESTNIK NA INTERNETU nazdravijo tudi s kozarcem penine. Vsak petek priredijo piknik z živo glasbo, na katerem ponujajo razne jedi z žara, vsak teden nekaj drugega, tudi morske specialitete. V njihovo družbo zaenkrat prihajajo predvsem domačini, ob večerih mladi, velikokrat se ustavijo izletniki pa tudi tujci, predvsem avstrijske narodnosti iz bližnjega kopališča. S sezono do dokaj zadovoljni, vendar se zavedajo, da so razmeroma novo gostišče in da bo sčasoma s še večjo ponudbo vedno boljše. GOSTILNA AJDA - CANKOVA - »SLOVENIJA GEJ NAPREJ« Poletna terasa gostilne Ajda na Cankovi leži ob glavni cesti. Srce gostilne je krušna peč, v kateri pečejo predvsem pice, kijih strežejo na prostorni terasi. Ta sprejme okrog 120 ljudi, katere zadovoljijo s pestro ponudbo poletnih pijač. Točijo vse vrste piv, predvsem temno laško, belo odprto vino, buteljke, mnogo koktejlov in frapejev, tako alkoholnih kot tudi brezalkoholnih. Gostom, ki prihajajo iz celotnega Prekmurja, iz sosednje Avstrije in naključnim izletnikom olajšajo poletno vročino z veliko izbiro sadnih kup in s sladoledom. Je družinska gostilna, kjer vsak član vloži svoj delež. Vsako leto pripravijo nove ponudbe, zato jo imajo za svojo gostje od najmlajšega do najstarejšega. Letos so zelo zadovoljni, kajti mnogo gostov si je prišlo pogledat tekme evropskega prvenstva na njihovo teraso. Poleg osvežilnih pijač so namreč imeli tudi poseben jedilnik »Slovenija gej naprej«, ki je okrepčal lačne med gledanjem nogometne tekme. Pohvalijo se lahko z dejstvom, da na njihovo teraso prihajajo družine od povsod, kajti imajo tudi ponudbe za otroke, predvsem pa je z raznimi igračami poskrbljeno tudi za njihovo zabavo. MIHAELA GUMILAR 13. julij 2000 KMETIJSTVO 13 Kmečki sindikat o odkupu pšenice I Zahteva: 39 tolarjev za kilogram etošnja žetev je bila hitra, pridelek kakovosten, vendar manjši, odkupljene količine pa so zaradi večjih površin, ki so jih zasejali jeseni, nad pričakovanji, ugotavljajo v odboru za kmetijstvo pri slovenskem kmečkem sindikatu. V izjavi za javnost, ki so jo dali po J nedeljskem sestanku s predstavniki Inspekta, so povedali, da so se mlinarji in vsi ostali na letošnji odkup dobro pripravili, vendar pridelovalci niso zadovoljni s ceno, ki jo I za pšenico zdaj ponujajo kupci. Sindikat vztraja, da morajo pridelovalci za kilogram pšenice normalne kakovosti dobiti najmanj 29 tolarjev, saj cene na trgih, od koder uvažamo žita, rastejo, nekatera krma žita, uvožena s teh | trgov, pa že dosegajo ceno 30 tolarjev za kilogram. Zahtevo po | višjih odkupnih cenah v kmečkem sindikatu utemeljujejo tudi s I kalkulacijami pri pridelavi pšenice, saj stroški pridelave po teh že dosegajo 39 tolarjev po kilogramu. V sindikatu tudi zahtevajo, da za pšenico, ki ne zadovoljuje kriterijev kakovosti, dobijo najmanj 22 tolarjev, kolikor znaša zaščitna cena. Zastavlja se seveda vprašanje, kdo naj zagotovi višjo odkupno ceno zdaj, ko ni interventnega odkupa in velja zakon trga oziroma zakonitosti ponudbe in povpraševanja. Posamezni pridelovalci so v nastopu do odkupovalcev nemočni, zato bi morale svojo vlogo j zdaj odigrati zadruge. Za te pa vemo, kakšne so, vsaj večina njih. V sindikatu pravijo, da želijo s svojimi zahtevami le opozoriti posa- j mezne pridelovalce, da ne nasedajo prekupčevalcem in da s prodajo ne hitijo, saj bodo cene že čez nekaj časa gotovo porasle. S j tem pa se ponovno vračamo k problemom zadrug in zadružništva, L zato bi kazalo, da se sindikat temeljito loti tudi te problematike. L. KOVAČ ■ Za rejce plemenskih svinj Skupinski porodni boksi kupinska reja nebrejih pa tudi brejih svinj se vedno bolj širi. Vedno pogostejši so tudi zagovorniki skupinske reje doječih svinj. Navajajo, da je skupna reja doječih svinj nara- vna in za živali prijaznejša tehnologija, ki pozitivno vpliva tudi na zdravje živali. Težave so povezane s problematičnimi svinjami, napačno prostorsko porazdelitvijo in neskrbnim delom z njimi. s Obstaja več modelov skupne reje doječih svinj, ki pa jih lahko razdelimo v dve skupini: - popolna skupna reja (ki je najpogostejša) in - kombinirana skupna reja, ko so svinje nekaj časa v individualnih boksih, kasneje pa jih preselimo v skupinski boks. Popolna skupna reja doječih svinj (skupna reja) pomeni, da skupino svinj nekaj dni pred porodom preselimo v veliki boks, kjer ostanejo do odstavitve pujskov. Za porod so predvideni posamezni porodni boksi, v katere lahko svinja kadarkoli vstopi ali izstopi. Porodni boks ima prag, ki ga lahko prestopi le svinja, sesni pujski pa ne. Pujski preživijo v porodnem boksu približno deset dni, šele kasneje imajo dostop v skupne prostore. V dneh pred porodom si svinja v porodnem boksu gradi gnezdo, to je naravno obnašanje svinj v prostosti. Svinje se v boksih tudi družijo, to pa ne velja za čas v bližini poroda. V skupinskih boksih je opazno rangiranje živali. Ne zgodi se, da bi imela svinja, ki je nizko na rangirni lestvici, prostor med svinja ma, ki sta visoko na rangirni lestvici. Pri izbiri boksov (in s tem rangi-ranju) so svinje pozorne na dovod svežega zraka, bližino oken, na toploto zunanjih stranic... Pomembno je, da rejec svinje opazuje zlasti v predvidenem času za porode. V primeru težav lahko posamezne živali začasno zapre v porodne bokse. Ko se pregrade za pujske od-pro, pride do mešanja gnezd. V majhnih skupinah (približno štiri svinje) je dojenje večinoma istočasno. V večjih skupinah se organizirajo podskupine (3-4 svinje), kjer dojenje prav tako, poteka istočasno. Ko se ena svinja začne pripravljati na dojenje, ji takoj sledijo druge svinje. Pujskov, ki sesajo pri tujih svinjah, praviloma ni več kot 25 odstotkov in svinje so do njih tolerantne. Je pa sesanje pujskov pri tujih svinjah tudi vzrok, da v manjših skupinah ne združujemo pujskov pred starostjo sedem, pri večjih skupinah pa deset dni. Število v skupnem boksu pa je omejeno na dvanajst svinj,. : Vsi sistemi za skupinsko rejo doječih svinj temeljijo na metodi »■vse noter - vse ven«. Pomembno je, da so svinje v skupinskem boksu že v čakališču in pripustišču, s čimer se preprečijo medsebojne borbe. Ker se zaradi neomejenega stika med živalmi poveča nevarnost prenosa bolezni, je potrebna še dodatna skrb za preprečevanje pojava bolezni in higieno. Posamezne svinje (preveč agresivne, brez materinskega nagona, z malo mleka ali z velikimi težavami pri gibanju) niso primerne za skupinsko rejo. Takšne živali damo v individualne porodne bokse. Ponekod pa postajata materinski nagon In sposobnost za skupinsko rejo že kriterija za odbiro svinj. Osnovna načela reje doječih svinj*' v skupinah 1. Mogoča je le, če so svinje v Odgovor na objavljeno pismo Zgodila se mi je krivica eimenovane gospe iz Vidoncev se dobro spomnim, kljub velikemu navalu pri izpolnjevanju obrazcev za pridobitev direktnih plačil na površino zemlje. Izpolnjevanje predpisanih obrazcev je bilo ča-| sovno omejeno na 30. maj in se zaradi tega ni dalo | popisovati več dni v eni vasi. Na mojem delovnem | območju je bilo potrebno izpolniti 875 vlog, za eno pa si potreboval v povprečju 30-60 minut časa. V vasi Vidonci smo izpolnjevali obrazce od 9. do 22. ure in tako tudi druge dni z namenom, da pravočasno izpolnimo obrazce vsem kmetovalcem. Omenjeno ni razlog, da ne bi neimenovani gospe izpolnili tudi njene vloge. Kot je napisala sama, obdeluje od skupno 51,11 ara njive vsega 5 arov. Travne površine ima obdelane, vendar ker nima živali, te površine kosijo drugi. Tako je bilo povedano na popisu. V navodilih MKGP, ki jih je dobil vsak kmetovalec ob popisu, pa je zapisano, da mora biti najmanjša skupna obdelovalna površina velika 0,30 ha in mora biti posamezne kulture najmanj 0,10 ha. Ker gospa obdeluje samo 0,05 ha njive, za to površino ni bila upravičena do podpore. Do podpore za travne površine pa je upravičen tisti, ki jih kosi in prideluje krmo za živali. Glede na razpisne pogoje s strani MKGP vemo, da gospa ni izpolnjevala predpisanih pogojev in bi bila po našem mnenju oškodovana le, če bi ji zaračunali 1500,00 SIT za izpolnjevanje vloge, s katero bi bilo malo dela in bi bila pozneje zavrnjena. KMETIJSKI SVETOVALEC IVAN BAUER, ING. AGR. ■ Žetev v Pomurju se končuje V silosih že več kot 44 tisoč ton pšenice Pridelki so nižji, vendar je bilo jeseni več zasejane pšenice etev v Pomurju je v glavnem končana. Če dež v začetku tedna ne bi prekinil spravila, bi ves pridelek že bil v skladiščih, vendar pridelovalci pravijo, da za dokončanje letošnje žetve potrebujejo le še dan ali dva. Napovedi tistih, ki so zatrjevali, da bo letos odkup pšenice bistveno manjši od povprečja zadnjih let, se niso uresničile. Suša je sicer pobrala dobršen del pridelka, vendar so pridelovalci lansko jesen s pšenico zasejali bistveno večje površine in zato je tudi več tržnih presežkov. Vzrokov za večje površine pšenice je seveda več. Eden je gotovo v omejevanju površin za setev sladkorne pese, največji pa je v koruzi. Zaradi težav s ceno in odkupom v lanski jeseni je letos veliko pridelovalcev zmanjšalo površine te poljščine, namesto nje pa so jeseni zasejali ozimna žita. Po podatkih Inspekta, ki bdi nad kakovostjo pridelka, je bilo do konca prejšnjega tedna v Sloveniji odkupljenih 73 tisoč ton pšenice, zdaj pa so te količine že nekoliko večje. Tudi v Pomurju odkup teče proti pričakovanjem dobro, saj so v petih prevzemnih centrih do nedelje prevzeli že več kot 44 tisoč skupinah tudi v pripustišču in čakališču. Skupine nad 10 do 12 svinj niso mogoče. Čas porodov je potrebno sinhronizirati. 2. Sesni pujski se združijo v starosti sedem do deset dni. Do takrat je potrebno na sesnih pujskih opraviti vse predvidene posege (kastracije, ferumenizacije, vitami-nizacije ...). 3. Delo in vodenje reje mora biti natančno, sicer hitro pride do težav v reji in izgub zlasti pri sesnih pujskih. 4. Večina tehnologij zahteva nastilj, s čimer se za 20-30 odstotkov poveča količina potrebnega dela v porodnišnici. ton pridelka. Največ so ga odkupili v soboškem Mlinopeku, kjer so v skladišča spravili 13.500 ton krušnih žit, v silose Kmetijskega gospodarstva Rakičan v Lipovcih so uskladiščili 13 tisoč ton, Kmetijsko gospodarstvo Lendava ima v svojih skladiščih že 10 tisoč ton, v-silosih Kmetijske zadruge Radgona v Črncih je 5.200 ton in v silosih Ljuto- 5. Oprema za skupinsko rejo svinj je cenejša od standardne, potrebno pa je imeti več prostora (7-9 m2 na svinjo). Če je prostora premalo, se poveča agresivnost svinj. 6. Potrebno je imeti tudi posamezne-porodne bokse, saj se bodo vedno pojavile svinje, ki niso primerne za skupinsko rejo. (Članek je prirejen po »Sau-gende Sauen in gruppen«, SUS 4/ 96.) MAG. DEJAN ŽIDAN, DR. VET. MED. VZS, OE M. SOBOTA, ODDELEK ZA REPRODUKCIJO« merčana 2.400 ton letošnjega pridelka pšenice. V Lipovcih je večina pridelka Kmetijskega gospodarstva Rakičan, ki je odkupil še okoli 3.600 ton kmečke pšenice, za zadruge pa so uskladiščili 1.500 ton pšenice, ki jih bo kupila Zadružna kmetijska družba. Če so v začetku žetve odkupovali pšenico po akontacijski ceni 22 tolarjev za kilogram, zdaj že opravljajo poračune, standardno kakovost pa plačujejo po 26,5 tolarja za kilogram. Sicer pa so se odkupovale! s ceno bolj ali manj poenotili, saj jo večina odkupuje po tej ceni. V Kmetijski zadrugi Radgona pravijo, da je na njihovem območju pridelek zaradi suše zmanjšan za petino, so pa jeseni zasejali več površin in tako bodo letos v silose spravili okoli 6.500 ton pridelka. So pa s pridelki zadovoljni v Kmetijskem gospodarstvu Lendava, kjer so na hektarju naželi od 6 do 7 ton pšenice. Kakovost je letos nadpovprečna, zatrjujejo v Inspektu, bila pa bi še boljša, če bi z žetvijo začeli nekoliko prej. Do zadnjega deževja je bila vlaga pod 13 odstotki, hektoli-trska teža je za 7 kilogramov nad lansko, primesi so nižje za 1,3 odstotka, beljakovine višje za 1,5 odstotka, medtem ko je padno število v povprečju višje za 80. Slednje je letos velikokrat nad 300, pri nekaterih vzorcih pa dosega tudi 400. Pod mejo 195 je bilo letos le 120 prevzemov, medtem ko so lani zaradi nizkega padnega števila zavrnili kar 516 ponudb. LUDVIK KOVAČ ■ Strokovni nasvet Katere strniščne dosevke bomo sejali letošnjem letu vremenske razmere niso naklonjene pridelavi voluminozne krme. Nekaj upanja so nam dale zadnje padavine in upajmo, da bo v prihodnje vreme z njimi radodarnejše. Za krmo bomo sejali naslednje strniščne dosevke: - mndgocvetno ljuljko, 40 kg/ha - landsberško mešanico, 40 kg/ha -inkarnatko, 25 kg/ha - krmno ogrščico, 12 kg/ha - sudansko travo, 12 do 18 kg/ha Za pridelavo zrnja bomo sejali: - proso, 35 do 40 kg/ha -ajdo, 70 do 90 kg/ha Za zeleni podor: - oljno redkev, 20 do 30 kg - belo gorjušico, 15 kg/ha -facelijo, 12 kg/ha - sudansko travo, 12 do 18 kg/ha. ŽVZ ZA POMURJE KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA POMURJE MAG. STANKO KAPUN, UNIV. DIPL. INŽ. KMET. I Cene sredstev za varstvo rastlin SKZ Ledavski dol, Cankova izplak___________________pakiranje Mpc v sil reldan 40_________________0.2 1.403.00 basudin 40 wp_____________0,1 439.70 pirimor __________________0,1 ' 1.745.50 stroby wg_______________200 o 954.20 bayleton sp.____________100 o 348.90 močljivo žveplo___________1/1 334.00 PBPelin___________________1/1 376.70 tata______________________1/1 1.225.00 captan 50_________________1/1 1.200.20 delan sc-750 0,1 1,505.60 tiltcb_______5___________1/1 3.142.90 iopas.1,00 ec_____________0.1 887.00 dithane m 45______________1/1 1.148.10 euoaren___________________1/1 3,450.40 antracol combi 1/1 3.194.20 ridomil golil___________250 o 1.026.00 ronilan___________________1/1 8.003.00 mikal_____________________1/1______3.267.20 aerobat mz________________1/1 3.615.40 ouadlis___________________0.1 2.058.40 caltan ___________________1/1 2.166.00 folicur ew 250 ___________0,1 1.645.40 šysthane 12 e______________OJ 938.80 tilt 250 ec 0,5 4.550.50 tilt 250 ec_______________0,1 942.80 ring + exjravon__________25 a 3.506.40 basagran 600 dp___________1/1 2.274.40 tarot 25 5x 10 a 10.868.20 mptivel______I___________1/1 9.999.60 motive!___________________0.5 5.421.40 dual gold_________________1/1 3,988.90 herbocid _________________1/1 882.70 tanveJ.480________________0,2 1,637,70 banvel 480________________1/1 7,758.70 starane 250_______________1/1 6.651.00 bancol wp 90_______________QJ________758.40 confidor sl 200___________0,1 3.460.80 f astac ec________________0,1 1.143.80 fastac ec________________0.25 2.065.40 decis 2.5 ec______________0,1 1,113.80 decis 2.5 ec_____________0,05 627.90 karate____________________1/1 6.309.90 karate.___________________0,2 1.968.20 antracol _________________1/1 1.365.30 hostacuick _______________0.1________444.30 boom efekt____:___________1/1 2.021.30 motivel___________ 1/1 9,999.60 bancol____________________0.1 758.40 confidor__________________0,1 3.460.80 rubigan ec_______________0,05 1.105.20 nutribor_________________15/1 696.80 Bor tekoči 1/1 866.10 magneziogreen_____________1/1________628,00 Aprooprenra Potrošnik, Murska Sobota' izdelek__________________pakirani« Moc v sil reldan 40_________________1/1 4.779.00 teJ.dait.4Q_______________0,2 1.530.20 zolone liguide____________1/1 2.933.00 zolpne liguide__________0.125 676.80 diazinon • .______1/1 1,318.00 dJazinon.. ______________OJ__________237.80 tias______________________CL2_______2^93,00 tias_____„_______________1/1_______11.327.80 pitBj|?*T_________________5 c 372.40 Mirni_____________________1/1 10.501.60 mitnic____________________CL2______2.165.90 chorus___________________15 g 850,90 stmb.y.wg_______________200 g______6.854.90 bayleton sp.____________10£Lg________392.60 česan_____________________1/1________411.20 močljivo žveplo___________1/1_______340.20. cepelin______ _______1/1 399.20 captan 50________________100o 311.90 delan sc-750______________0.1 1.637,90 tilLcb___:________________1/1______3.321.70 topas l.OO.ec_____________0.1 967.80 dithane m 45 1/1 1.188.10 alsystin__________________0.1 1.309.10 euparen______j____________1/j______3.646.10 antracol combi____________1/1 3.375.50 antracol combi____________0.1 587.80 ridomil gold____________250 g 1,119.20 ronilan__________________ 1/1 8.455.90 mikal......______________ 1/1 3.445.40 aerobat mz_______________ 1/1 3.751.10 guadris __________________1/1 16.120.30 fluadris_________________ 0.1 2.243.40 folicur ew 250____________0,1 1.826.40 tilt 250 ec_______________0,1 1,136.00 ring * extravon__________25 o 3.821,80 herjaocid________________ 1/1 933.60 siatatie25Q-------------- 0,2 2.755.30 bancolw[i_9Q______________1/1 4.671.00 bancol wp 90 0.1 878.90 mateh____________________ 0.05 886.50 dursban___________ 0.05 '791.30 confidor sl,200___________0.1 3.771.60 confidor sl 200__________0,05 2.035.00 fastac ec________________0,25 2.251.30 decis. 2,5 ec_____________0,1 1.210.90 decisilec________________0.05 726.20 antracol__________________1/1 1,443.40 tavisiin__________________111______5,049,50 tastaguick________________0.1 1.585.30 taliefejri________________1/1 2.136.40 demitan____________________12______4,936,10 dipterex si 80____________0.2 1.045.60 eclair 49 wg______________1/1 20.591.60 Topbor____________________5/1 749.00 Bor tekoči________________1/1 915.00 Borooreen_________________1/1 2.449.30 magneziogreen_____________1/1________878.00 'Pri gotovinskem plačilu nad 30.000 sit nudijo 5% popust. Člani Vinogradniškega društva Goričko imajo 7% popust.____________________ IZ NAŠIH KRAJEV 13. julij 2000, VERI« Zlatoporočenca Holsedel Pred kratkim sta se po petdesetih letih skupnega življenja znova »poročila« Franc in Alojzija Holsedel iz Večeslavec. Zlata poroka je bila tako na Matičnem uradu Rogašovci kot v cerkvi na Pertoči, potem pa so imeli še veliko gostijo pri Mencigarju v Krajni. Zakoncema so se rodili trije otroci, vnukov pa je sedem. Franc si je služil kruh z delom na kmetiji in kot železokrivec v tujini, Alojzija pa je skrbela za gospodinjstvo in otroke. Oba sta še dokaj čila in zdrava. JG Gledališki spektakel Jezusovo življenje na prostem uiturno društvo Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje nadaljuje tradicijo uprizarjanja dramskih del na prostem. Predstavili so se že z opereto Planinska roža, dramama Pod svobo- K dnim soncem in Miklovo Zalo, komedijo v prleškem narečju Zadrega za zadregoj (odigrali so jo kar 51-krat!); letos (ob 2.000-letnici kr- ščanstva) pa so jo uprizorili na prostem Jezusovo življenje, kot je si- cer orisano v apostolskih delih. Kot za mnoga druga dela, so tudi za uprizoritev Jezusovega življenja izbrali prostor oziroma trg med cerkvijo in šolo. Tam po postavili kulise za različne zgodovinske prizore: rojstvo, krst, obglavljenje Janeza Krstnika, delovanje (tudi čudeži) med ljudstvom, sojenje, križpot, smrt na križu in vstajenje. Jezusa je upodobil Anton Žumbar, Jožefa -Janez Petek, Marijo - Danica Cvetko, Janeza Krstnika - Branko Kuharič, Marijo Magdaleno -Tamara Cvetko, Poncija Pilata -Andrej Vaupotič... V spektaklu v zgodovinskih oblačilih je nastopilo več kot sto amaterskih igralcev in statistov. Posamezna obdobja je povezoval Peter Kirič, očka v sodobni obleki, kije »zgodbe« pripovedoval gledališkemu sinku - otroku (Uroš Meško), oba pa sta se selila med predstavo z enega na drugo, tretje, četrto... prizorišče. Domiselno in ljubko.Tekst je pripravil Anton Žumbar, režiral pa je 70-letni Lojze Matjašič iz Gorišnice, kije sicer z dušo in telesom vpet v velikonedeljsko kulturno življenje. Prizor z zadnje Jezusove večerje ko naznani, da je med učenci -izdajalec. • POKLIČITE MAS: OSO 40 40 • DSIščiTE MAS: hafo.. siimobiilll.. sil Vsi igralci so zelo doživeto (in zato prepričljivo) odigrali svoje vloge v predstavi, ki je trajala neprekinjeno nekaj minut več kot dve uri. Odlični so bili tudi statisti, saj gledalci nismo opazili morebitnih zadreg, kar kaže na uigranost. Posebnost predstave so bili konjeniki (rimski vojaki), ki so se kar nekajkrat pojavili, na primer, ko so iskali novorojenčke (in med njimi Jezusa), da bi jih pomorili. Skratka: eno je videti Jezusovo življenje v filmski upodobitvi, povsem drugo (bolj prepričljivo) pa je bilo podoživljanje na prostem - v živo. K temu so veliko prispevali tudi svetlobni in glasbeni efekti. Vsi glavni igralci so imeli bre-žične mikrofone, zato je bila slišnost odlična. Veiikonedel jski amaterski igralci so imeli doslej pet predstav. Jezusovo življenje bodo uprizorili še ta petek, 30. junija, in v soboto, 1. julija, obakrat ob 21.15 BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN ■ Obisk pri vas doma Stružnica na kmetiji rav prijetno sem bil presenečen, ko sem se predstavljal pri Vozličevih na Razkrižju, saj me je Alojz »prekinil«, češ da sem nekoč že bil pri njih. Pokazal mi je izrezek iz Vestnika iz leta 1975. Tedaj sem pisal o kraju in njegovih zanimivostih. Omenil sem tudi Alojza, ki si je sam naredil traktorsko prikolico na kardanski pogon. »Tamle je. Pa tudi tisti stari traktor še imam.« Saj res! Gre za ferguson s 35 konjskimi močmi, letnik 1958, torej je zdaj star že 42 let. »Še vedno gre kot ura.« Alojz je mojster za vse. Po poklicu je sicer samo kmetovalec, kajti taka je bila očetova želja. Kljub temu se je Alojz (kot samouk) naučil marsikaj s področja tehnike. V ta namen si je postopoma nakupil različne pripomočke; med njimi je tudi stružnica. »Ni je reči, ki je ne bi bil vešč narediti. Škoda, da z ženo Marijo nisva imela sina, ki bi se morda poglobil v vso to mojo domačo tehniko. Imava pa štiri hčerke: ena si je ustvarila družino v Štri-govi, dve v Veščici, Olga pa je še samska in živi pri naju.« Alojz Vozlič se je v mlajših le- na bankomatu izberite opcijo "GSM kartica" in sledite navodilom, iz bankomata vzemite izpisek s številko kartice Halo in napolnite račun. □o konca avgusta boste preko bankomata dobili 1O% večjo vrednost; kartic HALO, kar pomeni če več pogovorov. Za polnjenje pokličite: 040 448 Za pomoč pokličite: 080 40 40 1O% večja vrednost velja le za omejeno količino kartic HALO. tih razdajal v gasilstvu, saj je bil več let predsednik PGD Razkriž-je, deloval je v odboru za gradnjo gasilskega doma... Ima status gasilskega veterana. Poklicno pa se je ukvarjal s kmetijstvom. Alojz Vozlič z Razkrižja se kot kmet razume na strugarstvo, popravilo traktorjev, varjenje ... Naročnik Vestnika pa je že 50 let! Naročil ga je namreč še v letih, ko je bil na njihovem območju novinar Slavko Klinar. Nekatere članke tudi izrezuje. - Foto: Š. S. »Nekoč nam je šlo bolje, zdaj pa je hudo. Mislim, da bom kmalu prodal še zadnjo kravo. Imamo pa še dve presečnici in osem beko-nov. Še dobro, da imam vsaj skromno kmečko pokojnino. Prodal pa sem že dotrajan kombajn Zmaj 780, ki mi je dobro služil celih 17 let. Z njim sem seveda delal strojne storitve. Prednost tega stroja je bila, ker je zrnje sortiral in je pritekalo v vreče. Pri novejših pa gre vse v en bunker.«. Š. SOBOČAN ■ G S ITT OHO VESTNIK, 13. julij 2000 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Biserjane so se od nekdaj štele za samostojno vas, čeprav so tik ob Sv. Juriju ob Ščavnici Obiskali smo Nemčavce Biseri, ki jim čas jemlje ali dodaja sijaj Ponosni na svoje pomembne sovaščane: dr. Antona Korošca, Bratka in druge Krefte, dr. Antona Brumna ... as Biserjane se prvič omenja leta 1445, ko je imela deset hiš. Danes živi tukaj v 36 hišah okoli 38 družin. Gre za dokaj bogato naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo z živinorejo, poljedelstvom, podjetništvom, obrtjo ... Biserjane so se od nekdaj štele za samostojno vas, čeprav so tik ob Sv. Juriju ob Ščavnici. V Naselje je predvsem znano po tukaj rojenih ali tu živečih pomembnih Slovencih. Posebej je bil znan dr. Anton Korošec (1872-1940). Bilje teolog in politik, vodja nekdanje SLS, predsednik jugoslovanskega kluba na Dunaju, ministrski predsednik, notranji minister, predsednik glavne zadružne zveze ... Ostro je nastopal proti štajerskemu nemštvu oziroma nemškutar-stvu. Že leta 1909 se je zavzemal za povezavo slovenskih ozemelj z južnoslovanskimi deželami, a pod habsburško oblastjo. Bilje mojster politične taktike in velik pragmatik. Ostajal je zvest ideji avtonomne Slovenije, ki jo je po Rojstna hiša dr. Antona Korošca v Biserjanah. Foto: F. Š. največ povedati o Biserjanah, so me napotili k Mariji Simonič, ki je upokojena učiteljica likovnega pouka. Na osnovni šoli pri Sv. Juriju je 32 let poučevala tudi glasbo in zdaj vodi »jurjevske« ljudske pevke. Skupina bo drugo leto praznovala 20-letnico delovanja. In moja tokratna sogovornica je predvsem znana kot kiparka. Rada tudi riše. Za kiparstvo in slikarstvo jo je navdušil oče Janez Golnar, ki je bil cerkveni podobar. Njen stric' Že petnajst let prihajajo na obisk v Mursko Soboto seniorji Društva vojnih žrtev, invalidov in upokojencev (VdK) iz partnerskega mesta Ingolstadt. Tokrat se jih je pripeljalo petdeset, ogledali pa so si Mursko Soboto, Jeruzalem, Babičev murski mlin v Veržeju, se zapeljali po gorički vinski cesti, bili pa so tudi v madžarskem Lentiju. Dobro pa jim je delo tudi bivanje v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah. Skupino je spremljal poslanec bavarskega parlamenta gospod Hans Joachim Werner, organizator potovanja pa je bil gospod Ludvvig Wittman, ki je napovedal, da bo jeseni organiziral še dve potovanji. - Foto: W. Sch. Iz naših krajev Beltinci Tudi v beltinski občini si prizadevajo, da bi čimprej izdajali javno glasilo. O tem predlogu je že razpravljal odbor za družbene dejavnosti, predlog odloka o občinskem javnem glasilu pa je letu 1918 želel oblikovati v okviru federativno urejene Jugoslavije. V Biserjanah je odraščal Bratko Kreft, ki je bil sicer rojen v Mariboru 1905. leta. Bilje dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar, režiser. Tu so živeli še drugi pomembni Krefti. Tukaj je bil rojen tudi dr. Anton Brumen (1857-1930), narodni borec za pravice štajerskih Slovencev, pisec političnih člankov. Cenjen je bil tudi dr. Valter Dermota. Gre za razum-niške bisere, ki jim čas jemlje ali dodaja sijaj. In ko sem na Občini Sv. Jurij povprašal, kdo bi mi vedel prestal tudi prvo obravnavo na občinskem svetu. Med drugim se zavzemajo, ’ da bi občinsko glasilo, ki naj bi ga razposlali v vseh 2.300 gospodinjstev, izhajalo vsaj trikrat letno. M. J. Tomaž Golnar pa je študiral kiparstvo na likovni akademiji v Munchnu. Marijine lesene kipe je.najti v različnih krajih. Njen doprsni kip Ivana Cankarja je na prostem v Biserjanah, Vuk Starogor-ski krasi Staro Goro. Visok kip kmetice stoji pred mariborsko kmetijsko šolo. Njen delavec stoji pred radgonskim Elradom. Kip kmetice stoji tudi v bližini Ljubljane... Ob srečanju v Biserjanah mi Kiparka in dobra poznavalka Biserjan Marija Simonič s svojim najnovejšim kiparskim izdelkom. Foto: F. Š. Lahko se pohvalijo, da so po številu telefonskih priključkov na vrhu slovenske lestvice, nič manjši pomen pa ne pripisujejo mestnemu vodovodu, kanalizaciji, elektrifikaciji in kabelskemu TV-omrežju. Sicer pa v Nemča-vcih radi pravijo, da je BTC na območju njihove katastrske občine. Kot zanimivost omenjamo kar štiri gostilne v Nemčavcih (Baranja, Horvat, motel Čarda z diskom in gostinski lokal v BTC-ju). Prav tako se ponašajo s športno-rekreacijskim centrom. Njegov predsednik Oskar Horvat navaja: »Na voljo so igrišče ,za mali nogomet z nočno razsvetljavo, teniška igrišča, igrišče Ljudje ne držijo križem rok ani smo opravili obsežno akcijo pri urejanju enostranskih in dvostranskih pločnikov. Gre za okrog 1,4 kilometra poti za pešce. Skupno s koncesionarjem in ob velikem odzivu krajanov pa je bilo napeljano plinsko omrežje. Okrog 90 odstotkov gospodinjstev, ki imajo plinski priključek, je podpisalo pogodbe. Že v minuli kurilni sezoni se je pet gospodinjstev med prvimi v mestni občini ogrevalo z zemeljskim plinom. Pred koncem pa je tudi gradnja meteorne kanalizacije. Lani in delno že letos pa smo se lotili obnove ulične razsvetljave. V polovici naselja so nameščene dodatne luči, nova ulična razsvetljava pa je postavljena tudi za priključek na glavno cesto Murska Sobota-Hodoš,« z zadovoljstvom pravi predsednik sveta KS Nemčavci Štefan Barbarič. Štefan Barbarič (na sliki) ima veliko načrtov za lepšo podobo kraja. Foto: M. JERŠE je pokazala tudi svoj kip sove, stoječe na knjigi, in potem me je povabila na dvorišče in v košati krošnji lipe sem zagledal prikupni sovici. Umetnica mi je povedala, da sovo spoštuje kot simbol modrosti in ji je všeč, da so se te nočne ptice naselile tudi na njenem dvorišču. Hčerki pa njihovo nočno oglašanje ni najbolj po volji. Nekoč so v vasi mleli vodni in parni mlini. Imeli so žago, pekarno, gostilno. Zdaj imajo Boračeva Krajani se zavzemajo, da bi okroglo ogledalo na križišču, ki je premajhno, zamenjali s kvadratnim. S tem bi omogočili večjo prometno varnost na tem cestnem odseku v Boračevi. M. J. pomembno podjetje Branka Kocuvana, šiviljstvo Nade Šantl, z obrtjo se ukvarja Milan Tišler in še kaj bi se našlo. Seveda pa sta za vas še vedno zelo pomembna kmetijstvo in živinoreja. Sicer pa je življenje v naselju prijetno in bo še bolj, ko bo občina dala zgraditi na koncu vasi čistilno napravo. Že od leta 1870 organizirajo vaščani ob pustu »Biserjenski štrjok«. Navada je bila, da je vsako leto prispeval eden od vaščanov po 150 litrov vina oziroma »štjok«. Zadnja leta prispevajo družine po vrsti po 120 litrov vina, ki ga spijejo na pustni veselici, ko se zbere po devetdeset vaščanov. Včasih so imeli zabave po domačijah, zadnjih deset let pa v gasilskem domu. Hrano si prinesejo od doma. Ženske morajo imeti oblečene predpasnike, moški »frtošjače«. Pred desetimi leti je bil predsednik prireditve Ivan Sinko, Koroščev nečak. Zamenjal ga je Ne-mešnjakov Tonek in zdaj je predsednik Roman Muhič. Na programu imajo zelo pestre vragolije. Gospa Marija Simonič je izvedela od starih ljudi, da so na tem območju nekoč našli biser, in tako naj bi kraj dobil ime. Sicer pa bisere rojeva delo pridnih vaščanov. Tudi kiparka ne odneha. Te dni dokončuje podobo svete družine v delovnem razpoloženju. FRANČEK ŠTEFANECi za bowling, za balinanje, kije pri nas zelo popularno, in igrišče za Privlačen športno-rekreacijski center z vaško-gasilskim domom v ozadju. metanje podkev. Tu se ob večerih zbira precej mladih ljudi. V prihodnje nameravamo urediti še peskovnik za otroke.« Načrtov jim ne manjka Seveda pa v Nemčavcih, vasi z 79 hišnimi številkami in 298 prebivalci, ki je le streljaj od Murske Sobote, bolj upirajo pogled naprej. »Čimprej želimo dokončaty>ločnike, kar je povezano z drugimi imetniki komunalne infrastrukture, zlasti s Elektrom in Telekomom. Z njimi se dogovarjamo, da vsaj do polovice prihodnjega leta spravijo v zemljo električno in telefonsko napeljavo, zato smo se trenutno odrekli preplastitvi in asfaltiranju enostranskih pločnikov, ker se želimo izogniti dodatnim stroškom, nastalim s »trganjem« asfalta. Še letos načrtujemo polaganje asfaltne prevleke na parkirišču pri pokopališču. Skupno s športnim centrom in gasilskim društvom bi radi čimprej dokončali gradnjo slačilnic in prh v prizidku vaško-gasilske-ga doma. Z izvajalci pa se dogovarjamo o nujni sanaciji vaške kapele, ki jo je načel zob časa, zlasti omet in strešno kritino,« dodaja Štefan Barbarič. Letno zberejo s krajevnim samoprispevkom okrog dva milijona tolarjev, kar ni ravno veliko. Kljub temu so zgradili celo za enkrat več, kot je bilo predvideno v referendumskem programu. Z lastnim delom in iskanjem novih virov so uspeli uresničiti vse zastavljene cilje. »Z lovsko družino in mestno občino so stekli pogovori, da bi kompleks Ciglenskih grab posodobili in naredili lep naravni park, pri čemer bi bile zajete tudi vodne površine. Želimo, da bi čimprej zgradili prečno kolesarsko stezo proti Martjancem in dalje do Moravskih Toplic. Ob glavni cesti Murska Sobota-Hodoš bi radi imeli tretji pas za zavijanje v vas, ker je bilo doslej že veliko prometnih nesreč. Ne pozabljamo tudi na nujnost boljšega izkoriščanja naravnih prednosti, pri čemer imam v mislih geotermalno energijo v Rimski čardi za zdravstvene potrebe. S tem bi omogočili zaposlitev dvesto delavcev, lahko pa bi pridelovali tudi domačo hrano. V tej zvezi smo že navezali stike z velikimi sistemi, vendar je bolje, če začnemo doma, kjer bo treba pokazati več volje kot doslej,« pravi sogovornik. ' MILAN JERŠEi 16 REPORTAŽA 13. julij 2000, n estnik je za četrtkove obiskovalce murskosoboškega kopališča pripravil prijetno zabavo in dru- ženje ob številnih igrah ob vodi in v njej, kamor so imeli bralci Vestnika s posebnim kuponom prost vstop. V sodelovanju z Murskim valom in Venero je prireditev uspela, za kar so z obilico smeha in dobre volje poskrbeli prav vsi obiskovalci, s čimer so že v začetku ustvarili sproščeno razpoloženje, še posebno med udeleženci tekmovanja. Jutranji obiskovalci, predvsem otroci iz plavalnih šol, so se najprej brezskrbno poigravali s številnimi Vestnikovimi baloni, ki so krasili kopališče, že ob prvih igrah pa sta se razlegla radoživ smeh in glasno »navijanje« povsem kopališču. Napihovanje balonov, štafeta v teku po vodi in kdo prej poje banano, odbijanje balonov z glavo v bazenu, vse to in še več je mlade tekmovalce vedno znova navduševalo. Prijavljalo se je vedno več pogumnih fantov in deklet, da bi se izkazali in da bi si pridobili Vestnikovo majico ali sončna očala. Že takoj zjutraj smo začeli tudi sprejemati glasbene želje, katerim smo na Murskem valu prvotno namenili pol ure, vendar smo jih zaradi precejšnjega zanimanja predvajali tudi v popoldanskem času. Po dopoldanskih igrah smo začeli zbirati prijave za odbojko na mivki, za katero se je prijavilo deset ekip s po dvema igralcema. Za zmago se je potegovala tudi Vestnikova ekipa v zasedbi Jureta Zaunekerja in Cirila Kosednarja, pristala sta na odličnem drugem mestu, prvo mesto pa sta si prislužila Alenka Kološa in Andrej Mataj iz Murske Sobote. Povezovalka programa in voditeljica iger na kopališču Nataša Praprotnik z Venere je pri popoldanskih igrah navzoče prav spretno privabila k sodelovanju pri igrah, za katere so tekmovalci potrebovali vsaj nekaj spretnosti, predvsem ko so se preizkusili s smučmi, kolesi in čolni Mirana Vereša. Zelo zanimive igre so privabile na rob bazena veliko obiskovalcev, ki so se ob nebolečih padcih in nerodnem sukanju tekmovalcev precej zabavali. Veliko gledalcev so privabili tudi murskosoboški potapljači in skaterji. . ; Prijetna glasba, ki je na kopališču ves dan še dodatno ustvarjala čudovito poletno razpoloženje, je obiskovalce spremljala še po koncu iger. S prireditvijo smo bili nadvse zadovoljni, saj je bilo druženje z obiskovalci kopališča, še posebno pa z bralci Vestnika zelo uspešno, to pa brez njihovega sodelovanja ne bi bilo mogoče. DARJA TIBAOT FOTO: N. JUHNOV, J. GABOR, J. ZAUNEKER ■ Vestnik na murskosoboškem kopališču Sonce, voda, smeh in Vestnik Druženje in zabava z igrami ob vodi in v njej Zmage v jahalnem dvoboju sta bila mlada tekmovalca zelo vesela. Dušan Loparnik in Alenka Farkaš sta se večkrat vključevala v program Murskega vala in poročala o dogajanjih na kopališču (na fotografiji skrajno levo tudi Nataša Praprotnik, voditeljica iger, poleg nje direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko) Nad Vestnikovimi baloni so bili mlajši še posebno navdušeni Kako pa teknejo banane, če jih moraš pospraviti v nekaj sekundah? Pozdrav poletju z Vestnikom Murskosoboški skaterji so navdušili množico in ogreli srca mladim dekletom. Lujzek Kosi, stalni spremljevalec Vestnikovih akcij, je kot za šalo obvladoval smuči na vodi. Obiskovalci kopališča so se ob igrah prijetno zabavali, včasih pošteno nasmejali, včasih pa z navdušenjem ploskali. I? MB «■!, 13. julij 2000 KRONIKA Iz gasilskih društev Predanovci V Predanovcih je bilo jubilejno mednarodno tekmovanje gasilskih enot v vaji z motorno brizgalno in štafetnem teku. V skupini člani A je tekmovalo 37 enot. Najuspešnejši so bili gasilci iz Rakičana, drugi so bili gasilci iz Bistrice ob Dravi, tretji pa iz Ropoče. V skupini člani B se je pomerilo sedem enot. Največ točk je osvojila ekipa od Sv. Jurija v Prekmurju, drugi so bili tekmovalci Konusa iz Slovenskih Konjic, tretji pa tekmovalci iz Gerlinec. Na tekmovanju so se pomerile tudi članice. Tekmovale so v osmih enotah. Prvo mesto je zasedla ekipa Spodnje Ščavnice, drugo tekmovalke iz Dolnjih Slaveč, tretje mesto pa je pripadlo gasilkam iz Predanovec. Na tekmovanju v Predanovcih so sodelovala tudi štiri gasilska društva iz avstrijskih krajev: Gritsch, Tauka, Bonisdorf in Neuhau. Največ točk je osvojila ekipa Gritsca. (Š. S.) Grlava Gasilci Grlave v ljutomerski občini so praznovali 100-letnico. Na slovesnosti se je zbralo 178 uniformiranih gasilcev, ki so imeli s seboj 28 praporov. Zvrstilo se je več govornikov. Tudi ljutomerski župan je pozdravil gasilce in preostale občane. Slavnostni govornik in hkrati pokrovitelj pa je bil Anton Žižek, ki dela v tujini. Gasilcem so podelili odličja za večdesetletno delo. Častni člani pa so postali: Alojz Novak, Albert Jandl, Anton Novak, Marija Žižek in Anton Žižek. GZ Ljutomer je odlikovala grlavsko društvo z odličjem tretje stopnje. Za kulturni program so poskrbeli: godba na pihala Štefanec iz Ljutomera in mladi recitatorji iz Grlave. (J. Ž.) Gornja Radgona PGD Gornja Radgona je pripeljalo v letošnjem sušnem obdobju ljudem, ki so zaradi suše ostali brez vode, 70.000 litrov vode. To pa je sicer precej manj kot 1993. leta, ki so pripeljali s cisternami kar 7.000.000 litrov vode. Letošnja količina je stokrat manjša, ne toliko zato, ker bi bila manjša suša, ampak predvsem zato, ker so dobili v sedmih letih v mnogih gospodinjstvih vodo iz gornjerad-gonskega vodovodnega omrežja. (F. KI.) Petanjci Gasilsko društvo Petanjci je razvilo prapor - simbol gasilstva. Nanj je pritrjenih 176 zlatih žebljičkov in deset trakov tišinske občine in sosednjih gasilskih društev. Na slovesnosti je bilo več govornikov, prapor pa je razvil Tonček Hauk in ga predal praporščku Mirku Gumilarju. Prapor je blagoslovil tišinski kaplan Jože Rogač, kulturni program pa so izvedli mladi gasilci. Na slovesnosti so podelili tudi več odličij za večdesetletno delo v gasilskem društvu. (F. Ku) Lipa V Lipi je bila slovesnost ob razvitju gasilskega prapora. Tega krasi 113 zlatih žebljičkov in 11 trakov. Gasilcem so čestitali: župan Jože Kavaš, predsednik GZ Beltinci Jože Lebar in predsednik slovenskih gasilcev Ernest Eory. Pokroviteljica je bila Zavarovalnica Triglav, katere direktor Rudi Cipot je razvil prapor, nato ga jepredal predsedniku Jožetu Ferčaku, potem pa gaje prevzel praporščak Tadej Jerebic. Prapor je ob sodelovanju kaplana Janka Babiča blagoslovil turnišku župnik Alojz Ratnik. Na prireditvi je igral pihalni orkester iz Radelj ob Dravi. (J. Ž.) Dragotinci PGD Dragotine! deluje že od 1903. leta. V društvu namenjajo posebno pozornost nabavljanju sodobnega orodja in opreme, cenijo pa tudi staro. Tako so ohranili ročno brizgalno iz 1905. leta, ki je še uporabna za gašenje. Tudi nekdanje gasilske čelade so očiščene in lepo zložene. Beli rudarji so praznovali ekoč, ko je bila lendavska Nafta pomurski gigant, so rudarski praznik (3. julij) praznovali nadvse bučno. Tisti dan je bil celo dela prost. Že nekaj let pa je praznovanje bolj skromno. Tako tudi letos, ko so praznik zaznamovali predvsem delovno. Pa vendarle: na priložnostni slovesnosti so delavcem, ki so imeli delovne jubileje, vročili priznanja in pohvale. Na slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi direktor Cveto Žalik in član uprave Mirko Horvat, je bil tudi primeren kulturni program. J. Ž. Velika udeležba gasilskih društev M inulo nedeljo je potekalo v športnem centru v Predano-vcih že dvajseto mednarodno gasilsko tekmovanje, ki ga ______organizirajo vsako drugo leto. Organizator takšnega tekmovanja se določi tako, da vsakič pride na vrsto druga občina v Pomurju, kjer potem znotraj občine gasilska zveza izbere društvo, ki tekmovanje priredi. Na tekmovanju sodelujejo najboljše tri enote vsake pomurske občine, prosto pa se lahko prijavijo tudi ženske enote ter povabljene ekipe iz celotne Slovenije in Avstrije. Tako je sodelovalo letos v Predanovcih 62 enot, med katerimi so bile tudi štiri avstrijske, prireditev pa so si prišle ogledat tudi gasilke iz Madžarske. Tekmovali so v že ustaljenih disciplinah: suhem tridelnem napadu z motorno brizgalno in v štafetnem teku s prenosom ročnika. V najkakovostnejši skupini člani A, kjer je sodelovalo 37 ekip, je zmagalo PGD Rakičan pred PGD Bistrica ob Dravi in PGD Ropoča. C. K. ■ DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA M. SOBOTA zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: 51900-678-48545 7RRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 ■ ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO oni FČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK. Neznani leteči predmeti (NLP) še naprej vznemirjajo Skrivnostni osmerokotnik v Beltincih Kaj se je zgodilo z vzorcema pečarovske pšenice? N aše prvo poročanje o »pristanku« NLP v Pečarovcih smo sklenili s stavkom: Vesoljci nas imajo radi! Trditev ima novo podkrepitev, kajti tudi v Beltincih so sledi NLP! Glasbenik Matija Horvat iz Belti-nec se je 30. novembra 1989. leta ob 3.30 nenadoma prebudil in nekaj mu je velelo, naj pogleda skozi veliko okno spalnice. »Kakih tisoč metrov izpred oči in v višini sto metrov se je premikala nenavadna svetloba, dolga približno petsto metrov. Prizor je bil podoben razsvetljeni in premikajoči se kompoziciji železniških vagonov. Brž sem zbudil še ženo Da- rinko.« »Tudi jaz sem videla skrivnostno svetlobo, ki se je počasi premikala. Škoda, da nisva šla ven, da bi videla, kam je izginila. Midva sva jo gledala enajst sekund.« Tako sta nam v ponedeljek povedala Horvatova iz Beltinec. Matija je še isto jutro (1989. leta) klical na meteorloški zavod in drugam, ali so morda tam registrirali pojav NLP, toda ni dobil pritrdilnega odgovora. Na pojav je sčasoma pozabil, spet pa se ga je spomnil, ko se je začela vojna za osamosvojitev Slovenije in pozneje vojni na Hrvaškem in BiH. Pomislil je, da je bila svetloba naznanilo vojnih grozot. Zakonca Matija in Darinka preživita veliko prostega časa na sprehodih v naravo. 1991. leta ju je pot zanesla na Popovo, kot pravijo njivam in travnikom na območju ob glavni cesti med Beltinci in Odranci. Na travniku sva naletela osmerokotnik, v katerem je bila trava povsem zelena, višja, resasta, čista, brez travnih rož, ki so sicer rasle zunaj osmerokotnika. Tedaj sta pomislila, da je kaka povezava Glasbenik Matija Horvat nam je najprej orisal pojav nenavadne svetlobe, nato pa smo si na Popovem ogledali travnik z bujno rastjo čistih trav v obliki osmerokotnika. Pečarovska vzorca pšenice: tisti iz središča agroglifa ni skalil, oni-le iz obroča pa se je v nekaj dneh bujno razrastel. Kaj bo iz njega? Polovična rešitev Bo spet nekoliko mirnejši sen? 0 Omejitev le iz mariborske smeri d torka, 11. julija, je na temelju izdane odločbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti ponovno uvedena začasna omejitev prometa na cesti G1-3 na odseku Pesnica-Dol- ga vas, in sicer po Tišinski, Cankarjevi in Panonski ulici skozi Mursko Soboto. Omejitev prometa velja za vsa tovorna vozila in skupine vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7.500 kilogramov, in sicer vsako noč od 22. do 6. ure zjutraj. Odredba sodišča je sicer začasna in velja do pravnomočnosti rešitve pravdne zadeve, ki poteka med R Slovenijo, Ministrstvom za promet in zveze, Direkcijo R Slove- nije za ceste (toženo stranko) ter posamezniki iz Murske Sobote (tožečo stranko). Omejitev prometa se, glede na obstoječe razmere, izvaja samov smeri od Maribora proti Dolgi vasi, saj je mogoče tovorna vozila izločati le na trenutno edino ustrezno parkirišče v Gornji Radgoni. V nasprotni smeri (Dolga vas-Maribor) namreč ni ustrezno velike in urejene parkirne površine za izločanje tovrstnih vozil, četudi je Direkcija proučila vse morebitne možnosti najema razpoložljivih površin za izločanje na omenjeni relaciji. V ta namen je bil objavljen tudi razpis, vendar nobena od dveh prispelih ponudb ne izpolnjuje razpisnih pogojev, so med drugim sporočili z Direkcije RS za ceste. Š. S. ■ med NLP in osmerokotnikom na travniku. Svojega odkritja nista obešala na veliki zvon. »Na svetleči predmet in osmerokotnik sva se spet spomnila ob pojavu NLP v Pečarovcih,« sta v nadaljevanju kramljanja povedala Horvatova. Potem smo seveda odšli na travnik. Podpisani novinar sem že od daleč opazil zeleno površino v obliki osmerokotnika, ki izstopa od preostale trave, ki je bila suha, četudi je dan prej deževalo.« »Zdaj, po nekaj letih, so strani osmerokotnika manj ostre,« je ugotavljal Matija. Povedal pa je, da si je to točko ogledalo nekaj njegovih znancev in vsaj eden od njih je moral nekaj zaznati, kajti izjavil je: »Čimprej proč od tod!« Je bilo nenavadno močno sevanje? Pa skočimo še v Pečarovce! Pozneje smo zvedeli, da naj bi neka ženska videla NLP (podoben Luni), kako je »pristal« na Zelko-vem pšenično-ječmenovem polju. Ta ponedeljek pa nas je poklical dipl, bioenergetik in radiestezist Štefan Titan iz Tropovec in povabil na ogled kaljenja vzorcev semen, ki jih je vzel v Pečavcih. Na to, da jih je dal kalit, smo že opozorili v prejšnjem Vestniku. Rezultat: vzorci pšenice, ki jih je vzel v osemmetrskem (povsem povaljanem) krogu NE kalijo, ampak trohnijo. Vzorci, ki jih je vzel iz velikega (zunanjega) kroga oziroma okrog meter širokega »prstana«, pa so hitro vzkalili in po desetih dneh so zrasle dvanajst centimetrov visoke rastline. Zanimivo jih bo opazovati, Gasilsko društvo Banovci je bilo ustanovljeno I. 1900 kot Požarno društvo Grlava - Banovci, v letu 1935 pa se je razdelilo na dve društvi, in sicer na PGD Banovci in PGD Grlava. Napredek društva je temeljil na zagnanem delu članov in prostovoljnih prispevkov vaščanov, tako da so z leti pridobili vso opremo, ki je.potrebna za varovanje pred požari. Zgradili so tudi gasilski dom in ves čas je bilo društvo tudi glavno gibalo razvoja v vasi. Ob 100-letnici uspešnega delovanja je občina Veržej prostovoljnemu gasilskemu društvu Banovci podelila občinsko plaketo, ki jo je v imenu društva sprejel predsednik Milan Seršen (na fotografiji). Ob tej priložnosti so pripravili prireditev, ki se je začela s slovesnim mimohodom gasilcev s prapori iz Banovec in sosednjih vasi, v nadaljevanju pa so podeljevali gasilske plamenice in najrazličnejša priznanja. SIMONA MARKOVIČ, DT kako se bodo razvijale naprej in kaj se bo iz njih razvilo. Oba vzorca semen je dal kalit ob istem času in v enako zemljo - humus. Seveda je škoda, da kmetijci niso vzeli ne vzorcev žit ne vzorcev zemlje, da bi potem še oni potrdili (ali zavrgli) dognanja radiestezista in novinarjev. V ponedeljek, ko sem še svež pod vtisi iz Pečarovec in zdaj tudi iz Beltinec pripravljal tale zapis, pa me je poklical g. Janez Ferjanič, urednik slovenske izdaje revije Share International. Povedal je, da bodo posnetke agroglifov iz Pečarovec objavili v vseh svetovnih izdajah omenjene revije, zaprosili pa bodo tudi za izjavo ezoterika Benjamina Crewa, ki je 1959. leta prejel sporočilo Mojstra modrosti, sicer člana Duhovne hierarhije, za kaj pravzaprav gre v Pečarovcih (in zdaj tudi v Beltincih!), čeprav je že mogoče slutiti, kakšen bo odgovor: liki v žitih, travah, koruzinju in še kje so delo naših vesoljskih bratov, ki so na višji razvojni stopnji kot smo mi. Znova: Vesoljci nas imajo radi! J BESEDILO IN FOTO: Š. SOBOČAN ■ 18 ŠPORT 13, julij 2000 VBMK Šport od tod in tam Nogomet - V okviru priprav v Monoštru na Madžarskem so nogometaši Mure odigrali še tri prijateljske tekme. Z madžarskim prvoligašem Haladasem iz Sombotela so se razšli brez gola O : O, premagali pa so Monošter z 1 :0 (Žilavec). (FM) Nogomet - Nogometaši Belti-nec so odigrali prijateljsko tekmo s prvakom Bosne Brotnjo in po pričakovanju prepričljivo izgubili. Časten zadetek za Beltinčane je dosegel Džafič iz enajstmetrovke. (FM) Nogomet - Prijateljsko srečanje med madžarskim prvoligašem Na-gykanizso in soboško Muro se je končalo brez zmagovalca. Tekma se je končala z 1 : 1. Za Muro je dosegel zadetek Grizold. Sobočani so bili boljši, vendar niso izkoristili nekaj idealnih priložnosti, (FM) Nogomet - NK Dolina je pripravil nogometni turnir. Med štirimi ekipami je zmagala Čentiba pred Dolino, Petišovci in Graničarjem. (FB) Mali nogomet - TV Ideja iz Murske Sobote je bila organizator prvega pomurskega medijskega turnirja v malem nogometu. Sodelovalo je 6 ekip. Zmagala je ekipa TV As, ki je v finalu premagala TV Bruli s 4 : 3. Za tretje mesto je Murski val premagal Vestnik s 4 : 2. Za peto mesto pa je bila Ideja boljša od RTV, ki je zmagala s 7 : 2. Vrstni red: 1. TV As, 2. TV Bruli, 3. Murski val, 4. Vestnik, 5. TV Ideja, 6. RTV. (FM) Mali nogomet - ŠD Gerlinci je organiziralo tradicionalni turnir v malem nogometu. Med 16 ekipami iz Pomurja in pobratene Šmarjete na Dolenjskem je zmagala ekipa Kučni-ce iz Gerlinec pred ekipo Pernjek iz Sodišinec, Spaček barom iz Murske Sobote in Plastoformom iz Šmarjete. Najboljši so dobili pokale in denarne nagrade. (FM) Atletika - V Petrijancu na Hrvaškem je bilo mednarodno tekmovanje Hageman. Med 350 tekači iz 5 držav so sodelovali tudi pomurski tekači. Slavko Kumek (GR) je zasedel v teku na 11,5 km v absolutni kategoriji sedmo, med st. člani pa tretje mesto. Karlo Vrbnjak (TS Radenska) je med st. veterani zasedel četrto mesto. Med ml. veterani je Branko Perme iz Lendave zasedel peto mesto, v teku na 2,5 km pa je bil med 60 tekači prvi. Mlada Anita Perme je zasedla v teku na 11,5 km četrto mesto. (FM) Atletika - Na tekaškem maratonu kralja Matjaža v Črni na Koroškem so med okrog 200 tekači sodelovali tudi člani TS Radenske in dosegli nekaj najvišjih uvrstitev. Med ml. dečki na 3 km je zasedel Gregor Marušič prvo mesto, Gregor Ficko pa je zmagal med st. dečki. V teku na 10 km je zasedel Slavko Kumek (GR) v absolutni kategoriji prvo mesto, med st. člani pa je bil Jože Marušič drugi. V poimaratonu je zasedla Jožica Šiftar med ženskami v svoji kategoriji prvo mesto, v absolutni kategoriji pa je bila četrta. Karli Vrbnjak je v svoji kategoriji zasedel drugo mesto. (G. G.) Rokoborba - V Grabčekovem na Slovaškem je bilo mednarodno rokoborsko tekmovanje za dečke in kadete. Med 384 tekmovalci iz 7 držav so sodelovali tudi rokoborci Mlekoprometa iz Ljutomera. Najboljši med njimi je bil Niko Horvat (44 kg), ki je pri ml. dečkih zasedel drugo mesto. Rok Hazl (62 kg) je bil pri kadetih osmi. (NŠ) Atletika - Na državnem veteranskem prvenstvu v atletiki, ki je bilo v Ljubljani, je v skoku v višino s 150 cm zmagal Miran Kondrič.in postal državni prvak. Strelstvo - Ob otvoritvi strelišča v Gančanih je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Med 6 ekipami so zmagali Gančani s 1104 krogi pred Ormožem, 1101, in Bakovci, 1075 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Vučanec (Ormož) s 375 krogi pred Balažičem (Gančani), 372 krogov. (TH) Strelstvo - LD Prosenjakovci je organizirala tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Med 16 ekipami je zmagala LD Radove! pred LD Križevci in LD Radenci, vse so zadele 28 golobov. Med posamezniki je zmagal Franc Vidonja (Križevci) pred Boštjanom Mačkom (Radovsci), oba po 14, ter Mihom Šafaričem (Videm), 13 golobov. (FM) Konjske dirke v Ljutomeru Junaka sta bila Jožeta (oče in sin) Sagaja F Športni ribolov____ Radgončani sedemnajsti na SP Članska ekipa RD Radgona (Željko Mavrič, Gusti Prelog, Miro Matja-šec, Igor Trošt, Božo Irgolič, Darko Mes, Leopold Murota in Danilo Hladen) si je kot lanski državni prvak pridobila pravico sodelovanja na dvajsetem ekipnem svetovnem prvenstvu v športnem ribolovu v portugalskem mestu Cabecao-mora, ki je 20 km oddaljeno od Lizbone. Za tekmovanje so se vestno pripravljali že od konca lanskega leta, za udeležbo na svetovnem prvenstvu pa so morali zbrati tudi precejšnja sponzorska sredstva. Na prvenstvu, kjer je sodelovalo 22 ekip, so veljali že vnaprej za favorite Italijani, Francozi in Angleži. Prvi dan tekmovanja so zmagali Italijani pred Nemci. Ekipa Radgone je zasedla 17. mesto, najboljši posameznik pa je bil Peter Prosenjak, ki je zasedel peto mesto. Prosenjakje nastopil namesto Boža Irgoliča. Miro Matjašec je bil 14, Gusti Prelog 17, Željko Mavrič 17, Igor Trošt 21. Tudi drugi dan tekmovanja je bila najboljša italijan- Junaka trinajstega tekmovalnega dne in petih kasaških dirk letošnje sezone v Ljutomeru sta bila domačina oče in sin Sagaj. Dosegla sta izjemno lepi zmagi - Jože starejši z Dalijem in Jože mlajši nekoliko presenetljivo z Gerdom Novembrom pred prvim favoritom Victoryjem Screamom. Sicer pa so domačini petkrat zmagali. Rezultati tekmovalcev KK Ljutomer - 1. dirka za 3-letnike: 3. Adriatic (Šonaja) 1:21,4; 2. dirka za 3- do 5-letnike: 1. Ford Pico (Makovec) 1:20,0; 4. dirka za 2-letnike: 1. Den MS (M. Slavič) 1:22,4, 3. Leona III (Makovec) 1:23,0; 5. dirka za 3- do 12-letnike: 3. Crown (Antolin) 1:18, 8; 6. dirka za 3-do 12-letnike: 1. Apricot (Šonaja) 1:18,3, 3. Fabian (B. Slana) 1:18,8; 7. dirka za »krono triletnikov«: 3. Don MS (M. Slavič) 1.20,9; 8. dirka za 3-do 12-letnike: 1. Dali (J. Sagaj starejši) 1:17,9; 9. dirka za 3- do 12-letne uvožene kasače: 1. Gerd November (J. Sagaj mlajši) 1:15,8, 2. Victory Screm (M. Slavič) 1:16,0. Naslednja dirka v Ljutomeru bodo 6. avgusta s slovenskim kasaškim derbijem. (NŠ, fotografija: NJ) ska ekipa. Radgončani pa so zasedli naslednja mesta: Peter Prosenjak 6., Gusti Prelog 9., Igor Trošt 22. in Željko Mavrič 21. V skupni uvrstitvi je zmagala Italija pred Nemčijo in Irsko. Radgona je zasedla 17. mesto in ni izpolnila pričakovanj. Imela pa je tudi precej smole pri žrebu mest v sektorjih. Kljub vsemu so se radgonski tekmovalci vrnili s svetovnega prvenstva z novimi izkušnjami, za kar so hvaležni tudi vsem sponzorjem, ki so jim pomagali. TEKST IN FOTOGRAFIJA: A. P. ■ Šah - Radenska pomgrad v polfinalu V četrfinalu za slovenski šahovski pokal je ekipa Radenske Pomgrada iz Murske Sobote prepričljivo premagala Trebnje s 3,5 : 0,5 točke. Rezultati: Ribli : Furlan 1 : O, Hulak : Kodrič remi, Kovač : Marinšek 1 : 0 in Gruškovnjak : Potočnik 1 : 0. Za ekipo Radenske Pomgrada sta igrala velemojstra Ribli iz Madžarske in Hulak iz Hrvaške. Sobočani so se tako uvrstili v polfinale, med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Fotografija: J. Zauneker Namizni tenis___________________________________ Prvič tri moštva v prvi ligi V novi tekmovalni sezoni bodo sodelovale v prvi državni članski namiznoteniški ligi prvič v zgodovini pomurskega namiznega tenisa tri pomurske ekipe - Moravske Toplice Sobota, Radgona in Kerna iz Puconec. V prestopnem roku, ki je bil končan, je prišlo do precejšnjih igralskih sprememb. Do največje spremembe je prišlo pri najstarejšem pomurskem prvoligašu Moravskih Toplicah Soboti. Klub je zapustilo kar pet igralcev. Prvi igralec Mirko Unger je po enaindvajsetih letih prestopil k novemu prvoligašu Kerni iz Puconec. Drugi igralec Mitja Horvat pa je po dvanajstih letih odšel h Krki v Novo mesto. Čeprav je obema potekla pogodba, se ne moremo znebiti vtisa, da so se jima Sobočani preveč zlahka odrekli. V puconsko Kemo so odšli tudi mladi igralci Gider, Gorčan in Balažič, ki bodo igrali v tretji državni ligi. Zaradi odhoda prvih dveh igralcev so Sobočani angažirali nekdanjega hrvaškega reprezentanta Nevena Karkoviča, iz Radgone pa se je vrnil posojeni igralec Miran Solar. Sicer pa pri Radgoni ni prišlo do drugih sprememb. Pričakovati je, da se bodo pomurski ligaši potegovali za razvrstitev od petega do desetega mesta. Po izkušnjah sodeč imajo nekaj več možnosti Radgončani s Kitajcem Xu Jio, Rihtaričem in Benkovičem. Kerna Puconci ima ob Ungerju, Paviču, Smodišu in Sapaču v rezervi še Kovača in Benka. Sobočani pa bodo igrali v zasedbi Karkovič, Kocuvan, Koščak in Solar. M. U. ■ Strelstvo____________________________ Markoja podprvak, Pajič tretji V Ljubljani je bilo državno prvenstvo v streljanju MK-puško za člane in mladince. Lep uspeh sta dosegla Robi Markoja (SD Štefana Kovača Turnišče) in Valter Pajič (SD Kolomana Flisarja Tišina). Med člani 60 leže je Markoja zadel 587 krogov in zasedel tretje mesto z enakim številom točk kot drugouvrščeni Rajmond Debevc (Olimpija). V kombinaciji 3 x 40 pa je s 1150 krogi zasedel drugo mesto in postal državni podprvak. Med mladinci 60 leže je Pajič s 575 krogi zasedel tretje mesto z enakim številom krogov kot drugouvrščeni Andraž Dovč (Tabor Ježica). V kombinaciji 3 x 40 pa je Pajič zadel 1093 in zasedel.tretje mesto. To so vsekakor zavidanja vredni rezultati. (FM) Kolesarstvo____________________ Simon Špilak tretjič DP V Starem trgu v Beli krajini.je bilo državno kolesarsko prvenstvo za dečke. Med 50 kolesarji iz vse Slovenije je zmagal na izjemno težki in zahtevni progi član KK Tropovci Simon Špilak in ponovno dokazal, daje najboljši v Sloveniji. To je bil njegov že tretji zaporedni državni naslov. Zmagal je z več kot pol minute prednosti in tako osvojil najvišji naslov tudi med starejšimi dečki. Mladinci so tekmovali za pokal Slovenije. Pri ml. mladincih je Tilen Červek med 60 kolesarji zasedel sedmo mesto, Blaž Gyoha pa je bil deseti. Med st. mladinci je Zlatko Mesarič med 39 tekmovalci zasedel deveto mesto. V Lenartu je bila kola kolesarska dirka - kriterij slovenskih mest, kjer je Tilen Červek zasedel sedmo, Blaž Gyoha pa deseto mesto. Dečki so tekmovali za pokal Slovenije. Simon Špilak je bil drugi in povečal vodstvo v Skupni uvrstitvi. (FM) Šport od tod in tam Nogomet - Nogometaši Hajduka iz Splita, pokalni prvak Hrvaške, ki jih vodi bivši trener Potrošnika iz Beltinec Pero Nadove-za, gostujejo v nedeljo, 16. julija v Beltincih, kjer bodo odigrali prija- Strelstvo _______ Jasmina Maček šesta na EP y Monte Catinu v Italiji je bilo evropsko prvenstvo v streljanju na umetne golobe. Za slovensko reprezentanco sta nastopila Jasmina in Boštjan Maček iz Bodonec, člana SD Štefana Kovača trap iz Murske Sobote. Izvrstna je bila Jasmina Maček, saj je s 63 golobi prišla v finalno skupino, kjer je zadela še 23 golobov in zasedla šesto mesto. Boštjan je bil s 102 goloboma drugi najboljši slovenski tekmovalec, vendar se ni uvrstil v finale. Jasmina Maček, študentka prvega letnika Poslovne ekonomije v Ma riboru, se je s strelstvom začela ukvarjati pred sedmimi leti pri SD Štefana Kovača trap Murska Sobota. Za tovrstni šport sta jo navdušila oče in brat, oba znana kot odlična strelca. Pa tudi sicer jo ta šport zanima. Žal pa je imela že prvo leto tekmovanja smolo, saj se zaradi poškodbe prsta ni mogla udeležiti državnega prvenstva. Sicer pa je z rednim treningom in močno voljo že po dveh letih začela dosegati vidne rezultate. Leta 1995 je na državnem prvenstvu za mladinke zasedla tretje mesto, leto kasneje pa je bila druga in le za en sam golob zgrešila naslov državne prvakinje. Tudi med mladinci se je izvrstno uveljavila. Leta 1997 je bila na državnem prvenstvu tretja, predlani in lani pa je postala državna prvakinja med mladinkami. Uveljavila se je tudi na mednarodnih tekmovanjih. Leta 1997 je na mednarodnem tekmovanju Grand prix v Brnu med ženskami zasedla drugo mesto. Letos pa je med ženskami zmagala na Grand prix Slovenije. Prvič je letos sodelovala na evropskem prvenstvu v Italiji in med 30 ženskami iz 22 držav zasedla izvrstno šesto mesto. Z doseženim rezultatom je bila zelo zadovoljna, saj ga ni pričakovala. Nastop na evropskem prvenstvu sta ji omogočila oče in SD Štefana Kovača trap Murska Sobota. Strelstvo ji veliko pomeni, zato mu bo tudi v prihodnje ostala zvesta in upa, da tudi rezultati ne bodo izostali. Z osvojitvijo šestega mesta je dobila Jasmina Maček status mednarodnega športnika. FERI MAUČEC ■ Modelarstvo ____ Damjan Korpič dvajseti na SP Na otoku Krfu v Grčiji je bilo svetovno prvenstvo v letenju z radijsko vodenimi jadralnimi modeli kategorije F3J. Med 81 tekmovalci iz 27 držav je sodelovala tudi Slovenija in zasedla deveto mesto. V slovenski reprezentanci je sodeloval poleg Mariborčanov Bojana Gergoriča in Primoža Rižnerja tudi član Aerokluba Murska Sobota Damjan Korpič in kot najboljši med našimi zasedel dvajseto mesto, kar je lep uspeh. Tekmovanje je potekalo v zelo težkih razmerah, pri vročini okrog 45 stopinj Celzija in močnem vetru 10 do 15 metrov na sekundo. (FM) teljsko tekmo z domačim drugoli-gašem. Tekma bo ob 18. uri. (FM) Nogomet - Novi drugoligaš Renkovci so v prijateljski tekmi v gosteh premagali Čakovec z 2 : 1. Strelca za Renkovce sta bila bratat Ritlop. (FM) Nogomet - Beltinski nogometaši so v prijateljski tekmi presenetljivo premagali prvoligaša Publikuma iz Celja z 1 : 0. Strelec edinega gola je. bil Kokaš iz 11 m. (FM) WSCHIMf liMim, 13. julij 2000 ŠPORT 19 Predstavljamo vam___________________________ Tretjeligaš - največji uspeh Bistrice Na pobudo ljubiteljev nogometa in igralcev, ki so nastopali za sosednje nogometne klube, so ustanovili leta 1972 na Bistrici Nogometni klub Bistrica. Čeprav niso imeli lastnega igrišča, so se že naslednje leto vključili v tekmovanje Občinske nogometne lige Lendava, kjer so nastopala tudi nekatera moštva iz soboške občine, tekme pa so igrali v Odrancih in na Kapci. Med devetimi moštvi je Bistrica zasedla sedmo mesto. V naslednji tekmovalni sezoni je zasedla Bistrica v Občinski nogometni ligi Lendava med petimi moštvi drugo mesto z enakim številom točk kot Črenšo-vci, ki so bili prvak. V tekmovalni sezoni 1976/77 so nogometaši Bistrice v Občinski nogometni ligi Lendava zasedli prvo mesto, vendar se zaradi reorganizacije tekmovanja - v lendavski občini sta bili ustanovljeni prva in druga občinska liga - niso uvrstili v višji tekmovalni razred, temveč so nastopali v Drugi občinski nogometni ligi Lendava. V tekmovalni sezoni 1981/82 so postali prvak v drugi lendavski občinski nogometni ligi in se uvrstili v Prvo občinsko ligo Lendava. V tej konkurenci so nogometaši Bistrice nastopali vse do leta 1991, ko so bili prvak Prve občinske nogometne lige Lendava in se prvič uvrstili v Pomursko nogometno ligo. Ta uspeh so pod vodstvom predsednika Ignaca Jakšiča in trenerja Jožeta Jerebica dosegli naslednji igralci: Kelenc, Balažič, Hozjan, Vučko, Rous, Šenkinc, Ozmec, Dugar, Pintarič, M. Jakšič, Pozderec, Jaklin, Vučko, Vegič, Kuzma, Marton, Kolman in Novak. Žal so v pomurski ligi nastopali le I eno leto, saj so s 14 točkami zasedli zadnje mesto in izpadli iz lige. Od leta 1992 so tekmovali v Prvi medobčinski nogometni Lendava. Vidnejši uspeh so dosegli v tekmovalni sezoni 1998/99, ko so v Prvi medobčinski nogometni ligi Lendava zasedli tretje mesto in igrali kvalifikacije za vstop v tretjo državno ligi vzhod s Tromejnikom iz Kuzme. Žal niso uspeli, saj jih je Tromejnik premagal na Kuzmi s 7 : 2, na Bistrici pa s 3 : 0. Svoj največji uspeh pa so dosegli nogometaši Bistrice v minuli tekmovalni sezono, ko so postali prvak v Prvi me- dobčinski nogometni ligi Lendava in se prvič uvrstili v tretjo državno nogometno ligo vzhod. Največji konkurent za prvo mesto so jim bili nogometaši Nedelice, o prvaku pa so odločila, medsebojna srečanja, saj je Bistrica dosegla dve zmagi, dve tekmi pa sta se končali neodločeno. Ta uspeh so dosegli pod vodstvom predsednika Alojza Ozbetiča ter trenerjev Branka Poredoša in Darka Vučka. Najboljši strelec v moštvu je bil Dejan Kustec, ki je dosegel 13 golov. Poleg članskega moštva pa na Bistrici namenjajo posebno po- zornost tudi nižjim selekcijam, ki dosegajo vidne rezultate. Večina igralcev članskega moštva je izšla prav iz mladinskih vrst. Z uvrstitvijo v tretjo državno nogometno ligo so se okrepili z Alešem Kolenkom (Beltinci), Andrejem Birom (Polana) in Jožetom Veldinom (Središče ob Dravi), računajo pa še na vratarja in enega igralca. Novi trenerje postal Vlado Lebar, pomočnik Dejan Ko-cet, tehnični vodja pa Janez Vegič. Želja Bistričanov je, da bi si zagotovili obstanek med tretjeligaši. FERI MAUČEC ■ Nogometaši Bistrice - novi člani tretje državne lige vzhod. Stojijo od leve: Darko Vučko (trener), Roman Kolenko, Matej Gabor, Damir Maučec, Andrej Glavač, Boris Horvat, Drago Kuzma, Jože Gruško-vnjak, Dejan Ozbetič, Vladimir Ščerbič, Simon Baligač (tajnik), Branko Poredoš (trener); čepijo: Štefan Bogdan, Anton Fifonja, Simon Lazar, Dejan Kocet, Igor Kustec, Saša Balažič, Roman Gjura, Tarnaš Cigan, Kristjan Žižek. Manjkata: Tomaž Matek in Matej Kramar. j Mednarodne igre šolarjev Mladi Sobočani in Lendavčani v Kanadi V Hamiltonu v Kanadi so bile od 1. do 7. julija 2000 tradicionalne mednarodne igre šolarjev (od 12 do 15 let). Na igrah je sodelovalo 2048 mladih športnikov in športnic iz 78 mest in 32 držav, ki so tekmovali v devetih športnih panogah. Med sedmimi slovenskimi mesti sta bili tudi Murska Sobota in Lendava. Medtem ko so Sobočani stalni udeleženci mednarodnih iger šolarjev, v Murski Soboti pa so bile igre že trikrat, so Lendavčani sodelovali prvič. Mursko Soboto so na mednarodnih igrah šolarjev v Kanadi predstavljali atleti in košarkarji. Košarkarsko ekipo so sestavljali: Kristjan Horvat, Mitja Gomboc, Boštjan Korošak, Sebastjan Fujs, Rok Brinar, Mitja Muhič, Marko Mandič, Jernej Juteršnik in Smiljan Kuhar ter trener Peter Juteršnik. V atletski ekipi pa so bili: Damjan Vu-zem, Robert Žekš, Robert Bertala-nič, Lucija Cvetko in Laura Korču-lanin ter trener Andrej Perhavec. V delegaciji Murske Sobote so bili: Stanko Kerčmar, predsednik soboške športne zveze Stranko Kerčmar, podžupan Rudi Horvat in stalni član Mednarodnega olimpijskega komiteja Jože Vild. Lendavo so na mednarodnih igrah šolarjev zastopali nogometaši in atleti. V nogometni ekipi so bili: Koša, Milenkovič, Gone, Kod-ba, Ratko, Gostonj, Marton, Ko-stric, Kocet, Hari, Lebar, Utroša, Kleiderman, Gerenčer in Čuka ter trener Feri Horvat. Atleta Bokana in Hozjana je vodil trener Franc Hanč. V delegaciji Lendave pa sta bila župan Jože Kocon in predsednik lendavske športne zveze in član Olimpijskega komiteja Slovenije Vili Sekereš. Nogometaši Nafte iz Lendave so se z dvema zmagama in enim porazom v predtekmovanju uvrstili v polfinale, kjer so izgubili s špansko Logrono z O : 4. V boju.za Soboški župan Anton Slavic je pripravil pred odhodom v Kanado sprejem za udeležence mednarodnih iger šolarjev Murske Sobote. Fotografija: Jure Zauneker tretje mesto pa je ekipa Seula premagala Nafto s 7 : 0. Mladi nogometaši Lendave so tako zasedli četrto mesto, kar je uspeh. Košarkarji Murske Sobote so prema- gali Aew Foundland z 89 : 30 in Six Nations z 51 : 42 ter izgubili s Šparto 44 : 22 in Hamiltonom 44 : 36. V boju za tretje mesto je Špar-ta premagala Mursko Soboto s 50 : 30. Tako je Murska Sobota zasedla četrti mesto. V atletiki naši predstavniki niso dosegli vidnejših uvrstitev. FERI MAUČEC ■ Odbojka __________ Bruno Najdič pri Pomurju Odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote, člani prve državne lige, bodo v novo tekmovalno sezono štartali okrepljeni. Medtem ko kluba ni zapustil nihče, bo imel trener Sabahudin Peljto močnejšo ekipo kot v minuli tekmovalni sezoni. H klubu sta namreč pristopila nekdanji državni’reprezentant in organizator igre Bruno Najdič, ki je prišel iz Maribora, in Igor Prša, ki je doslej igral za drugolig^ša Beltince. V člansko moštvo pa bodo vključili tudi nekaj mladincev. Sobočani se tako nadejajo, da bodo igrali v novi tekmovalni sezoni pomembnejšo vlogo kot v minuli tek- movalni sezoni. Odbojkarji Pomurja iz Murske Sobote bodo začeli s pripravami za novo tekmovalno sezono prihodnji mesec. (FM) Kajak kanu______________________ Borut Horvat peti V Vipitenu v Italiji je bila finalna tekma kajakašev in kanuistov na divjih vodah za svetovni pokal. Sodeloval je tudi kanuist Kajak kanu kluba Mura iz Kroga Borut Horvat. Z osvojenim petim mestom je bil naš najboljši tekmovalec. V skupni uvrstitvi je zasedel Borut Horvat s 152 točkami osmo mesto, kar je veliko manj, kot je pričakoval. (FM) Aeroklub Murska Sobota_•_ Letalci in modelarji navdušujejo V soboškem aeroklubu se lahko pohvalijo z odličnimi športnimi rezultati, še posebno letalci in modelarji. Letos so že dosegli nekaj vidnih uspehov, čakajo pa jih še nekatera zahtevna tekmovanja. Več o tem smo se pogovarjali z upravnikom letališča v Rakičanu Igorjem Zrinskim. - Za nami je polovica letošnje športne sezone. Kako ste uresničili načrtovani program in kako ste zadovoljni z doseženimi rezultati? »Predvideni športni program smo v glavnem uresničili z manjšimi izjemami, zelo pa smo zadovoljni tudi z doseženimi rezultati. Spomnim naj samo na$ nekatere najpomembnejše. Modelarji so se izkazali na tekmovanju v spomin na Stjepana Krajnca v Novem mestu, kjer je Bagari zmagal med mladinci, ter na tekmovanju za hrvaški pokal v Sisku, kjer sta zmagala Bagari in Marič med posamezniki, Aeroklub pa ekipno. Na državnem prvenstvu s prostoletečimi modeli F1H v Novi Gorici je postal Marič državni prvak. Na tekmovanju za svetovni pokal na Češkem je bil Gydrek med člani F1A četrti, na Madžarskem je med mladinci Bagari zasedel prvo mesto. Na državnem prvenstvu motornih pilotov v Murski Soboti se je izkazala Nastja Jagličič, ki je z drugim mestom dosegla največji ženski uspeh kluba. Velik uspeh smo dosegli v Karlovih Varih na Češkem, kjer je v kategoriji sportsman zmagal Gujt, Šeruga je bil tretji, ter v kategoriji advanced, kjer je zmagal Podlunšek in premagal svetovnega prvaka Biskupa, Zrinski je’bil tretji. Žal se nismo mogli udeležiti državnega prvenstva v jadralnem letenju. Sodelovali smo tudi na velikem letalskem mitingu v Cerkljah.« - Zaradi nekaterih težav ste morali mednarodno tekmovanja AKRO 2000 preložiti. Kdaj ga boste organizirali? »Tradicionalno tekmovanje v akrobatskem letenju AKRO 2000 bi moralo biti od 6. do 9. julija, vendar smo ga morali preložiti na sredino septembra. To pa zato, ker se je nekaj starejših tekmovalcev odločilo, da bo prenehalo tekmovati. Poleg tega je bilo naše letalo na mitingu v Cerkljah poškodovano. Dobili smo tudi zagotovilo, da bo na septembrskem tekmovanju dobra udeležba in da naj bi bilo istočasno tudi prvenstvo Avstrije.« - Katera pomembnejša tekmovanja pa vas še čakajo? »Modelarje letos čakajo še štiri tekmovanja za svetovni pokal na Madžarskem (2), Češkem in Murski Soboti. Slednje bo 5. ih 6. avgusta na letališču v Rakičanu. Pričakujemo dobro udeležbo tekmovalcev iz Švedske, Nemčije, Bolgarije, Nizozemske, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Jugoslavije in Slovenije. Prav tako bo na letališču v Rakičanu 9. septembra državno prvenstvo prostoletečih modelov. Predvidoma se bomo tudi udeležili tekmovanja v akrobatskem letenju, ki bo od 7. do 10. septembra na Češkem (Zlin); in sodelovali na mladinskem svetovnem prvenstvu z jadralnimi modeli, ki bo od 13. do 18. avgusta na Češkem. Prav tako se nameravamo udeležiti evropskega članskega prvenstva v Romuniji.« FERI MAUČEC ■ | Kasaški šport Darja Jureš četrta v Evropi Sedemnajstletna Darja Jureš, dijakinja četrtega letnika Srednje kmetijske šole v Rakičanu, doma iz Babinec, se vedno bolj uveljavlja kot tekmovalka na kasaških dirkah. Sodelovala je na domačih tekmovanjih in že dvakrat tudi na evropskem pokalnem tekmovanju. Izhaja iz znane konjeniške družine Jureševih, saj se je s kmečkimi konji ukvarjal že njen stari oče, ki je pred leti tudi kupil kasaško kobilo. Od takrat pa do danes se v družini ukvarjajo s kasaškim športom. Na tekmovalno stezo se je Darja podala z Amito že kot štirinajstletno dekle. Drugo mesto na prvem tekmovanju in zmaga na njenem drugem nastopu na Brdu s kilometrskim časom 1:18,3 ji je bila velika spodbuda, tako da je vzljubila kasaški šport in od takrat jo videvamo na kasaških prireditvah. Že lani je sodelovala na evropskem pokalnem tekmovanju v Budimpešti, kjer je v prvem krogu zasedla sedmo mesto in se ni uvrstila v finale. V tolažilni dirki pa je bila peta. Pred nedavnim pa je drugič sodelovala na evropskem pokalnem tekmovanju na Švedskem in v predtekmovanju zasedla četrto mesto in se uvrstila v finale, kjer je bila prav tako četrta. Zanimivost tekmovanja je bila, da so vse tekmovalce pred tekmo preizkusili z alkotestom. Doslej je dosegla tri zmage. Poleg Amite tekmuje tudi z Abartom, v hlevu pa imajo še Pollitrosa, ki ga je dobila na srečelovu v Radencih. Doma trenira vsak dan, enkrat na teden pa na hipodromu v Ljutomeru. Kasaški šport ji pomeni veselje in zabavo, zato se bo z njim ukvarjala tudi v prihodnje. (FM, fotografija: NJ) 20 MULARIJA 13. julij 2000, OTOK Varna povezava OS “Kiižeuež &te£ dčkak dekan BSA (Business Softvvare Alliance) je neprofitna organizacija, registrirana kot gospodarsko interesno združenje proizvajalcev in prodajalcev računalniške strojne in programske opreme. Glavne naloge BSA so izobraževanje javnosti in popularizacija uporabe legalnih programov, informiranje in pomoč javnim organom pri pregonu piratov, aktivno delovanje proti vsem oblikam piratstva, zbiranje dokaznega gradiva proti različnim vrstam piratov, sprožanje kazenskih, civilnih in drugih postopkov zoper pirate in nelegalne uporabnike. V Sloveniji je bila podružnica mednarodne organizacije Business Softvvare Alliance ustanovljena 16. januarja 1996. Organizacija BSA Europe je letos od proizvajalcev zgoščenk iz srednje Evrope, ki so poleg legalnih proizvajali tudi zgoščenke z nelegalno programsko opremo, dobila že več kot 1,5 milijona ameriških dolarjev odškodnine. Slovenska BSA je sporočila, daje evropski trg vedno bolj zasičen z nelegalnimi zgoščenkami, ki proizvajalcem programske opreme povzročajo letno več milijonov ameriških dolarjev škode. Lani je bilo zaseženih več kot 800.000, leto poprej pa 500.000 nelegalnih zgoščenk. Običajno omenjene zgoščenke tiskajo povsem legitimna, celo zelo priznana podjetja, ki pa naročil ne preverjajo dovolj, da bi se prepričala, ali njihove stranke niso morda računalniški pirati. BSA pri tem poudarja, da kdorkoli, ki proizvaja, prodaja ali razpečuje zgoščenke, tvega stroge kazni. Proizvajalci zgoščenk, ki so vpleteni v nedovoljeno kopiranje intelektualne lastnine, pa so zaradi malomarnega izvajanja poslovnega procesa odgovorni za kršenje avtorskih pravic. http://slonep.net/cgi-bin/razsearch.pl Za seboj smo pospravili igrače. V našo vas prišel je velikan; vsak pred njim beži, saj ubija in rohni. Najbolj se babica ga boji, ker je že čisto brez moči. Nekega dne pri oknu sedi, razmišlja, kako pregnala ga bi. Predlagam ji združitev moči, da mlajši in starejši skupaj pregnali ga bi iz naše vasi. TJAŠA GEČ, 2. A OŠ I M. SOBOTA Hala Ida Vse v zvezi z razpisi, posojila, pogoji za pridobitev stanovanj. http://ius-info.ius-software.si/utility/ zpiz/Default.htm Pripravljena je tudi posebna simulacija, s katero boste lahko preizkušali možnosti, če bi se želeli upokojiti kasneje kot na prvi možni datum ali če želite oceniti vpliv izbire dneva upokojitve na odmerni odstotek oziroma ugotoviti optimalno možnost upokojitve moža in žene, ki imata otroke. http://members.xoom.com/bujrasi/ Svoj prostor v svetovnem spletu je našel tudi ižakovski Otok ljubezni. Spoznali boste turistično društvo Bujraš, plavajoči mlin na reki Muri in preostale zanimivosti Ižakovec. http://www2.arnes.si/~opvbistricams Osnovna šola Prežihovega Voranca leži na levem bregu Mure v občini Črenšovci. Znana je po odprtosti in prijaznosti za tiste, ki si to želijo. VESTNIK NA INTERNETU Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. Anja nas je opazovala. Za spomin ‘Idak Wak se pe//e skoz/ dolino, za sabo vleče vagone tri. Na postaji vsaki se ustavi, vedno nove potnike pozdravi. Ljudje se v mestu porazgubijo, po opravkih vsi odhitijo, a čez dobre ure tri nazaj so skoraj že vsi. LEON VRATUŠA, OŠ CANKOVA Oče nas vsako leto odpelje na taborjenje v okolico Bukovniškega jezera. Ko smo prispeli tja, smo morali najprej postaviti šotor. Na taborjenju je potrebno veliko pomagati -nositi veje za taborniški ogenj, pomivati posodo in še mnogo drugega. V prostem času se kopamo, lovimo po gozdu in igramo karte. (smešna zgodba) Gdaje bio moj dedek še mladi, te je mogel iti v Vučjo Gomilo slujžit. Inda je tak bilau, ka ge je bilau dosta dece, so starejši mogli iti slujžit. Tan so ga za fse ponucali. On se je fsega toga navolo, zatau bi rad šau domov. Ednuga dne jemi je vert naroču, naj koula namaže pa se pripela na njivo. On je kaula namazal z zabi-lon po ročicaj namesto po potačaj. Te je pa krave vpregel pa šau na njivo. Vert je bil tan. Gda je zagledal kaula, je zbe-sno. Tak ga je svadilo, ka je ščeu dedija zbiti. Dedi pa je buo mladi pa friški pa je odbejžau domov pa se skruo v lagef. Te je pa vert prišeu domov pa gaje iskau. Prišeu je k tiston lagvi pa ga je začau premetavati. Lagef se je začau kotati po brejgi dol tak dugo, ka je preletu pred dedijevo ižo pa se tan razpočo. PETRA PUHAN OŠ BOGOJINA Naša šola je najboljša, saj deli nam velike petice, včasih pa tudi majhne enice. Naša šola je najboljša, v njej se risati naučiš, nato počitnice dobiš in na morje odhitiš. Naša šola je res najboljša. ALJOŠA KOROŠA DOŠ PROSENJAKOVCI Pernica O- UMI Najprej v zibki sem spal, očka pesmice mi je bral. Po enem letu bil sem že dečko, veselo pihal sem prvo svečko in veselo se smejal, saj prvi rojstni dan sem praznoval. Potem začel sem v vrtec hoditi in prve solzice točiti. To trajalo je le nekaj dni, saj spoznal sem prijatelje iz vasi. Hitro leta v vrtcu so minila, in že šola se mi je ponudila. Rutico okrog vratu sem nosil in težko torbico sam sem nosil. Dobival kup sem lepih ocen, zato v šolo še vedno rad grem. DAVID SOVEC OŠ GOR. RADGONA Kdo sem jaz? Kdo si ti? Kdo so oni, oni vsi? Vsi smo ljudje, ki z močjo ljubezni lahko premikamo gore.' A vedi, moje srce, prizadeti nihče ne sme, zato ti ne dopusti, da spet skupaj bi bila JAZ in Tl. Nekega večera pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Midva z bratom sva šla spat v majhen šotor, ki sta ga uporabljala oče in mama, ko sta bila še mlajša, bratranci pa v velikega, ki nam gaje podaril dedek. Zaspali smo. Okoli enih sem se zbudil, ker mi je bilo hladno in ker se nisem dobro počutil. Naenkrat je nekaj zaškrebljalo. Pomislil sem, da bi bila lahko v bližini divja svinja. Potiho sem poklical mamo. Prišla je iz šotora in povedal sem ji svojo »zgodbo«. Rekla je, da TAMARA JERIČ OŠ BAKOVCI ni nič in da naj zaspim. Poskusil sem, a čez nekaj trenutkov je znova zaškrebljalo. Še enkrat sem poklical mamo. Pogledala je v šotor in opazila v kotu majhno sivo miš. To je bila torej »divja svinja«! S težavo smo spodili miško iz šotora in končno sem lahko mirno zaspal. Ko smo se naslednji dan pogovarjali o tem dogodku, smo menili, da je bil šotor postavljen na miškini luknji. MARKO SRAKA OŠ III M. SOBOTA VESTNIK 13. julij 2000 NA SCENI 21 Vaša pisma, vaša čustva, vaša mnenja! Mavrično nebo Glej tam ptice na nebu, kako valovijo v zraku, veter jih nežno boža, nežno nosi sem ter tja. Vroče poletje, vroč nasmeh ponese me k pticam. Lebdim, prepričan sem, da spim, vse je tako lepo, padla je kapljica, ustvarila mavrico. Glej tam ptice na nebu, tam sem tudi jaz v tvojem objemu, o veter, ponesi naju dlje, da bova lahko na modrem nebu ljubila se. Tam na vrhu gore ustaviva se, tako visoko, da lahko skoraj vidiš konec mavrice. Modro nebo, pokrito v gosto odejo, modro nebo, sega čez vso mavrico, modro nebo, kjer lahko uresničiš sanje, le močno moraš verjeti vanje! Modro nebo sega čez vso mavrico, modro nebo, kjer lahko uresničiš sanje, le močno moraš verjeti vanje! Sašo (YesterdaY) Razprla bi dlan Razprla bi dlan, da bi roko mu podala, da znova prijatelja bi postala, da zopet bi prišel tisti dan, a vem, da je vse zaman. Razprla bi dlan, da ujela bi sanje, da skupaj stopila bi vanje, da ujela bi tvoj poljub, a preostal mi je le obup. Razprla bi dlan, da ujela bi vsaj košček sanj, zame in zanj. Sonja Bolečina konca Pozna je že noč, skozi okno v daljavo zrem, moje srce je polno bolečine, saj konec je dneva, saj konec je... Vem, jutri spet bo novo jutro, jutro pozabljenih prijateljev. Tamarine Želim si Želim si, da bi bila srečna. Želim si, da bi te lahko hehala ljubiti, ker te želim pozabiti. Želim si, da bi to lahko storila, in se spet na novo zaljubila. Tako težko te bom pozabila, čeprav sem si to obljubila, najlepše bi bilo, da se ne bi rodila, potem se tudi vate ne bi zaljubila! Mateja H. Odplaval si Odplaval si z valovi proč, zaprosil si za eno noč, hotela sem le to, da jokal bi z menoj, da bi samo še enkrat ljubila se nocoj. Odplaval si z valovi proč, bila je temna noč, bila je tišina in globoko v meni prazna bolečina. Mateja Z. Peljem se Peljem proti domu se, ti v mojih mislih si. Dolgo videla ne bova se, a pogrešala močno te bom. Na ustih čutila tvoj poljub bom, v rokah dotike tvojih rok. Telo po tebi hrepenelo bo, pogrešalo objeme tvojih močnih rok. Peljem proti domu se, s težkim srcem čakam na dan, ko znova zagledala bom tebe, tvoje telo. »Ghost« Rock Maraton to soboto in nedeljo v Petišovcih! klad za ljubiteljske kulturne dejavnosti -območna izpostava Lendava bo organizi-_______ra| ta petek in soboto, 14. in 15. julija, državno srečanje rockovskih skupin, imenovano Rock Maraton. Dogajanje bo potekalo v kopališču Terme v Petišovcih, nastopilo pa bo kar 28 glasbenih skupin. Izbor izmed 34 prijavljenih skupin je opravila strokovna žirija pod vodstvom profesorja Simona Lubšme, srečanje pa bo pregledno za izbrane skupine z vseh slovenskih območij. Društvo ustvarjalne mladine Lendava Mladi se neradi angažirajo Z delavnicami in prireditvami bodo sodelovali v Youth hostlu Člani Društva ustvarjalne mladine v svojem prostoru v nekdanjem hotelu Korona Lendavi se je pred leti skupina mladih odločila za ustanovitev Društva ustvarjalne mladine, ko so ugotovili, da je prostočasna aktivnost mladih omejena predvsem na nekaj bifejev v Lendavi in počitniških hiš v Lendavskih goricah. Čeprav je, kot pravi predsednik društva Vojko Balantič, mlade v Lendavi precej težko angažirati za delo v kulturi, uspejo letno organizirati kar nekaj prireditev ali sodelujejo pri prireditvah drugih organizacij. Ena večjih težav pri delu društva je, da nimajo primernih prostorov, saj so zadnji stanovalec nekdanjega lendavskega bisera, hotala Korona, ki je v precej slabem stanju. V zgradbi so si sicer uredili en prostor, vendar so brez računalnika in telefona, ki bi ju nujno potrebovali pri svojem delu. S Termami Lendava so se dogovorili, da se bodo angažirali pri aktivnostih v Youth hostlu v kopališču v Petišovcih, ki ga bodo odprli v naslednjih mesecih. Tam bodo sodelovali pri organiziranju aktivnosti mladih, prireditvah in delavnicah. Lani so organizirali kar nekaj kulturnih in športnih prireditev in sodelovali na javnih prireditvah drugih društev. Med drugim so pripravili predavanja o zasvojenosti z mamili, o Indiji, prostovoljnem delu in organizirali delavnice. Septembra so organizirali prireditev Adijo, poletje z glasbenimi nastopi, delavnicami in gledališkimi predstavami. To prireditev bodo organizirali tudi konec letošnjega poletja, v začetku šolskega leta pa bodo opravili anketo med mladimi v Lendavi, da ugotovijo, kakšne oblike aktivnosti si ti dejansko želijo. Ta konec tedna, 14. in 15. julija, bodo organizirali prireditev Rock maraton na kopališču v Petišovcih, kjer bo nastopila vrsta mladih glasbenih skupin iz Slovenije. V svojo dejavnost bodo.vključili še boljše sodelovanje in povezovanje z mladimi iz drugih krajev Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Avstrije. Balantič je povedal, da menijo, da take oblike dejavnosti z mednarodnim sodelovanjem mladih pomenijo tudi promocijo domače kulture in turizma, kar odpira razvojne možnosti kraja in celotne regije. Želeli pa, da bi jih pri njihovi dejavnosti bolje podpirala tudi lendavska občina. In kaj mislijo mladi iz Lendave o aktivnosti mladih v kraju? Feri: Mislim, daje mladina v Lendavi precej neaktivna. Mladi imajo vse bolj različne interese, ki jih je težko uskladiti. Danes mladi bolj mislijo na denar in vse manj jim pomenijo priznanja za družbeno delo, zato je tudi več nezadovoljstva, mamil... Mislim, daje za apatijo mladih precej krivo tudi dokaj neperspektivno okolje.' Robi: Jaz sicer študiram v Ljubljani, kjer je ogromno možnosti za sodelovanje v raznih organizacijah v Med mnogimi še neuveljavljenimi imeni bo nastopilo tudi kar nekaj kakovostnejših »profesionalnih« bendov in tistih, ki nastopajo na velikih festivalih in mednarodnih prireditvah ter turnejah. Najboljši trije ansambli se bodo uvrstili na Mednarodno srečanje RIO-ROCK 3D 2000, ki bo v soboto zvečer v okviru programa RIO - Rudarstvo in okolje Petišovci (Mali projekti programa PHARE, ki jih financira Evropska unija). Mednarodnega srečanja se bodo poleg slovenskih udeležile tudi skupine iz Madžarske - Legkalapacs in Ear Wax - Avstrije in (najverjetneje) Hrvaške. TK ■ skladu s tvojimi interesi. Vse, kar se v Lendavi dogaja na področju organizirane aktivnosti mladih, pa je v Društvu ustvarjalne mladine. Mlajši sicer prihajajo na prireditve, ki jih pripravi društvo, vendar se aktivno ne vključujejo radi. Vanja: V Lendavi se dejansko dogaja premalo stvari, ki bi pritegnile mlade. Mi v Društvu ustvarjalne mladine jim ponujamo možnost, da se vključijo, da pridejo s svojimi idejami, ki jih bomo poskušali Uresničevati. Škoda, da je ob koncih tedna v mestu tako mrtvilo. Mislim, da mladi ob koncih tedna celo bežijo iz mesta, da rajši odhajajo v druge kraje. Samo: Ob večerih in koncih tedna se mladi zabavajo predvsem po gostilnah ali v počitniških hišah v vinogradih. Mislim, da bi tudi lokalna skupnost morala narediti več za mlade in bolj denarno podpirati društva, ki poskušajo usmerjati mlade, da bi svojo energijo porabili za kaj koristnega. Ni dovolj, da te le ob koncu leta potrepljajo po rami, češ »lepo, da mladi kaj delate«. JGI Koncert harmonikarja Riharda Zadravca Predstavitev zgoščenke Na oder Riki Zadravec med nastopom v Art Caffeju M ladi harmonikar Rihar Zadravec je tudi ob tokratnem nastopu, ki je bil v četrtek v Art Caffeju v Mur ski Soboti, pokazal, kakšne možnosti glasbenega izražanja omogoča harmonika. Skupaj s spremljevalno skupino je predstavil novo zgoščenko z naslovom Na oder, ki jo je pred kratkim izdal v samozaložbi ob pomoči sorodnikov, znancev in sponzorjev. Riki Zadravec nam v okolju, kjer harmoniko običajno pove- Napovednik koncertov Murska Sobota 13. julija: KUD Idioti (Pulj) + Bambix (Nizozemska), grajsko dvorišče ob 20. uri 14. julija: Gustafi (Vodnjan) + Dyspepsia (Murska Sobota), grajsko dvorišče ob 21. uri 18. julija: Bela Somi (Kontrabant) + Matej Bunderla (saksofon) + Andrej Grabar (bobni) + Dušan Loparnik (pianino) + Boštjan Režonja (bas), Zvezda ob 21. uri Petišovci 14. in 15. julija: Rock Maraton (Juff + Neuvrščeni + Kontrabant + Ear Wax...) Ljutomer 14. julija: Vlado Kreslin + Mali bogovi, atrij mestne hiše 11. avgusta: Posodi mi jurja, atrij mestne hiše Šentilj - Ceršak 15. julija: Festival ob meji (CZD + Pridigarji + Sabaium + Godsize ...), stražnica Ceršak Ljubljana 18. julija: Dream Theater, Križanke 19. julija: Celia Cruz + Jose Alberto »El Canario«, Križanke 1. avgusta: Lou Reed, Križanke 30. in 31. avgust: The Magic of the Dance (Irska) 6. september: Lee Scratch Perry + Mačka B + Sunny Orchestra Škrbina pri Komnu (Kras) 14. in 15. julija: Festival Škrbina (Broken Lock, Persona Non Grata, Pop Ivan, Franci Blaškovič & Gori ussi Vinnetou + Fakof Bolan ...) Gradec 16. julija: Bryan Adams, Schvvartziteich 20.-22. julija: Al Di Meola, Summer Musič Festival Tarvisio/Trbiž 15. julija: Dr. John, Teatra Italia - Pontebba 17. julija: Richard Galliano New York Guintet, Piazza Unita 18. julija: Youssou N’Dour, Piazza Unita 21. julija: Jorge Ben Jor, Piazza Unita 22. julija: Al Jarreau, Piazza Unita zujemo z narodnozabavno glasbo, dokazuje, daje kot glasbeni inštrument med ljudmi premalo cenjena in da z njo lahko igramo še kaj drugega kot polke in valčke. Gre za nastop, ki navdušuje, ker je očitno, da Riki obenem igra na harmoniko in se igra s haramoniko. V svoj repertoar je vključil vse od črnskih duhovnih skladb, jazza pa do klasičnih avtorjev. Rihard, ki je sicer doma iz Veržeju, je 7. junija diplomiral na Universitat fiir muslk und darstellene kunst v Gradcu in namerava nadaljevati študij s poudarkom na jazzu. Na ovitku CD-ja je zapisal misel: »Glasba je jezik zvoka, zato ga je treba govoriti razločno.« Tudi ta koncert je pokazal, kako dobrodošli so taki predstavitveni glasbeni nastopi mladih domačih glasbenikov za poživitev večerov v mestu. Riki je imel sicer že nekaj nastopov v Zavarovalnici Triglav pa tudi v soboški grajski dvorani. Nekoliko je sicer motila le tropska vročina (Riki: »Celi san moker.«) ob nekoliko prezgodnji uri nastopa zaradi prireditve ob soboških dnevih. J. GABOR ■ v Hotelu DELFIN s tremi zvezdicami Poleg penzionskih storitev, bazenov, kopeli in lastne plaže vam nudimo pestro izbiro izletov in zabave. Za upokojence in otroke do 15. leta veljajo posebni popusti. MOŽNOST PLAČILA na tri obroke S ČEKI. informacije 05/ 6607 000 rezervacije 05/ 6607 400 22 DOBRO JE VEDETI 13. julij 2000, n« OVEN Ona: Nekdo, ki ga prav dobro poznaš, se bo poskušal vriniti v tvoje osebno življenje in storil bo marsikaj, da bi ga opazila in ohranila v lepem spominu. Zakaj ne bi enkrat tvegala in si privoščila tudi kaj novega? On: Preveč se boš ukvarjal s samim seboj, drugih pa enostavno ne boš hotel videti. Prav hitro se ti lahko zgodi, da boš zamudil enkratno priložnost, ki se zlepa ne bo več ponovila. Poslovno uspešen teden! Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Najuspešnejše zdravilo je zgled BIK Ona: Srečala boš nekoga, ki si bo kar preveč prizadeval, da bi ti uspel ustreči. Raje razmisli, preden se boš podala v kakršnokoli avanturo. Konec koncev ti tudi sedaj ne gre ravno slabo, ali ne? On: Še vedno si ne boš uspel razložiti nepričakovane odločitve, ki ti je dodobra zagrenila življenje. Raje prenehaj s tuhtanjem in se posveti tistemu, kar ti je preostalo. Čaka te prav prijetno presenečenje. DVOJČKA Ona: Nekdo ti hoče povedati nekaj prijetnega, ti pa ga vedno spregledaš, toda tudi njegovi potrpežljivosti bo prišel konec, zato poskrbi, da se ti ne bo to tudi maščevalo - kako, pa veš najbolje ti sama. On: Prišel boš do tiste točke, ko se bo potrebno odločiti, ali naj nadaljuješ in tvegaš vse ali previdno pobereš dobiček. Če boš vztrajen, ti nagrada vsekakor ne more uiti. Nepričakovan obisk. RAK Ona: Vse preveč se trapiš z neumnimi mislimi, kaj si bodo o tebi mislili drugi. Vzemi usodo v svoje roke in potegni iz življenja kar največ tudi zase. Nepričakovano srečanje ti bo obudilo spomine. On: Prepiru s partnerjem bo sledila sladka sprava in vajin medsebojni odnos bo le še trdnejši. V začetku tedna pa bo nastopila trda poslovna streznitev in le stežka ti bo uspelo odnesti celo kožo. avadna medena detelja (Melilotus officinalis) je zelo razširjena po vsej Evropi in Aziji, ob poteh in zapuščenih poljih, uvaža pa se iz vzhodnoevropskih dežel. Uporabna zel vsebuje predvsem kumarinske glikozide in flavonoide ter diši po kumari-nu. Včasih so jo rabili proti moljem, danes je sestavina kumarin dišava za parfume in začimba za živila. Registrirana droga se lahko prodaja v lekarnah brez recepta. Čajni napitek v glavnem lajša vnetje ven in motnje, ki spremljajo kronično vensko oslabelost, denimo boleče in težke noge, nočne krče, srbenje ' in oteklino, je pa tudi dopolnilno zdravilo pri limfnem zastoju in he-moroidih. Približno poldrugi deciliter kropa se prelije čez 1 do 2 žlički (1,5 do 3 g) fino zdrobljene dro- ge in po 5 dol O minutah precedi, skodelica se popije dva- ali trikrat na dan. Za rane in hemoroide se droga močno stresa z enako količino vroče vode in položi povita v gazo na prizadeto mesto. V čajnih mešanicah zvečine izboljša okus, redko je navzoča v večjem deležu kot delujoča sestavina. Zunanje v obliki mazila, gela in obkladka zdravi tudi podplutbe, izvine in površinske izlive krvi, v obliki svečk blaži zlato žilo, kopeli pa celijo rane, ki se slabo celijo ali so gnojne. Ljudsko izročilo ji pripisuje po različnih krajih še različne druge nepreverjene zdravilne lastnosti, češ da pomirja, uspava, blaži prebavne krče, sprošča vetrove, žene na vodo in razkuži seč ter olajša izkašljevanje. Po novejših dognanjih zmanjša tako vnetno kot zastoj- Vlomilci se veselijo počitnic LEV Ona: Nekomu boš dobesedno padla v objem in to ti bo na neki način celo všeč. Situacija bo resda skrajno komična, vendar se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno le od tega, koliko boš za stvar ti sama. On: Še vedno ti ne bo uspelo prepričati partnerja, da bi ti popolnoma zaupal. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužiš. Ob koncu tedna se ti bo pripetila majhna nezgoda, ki pa ne bo imela kakšnih posebnih posledic. eprav je marsikdo že na zasluženem dopustu, se večina na dopust šele pripravlja. Julija in avgusta številna stanovanja in hiše samevajo in so zaradi nepazljivosti ali brezbrižnosti stanovalcev, ki so pred odhodom v naglici pozabili na kako malenkost, na ogled od zunaj in, žal, tudi od znotraj. DEVICA Ona: Prijetni dnevi se bodo prevesili v še prijetnejši konec tedna. Z osebo, do katere gojiš nekaj več kot samo prijateljstvo, se boš prav lepo ujela. Kdo ve, mogoče pa je prav to tisto pravo. On: Še vedno ti ne bo uspelo pozabiti nekoga, ki ti je v preteklosti ogromno pomenil. Nastalo praznino boš sicer poskušal zapolniti z občasnimi avanturami, vendar tiste, prave enostavno ne boš uspel najti. TEHTNICA Ona: Nepričakovana ponudba ti bo prinesla želeno samozavest, še vedno pa bo ostalo odprto vprašanje, ali se ti vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti ti ne bi škodilo malo več resnega pristopa. On: Nastopil boš s povsem novimi argumenti in to bo dvignilo tvoj poslovni ugled. Z novo prijateljico pa nikar ne delaj preveč dolgoročnih načrtov, saj jo za kaj takšnega še premalo poznaš. ŠKORPIJON Ona: Prišel je pravi trenutek za poravnavo spora, saj boš lahko le na ta način začela uresničevati načrt, ki ti ne da spati. Tako si boš lahko tudi ti privoščila nekaj več počitka, ki ti je več kot potreben. On: Poskusil se boš približati osebi, do katere ti je sicer precej, vendar se ti je do sedaj zdelo, da pač nimaš osnovnih možnosti za uspeh. Nad 'rezultatom’ boš presenečen tako ti kot tudi tvoji prijatelji. STRELEC Ona: Dolgo si varovala svojo skrivnost, sedaj pa je prišlo na dan tudi tisto, na kar si že zdavnaj pozabila. Le stežka ti bo uspelo prikriti tvoja čustva, to pa se lahko izkaže kot izredno kočljiva‘zadeva. On: Prišel bo čas, ko se bo končno pokazala tvoja resnična sposobnost v poslovnem svetu. Toda nikar se preveč ne povzdigni, ampak ostani takšen, kot si bil do sedaj. Spremembe bodo prišle kar same ... KOZOROG Ona: Napravi že enkrat tisto, kar te mika, sicer se boš požrla zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svojih namenih ne govori naokrog, saj ti lahko prijateljice tvoje načrte kaj hitro spremenijo v polomijo. On: Poskusi se prilagoditi trenutnemu trendu v družbi, v kateri se giblješ. Ona te že dalj časa opazuje in po tihem upa, da jo boš opazil. Pripravi se na precejšnje presenečenje na poslovnem področju. VODNAR Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na koncu prav ti sama ujela v nastavljene mreže in takrat ti ne bosta pomagali niti tvoja samozavest niti aroganca. Le stežka se ti bo uspelo izkopati iz nastale zmede. On: Nikar se ne pritožuj nad svojo nesrečo, ampak raje stori nekaj, da boš stanje tudi popravil. Na krajšem izletu se ti bo zgodila majhna nezgoda, ki pa bo botrovala srečanju z nekom, do katerega ne boš čisto ravnodušen. RIBI Ona: Kritično obdobje je sicer za tabo, vendar ti nihče ne more zagotovoti, da se ne bo ponovilo. Tokrat si jo odnesla poceni, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetiš malo boljši preventivi. On: Slabi časi so sicer minili, vendar ti sploh ne bi škodilo, če bi še vedno pazil na svoje besede. Na delovnem mestu se ti ne piše nič dobrega, zato se raje potrudi, da ti ostane vsaj to, kar imaš. Na kaj moramo biti pazljivi? Že od daleč se vidi prepoln poštni nabiralnik. Torej prenaročimo ali odpovejmo časopis za tisti teden ali dva, preostalo pošto bo nabiralnik že požrl, huje je z vsiljivimi reklamnimi zloženkami. Če nismo skregani z vsemi sosedi, naj eden od njih poskrbi za praznjenje. Uslugo mu povrnete, ko bo on na počitnicah. Noč in dan spuščene rolete so tudi »dober znak« za vlomilca, zato naj ostanejo navite. Kar dobra protivlomna zvijača je navadna ali kombinirana programska ura, ki v različnih intervalih prižiga in ugaša luči takrat, ko ni nikogar doma. Prijazen sosed ali sorodnik naj se od časa do časa le prikaže v hiši ali stanovanju, ne samo da bo zalil rože, temveč tudi zato, da bo od nečednih namenov odvrnil nepridiprava, ki je morebiti že opazil, da daleč naokrog ni nikogar in je vaš dom tako rekoč že »odkljukal«. Varuh naj ne prihaja in odhaja, kot da gre za menjavo častne straže, torej ob točno določenih urah. Ne puščajte pisanih sporočil ali celih litanij, obešenih na vrata, kako vas ni, do kdaj vas ne bo in še kakšnimi dodatnimi podrobnostmi. Za vse na svetu ne puščajte ključa na skritem kraju, znanem samo vam in vašim najbližjim. Tudi najbolj zanikrn vlomilski začetnik ve za vsa tovrstna »skrivališča«. Kdor ima doma kakršnekoli dragocenosti, pomembne ali vrednostne papirje, ali celo denar, raje ne bo tvegal in si bo za čas počitnic najel sef, pa četudi gre od doma samo za dva ali tri tedne. Pred odhodom je treba narediti obhod vseh prostorov, da bomo potem kolikor toliko brez skrbi. Iz omrežja moramo izklopiti vse električne naprave. Vtikači morajo iz vtičnic, izjemi sta samo hladilnik, zamrzovalna omara in programska ura, če ste se odločili narediti vtis, kot da ste doma. Zaprite vse vodovodne pipe in tudi varnostne ventile pred njimi. Ne izpustite straniščnega kotlička, ki je pogosto vzrok poplave v vašem stanovanju in še tistem pod njim. Se splača. Že gasilska intervencija ni zastonj, ko pa prištejete še stroške obnove svojega stanovanja, škodo, ki se jo povzročili s poplavo spodnjega stanovanja, in prezgodnji odhod z dopusta, če so vas seveda našli in obvestili o poplavi, lahko bankrotirate. Ne pozabite na varnostne plinske ventile, potem pa so na vrsti vrata in okna, ki naj bodo vsa trdno zapahnjena, zlasti balkonska so kot nalašč za začetek vlomilskega pohoda. Isto velja za kletne line ali okna. Stano- vanja in hiše so večinoma še vedno varovani na mehanski način. Zato morajo biti varnostni ščiti cilindričnih ključavnic iz najboljših materialov, same ključavnice pa odporne proti vrtanju in najbolj pogostim vlomilskim orodjem. Mehansko varovanje lahko učinkovito dopolni elektronska zaščita. Trg danes ponuja čisto vse - od enostavnega alarma za stanovanje v bloku do zapletene naprave s kombiniranimi senzorji in videonadzorom. Seveda morajo biti alarmi povezani z nadzornim centrom v enem od podjetij, ki se ukvarja z varovanjem premoženja, za kar je potreben samo telefonski priključek. Sicer pa lahko tovrstno varovanje za čas počitnic tudi samo najamete, le pravi čas se je treba odločiti, izbrati firmo in se naročiti. Raje prej kot tik pred odhodom. PRIPRAVIL: MILAN JERŠE ■ MURSKA SOBOTA HLADILNA KREMA no oteklino, saj tudi zveča venski in limfni pretok. Kumarin odplavlja beljakovine, ki se kopičijo pri limfnem zastoju. Pri poskusnih živalih pospeši celjenje ran. Je imunosti-mulans, spodbudi retikuloendote-lijski sestav (RES), ki sodeluje pri obrambi in presnovi, in zveča prebavno moč makrofagov za vnetne snovi in tujke, z njim so poskusili zdraviti maligne novotvorbe. Sam ne zavira strjevanja krvi, pač pa to storijo nekatere kemično sorodne spojine. Takšen je dikumarol. Odkrili so ga v plesnivi medeni detelji in po zgledu njegove kemične strukture razvili vrsto novih kumarinskih an-tikoagulansov, zaviralcev krv- ■ nega strjevanja. Stranski učinki in stru-penost v priporočenih odmerkih niso znani. Glede na poskuse na živalih je kumarin označen kot jetrni strup, toksikološke raziskave pri ljudeh pa so pokazale, da bi le pri redkih posameznikih lahko razvil svojo strupenost. Pri notranji rabi naj bodo zaradi vsebovanega kumarina previdni jetrni bolniki, zaradi kumarinskih derivatov pa tisti, ki se zdravijo z antikoagulansi. Varna notranja raba prav tako ni zagotovljena med nosečnostjo in dojenjem, zaradi farmakološko dejavnih sestavin se ji je v teh okoliščinah bolje izogniti. Shrani naj se v dobro zaprti posodi, to prepreči zmanjšanje vsebnosti kumarina, glavne učinkovine. Lekarniški sklep: Podobno kot navadni divji kostanj je tudi navadna medena detelja primerna za lajšanje bolezenskih težav, ki jih povzročijo oslabel venski in limfni pretok ter žilna krhkost. Priporočamo predvsem gotova zdravila s standardizirano vsebnostjo zdravilnih sestavin, za zunanjo rabo, ki je najvarnejša, so na voljo tudi pri nas, njihova učinkovitost pa je sorazmerna zgledu, ki ga sami naredimo za svoje noge takrat, ko še niso utrujene. Dovolj se gibljimo, ne stojimo ali sedimo predolgo, nosimo primerno obutev, pravilno se prehranjujmo in odpovejmo se alkoholni in cigaretni razvadi. Z našega štedilnika Juha iz kolerabe Telečji zrezek z robidovo omako Gratinirano korenje z melono Presna cvetača v solati Maline z banano' JANEZ ŠPRIN- GER, MAG FARM. ■ Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Juha Iz kolerabe 600 g kolerabe, 150 g čebule, 80 g mesnate slanine, 50 g masla, 20 g moke, 1500 cl vode, sol, poper, majaron, peteršilj,-15 cl kisle smetane Kolerabo olupimo in narežemo na drobne kocke. Prav tako tudi čebulo in slanino. Vse skupaj na maslu prepražimo, da postekleni. Nato pomokamo, malo prepražimo, zalijemo z vodo in premešamo. Začinimo s soljo, poprom in majaronom. Počasi kuhamo, da se koleraba zmehča. Po okusu začinimo. Tik preden ponudimo, dodamo kislo smetano in sesekljan peteršilj. Telečji zrezek z robidovo omako 300 g svežih robid, 80 g pretlačene skute, 30 g sladkorja, 15 cl belega vina, 720 g telečjega stegna, 50 g masla, sol, poper V električnem mešalniku zmešamo 250 g robidnic v gladko zmes, 50 g pa prihranimo. Skozi gosto cedilo robide precedimo, da odstranimo seme. Sok robidnic damo v ponev, prilijemo vino in dodamo sladkor. Na majhnem ognju prevremo, nato dodamo pretlačeno skuto, razmešamo in malo prevremo. Omako shranimo na toplem. Iz telečjega stegna narežemo zrezke, jih na deski rahlo potolčemo, solimo in popramo. V ponvi na ogretem maslu jih spečemo. Damo na krožnik, prelijemo z omako in dekoriramo s prihranjenimi robidami. Gratinirano korenje z melono 600 g očiščenega in na rezance narezanega korenja, 400 g melone, 20 g škrobne moke, 5 cl belega vina, 20 g sladkorja, 20 g drobtin, 70 g naribanega sira, sol Korenje v slani vodi skuhamo. Melone olupimo, odstranimo seme in z električnim mešalnikom zmešamo. Damo v kozico s sladkorjem in prevremo. Zgostimo s škrobno moko, ki smo jo razmešali v vinu, in vse skupaj prevremo. Odcejeno in ohlajeno korenje posipamo z drobtinami, premešamo in damo v pomaščen pekač. Prelijemo z melonino kremo in po vrhu potrosimo nariban sir. Pečemo v pečici 20 minut. Presna cvetača v solati 600 g cvetače, 10 cl majoneze, 2 cl kisa, 5 g gorčice, 20 g šalotke, sol, poper Očiščeno belo cvetačo damo za eno uro v slano mrzlo vodo, nato jo odcedimo in grobo naribamo. Damo v skledo in prelijemo s prelivom, ki ga pripravimo iz majoneze, razredčenega kisa, gorčice, sesekljane šalotke, soli in popra. Maline z bananinim prelivom 500 g malin, 5 cl sadnega likerja, 40 g sladkorja, 10 cl vode, 500 g banan, 150 g sladkorja, 10 cl mleka, 20 cl sladke smetane Maline v hladni vodi splaknemo in odcedimo. 40 g sladkorja zavremo z vodo in likerjem, ohladimo in zlijemo po malinah. Pustimo stati na hladnem 60 minut, nato damo maline v kozarce in prelijemo z bananino kremo, ki jo pripravimo iz banan, sladkorja in mleka tako, da vse sestavine v električnem mešalniku dobro zmešamo. Po vrhu nabrizgamo stepeno sladko smetano. za zdravje in dobro počutje VESTNIK, 13. julij 2000 DOBRO JE VEDETI 23 Kotiček za Počitn red vrati je čas dopustov. Potrebno bo razmisliti, kam z ljubljenčkom v času vaše odsotnosti. Muce večina ne marajo voženj in za nje bo najbolje, da ostanejo doma. Za njih ne bo težko poskrbeti tudi vašemu prijaznemu sosedu. Prav tako bo bolje, da ostanejo doma hrčki ali morski prašički, skratka vse manjše živali, ki se težko prilagodijo spremembam okolja. Dobro je treba premisliti, ali želite vzeti s sabo vašega kužka. Če je še mlad in s potovanji nima izkušenj, je zanj bolje poskrbeti doma. Doma vas bo počakal tudi kuža, ki je že malo v letih in ima morda težave s srcem. Dolgo vožnjo bo le težko prenašal. V višini 10.000 DEM* (D+0%) do 3 let ali popust v višini 100.000 SIT. —-e Fj/3 f Ob Dravi 3a, tel.: bi 783 82 81 *10.000 DEM - 36 x 277,78 DEM, plačljivo v SIT po prodajnopodMhHtem tečaju SKB. če ste se vendarle odločili vzeti s sabo vašega ljubljenca, pa nikakor ne smete pozabiti na tole: 1 .) Preverimo, ali ima naš kuža svoj potni list, zlasti če potujemo v tujino. To je knjižica, ki jo je dobil ob vakcinaciji kužnih bolezni ali po četrtem mesecu starosti ob vakci naciji stekline. V knjižici, ki predstavlja njegov potni list, je tudi rubrika o zdravstvenem stanju vašega psa, ki ga mora pred potovanjem ob pregledu živali izpolniti vaš veterinar. 2 .) Potovanje z avtom je lahko naporno, mora pa tudi zadostiti vsem predpisom. Gibanje je vašemu kužku v avtu omejeno. Prav tako kot otrok tudi kuža ne spada na sedež ob vozniku. Kuža mora imeti poseben zanj primeren prostor, od drugih potnikov ločen s posebno mrežo, ali pa svoj pedež s posebnim varnostnim pasom. Vse omenjeno prodajajo v boljših trgovinah, zato se je bolje o načinu prevoza pogovoriti in pravi čas nakupiti vse potrebno. Navadno ne potujemo samo ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah. Če je avto opremljen s klimatsko napravo, bo potovanje bistveno prijetnejše. Kljub temu je potrebnih več krajših postankov. Vaš kuža je tudi žejen, mora se olajšati in pretegniti tačke. Če je v avtu huda vročina, so ti postanki nujni, saj lahko pride do toplotnega udara. Znamenja so povišana telesna temperatura, drhtenje, težko dihanje, pomodrela sluznica, težave s hojo in tudi nezavest. Kužka dajte takoj v senco in mu glavo ohladite s hladnimi obkladki, po telesu pa ga polivajte s hladno vodo. V primeru, da ne pride do izboljšanja stanja v nekaj minutah, poiščite veterinarsko pomoč. Ko si boste ogledovali nove kraje, nikar ne pustite svojega psa za čuvaja. Lahko se vam zgodi, da boste avto še imeli, psa pa več ne, saj bo umrl zaradi toplotnega udara. 3 .) Nikakor ne smemo pozabiti na potrebščine, ki jih vaš kuža nuj- Cene (SIT) na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka .. 160-200 250 200 250 Hruške ■ - .. 350 .., 200 400 Pomaranče 220 180 200 250 Limone 280 250 390 330 Banane .. 100-180 200 200 190 Kivi 400 400 350 400 Suhe slive - 800 700 1.000 Orehi, jedrca - . .. 980 800 1.000 Solata 300 250 250 290 Belo grozdje 700 1.000 900 1.100 Rdeče grozdje... - ... 900 850 1.000 Zeleno zelje 100 100 100 100 Rdeče zelje - .... 150 200 Kumare .. 150-200 180 200 200 Korenček .. 200-250 250 250 250 Paradižnik 260 .. 200-250 ..220-250 .. 200-250 Paprika .. 200-400 .. 400-470 .. 300-400 .. 430-500 Stara čebula 100 80 90 100 Mlada čebula .... 200 200 220 200 Mladi krompir.... 50-80 90 80 120 Stari krompir - .... 50 70 90 Stročji fižol 400 600 500 550 Peteršilj 600 400 450 600 Cvetača 300 300 300 330 Breskve .. 200-300 300 300 320 Borovnice 1.200 1.600 - ... 1.800 Ananas 350 400 400 500 Por 300 400 Klementine 300 250 Sveže slive - 250 350 Borovnice 1.200 1.600 1.800 Marelice 300 330 330 350 300 250 Lubenice 120 150 150 160 200 .... 300 Bučke 350 300 300 350 Grenivke 300 250 300 300 Suhe fige - .... 800 800 1.000 Nektarine ..300-400 390 400 400 Suhe marelice .. 1.000 1.200 1.200 Dinje 400 300 400 400 Česen 400 400 400 380 Melancane 300 300 400 400 no potrebuje za dobro počutje. S sabo morate vzeti skledo za hrano in vodo, pribor za osebno higieno, tudi posebno brisačo, da ne bo potrebno uporabljati vaše, ovratnico in povodec, navsezadnje še vrečke za iztrebke. Opremite se tudi s hrano - briketi, ki jih je vaš kuža navajen. V kraju, kamor greste, te hrane morda ne bo na voljo. Prijetne počitnice in varno vožnjo! DR. VET. MED. SMILJANA VAUPOT- NABERGOJ■ nemogoče je mogoče Prodajni center v Murski Soboti Sušilec sadja LD 1010 ■primeren za sušenje sadja, zelenjave, gob, cvetja... Žarna plošča GORENJE KR 1800 -moč18OOW -enostavna uporaba -za hitro pečenje; pogrevanje z dvignjeno ploščo - pečenje z odprtima ploščama -odstavljivi plošči -termostat z lučko Sokovnik emajl, 5 litrov simbolna slika Hladilnik R 141 GORENJE - skupna bruto prostornma:14O I • hladilni del 1111 k ■ mere (š/v/g): 50 x 85 x 60 ChyB Oflfir »or 7.990 s Kartico Kovinotehna, za gotovino do 5 % ceneje S posojilno kartico je pogled lepši in posojilo vedno pri roki Prava posojilna kartica v žepu pomeni imeti na voljo posojilo za nedoločen čas. Porabili ga boste lahko kadarkoli in kjerkoli boste želeli. Na vseh prodajnih mestih, kjer boste videli nalepko kartice. Mesečno boste banki plačevali le del porabljenega zneska, ostanek pa vam bo banka prenesla za plačevanje v naslednjih mesecih. Obresti boste plačevali le za neporavnani, porabljeni del okvirnega posojila. Če boste želeli, boste lahko kadarkoli skupni zhesek porabe plačali tudi v celoti. Za posojilno kartico ne boste plačevali članarine, če boste svoje obveznosti poravnavali prek trajnega naloga s svojega tekočega računa, • s posojilno kartico LB Karanta boste v vseh poslovalnicah Nove Ljubljanske banke in poslovalnicah bank bančne skupine NLB lahko tudi dvignili gotovino, s posojilnim LB Eurocardom pa v bankah in pri bankomatih doma in v tujini, ki so označeni z nalepko kartice. • pri posojilnem LB Eurocardu boste mesečno plačevali 33,3 odstotni delež skupne porabe, pri posojilni LB Karanti pa najmanj 20-odstotni delež skupne porabe hkrati pa boste še nezgodno zavarovani! Izberite posojilno kartico LB Karanta ali posojilni LB Eurocardi • s posojilno kartico LB Karanta boste lahko plačevali doma, s posojilnim LB Eurocardom pa tako doma kot v tujini (posojilo velja samo za nakupe doma), Oglasite se v naših poslovalnicah, kjer smo vam na voljo za vsa podrobnejša pojasnila. Posojilna kartica vam je na voljo v Novi Ljubljanski banki in bankah bančne skupine NLB: Banka Domžale, Koroška banka, Pomurska banka, Banka Velenje, Banka Zasavje. ljubljanska banka Bančna skupina Nove Ljubljanske banke za zdravje in dobro počutje 24 TEM IN ONEM 13. julij 2000, fiilll SOBOŠKI DNEVI 2000 Program kulturnih in zabavnih prireditev Četrtek, 13. julij Petek, 14. julij grajsko dvorišče - ob 21.00 koncert hardcorepunk glasbe: BAMBiX, Nizozemska - ob 22.30 koncert punk glasbe: KUD IDI- OTI, Hrvaška VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. MALE OGLASE ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 531 19 98 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. - ob 21.30 gledališka improvizacija: IM- PROLIGA, Slovenija /WW Radio Murski val 94,6 MHz grajsko dvorišče ^SREČANJE HARMONIKARJEV - ob 21.00 koncert rock glasbe: DYSPEP-SIA, Murska Sobota ansambel 16.7.2000 NEDELJA mesarija i* MESARIJA HANŽEKOVIČ MIRKO s.p. UL Frana Kovačiča 8, Veržej, Slovenija TeL: (069) 888-270, 888-273 Fax: (069) 888-271 WFSIM0NA ŠPINDLER in BOŠTJAN ROUS VESTNIK NA INTERNETU: Prejeli smo ih haniekovič: Nasilje nad ostarelimi kmeti Bomo za ostarele kmete gradili skupne kuhinje ali pa bodo umirali na obroke kot v dolini Amazonke? Na ukaz predsednika republike je izšel 23. 12. 1999 v 106. številki Uradnega lista »zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju«, katerega je sprejel državni zbor 10. 12. 1999. V 156. členu tretje točke določa: »Kmet dobi pravico do pokojnine po tem zakonu, ko odda kmetijo prevzemniku, jo proda ali odda v dolgoročni najem ...« V točki 4 je zapisano, da podrobnejše pogoje za predajo kmetije skladno s prejšnjim odstavkom določi minister, pristojen za kmetijstvo. Ker pa minister za kmetijstvo tudi po šestih mesecih ni opravil svojega dela (verjetno je preobremenjen z delom na veliki kmetiji, kjer redi ovce in ovne, ki jih potem poklanja svojim strankarskim kolegom, da ga ne bi zamenjali). Takega nasilja nad kmeti ni vršil niti stalinizem, ki ni priznaval privatne lastnine. Ko so bili pri nas po 5. kongresu KPJ leta 1948 nekateri večji stalinisti od samega Stalina, so kljub temu kmetom pustili ohišnico, da se je lažje preživljal s tem, ko si je okrog hiše pridelal hrano. Danes si funkcionarji Kmečke zveze demokracijo razlagajo po svoje, in sicer v 33. členu določa zagotovljeno pravico do osebne lastnine in dedovanja, medtem ko 3. člen ustave pravi: »V Sloveniji ima oblast ljudstvo.« Prav to ljudstvo, zlasti kmečko, pa nima nobenih pravic, da bi. odločalo. Pa si oglejmo: predsedniku Kmečke zveze dr. Francu Zagožnu ni zaupalo ljudstvo, a je kljub temu poslanec državnega zbora, kjer predava politično biografijo Sao Paolajn nas s tem približuje Braziliji, najbolj totalitarni državi nasvetu. Nekdanji samozvani podpredsednik vlade g. Marjan Podobnik je imel štiri varnostnike, ki so ga varovali 24 ur na dan, a so mu ukradli avto in zato nihče ne odgovarja, kar nas uvršča med kavbojske države. V Prekmurju smo imeli največjo kmetijsko zadrugo v tedanji Jugoslaviji, ki so jo uničili funkcionarji kmečke zveze. Ko smo imeli delne volitve za upravni odbor zadruge, so funkcionarji kmečke zveze izpadli, a so se pritožili na okrožnem sodišču v Murski Soboti. Da pa bi bila ironija popolna, sta dva sodnika okrožnega sodišča izdala dva različna sklepa. Prvi je prepovedal delovanje demokratično izvoljenega odbora, kjer ni bilo funkcionarjev kmečke zveze, medtem ko je drugi prepovedal samozvanemu odboru ... Komentar ni potreben. Ko smo po 2. svetovni vojni začeli graditi boljši, pravični svet in seno počasi napredovali, se je začel organiziran odkup mleka v mesecu septembru 1945 in je bilo odkupljenih 900.000 litrov, leta 1988 pa kar 40 milijonov litrov mleka. Zgradili smo tudi prvo tovarno mlečnega prahu. Povsod smo napredovali in skrbeli za slehernega človeka pod zvezdo in rdečimi pastirji. Začelo se je leta 1988, ko smo zvezdo zamenjali s križem in.so na oblast prišli beli pastirji, ki nas vračajo v Prešernove čase - »Da le petica da ime sloveče, da človek tolk' velja kot plača .. .« Ali bomo za ostarele kmete gradili skupne kuhinje ali pa bodo umirali na obroke kot v dolini Amazonke? ERNEST PINTARIČ, Šalamenci 86 Odgovor na dilemo, izraženo v članku Pet županovih grehov, objavljeno v časopisu Vestnik dne 6. 7. 2000, ali je narodnostna poslanka Maria Pozsonec poslala kontrolo Računskega sodišča Republike Slovenije v Lendavo Odgovor je javno in poudarno dana beseda NE! Zato, ker - na žalost - nisem vedela, da se v lendavski občini dogajajo takšne nepravilnosti. Kajti nezakonita razdelitev 16 mio SIT ni mačji kašelj. Ni mi v naravi, da tožarim, vsekakor pa bi v interesu svojih volivcev poskušala opozoriti na napake, ampak to doma! In ne nazadnje - PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO BRANOSLAVCI IŠDBMNEK OB GAJŠEVSKEM JEZERU zaupanje ljudi gradim na znanju, na svojem dosedanjem delu, na poštenju in na pokončni drži in nikakor ne na napakah drugih. Redne kontrole so bile opravljene tudi v drugih občinah, med drugim v Gornji Radgoni, Beltincih, Moravskih Toplicah itd. in sama z revizijami nimam nič opraviti. Zato je tako pisanje, razmišljanje ter ugibanje za mene žaljivo in menim, daje bilo manipulirano z mojim dobrim imenom. In vprašanje jefzakaj? V čigavem interesu? Mnenje prepuščam bralcem ... Maria Pozsonec Ne najdemo dobre šivilje To vam moram povedati. Zaradi neodločanja mladih za šiviljski poklic in ob tem nastali situaciji sem se odločila, da strnem nekaj osebnih razmišljanj. Moj namen ni, da bi koga prepričevala, da se vključi v izobraževanje na tekstilnih šolah; da bi jim dajala prazne utvare, jim karkoli obljubljala, saj za to nisem pristojna. Preprosto: to nosim v sebi, tovarn moram povedati. Sama delam z mladimi, jih vzgojno in strokovno izobražujem, hkrati pa znam šivati, poznam blago - po domače povedano: spoznam se na modo, estetiko, hitro opazim, kdo je okusno oblečen, čeprav po svojih finančnih možnostih; zaznam napake pri izdelkih v trgovini, poceni oblečem družino, hitro sešijem kaj po želji ali izbranem okusu. V kratkem času lahko sešijem bodisi krilo, bluzo, hlače ali celo kostim. Imam namreč vse pri roki. Za svoje delo potrebujem potrebno znanje, ki si ga pridobimo na tekstilni šoli; šivalni stroj, za katerega potrebujemo zelo malo prostora in denarja ... Potrebni so še: likalnik, ki ga ima vsako gospodinjstvo; šivalni pribor, h kateremu spadajo škarje, šivanke, naprstnik, kreda, bucike, potrebni kroji, ki jih lahko dobim iz modnih revij, kot so Burda in Neue mode, ali pa jih sama naredim, ter blago in pomožni material. Pa začnem ustvarjati, in to včasih s tako vnemo, da pozabim celo, da sem lačna. Da ne omenim zadovoljstva ob koncu, ko je izdelek končan, še posebej, če sem z njim koga osrečila, včasih pa tudi presenetila. Moje znanje mi pomaga pri obdarovanju za rojstne dneve ali pa kar tako. Verjemite: blago lahko kupimo tudi poceni in ves ta trud se splača. Spominjam se, kako sem v svojih otroških letih občudovala šiviljo, ki je za teden dni prišla k nam na dom. Imela je kaj delati! Obleči je bilo potrebno vso družino. Ena sestra je potrebovala obleko, drugo spalno srajco, očetu je bilo treba pokrpati hlače, mami pa sešiti predpasnik, s katerim se je rada ponašala. Tudi sama sem rada ustvarjala iz ostankov blaga, čeprav za punčke. Pozneje sem sanjala o svojih lastnih kreacijah, ki sem jih včasih tudi uspešno, včasih pa manj uspešno preizkusila. Zasanjala sem ob modnih revijah, želela sem vstopiti v svet konfekcije ... Čeprav je trenutna situacija tekstilne konfekcije pri nas v Sloveniji v težkem položaju, vseeno ne smemo objokovati usode. Velik prispevek lahko damo mi vsi skupaj že s tem, da vrednotimo ta poklic; da kljub pogostim poceni nakupom, na primer na Madžarskem, ne pozabimo na domačo kakovost, na spretnost šivilje iz soseščine, ki pa je žal že v letih. Šivilje, ki bi jo nadomestila, pa žal ni. Delavke v konfekcijskih tovarnah so preutrujene, da bi še kaj zašile - še za sebe ne, kaj šele za druge. Pa smo tam! Vrtimo se v začaranem krogu. Ali res ne najdemo rešitve? Ali šiviljskemu poklicu grozi izumrtje? Kdo bo odgovoren? Čeprav se morda izučena šivilja kasneje iz kakršnih razlogov ne bo zaposlila v tekstilno konfekcijski industriji in se morda preusmerila, ji pridobljenega znanja in veselja do šivanja nihče ne more vzeti. Med ljudmi slišimo: Ne najdemo dobre šivilje!« Zakai? ANA KOTNIK Petek, 14.7.2000 Televizijski spored od 14. do 20. 7. 2000 TV SLOVENIJA 1 9.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.15 Udarna brigada, lutkovna nanizanka 10.30 Neukročeni planet, ameriška serija 11.20 Začetek, ameriška drama 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Gibljive slike: Glasba na filmu 14.10 Slovenci v Avstraliji 14.40 Novakovi, tv-nanizanka 15.00 Vsakdanjik in praznik 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Lahkih nog naokrog 17.45 Spoznavajmo, ameriška serija 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Petka 21.15 Deteljica 21.25 Polž v solati, tv-kabaret 22.05 Odmevi, šport, vreme 23.00 Dekameron, tv-nanizanka 23.30 Polnočni klub 0.40 Brane Rončel izza odra TVSLOVENIJA2 12.30 Dirkalni konj, dokumentarni film 13.30 Motociklistični festival 14.30 Gore in ljudje 15.15 Leteči cirkus Montyja Pythona 16.20 Pot k slavi 17.15 Ujeto srce, angleški film 19.00 Med valovi 19.30 Videospotnice 20.05 Will Shakespeare, angleška nadaljevanka 20.55 Grace na udaru, ameriška nanizanka 21.20 Film tedna 22.55 J. A. G., ameriška nadaljevanka 23.45 Mortimerjeva, angleška nadaljevanka 0.35 Taksi, danska nanizanka POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor z Jonasom - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Usnjeni jopiči, ameriški film - 22.00 Komandosi, nan. - 23.00 Milenium, nan. - 0.00 Zadnja vrata v pekel, ameriški film -1.30 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Ločitev - da ali ne - 16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Fant zre v svet, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nan. - 22.00 Pri pujsu, ameriški film - 23.50 Miami Vice, nan. - 0.50 Ricki Lake, ponovitev -1.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA — GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Kulturno-razvedrilno - Intervju: Ivo Rotdajč - Navigator - Anketa - Miss Eurosport - Aktualno -16.00 Na zdravje!, nan. -16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 F/X - umori s trikom, nan. - 20.10 Melrose Plače, nad. - 21.00 Melrose Plače, nad. - 22.00 Živa, regionalni program -Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Iz soboške tržnice - 22.15 TV Pika: Kirurgovo srce - Aktualno - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 23.30 Krila, nan. -0.00 Pri Addamsovih, nan. - 0.30 Pop bazar TV AS-KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Drugačne zvezde, monsun, Zvone Šeruga. • 10.30 - Foto Šimonka nagrajuje. 10.35 ■ Viva tunstica, turistična oddaja. 11.20 ■ Kako biti zdrav in zmagovali, oddaja Rudija Klariča. 11.50 - Glasbeni spoti. 12.00 - Videostrani. 15.30 - Gnes, informativna oddaja 16.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 16.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 17.00 • Glasbeni spoti. 18.00 ■ Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 18.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 ■ Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Slavnostna seja mestnega sveta MO M. Sobota, posnetek. 21.30 - Ekologija, ekološka oddaja. 22.00 - Moto šport, športna oddaja. 22.30 - Gnes, informativna oddaja 23.00 ■ Videotop, glasbena oddaja. 23.46 - Glasbeni spod. 00.00 - Erotika 01.10 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Kuharski dvoboj -14.00 Poročila - 14.10 Film -15.55 Poročila - 16.00 Arabella, otroška serija -16.25 Briljantina - 17.00 5000 kilometrov po Mehiki - 17.30 Hrvaška danes -17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Leta groze, nad. - 21.00 Trg: Korčula - 22.30 Dnevnik - 22.50 Trg: Korčula - 0.00 Poročila - 0.10 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 14.20 Sharman, nad. - 15.35 Plen, nad. - 16.25 Urgenca, nan. -17.10 Nostromo, nad. -18.05 Hladna vojna, serija -19,00 Hugo - 20.10 Kviz - 20.30 Velikani 20. stoletja - 21.30 Splitsko poletje, otvoritev - 23.30 Čas je za jazz - 0.30 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 14.15 Panorame turističnih središč Hrvaške -18.05 Fantomska dama, ameriški film - 19.30 Glasbeni program -19.55 Plavalni miting, prenos z Reke - 21.15 Bridge of Time, ameriški film - 22.50 Bis! Bis! - 23.15 Stoletje filma TVMADZARSKA1 15.30 EVf^pski parlament - 15.58 Poročila - 16.05 Plesna glasba - 16.30 Konjska sila -16.55 Regionalni dnevniki - 17.05 Telešport - 18.00 Dnevnik - 18.20 Stoenajsta, tv-film -19.30 Dnevnik, šport - 20.10 Lakaj Hyppolit, madž. film (č.-b.) - 21.30 Mari Torocsik show - 22.00 Dnevnik - 22.45 Karthago, koncert - 23.40 Neskončen, amer, film TV MADŽARSKA 2 14.00 Najlepše poletje naše najstniške dobe, nan. -14.30 Tema opoldne, opera - 15.00 Ni pravnomočno, show - 15.30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica - 17.30 72 ur, kulturna ponudba - 18.00 Takoj!, M. Vamos - 18.55 Napisne table pripovedujejo - 19.25 Musiča Histo-rica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naše stoletje - 21.00 Madžarska leta 2000 - 21.30 Marie Antoinette, kraljica Francije, franc, film - 0.30 Nočni program AVSTRIJA 1 15.40 Zvezdne steze -16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho -18,05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Formula 1 studio -19.00 Prijatelji - 19.30 Čas v sliki -20.15 Film po izbiri: Žrelo, Lov za zelenim diamantom ali Quigley Avstralec - 22.00 Smrtonosni kriki, znanstvenofantastični film - 23.45 Zadnji dih, srhljivka AVSTRIJA 2 12.00 Poročila - 12.05 Šest v poletju -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina -14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni'akti XY - 21.20 Vsakdanje zgodbe - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Komisarka - 0.00 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 8.30 Zgodbe iz školjke 9.00 Radovedni Taček: Brki 9.15 Na liniji, oddaja za mlade 9.35 Nanizanka 10.05 Selma in Johanna, švedski film 11.30 Srebrnogrivi konjič, risana nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.45 Petka 14.55 Hendersonova pošast, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Fračji dol, lutkovna nanizanka 17 .05 Fliper in Lopaka, risana nanizanka 17 .50 Na vrtu 18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija 18.50 Risanka 19.05 Utrip i 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Naš avto, slovenski film (č.-b.) 21.35 Velika imena malega ekrana 22.35 Poročila, šport, vreme 23.10 Dekameron, tv-nanizanka 23.45 Vrtiljak, danska nanizanka 0.15 Vran, kanadska nanizanka 0.56 Vampirji, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9.50 Med zemljo in morjem, nadaljevanka 10.45 Svetnik, angleška nanizanka 11.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 13.00 Šport 15.00 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 17.50 Športna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Ob 25. obletnici ansambla Jožeta Ekarta 21.05 Z zemlje na luno, ameriška nanizanka 22.00 Sobotna noč 0.00 Svetnik, angleška nanizanka 0.50 Šok, švedska nanizanka POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Brez zapor z Jonasom - 8.00 Srečna Ness, risanka - 8.30 Računalničarji, nan. - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -10.00 Zbornica, nan. -10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Navihanka, nan. -11.30 Mow-gli, knjiga o džungli -12.00 Sabrina, mlada čarovnica, nan. - 12.30 Modna popotovanja - 13.00 Formula 1, trening - 14.00 Pop'n'roll - 15.00 Otroci ne lažejo -16.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Strast in paradiž, nad. - 17.30 Sobotni klub, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Lahko se zgodi tudi vam, ameriški film - 21.50 G.l. Jane, ameriški film - 0.00 Mož, ki je preveč vedel, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nan. -10.00 Nora hiša, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. - 11.30 Mladoporočenci - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. - 13,00 Kung Fu, nan. -14.00 Pogojni izpust, ameriški film - 15.40 Ned in Stacey, nan. -16.10 Razkrite čarovnije, dokumentarna oddaja - 17.15 Živali junaki -18.00 Skrivnosti morskega kraljestva, serija - 19.00 Dellaventura, nan. - 20.00 Ledena past, ameriški film - 21.45 Luč iz teme, ameriški film - 23.30 Mutant, ameriški film -1.15 Atlantis TV IDEA - GAJBA TV 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - S soboške tržnice -10.15 TV Pika: Kirurgovo srce - 10.45 Aktualno -11.00 Pregled dogodkov tedna - 16.00 Bila je mladoletna, ameriški film -18.00 Rojeni v svobodi, nan. -19.00 Maggie, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nan. -21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Gotti, ameriški film - 0.00 Pop bazar TV AS -KANAL 54 09.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Slavnostna seja mestnega sveta MO M. Sobota, posnetek. 11.00 - ŠOJAM, glasbena oddaja. 12.00-Videostrani. 15.30-Gnes. informativna oddaja. 16.00 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 16.40 - Videotop, glasbena oddaja. 17.25 - Glasbeni spoti. 17.40 - SQ JAM, glasbena oddaja. 18.30 • Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 ■ Glasbeni spot. 20.05 ■ Gnes, informativna oddaja. 20.30 - Prleške znamenitosti, reportaža. 20.40 - Drugačne zvezde, puščavski pastir, Zvone Šeruga. 21.15 - Afera, ameriški film. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8.30 Poročila - 8.35 Raziskovalec, serija - 9.25 Za otroke -10.25 Zvezdne steze, nan. -12.00 Dnevnik -12.35 Trg: Korčula -15.05 Poročila - 15.15 Zasledovalec, amer, film - 17.05 Beverly Hills, nad. - 17.50 Risanka -18.05 Melrose Plače, nad. -18.55 Grimmove pravljice - 19.30 Dnevnik - 20.10 Parni valjak, koncert - 21.15 Riba, imenovana Wanda, britanski film - 23.05 Dnevnik - 23.25 Ples na glasbo časa, nad. -1,15 Nočni filmski maraton TV HRVAŠKA 2 11.55 Labirint strasti, nad. -15.25 Potovanja, serija - 16.30 Črno-belo v barvah - 19.30 Dnevnik - 20,10 Zlata krila, nan. - 21.00 Damon, nan. - 21.25 Svet zabave - 22.00 Pravi čas - 23.30 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 11.50 Panorame turističnih središč Hrvaške -15.45 Hišni ljubljenčki -16.30 Športni program -19.30 Glasbeni program - 19.?5 Plavalni miting, prenos z Reke - 21.10 Vaterpolo: Hrvaška - Španija, prenos iz Splita - 22.10 Šport danes TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Za reformatorje - 8.10 Zanzibar - 9.30 Otroški program - 10.00 Sobotni mozaik - 12.00 Zvon, poročila -12,66 Formula 1, trening -14.40 Informatika -15.05 Delta -15,35 Naše stoletje - 16.05 Najlepše poletje naše najstniške dobe, nan. -16.35 Italijani v Deželi škornja -17.05 Rožnati panter se vrne, angl, komedija -19.00 Lotoshow -19.30 Dnevnik, šport, olimpijski portreti - 20.05 Bruhaha, kaberet -21.05 Vrelišče, amer, kriminalka - 22.40 Družabniki, nemška kriminalka TV MADŽARSKA 2 8.30 Manjšinski program - 12.00 Zvon - Reševalci, nan. - 13.15 General, amer, film (č.-b.) -14.50 Klip plus - 15.05 Evropska galerija - 15.35 Tri želje -16.05 Prej ali slej - 17.00 Šlagerteve - 18.00 Reformatorsko bogoslužje - 19.30 100 let secesionizma -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Najstniška zabava - 21.00 Srečali se bomo v Sydneyu -22.00 Madžari ob prelomu stoletja - 22.55 Ulica upanja, nan. - 23.45 Nočni program AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 8.45 Formula 1, prenos treninga - 12.00 Šaljivec Carey - 12.20 Življenje in jaz -12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij -14.36 O 3 Austria Top 40 - 15.25 Beverly Hills 90210 - 16.10 Melrose Plače -16.55 Jesse - 17.15 Srček - 18,05 Nogomet -18.30 Formula 1, studio -19.00 Šport -19.30 Čas v sliki - 20.15 Atomski vlak, film ka-tastrofe - 23.00 Bombe v Seattlu, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Brigadoon, film - 11.15 Nežna past, filmska komedija - 13.00 Čas v sliki -13.10 Jahalni mojster Wronsky, film - 14.50 Ne pošiljaj svoje žene v Italijo, filmska komedija -16.25 Dežela in ljudje - 16.65 Religije sveta -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin -17.55 Bingo -18.25 Konflikti -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Vse je TV! - 21.50 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 22.15 Poletni kabaret - 23.35 Rožnati panter, filmska komedija Četrtek, 20. 7. 2000 TV SLOVENIJA 1 7.55 Kultura 8 .00 Odmevi 8.30 Mostovi 9 .00 Risanka 9.15 Pod klobukom 10 .05 Zgodbe iz školjke 10.35 Raziskovalec, ameriška serija 11.25 Naravni parki Slovenije 12.00 Dokumentarna oddaja 13.00 Poročila, šport, vreme 14.10 Družinske vezi 15.00 Pravičnik, francoska nadaljevanka 16.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.20 Iz življenja Hrastkovih 17.45 Neukročeni planet, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.05 Turistična oddaja 21.25 Novakovi, tv-nanizanka 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Dekameron, tv-nadaljevanka 23.45 Slovenci v Avstraliji 0.35 Podoba podobe: Dr. Jože Kastefic TV SLOVENIJA 2 9.45 Uboga mala bogatašinja, nadaljevanka 10.35 Grace na udaru, ameriška nanizanka 10.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 14.05 Svet poroča 14.35 Šport 16.35 Ob 25. obletnici ansambla Jožeta Ekarta 17.40 Družinski zdravnik, španska nadaljevanka 19.00 Nenadoma Susan, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20 .05 Leteči cirkus Montyja Pythona 21 .05 Pot k slavi, športna serija 22 .00 Partija šaha, francoski film 23 .45 Nisem nezvest škotska nadaljevanka 0.35 Ljudje pod Vezuvom, italijanska nanizanka POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time -15.00 VVimbeldon, prenos - 19.15 24 ur - 20.00 Stric Buck, ameriški film - 22.00 Raztresena Ally, nan. - 22.50 Prijatelji, nan. - 23.20 Nikita, nan. - 0.00 Osumljenec, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Adrenalina, ponovitev -13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: 0 čustveni zlorabi - 16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan,-19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Zmenkarije - 20,00 Lepi časi, nad. - 20.50 Umor iz usmiljenja, ameriški film - 22.40 Bob, nan. - 23.20 Psi faktor, serija - 0.15 Ricki Lake, pogo-vorna oddaja - 1.10 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA - GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Rekreacija v Diani - Vroče poletje v Termah Radenci - Aktualno -16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. - 17.00Teksaški mož postave, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19,00 Na jugi, nan. - 20.00 Govorica telesa, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program -Navigator (film, kultura, prosti čas) - Literarne novosti Pomurske založbe - 22.20 Tradicionalno srečanje Prekmurcev in Prlekov - 22.45 Aktualno - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS -KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja 10.50 - Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 11.30 - Iz produkcije ZLTV; TV Novo mpsto. 12.00 -Videostrani. 15,30 - Gnes, informativna oddaja 16.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 16.50 • Glasbena skrinja glasbena oddaja 17.30 ■ iz produkcije ZLTV, TV Novo mesto. 18.00 - Risanke. 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 ■ Iz našega arhiva. 20.00 -Glasbeni spol 20.05 ■ Gnes, informativna oddaja 20.30 ■ Foto Šimonka nagrajuje. 20.35 - Viva turistica turistična oddaja v živo: 21.30 - Iz produkcije ZLTV, TV Novo mesto. 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 22.30 ■ Gnes, informativna oddaja 23.00 Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. -13.20 Velikani 20. stoletja -14.10 Poročila - 14.15 Diamanti, ital, film - 16.00 Otroški program - 17.00 Morje -17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Prvič - 20.45 Kviz - 21.15 V iskanju minulega časa - 21.45 Nenadoma Susan, nan. - 22.20 Dnevnik - 22.40 Film - 0.10 Poročila - 0.20 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.45 Kulturno poletje - 14.45 Pacifiške palisade, nad. - 15.30 Newyorška policija, nan. -16.20 Leta groze, nad. -17.10 Nostromo, nad. - 18.05 Hladna vojna, serija - 19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nan. - 21.20 Urgenca, nan. -22.15 Latinica - 0.15 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.40 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.45 Visoka tarča, ameriški film - 19.00 Tenis, prenos iz Umaga - 22.30 Oddelek za umore TV MAD7AR8KA1 15.35 Odprti studio - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 17.00 Tangenta: moda, poletje, glasba, nevarnosti -17.30 Zagovornik - 18.00 Dnevnik - 19.00 Jani gre na dom - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Milenijske povesti - 20.30 Stiki s tujimi civilizacijami, dokumentarni film - 22.05 Dnevnik - 22.55 Kino Dore Prokopp - 23.25 Kir Royal, nan. - 0.25 72 . ur, kulturna ponudba ob koncu tedna. TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 112, kriminalistični magazin - 9.00 Kronika 2000 -9.30 Znanost - H.OOTelesreča- 11.30 Gospodarstvo v zagonu - 12.00 Zvon - Panop-tikum mesta Prage - 13.00 Dnevnik - 14.00 Glavni trg - 15.30 V dvoje -16.05 Šolska ulica -17.30 Črna skrinja, svetovni magazin - 18,00 Telešport, vaterpolo -19.30 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Zasebna Madžarska - 21.20 Podnevna tema, madž. film (č.-b.) - 0.10 Nočni program AVSTRIJA 1 14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkui -17.10 Princ iz Bel Aira - 17,35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija -18.30 Varuška -19.00 Karlina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Šestv poletju - 22.00 Pravi Du-najčan ne propade - 22.45 Michael Mittermeier - Zapped, prvi del - 23.45 Oddaja o kulturi AVSTRIJA 2 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Srečna družina - 14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Belo-modre zgodbe - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN I I DI SV 648 KHZ) PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij - 11.30 Mali oglasi -11.20 Zamurjen-ci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 1 2.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 3.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.30 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila -18.00 Šport -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč -13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Predstavljamo vam - - TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki io.10 Menjalniški tečaji agencij -11.00 Poročila - 11.30 Mali oglasi -in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila 12,oo Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. ose- - 18.00 MV-dur- 1 9.00 Poročila - 19.15 Mladi val - 20.00 Sipli mi - pa ecjnjne _ 14,qq Poročila Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 21.00 Poročila-21.10 Sipli mi-23.00 Glasba vaših želja-24. OOŽeli- mo vam lahko noč SOBOTA: 06.00 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -1.4.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSto -1,9.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.00 Panonski odmevi - 08.00 Misel in čas - 8.40 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja - 12.30 Poročila - 12.35 Obvestila - 13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč)-19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna - 20.00 Gnezdo Murskega vala - 21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila! -19.15 Na narodni farmi -20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 21.10 Jukebox- 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SREDA: 05.00 Vedro dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa- 13.00 Poročila-13.15 1. oseba ednine -13.30 NSTSNMV- 14.00-14.00 Poročila -15.30.Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -1 8.00 Glasba našega srca - 1 9.00 Poročila - 19.15 Intervju - 20.00 Mursko-morski vai - 21 QO Poročila - 21.05 Mursko-morski val - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč ČETRTEK: 05.00 Vedro dobro jutro -10.00 Poročila - 10.O5 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 3.00 Poročila - 13.10 1. oseba ednine - 13.30 Sedem veličastnih — 14.00 Poročila - -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio - 19100 Poročila - 19.10 Bilo je nekoč! -20.00 Geza se zeza - 21.00 Poročila - 21.05 Geza se zeza - 23.00 Glasba vaših želja - 24.00 Želimo vam lahko noč SFORED Nedelja, 16. 7.2000 TV SLOVENIJA 1 9.25 Pleme, nanizanka 9.55 Dlan v dlani 11.00 Svet divjih živali, angleška serija 11.30 Obzorja daha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, šport, vreme 13 .15 Turistična oddaja 13 .35 4 x4, oddaja o ljudeh in živalih 14.05 Polž v solati, tv-kabaret 14.35 Naš avto, slovenski film (č.-b.) 16.05 Prvi in drugi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.40 Alpe - Donava ■ Jadran 18.10 Naravni parki Slovenije 18.50 Žrebanje lota 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Hobotnica, italijanska serija 21.45 Družinske vezi 22.40 Poročila, šport, vreme 23.05 Lažna vrtnarica, operna predstava POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Brez zapor z Jonasom - 8.00 Srečna Ness, risanka - 8.30 Računalničarji, nan. - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Knjižni molj Wishbone, nan. -10.00 Zbornica, nan. - 10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Navihanka, nan. -11.25 Pop’n’roll -12.15 Manhattan bo moj, nad. - 13.10 Otroci ne lažejo - 13.40 Formula 1 za VN Avstrije, prenos - 16.00 Mala Daniela, nad. - 17.00 Dvojčici, nan. - 17.30 Družina iz škatlice, ameriški film - 19.05 Miss Slovenije, predizbor - 19.15 24 ur - 20.00 Samo ti, ameriški film - 22.00 Šola golfa - 22.30 Nina, ameriški film - 0.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Doigouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nan. -10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski mosL nan. - 11.30 Zmenka-rije - 12.00 Nova misija Nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. - 14.00 Otroci iz epruvete, ameriški film - 16.00 Klik! - Vitezi za volanom - Miza za pet - Ruby Wax: Pamela Anderson - 19.00 Duh bojevnika, nan. - 20.00 Gillianu za 37. rojstni dan, ameriški film - 21.40 Stilski izziv: Poslovno, a udobno - 22.20 Ura morilca, ameriški film TV SLOVENIJA 2 11 .00 Med valovi 11.30 Oddaja o Slovenski vojski 12 .00 Tibet in folklorna skupina Nyingtry 13 .00 Šport 15.00 DP v atletiki, reportaža 15.15 Kolesarka dirka po Franciji, prenos 17.45 Med. tekmovanje v preskakovanju ovir 18.15 SP v veslanju 19.15 Športna oddaja 19.30 Videospotnice 20.05 Pustolovščine N. Hulota, francoska serija 20.55 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.20 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 21.50 Šport v nedeljo 22.50 DP v atletiki, reportaža 23.05 Hector, nizozemski film TVIDEA — GAJBA TV 10.00 Živa, regionalni program - Kasaške dirke v Ljutomeru, reportaža -10.25 Koncert pevskega zbora Odranci - 11.55 Živijo počitnice - 12.10 Potepanje po Gardalandu -12.20 Zavarovalnica Maribor na Lentu - 12.30 Intervju: Ivo Rotdajč - 12.45 Anketa -12.50 Miss Eurosport - 13.05 Tedenski komentar - Pregled dogodkov tedna - 16.00 Trije pari, ameriški film - 1M0 Rojeni v svobodi, nan. - 19.00 Maggie, nan. - 19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nan. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Jennifer, ameriški film - 0.00 Pop bazar TVAS-KANAL54 09.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja. 11.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 12.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča. 12.30 ■ Videostrani. 17.20 -Zakoj pa nej, mladinska oddaja 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 21.00 - Foto Šimonka nagrajuje. 21.05 - Viva turistica, turistična oddaja. 21.50 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 8,00 Poročila - 8.05 Film za otroke - 9.30 Otroški program -11.00 Prizorišča svetovnih kultur, serija - 12.00 Dnevnik - 12.40 Kmetijska oddaja - 13.35 Mir in dobrota -14.05 Ko mineva čas - 14.50 Risanka - 15.05 Poročila - 15.15 Oprah Show -16.00 Risanka -16.15 Inšpektor Rex, nan. - 17.00 Stoletje, serija - 18.00 Risanka - 18.30 Felicity, nan. - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dramski program - 21.00 Film tedna - 22.50 Dnevnik - 23.15 Nanizanka - 23.40 Nočni program TV HRVAŠKA 2 10.00 Nedeljska maša - 11.15 Dokumentarni film - 12.05 Risanka -12.30 Čarovnija, nad. -14.00 Zlata krila, nan. - 14.50 Riba, imenovana Wanda, britanski film - 16.35 Risanka - 16.55 Smrtonosni posli, ameriški film - 18.30 Svet narave, serija -19.30 Dnevnik - 20.10 Pod vedrim nebom: Dubrovnik - 21.00 Izbor kraljice Hrvaške, prenos -22.35 Trgovina, nad. - 23.20 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.40 Tic-tac, reportaža - 13.50 Formula 1, prenos dirke za VN Avstrije -16.00 Športni program -18.00 Veslanje, posnetek finala svetovnega pokala iz Luzerna -19.30 Glasbeni program - 19.55 Plavalni miting, prenos z Reke - 21.10 Vaterpolo: Hrvaška -Madžarska, prenos iz Splita - 22.10 Šport danes - 22.30 Top D. J. Mag TV MAD7ARSKA1 6.00 Vaška TV - 6.30 Ažurno - 7.20 Biblija - 7.30 Glavni trg - 9.00 Za otroke -10.35 Tri želje - 11.00 Svetovno srečanje reformatorjev - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti -12.30 Minute za srečo - 12.55 Klinika, zdravniški magazin - 13.20 Zlati lok, tekmovanje prvih violinistov - 13.50 Formula 1 za VN Avstrije, prenos - 16.05 Svetovno srečanje reformatorjev - 16.35 Čarobna šestica - 17.05 Skrivnostni svet Atlantskega oceana - 18.00 Cirkuški show - 19.00 Teden, vmes Dnevnik - 20.00 Odhodi, tv-film -21.15 Show -program iz leta 1960 - 22.15 Ulica upanja, nan. - 23.00 Junak vse do smrti TV MADŽARSKA 2 9.35 Židovski glasbeni festival - 10.00 Madžarska hiša -10.30 Alpe - Donava - Jadran -11.00 Evropska galerija -11.30 Otroški šport - 12.00 Ekovizija - 12.30 Mali modrijan -12.55 Narodna glasba - 13.25 Pomagač - 13.55 Informatika - 14.25 Aeromagazin -15.00 Sporočilo svetih krajev - 15.20 Srečni otok -15.30 Mreža -16.00 Telešport -17.35 Bruhaha, kabaret - 18.30 Koncert za trobento - 19.00 Čarobna šestica -19.30 Gangsterjev šofer, amer, film - 21.00 Teden, vmes Dnevnik - 22.00 Telešport - 22.15 Krava, češki film - 23.40 Klip plus - 23.50 Nočni program AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja -11.05 Šport -12.00 Formula 1, prenos dirke za VN Avstrije iz Spielberga - 16.40 James Bond - Lov za dr. Nojem, akcijski film - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Na ognjeni črti, srhljivka - 22.20 Kolumbo - 23.30 Kraj dejanja AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Skrivnostna grofica, filmska komedija - 10.35 Teden kulture - 11.00 Lotte Ingrisch - 11.30 Schlemmerjevo potovanje v Italijo - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, moja domovina - 14.00 Univerzam -14.50 Heidi in Erni -15.15 Glavno je, da so počitnice, filmska komedija -17.05 Poletni klub - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Spremenljiva igra ljubezni, romanca - 21.55 Že videno - 22.40 Slidin’, film OBED Ponedeljek, 17.7. 2000 IV SLOVENIJA! 10.20 Risanka 10.40 Spoznavajmo, ameriška serija 11.35 Na vrtu 12 .00 Novi raziskovalec, ameriška serija 12.30 Prvi in drugi 13 .00 Poročila, šport, vreme 14 .00 Ljudje in zemlja 14.50 Polnočni klub 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Radovedni Taček: Pahljača 17.00 Pleme, nanizanka 17.45 Dežela gora, avstrijska oddaja 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 21.00 Gore in ljudje 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Dekameron, tv-nanizanka 23.30 Nore igre, avstrijski film TV SLOVENIJA 2 9.00 J. A. G., ameriška nadaljevanka 9.50 Will Shakespeare, angleška nad. 14.00 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 14.30 Sobotna noč 16.30 Oddaja o Slovenski vojski 17 .00 Domače obrti na Slovenskem: Puškarji 17 .30 H. Goodall predstavlja zborovsko petje 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Lingo 19.30 Videospotnice 20 .05 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 21 .00 Studio City 22 .00 Znanost v vojni, angleška serija 22 .50 Brane Rončel izza odra POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Loš Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Columbo: Sled umora, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.05 Nikita, nan. - 0.00 Boter 3, ameriški film - 2.45 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 Princ z Bel Aira -14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Phil McGraw -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Mladoporočenci - 20.00 Oficir in gentleman, ameriški film - 22.15 Profesionalci, nan. - 23.20 Bob, nan. - 23.50 Miami Vice, nan. - 0.50 Ri-cki Lake, ponovitev - 1.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA — GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - TV Pika: Oder občutkov - Štefka Kučan -16.00 Na zdravje!, nan. -16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. - 17.00 Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 F/X - umori s trikom, nan. - 20.00 Dekle izza pulta, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Kronika - Pregled športnih dogodkov - 22.15 1. medijski turnir v malem nogometu - 22.45 Aktualno - 23.00 Novi ne-dotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan, - 1.00 Pop bazar TVAS-KANAL54 09.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja. 10.30 - Risanke. 12.00 - Videostrani. 16.00 ■ Na domači grudi, kmetijska oddaja 17.00 - SQ JAM. glasbena oddaja 18.00 - Risanke. 18.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 19.00 - Iz našega arhiva. 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 ■ Gnes, informativna oddaja 20.30 - NK Ruše: NK Mura pokalna tekma posnetek. 22.20 - Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik -12.35 Labirint strasti, nad. -13.20 Svet narave, serija - 14.10 Poročila - 14.20 Smrtonosni posli, ameriški film - 15.50 Za otroke - 16.45 Dokumentarna oddaja - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama -18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Brač -20.45 Film - 22.25 Dnevnik - 22.45 Nietche, dokum. film - 0.00 Poročila - 0.10 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.35 Svet zabave -14.05 Ples na glasbo časa, nad. - 15.55 Cadfael, nan. - 17.10 No-stromo,'nad. - 18.05 Hladna vojna, serija - 19.00 Hugo -19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.30 Čarovnija, nan. - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.50 Pacifiške palisade, nad. - 22.35 Zgodba o Hueyju P. Longu, amer, film - 0.10 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.30 Panorame turističnih središč Hrvaške -16.35 Hrvaški avtomobilistični magazin -17.20 Malteški sokol, ameriški film - 19.00 Tenis, prenos iz Umaga - 22.30 Mesečina -23.15 Beverly Hills - 0.00 Melrose Plače TV MADŽARSKA! 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila -14.05 Guldenburgovi, nad. -14.50 Klip plus -15.05 Zgodba mojega življenja, Imre Sočs -15.58 Poročila -16.00 Madžarska hiša - 16.30 Dopolnitev zakona o cerkvi -16.35 Mnenja o upanju - 16.45 Srečanje z Jezusom -17.00 Pregled - 17.30 Sporočilo svetih krajev - 18.00 Dnevnik - 19.00 Tele-sreča -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 112, kriminalistični magazin - 20.30 Ime planeta: Zemlja - 21.25 V dvoje - 22.00 Dnevnik - 22.50 Mystery Train, amer, film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Delta - 9.00 Na poti - 9.30 Madžari ob prelomu stoletja- 10.30 Tv-klinika -11.00 Madžarska prihodnosti - 11.30 Angleščina - 12.00 Zvon - Dva falota, eno dekle in picerija, nan. j 12.45 Narodne vrednote - 13.00 Dnevnik -14.00 Iz tv-arhiva - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Mari Torocsik show - 18.00 Telešport -19.30 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Skrivnostni svet Atlantskega oceana -21.30 Druga valovna dolžina, amer, film - 23.00 Nočni program AVSTRIJA 1 6.45 Otroški program -10.00 James Bond • Lov za dr. Nojem, akcijski film -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 McHalejeva mornarica, filmska komedija - 22.00 Roswell, znanstvenofantastični film - 23.25 Tank Girl, znanstvenofantastični film AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Ne pošiljaj svoje žene v Italijo, filmska komedija - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Srečna družina -14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Deželni zdravnik - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Oddaja o kulturi - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Yvonnin parfum, film *ORED Torek, 18.7.2000 TV SLOVENIJA 1 8.30 Mostovi 9.00 Risanke 9.30 Radovedni Taček: Pahljača 9.50 Najlepše počitnice, nadaljevanka 10.20 Dežela gora, avstrijska oddaja 11.10 Velika imena malega ekrana 12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nanizanka 13.00 Poročila, šport, vreme 13.40 Gore in ljudje 14.30 Komorni orkester Mendelssohn Strings 15.20 Mašimo Scatolin 16.00 Izobraževalna oddaja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pravljica o carju Saltanu 16.55 Moje mestece, kanadska nanizanka 47.45 Zibelke svetovnih kultur, nemška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Na morje, avstralska nadaljevanka 21.00 Aktualne teme 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Dekameron, tv-nanizanka 23.30 Waalo Fendo, senegalska drama 0.30 Zibelke svetovnih kultur TV SLOVENIJA 2 9.55 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 10.40 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 11.35 Pustolovščine N. Hulota, serija 12.25 Hendersonova pošast, ameriški film 14.00 Studio City 15.00 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 17.25 Športna oddaja 18.05 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 19.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Pozor! Medvedi, španska oddaja 20.35 Ptuj - b>ser preteklosti 21.00 Senca dvoma, angleški film 22.45 Vrnitev v Oegstgeest, nizozemski film POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. - 11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. - 14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. - 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Izgubljeni otrok, am. film - 21.45 Raztresena Ally, nan. -22.35 Prijatelji, nan. -23.05 Nikita, nan. - 0.00 Golo mesto, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokcain Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev - 12.00 Atlantis - 13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: O zakonih brez spolnosti -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Kosec, ameriški film - 22.00 Mesto zločina, nad. -23.00 Bob, nan. - 23.40 Psi faktor, serija - 0.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 1.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA-GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Pregled športnih dogodkov - 1. medijski turnir v malem nogometu - Aktualno -16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. - 18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 F/X - umori s trikom, nan. - 20.00 Poišči diamant, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program -Terme 3000 v Zdravilišču Moravske Toplice - 22.20 Žetev zlatega klasa -22.45 Aktualno - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS -KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - NK Ruše: NK Mura pokalna tekma 11.50 -Glasbeni spoti. 12.00 - Videostrani. 15.00 - Gnes, informativna oddaja 15.30 - NK Ruše : NK Mura posnetek. 18.20 - Risanke. 18.30 ■ Gnes, informativna oddaja 19.00 ■ Iz našega arhiva 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 ■ Gnes. informativna oddaja 20 JO - Teden ob Muri, informativna oddaja. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. -13.20 Svet narave, serija - 14.10 Poročila - 14.20 Film - 16.05 Otroška serija - 16.30 Prizma - 17.30 Hrvaška danes - 17.55 Zagrebška panorama - 18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Hvar - 20.45 Lepa ženska, ameriški film -22.45 Dnevnik - 23.05 Evromagazin - 23.50 Poročila - 0.00 Nočni program TV HRVAŠKA 2 14.30 Carstvo divjine, serija - 14.55 Trgovina, nad. - 15.45 Cap; Sameval, nan. - 17.10 Nostromo, nad. - 18.05 Hladna vojna, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nan. - 21.20 Newyorška policija, nan. - 22.05 Po poteh uma, serija -22.55 Billy Liar, briL film - 0.30 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 14.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.20 Modra dalija, ameriški film - 19.00 Tenis, prenos iz Umaga - 22.30 Maher - 22.55 Pravica za vse TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Narodne vrednote - 14.20 Priporočeno obvezno čtivo: Robovi sinovi - 15.58 Poročila - 16.00 Za otroke - 16.30 Zelena pika - 17.00 Kronika 2000 - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Dnevnik - 19.00 Gospodarstvo v zagonu -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Prosil bi za avto - 21.00 Panorama - 21.30 Evropski portreti - 22.00 Dnevnik - 22.50 Brezupno, nemški film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Kaj, koliko, zakaj? - 9.00 Iz tv-arhiva - 12.00 Zvon - Dva falota, eno dekle in picerija, nan. - 12.30 Občutek mine, Z. Bezeredy - 13.00 Dnevnik - 14.00 Za upokojence - 14.30 Okno, magazin - 15.30 Koncert za trobento -16,00 Šolska ulica - 17.30 Ansambel Animal Cannibals - 18.00 Telešport - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Naš Berci, reportaža - 21.25 Očiščeni, hrvaški film - 0.00 Nočni program AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 10.05 McHalejeva mornarica, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Vsi pod eno streho - 18.05 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Varuška -19.00 Karolina v velemestu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Obožujem tvojega sina film -21.45 Ljubezenske igre na videu, srhljivka - 23.10 V zrcalu nasilja, srhljivka AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Glavno je, da so počitnice, filmska komedija - 12.05 Euro Austria- 12.35 Tednik-.13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina - 14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Kar-lich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19,30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Ogled -23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki ROREO Sreda, 19.7.2000 TV SLOVENIJA 1 8 .00 Odmevi 8.30 Dober dan, Koroška 9 .00 Risanke 9.45 Pravljica o carju Saltanu 10 .09 Moje mestece, kanadska nanizanka 10.25 Zibelke svetovnih kultur 11.30 Obzorja duha 12 .05 Na morje, avstralska nadaljevanka 13 .00 Poročili šport, vreme 13.40 Selma in Johanna, švedski film 15.05 Aktualne teme 16.00 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pod klobukom 17.45 Raziskovalec, ameriška serija 18.45 Risanka 19.00 Kronika 19.30 Dnevnik, šport, vreme 20.05 Princesa nevesta, angleško-ameriški film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Dekameron, tv-nadaljevanka 23.55 Manifesta 2000 1.35 Aliča, evropski kulturni magazin TV SLOVENIJA 2 9.50 Gimnazija strtih src, nadaljevanka 10.30 Vrnitev v Oegstgeest, nizozemski film 12.05 Pozor! Medved!, španska oddaja 12.35 Dokumentarna oddaja 13.30 Druga godba 14.10 Bean, angleški film 15.36 Kolesarska dirka po Franciji, prenos 17.25 Športni film 18.05 Uboga mala bogatašinja, nadaljevanka 19.00 Gizdalin, angleška nanizanka 19.30 Videospotnice 20.05 Zadnja preizkušnja 21.40 Koncert Shirley Bassey 22.35 Projekt, dokumentarna oddaja POP TV 6.20 24 ur, ponovitev - 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.30 Brez zapor - 9.30 Modna popotovanja - 10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. - 12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. - 14.30 Matlock, nan. - 15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. - 16.25 Tri ženske, nad. - 17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 V sestrini senci, ameriški film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. -23.05 Nikita, nan. - 0.00 Ljubljena, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo -13.30 Princ z Bel Aira - 14.00 Jake in debeluh, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 15.55 Oprah Show: Dr. Phil svetuje - 16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. - 19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Mladoporočenci - 20.00 Moj film, film po izboru gledalcev - 22.00 Vsi županovi možje, nan. - 22.30 Will in Grace, nan. - 23.00 Bob, nan. - 23.40 Psi faktor, serija - 0.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 1.40 Dan-nyjeve zvezde, ponovitev TV IDEA-GAJBA TV 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Terme 3000 v Zdravilišču Moravske Toplice - Žetev zlatega klasa - Aktualno -16.00 Na zdravje!, nan. - 16.30 Recept za zdravo ljubezen, nan. - 17.00 Teksaški mož postave, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. - 19.00 Na jugi, nan. - 20.00 Policist s tv-ekrana, ameriški film - 22.00 Živa, regionalni program - Rekreacija v Diani - 22.20 Vroče poletje v Termah Radenci - 22.45 Aktualno - 23.00 Novi nedotakljivi, nan. - 0.00 Krila, nan. - 0.30 Pri Addamsovih, nan. - 1.00 Pop bazar TV AS -KANAL 54 09.30 - Gnes, informativna oddaja. 10.00 - Ekologija, ekološka oddaja. 10.30 - Teden ob Muri, informativna oddaja 12.00 • Videostrani. 15.30 ■ Gnes, informativna oddaja. 16.00 ■ Teden ob Muri, informativna oddaja 17.30 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča 18.00 - Ekologija, ekološka oddaja 18.30 - Gnes, informativna oddaja. 19.00 -Iz našega arhiva 20.00 - Glasbeni spot. 20.05 - Gnes, informativna oddaja. 20.30 ■ Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.20 ■ Glasbena skrinja glasbena oddaja v živo. 22.00 - Iz produkcije ZLTV, TV Novo mesto. 22.30 - Gnes, informativna oddaja. 23.00 - Videostrani. TV HRVAŠKA 1 6.15 Risanke - 7.00 Labirint strasti, nad. - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.35 Labirint strasti, nad. -13.20 Svet narave, serija - 14.10 Poročila - 14.20 Zgodba o Hueyju P. Longu, amer, film - 16.00 Otroški program -17.00 Dom in svet -17.30 Hrvaška danes -17.55 Zagrebška panorama -18.20 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Zgodbe hrvaških otokov: Olib -20.45 Poslovni klub - 21.15 Kulturno poletje - 22.20 Dnevnik - 22,40 Pogovor s sencami 23.25 Dubrovniški poletni festival - 0.55 Nočni program TV HRVAŠKA 2 13.35 Evromagazin - 14.20 Kviz - 14.50 Veliki Azerac, nad. - 16.20 Inšpektor Rex, nan. -17.10 Nostromo, nad. - 18.05 Hladna vojna, serija - 19.00 Hugo - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Čarovnija, nan. - 21.20 Veronikine skrivnosti, nan. - 21.50 Omerta L, nad. - 22.35 Film - 0.05 Umetnine svetovnih muzejev TV HRVAŠKA 3 13.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.25 Billy Liar, angleški film - 19.00 Tenis, prenos iz Umaga - 22.30 Umori v Midsomerju, zadnji del TV MADŽARSKA! 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.35 Ničvrednež, nan. - 9.00 Zabavno dopoldne - 12.00 Zvon, dnevnik - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila -14.00 Milenijska filmoteka, 1934 - 14.25 Mesto starejšim, madž.-avstrijski film (č.-b.) - 15.40 Narodne vrednote - 15.58 Poročila - 16.00 Angleščina - 16.30 Pogovor - 17.00 Srečali se bomo v Sydneyu -18.00 Dnevnik - 19.00 Šik, moda - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ni pravnomočno, show - 20.30 Želeli ste - 21.25 Črna skrinja, svetovni magazin - 22.00 Dnevnik - 22.50 Madžarski salon, kultura - 23.20 Miklavž se sprehaja tukaj v mestu, češki film TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Ažurno - 8.30 Panorama - 9.00 Iz tv-arhiva - 12.00 Zvon - Panop-tikum mesta Prage - 13.00 Dnevnik - 14.00 Zlati dim, magazin - 15.45 Pop glasba -16.00 Šolska ulica -17.30 Sotrpini - 18.00 Telešport, vaterpolo - 19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Madžarski virtuozi - 21.25 Ime planeta: Zemlja - 22.10 Osupljivo območje - 0.00 Nočni program AVSTRIJA! 6.10 Otroški program -10.35 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Pacific Blue - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Herkul - 17.10 Princ iz Bel Aira -17.35 Nogomet, prenos - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Ubij me nežno, srhljivka - 22.00 Maščevanje, znam stveno-fanlaslični film - 23.45 Nogomet AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 10.10 Lassiejina domovina, film -12.05 Reportaža -13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Srečna družina - 14.25 Gorski zdravnik - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.45 Loto - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20,00 Pogledi s strani - 20.15 Zvezdnato nebo nad Vrbskim jezerom - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 23.15 Avstrija - naše stoletje fiSTIK, 13. julij 2000 VIŠJE RAZVITA RASTLINA (SPLOŠNO) PROSTOR ZA NASTOP SORTA JABOLK UČNI PRIPOMOČE POČELO TAOIZMA MESTO NA CIPRU ZMES DIMA, PRAHU IN IZPUŠNIH PLINOV RAZISKOVALEC KRAŠKIH JAM AFRODITIN LJUBIMEC AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK PRIPADNIK KATOLIŠKE '"< ' * VERE 1 -----------'-.'v' i ERBIJ VESTNIK SREDIŠČNI DEL ČESA OTOK, DEL NOVE ZELANDIJE (UTA* OKEL) RUSKO MESTO V SIBIRIJI BRIT.OTOK V IRSKEM MORJU IT.NOGOM. NATANČNA URA ŽENSKA, KI ROMA BITJE IZ EKSOTIČNIH DEŽEL DEKLE (EKSP.) IVAN LOTRIČ GR.LADJAR (ARISTOT.) UM.DRSALEC (ALEKSEJ) SVETNIK, KI GODUJE 27. JULIJA ZNAMENJE EPILEPTIČNEGA NAPADA SLOVENSKO-HRVAŠKI VESTNIK PESNIK (STANKO) PEVEC KRESLIN HRVAŠKI OTOK NEMŠKA REKA I STAREJŠI SLOVENSKI GLASBENIK VOJSKA NEKDANJE SOVJETSKE ZVEZE STAROSTA, STAREŠINA IND.ZENSKO i OBLAČILO NAJV.VRH PIRENEJEV JAP.POSODA ZA ČAJ DROGA | ZOPER KAŠELJ,. KARAGEN MATI GR.BOGOV AM.PISEC (JAMES) BELG.MESTO (AALST) STAR SLOVAN SL.DENARNA ENOTA ZNAN GRAD V APENINIH SEN, SPANJE EPSKI PESNIK JAVOR (LAT.) POSTAV-NOST OVOJ, OVITEK IZR.POLITIK (MOŠE) JAP.MESTO (011998) SESTAVINA CEMENTA ODŽAGAN KOS DEBLA PRISTAŠ REIZMA SIDNEY REKA V JUŽNOAFR. REPUBLIKI EMOCIJA UMET.SMER V20.STOL. SRBSKO MOŠKO IME SOCIOLOG (ZDENKO) SKRIVNO- STNOST TIPALNI ORGAN SLIKARSKA TEHNIKA ORODJE KOSCEV AM.IGRALEC PERY NOČNA PTICA PTICA TROPSKIH MORIJ "PESEM PESMI" OSTROST SINGAPUR. LETALSKA DRUŽBA NEUMNICA POVEČANO IZL.SLINE MESTO NA SAHALINU O VETROVKA S KAPUCO ČISTINA V GOZDU JAN NERUDA SLOV.PISEC (VITAN) EGIPČANSKI FARAON RIMSKA BOG.JEZE TRUD MODEL AVTA FIAT NEMŠKI HORNIST (PETER) KOVINA(La) TUJA PLAČILNA SREDSTVA OSEBA IZ GOROVJE V BURMI RELACIJA JAP.OTOK PRI KJUŠUJU GORSKI REŠ.ČOLN PETER AMERŠEK ZORA, SVIT URADNI SPIS MAHAB- ZGODNJA SORTA GROZDJA POSLEDNJE OPOZORILO TOMISLAV NERALIČ NADLEŽNA I ŽUŽELKA I VRHUNSKI ŠPORTNIK KARATE LITIJ IMETNICA ABONMAJA NEKDANJI HRVAŠKI NOGOMETAŠ (VLADO) VDOLBINA V ZEMLJI KDOR KOMU KAJ PEVKA MORISSETTE EMA STARC MITO TREFALT REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 29. 6. 2000: TKALSKI STROJ, ROKOMETAŠICA, IRA LEVIN, PES, BO, ALINA, SAP, NUŠA, ONEGA, NI, DENKTAS, RAZPUST, JOKER, ARETHA, NOS, IBERT, ARARA, BOR, URBAR, ONAGER, KANE, DEPORT, ARALSK, MIA, OTON, ILI, EURO, ZOLA, OST, SONDIRANJE, IBN, MORANTE, TRIADA, ADEFAIDE, AVT, CVET, DEBLO, SKA, PP, STAMIC, NAPOTILO, KOGAN, IMENOVALEC', OSANKARICA, AROSA, KAN, AVARKA, ČAKOR Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke Med reševalce bomo razdelili >0) RIŠE IN PIŠE: PETERNELJ I MICA ra ra 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. ra c ra N ra Ime in priimek: Naslov: 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: Viljem Lorbek, Stročja vas 28b, 9240 Ljutomer 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Darja Markoja, Ravenska 52, 9233 Odranci 3. -7. PRAKTIČNE NAGRADE: Blanka Godnjak, Titova 3, 9252 Radenci Blaž Koroša, Prosenjakovci 59, 9207 Prosenjakovci Zorica Županek, Štefana Kovača 17, 9000 M. Sobota Ema Gumilar, Obrtniška 15, Tropovci, 9251 Tišina Koloman Gašpar, Preglov trg 6, 1120 Ljubljana E ra v> o >o E ra o c ra 'ra ra TJ ra k ■ cn '43 o> £ ra o /t« e^ere, < ŽLAHTI, , ve Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika. Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna, križanka« do petka 21. julija 2000. Oj gadnjon časi se ga sabšo vebšo igo, šte/to što nameni gidati na babšon J/taj gem-€jiščt v Soboti, nap/tavi »gagidafni nač/tt«.