V sredo in saboto
izhaja in velja:
Za celo leto . 6 for. 20 kr. »	Pol leta	.	3	„	30	„
n Setert leta . 1 „ 70 „
,	mesec	.	.	—	„	60	„
Po posti:
Za celo leto 7 for. 60 kr. s	pol leta	.	3	,	,,	80	„
d	eotert leta	.	2	„	—	„
o mesec . . — „ 70 „
----
Št. 95.
„Živi, živi dub slovenski, bodi živ na vekel“	Nar. pesem.
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto »e plačuje: 6 kr., ktera se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natiskuje; več« pismenke plačujejo po prostoru.
Za vsak list mora biti kolek (»tempelj) za 30 kr.
Rokopisi se ne vračajo.
V Celovcu v sredo 19, septembra 1866.	T©C«lj £1«
Naš program po vojski.*/
m.
Iz spodnjega Slajerja. L. J.
Narodne ali zgodovinske skupine ? Reči moram, da sem se veselil sproženo videti zopet to misel, ker potrebno je, da se tako važna stvar na tanko in na vse strani dobro premisli in prevdari. Zares velevažno je to vprašanje za nas in potrebno, da vsak svojo pove in se tako boljo čistijo misli. Torej menim, da tudi meni, dragi Slovenci, ne bodete za zelo vzeli, ako svoje mnenje očitno ovem. Ako se omenjeno vprašanje vzame, akor je samo na sebi, mislim, da se nikakor ne more drugači rešiti, nego da se imajo skupine napraviti na podlagi zgodovine. Da ''se pri zedinjenju posamnih dežel v skupine mora tudi in sicer posebno na narodnost gledati, to se samo po sebi razume. Iz teh obzi-rov, mislim, so tudi naši slovenski rodoljubi v Mariboru se porazumeli o notranje-avstrijan-ski skupini, ker ravno ta ima podlago v zgodovini in meri na to, da se Slovenci, bivajoči in razdeljeni v razne dežele, zedinijo. Zares lepa je ta ideja, zares, narodna slovenska zavest jo je vdihnila! Vprašati pa se je sedaj potreba, bode li mogoče, kedaj to idejo izpeljati in jo vresničiti ? Kdo bi si upal trditi, da bode v kratkem mogoče jo v življenje vpeljati? Jaz rečem, da imam malo ali celo nobene nade, da bode to kedaj mogoče. Ovire in tej ideji nasprotne moči so prevelike. Potrebno je tedaj, da gledamo in si prizadevamo zmanjšati ovire ■n zaderžeke k zedinjenju Slovencev in da vender ostanemo, kolikor mogoče, na zgodovinski podlagi. To pa bi se po mojem mnenju
najlože zgodilo, ako bi se slovenska marka (Windische Mark) odločila od nemškega dela Štajerskega in se v skupino slovensko zedinila samo slovenska marka, zgornje Štajersko pa v zgornje - avstrijansko skupino.
Tako je nam Slovencem in Nemcem pomagano. Da se osnuje slovenska marka, je neobhodno po mojem mnenju za štajerske Slovence potrebno, ako si hočejo svojo narodnost obraniti, opira se pa to tudi na zgodovinsko podlago. Komu ni znano, da se naš svitli cesar imenuje : „Gospod slovenske marke" ? Ako pa se On tako imenuje, zakaj bi je mi tir jati ne smeli? Pa delila so se tudi častna imena v obziru slovenske marke, kar je gotovo znamnje, da ima historično podlago. Državni grof Turn-Val-sassina ima častno ime : Oberst - Erbland-Hofnieister in Krain und der Windischcn Mark. Ne morem si kaj, da ne bi omenil, da ta žlahtni grof razun tega še tudi sledeča častna imena ima : Erbland-Silberkam-merer in Karaten, Erbland - Marschall in Gorz und Gradiška. Najvišo čast skorej v vseh slovenskih deželah je tedaj nekdaj ta žl. rodbina imela in gotovo je to tudi znamnje, da so nekdaj te dežele v oži zvezi stale. Podlaga tedaj, na kteri naj bi se ustanovitev slovenske marke tirjala, bi se tedaj že našla, ako bi naši zgodovinarji to še nekoliko preiskovali. Kar me pa najbolj sili in naganja o slovenski marki govoriti, je moje trdo prepričanje, da je njena ustanovitev za nas Slovence potrebna, kakor voda ribi! Komaj so naši rodoljubi v Mariboru narodni program sestavili in ga razglasili, bil je že ogenj s strehi med Nemci,
posebno na Štajerskem. Jezilo jih je strašno, da so si upali Slovenci program narediti, bolj še, da se je to na Štajerskem zgodilo; da so pa celo tirjali notranje-avstrijansko skupino, tega niso mogli prestati in grdili so torej nesramno naše slovenske rodoljube po svojih časnikih. Ako bi se notr.-avstr. skupina imela kedaj ustanoviti, gotovo bi se popra-sali pasamezni deželni zbori poprej, kaj da mislijo. Je li pa verjetno, da bodo Nemci’ kedaj v to privolili? Poglejte zbor graški in lahko bode vsak vpoznal, da z ljudmi, ki le od velike Nemčije sanjarijo in vstano-vitev mogočne in srečne Avstrije le po priliki v misel jemljejo, o tem se še pogovarjati ne da, koliko manj pa pametno in resnobno prevdarjati in debatirati. Prepričan sem, da ta lepa zgodovinska ideja mariborskega programa mora pasti, ker bodo trmasto, nepremagljivo nasprotovali Nemci in posebno štajerski Nemci, kteri so se veliko nemškega duha veliko bolj navzeli kakor koroški Nemci. Tirjajmo torej, da se slovenska marka loči od nemškega Štajerskega in se tako pomanjšajo ovire, ki so nasprotne, da se zedinijo Slovenci. To pa temveč imamo pravico tirjati, ker štajerski Slovenci od Nemcev v graškem deželnem zboru nimajo ničesar dobrega pričakovati.
Ako pogledamo na vse delovanje štajerskega deželnega zbora, prašamp, kaj je storil v blagor in prid štajerskih Slovencev ? Dobrega gotovo nič! Slovencev naj pravičnejše želje se niso spolnile in tudi pričakovati ni nič več, da bode temu kedaj bolje. Možje, ki so uterjeni v^misli, da le nemška omika zamore spodnje Štajerce osrečiti, nikdar slovenščini ne bodo pravični! Dobro nam je
Besednik.
Listi iz bele Ljubljane.
m.
(.Saison morte“ ; čitalnica in poletni izhodi; Cliarlota Šl. Tiefensee; beseda 27. t. m ; slovenska matica in tekteri rodoljubi; slovenske predstave v gledišču'.
Tako imenovana „saison morte“ ali tiha, tortva doba se bliža svojemu koncu, tega ®as spominjajo razne prikazni. Pač čudno je res to, da se namreč imenuje ravno ista doba mrtva, ko je največ življenja v naravi, ko nas vse vabi vun iz tesnega mestnega °zidja v prosto naravo. Pa meščani so že taki, da se za nje prava „saison11 začenja še je tedaj,ko začne listje odpadati od drevja; kadar začne narava zopet mreti, takrat se za nje začenja življenje veselic in raznovrstnih zabav. Kmalu se bodo začele zopet besede in veselice tudi v našej čitalnici, ktere že nekaj let sem v poletnem času po-Pplnoma prenehavajo. Včasih naša čitalnica bila tako nobel, da bi imela tudi svojo »saison morteu ali prav po domače, svojo »dolgočasno dobo“; napravljala je tudi v poletnem času večkrat občne izhode, kterih še marsikdo z veseljem spominja. Zadnja leta pa se je vse to nekako zanemarjalo in
prepuščalo osnovanje izhodov le „južnemu Sokolu11. Ta pa je rad raztegaval svoje eroti v bolj oddaljene kraje, tako da ga rasne slovenske golobičice niso mogle do-hitovati, in se je vse eno mnogokrat slišalo vprašanje, zakaj da čitalnica ne napravi nobenega izhoda. Se ve da je zdaj že malo pozno opominjati na take stvari, storili smo to le zarad tega, da se čez zimo dostojno v pretres vzame vprašanje, ali bi res to kaj težavnega bilo, če bi se osnovalo vsako poletje nekoliko tacih skupnih izhodov ? Ako bi utegnili dotični gospodje vendar le zopet pozabiti na to, si bomo vzeli prostost in jih se enkrat opomnili. — Dva prav prijetna in mična večera smo imeli pred kratkim, namreč 6. in 12. dne t. m., ko je dala slavno-znana umetnica gospodičina Charlota žl. Tiefensee dve besedi v čitalničinej dvorani. Prva teh dveh besed je bila v blagi namen, namreč vdovam in sirotam v zadnji vojski padlih vojakov domačega 17. polka Hohenlohe, in je donesla čistega dohodka 112 gld., kteri so se izročili društvu gospd, da jih razdeli. Ne morem pa tukaj na široko popisovati posamnih toček teh dveh koncertov, le toliko naj rečem, da v Ljubljani imamo malokrat priliko, kaj tako umetnega slišati. Gospodičina Charlota ž. Tiefensee, rojena v Terezinu na Češkem, je med umetniškim svetom znana za slavno evkinjo in se je tudi tukaj popolnoma iz-azala kot pravo umetnico. V vsakej točki
pokazala je, da imamo pred seboj pevkinjo, ki nima zastonj slavnega imena, ampak ga tudi zna opravičiti. Razun raznih arij iz oper prikupile so se nam še posebno narodne pesmi v raznili jezicib, med temi tudi slovenska „po jezeru11. Slava umetnici, ki nam je napravila dva tako lepa in okusa-olna večera. Hvala gre še tudi za njih lagovoljno pripomoč gospodičini G 1 a n č-nikovi in g. Elze-u in pa ljubeznjivima sestricama gospodičn. Fr o h lic h Evgeniji in Rozi, ki ste se posebno odlikovale v drugej besedi.
Zauimiva za marsikterega vnanjega rodoljuba utegne biti tudi beseda, ktera bodo na dan občnega zbora slovenske matice, namreč 27. t. m. Kakor namreč slišimo, bode se ta večer zopet pela mična Ipavčeva opereta „Ptičnik". Kdor še ni slišal to ljubke spevoigre, gotovo ne bode zamudil tako lepe prilike, kakor jo bode imel ravno zdaj. Na eno nas pa še spominja občni zbor slovenske matice, namreč, da ji manjka zdaj še 42 udov do tisočine. Malo dni je sicer le še do občnega zbora, pa morebiti bi jih menda le dobili po vsem Slovenskem toliko, da bi jih bilo ravno tisoč. Poskusimo tedaj! Mnogo jih je še rodoljubov, od kterih se nam kaj čudno zdi, da še niso pristopili ; naj bi ne odtegovali dalje svoje podpore takč koristni napravi, da nam bode krepko napredovala in se čvrstno razvijala! Prepričani smo, da z malim trudom bi mar-
— 300 —
še v spominu, kako se je blagi gospod Herman trudil za nas, in kako lahko-mišljeno so prestopali črez njegove nasvete na dnevni red. Kaj sta letos opravila vrla naša zastopnika dr. Razlag in Herman? Saj nam še zdaj niso liteli dovoliti krneti-ške šole v Ptuju, ako ravno nam je vendar potrebna kakor zrak ptici! Kako pa splob mislijo Nemci sč Slovenci v Gradcu ravnati, pokazalo se je vnovič v zadnjem zboru, ko sta dva slovenska iskrena zagovornika protestovala na podlagi §. 41 pravilnega reda zoper sklep zbora, da se o ptujski šoli še le prihodnje leto govori, kjer je pa hitro gospod Kaiserfeld predložil, naj se §. 41 izbriše iz pravilnega reda. Tako zastopijo ti gospodje enakopravnost! Vidi se iz tega, kaj da imamo pričakovati od njih pravičnosti, ktero sicer večno na jeziku imajo, nje djan-ske rabe se pa nam Slovencem nasproti bojijo bolj kakor h — križa ! In ker torej ni upati, da bode temu kedaj bolje, ker bodo Slovenci vedno tamkaj v manjščini, ako bi se tudi Slovencem zelo nepravični volilni red prenaredil (pa tudi k temu po sedanjem obnašanju večine imamo le malo upanja), ja treba, da si na drugem potu pomagamo, kakor si le po zakonitem potu zamoremo. Ako si tedaj štajerski Slovenci hočejo svojo narodnost rešiti, treba je, da se zdramijo in tirjajo, naj se ustanovi slovenska marka in loči od nemškega dela Štajerskega. (Je zamore Vorarlberško svoj deželni zbor imeti, zakaj bi slovenska marka premajhna bila? Šmerling je iznašel in ustanovil tako rekoč nove dežele v Avstriji in jim dal svoje deželne zbore, zakaj bi zgodovinska slovenska marka ne smela tirjati svoj deželni zbor? Bolje pa bi še bilo po mojem mnenju, ako bi »e slov. marka združila s Krajnskim in da bi zastopljona bila na kranjskem dež. zboru. Ko bi se ljudstvo vprašalo, ne verjamem, da bi se zgodilo po besedah Wa-serjevih, ki je v graškem deželnem zboru trdil, da bi Slovenci na Štajerskem za svojo voljo vprašani gotovo raji ostali združeni z nemškim delom Štajerskega, nego se združili sč Krajnskim. Zadosti so se zavedeli štajerski Slovenci, da so slavne Slave sini, kakor da bi kaj takega verjeti zamogel.
Nemci nas od sebe podijo, vse naše pravične želje zametujejo in zasmehujejo, tedaj smo dolžni sami za se skrbeti. Pomislite to slovenski Štajerci, prebivalci slovenske marke. Gospod slovenske marke pa bi
sikteri ud lehko pridobil vsaj še enega, ali pa tudi po več novih udov. Posebno naj bi pa čitalnice in njeni odborniki z dobrim iz-gledom bili prvi in dajali spodbudo, kolikor je le mogoče. Delajmo neutrudeno, kajti mnogo še lehko storimo na tem
P1L
lledišče se je zopet odprlo in začele so se predstave, se ve da nemške. Kolikrat bodemo slišali slovenske glasove letos v gledišču? Ako bi gledali na to, kar nam obeta glediščini vodja, rekli bi nikoli, kajti prav nič nani ne obeta! V vsem svojem naznanilu, kaj bode vse počenjal, ni ne trohice zinil, da bi tudi kako slovensko predstavo doživeti utegnili. Namerja sicer včasih operete v slovenskej prestavi dajati, ker jih je med pevci nekaj, ki znajo češki. Težko nam je že zdaj presoditi, kako bode po tem načinu zamogel zadostovati zahtevam deželnega zbora, vendar že zdaj lehko izrečemo, da se nimamo nič posebnega na-djati, kajti samo na muzikalnem polju nam bode vstreženo, — ako bo še to — kaj pa bode z drugimi igrami ? Tukaj bode menda vladala popolnoma le nemščina, slovenščini pa se bode godilo kakor doslej. Ljubljana, Dela Ljubljana, kako dalječ zadej si še v tej zadevi za drugimi slovanskimi mesti 1
Lomovič.
gotovo tudi ponižne prošnje svojim vselej zvestim Slovencem, ktere naši Nemci prezirajo, za zlo ne vzel. „ For te m adjuvat D(;us“, to je: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.
Pomislite torej in prevdarite!
Avslrijitnsko cesarstvo.
Vu Dunaju. M i n i s t er s t v o; o g e r-ske zadeve; dež. zbori; Benedekov plan; Belcredijeva avtonomija; Goluhovski; nemški federalisti.) V ministerstvu gre menda vse križem. Nekdanja edinost in sloga pojema. Esterhdzi pojde, ako Madjari dobojo svoje minister-stvo; Wullerstorf jo že šel, namesto njega pa opravlja kupčijsko ministerstvo g. Lo-wenthal; Lariš menda tudi nima veselja, naše finančine zadeve mu lasč belijo. Tako se pripoveduje, da ni dovolil denarja , da se dve novi ladiji napravite, akoravno je cesar to že dovolil bil. S tem pa je Lariš pokazal tudi svojo ustavno misel, po kterej se ne upa brez deržavnega zbora toliko denarja dovoljevati. Tako vidite, da se vse mede in giblje , le Mensdorf menda spet terdno stoji. Ali je pa on pravi mož za sedanji čas, ko je na Jutrovem jelo vse vreti in izhodnje prašanje terka na našo mejo? — Ogerska štrena se še ni zravnala; bralo se je, da je cesar dotična pisma seboj vzel v Išl ali Iskilo, naj vse dobro prevdarja in Ogersko prašanje dokočno reši. Skranji čas bi bil že; cela deržava terpi, dokler na Ogerskein vse nekako visi. Pa hudo je ta vozel presekati; kamor mahneš, boli! Da vlada samo Madjare na Ogerskem vidi in samo ž njimi se pogaja, v tem germu zajec tiči. Z „Novicami11 pravimo tudi mi na Dunaju, da z Ogri ne bo sprave, dokler bo vlada samo Madjare prašala, za Slovane, Romane in Nemce na Ogerskem pa ne menila se. Naj se najpred djansko vpelje narodna ravnopravnost, — naj se postavijo povsod narodni veliki župani, — naj se sedanji deželni samo madjarski in madjaron-ski zbor razpusti in nov voli, — potlej bode drugači in gotovo bolje, prej pa ne: vse je le Sisilovo delo! Nemadjarski narodi ne bojo dolgo več le molčali, temveč se oglasili, da tudi živč in se pognali za svoje pravice. Srbi so se 11. sept. v Velikem Beč-kereku že zbrali in sklenili peticijo ali prošnjo poslati svitlemu cesarju; tudi drugi narodi na Ogerskem bojo to storili in prav imajo, da prosijo, naj vlada tudi na nje obzir jemlje in jih ne postavlja v kot za duri. — 20. sept. bo leto, kar je preslavni in Avstrijo edino rešivni in zveličavni manifest zagledal beli dan. Še njegova ideja ni stopila v življenje, še jo vse le na pu-irju; za to pa manifest kaj ne more, on aže prosto pot, po kterej Avstrija pride k starej moči, veljavi in slavi. Zatorej misli menda vlada ta rojstni dan s tem počestiti, da skliče ta dan deželne zbore takraj Litave in jih odpre 1. oktobra. Želimo to, ali imamo le malo upanja, da bode resnica. — Še nismo pozabili, kako ostro je bilo našim časnikom prepovedano, pred vojsko na Češkem o naših vojskinih zadevah le besedico čerhniti. Benedek je svoj vojskin plan ali načert tako skrival, da o njem ni vedela živa duša. Tako so časniki terdili in ljudje verjeli. Pa oh čudo! „Politik11 v Pragi od besede do besede naznanja malo knjižico, ki je bila v Berlinu v kraljevskej tiskarnici tiskana. Ta knjižica popisuje na tanko celo našo armado in pove, kje da stoji in kako močna da je. To knjižico so oficirji v žepu pri sebi imeli. Prašamo, kako je vse to iz Benedekove glave v tiskarnico v Berlin prišlo? V Novem mestu blizo Dunaja dela vojaška sodnija in preiskuje vso to reč; Clam-Gallas je že za nedolžnega spoznan ; bomo videli, kaj bode z drugimi velikaši?
Vsakemu svoje! — Kaj lepo je sperva Bel-credi o avtonomiji ali samoupravi pisal, vse se je veselilo, da bojo občine svoje občinske in dežele svoje deželne reči oskerb-ljevale. Tako si bode Avstrija v svojih finan-činih stiskah opomogla in med ljudmi se oživilo novo gibanje in pravo ustavno življenje. Kar se pa zastran policije v Pragi godi, žalibog priča, da Belcredi ne misli veliko opravil prepustiti občinam samim, da je tudi on le prijatel stare birokracije. Po Rusiji, ktera je tako zelo očernjena , vpeljuje se tako veselo in obširno avtonomija, birokraciji se na pete stopa in ustavno življenje se razširja, — pri nas v Avstriji pa, ki se rada števa med najsvobodnejše der-žave, prepuščajo se prave malenkosti ali prav za prav nobenosti svobodnim občinam. To nas straši in nam skerb napravlja , da oktoberska diploma in septemberski manifest kažeta pravo pot, da pa ne hodimo po tej pravej poti! — Tudi to nam žalost navdaja, kar se o .Goluhovski-tu pripoveduje. Znano je, da so si Poljaci in Rusini — kervni bratje, otroci ene matere v laseh: Poljaci nočejo Rusinov spoznati za svoje ravnopravne brate. Goluhovski stoji na strani Poljakov in je menda le pod tem prevzel mesto deželnega poglavarja v Galiciji , da se poljski jezik v vse šole in vse uradnije i po celej Galiciji vpelje. Nesrečni Rusini, če brat z vami tako počenja; nesrešna pa tudi Avstrija, ako obljubljeno ravnopravnost tako v življenje vpeljuje! Mislimo pa, da to vendar ni resnica in da bo Goluhovski tudi Rusinom pravičen, posebno ker se je že enkrat v deželnem zboru za narodne pravice ubogih Rusinov potegnil. Poljaci , ne posnemajte oholih in krivičnih Madjarov: Sloga jači — nesloga tlači! — Centralisti so se iz tega norca delali, da je program nemških federalistov samo 24 mož podpisalo. Že pri volitvi g. Šuselka za deželni zbor se je kazalo, da je dosti federalistov na Dunaju. Zdaj pa, od kar je unih 24 tako serčuih bilo, da so se za federaliste očitno pokazali narašča njih število od ure do ure in centralisti bojo videli, da je njih j železna rajda še prederta.
Dežele notranje-avstrijanske.
, It, Celovcu. (Avtonomisti in Slovenci; obešena Osojnik; sodnij'/j ska obravnava brez tolmača.) To nas Slovence veseli, da so tudi avtonomiškj | Nemci se zbrali in svetu naznanili svoj program. V Ausee-u na Štajerskem so se snidli in dobro, da jih nihče ni motil alt jim branil, Slovenci pa, o kterih je vlad* slišala, da so se letošnjo vigred v Celju sešli , so skorej bili v preiskovanje vzeti* tako so nemški liberalni časniki vlado zoper nje ščuvali. Mi tega ne delamo, temveč odkritoserčno povemo, da nas veseli* da so tudi naši avtonomisti svoje namen® odkrili. Radi bi se ž njimi pogajali 1° zedinili, pa po tem, kar so po časnikih ra*' glasili, bojimo se, da ne bode nič ž njimi-Prav imajo, da Nemce vabijo , naj napravijo eno veliko in edino stranko v Avstriji* prav imajo, da se potegujejo za svojo na; rodnost in da ne pustč zveze s svojimi brat1 na Nemškem. Česar jim pa ne moremo pri' terditi, je to, da bi vedno svoje oči obračali na veliko Nemčijo in nekako diplom8' tično zvezo hotli ž njimi napraviti. Kulturno' politično so in naj ostanejo Nemci, dipl®' matično pa so in naj ostanejo Avstrijanoi' Tudi tega jim ne moremo priterditi, da im® po februarnem patentu napravljeni oži der-žavni zbor pravico deržavnopravne zade?e obravnovati; po naših mislih imajo to pr®' vico deželni zbori. Kaj lepo je kar pravijo 0 narodnih pravicah, ktere se ne smejo kr®' titi nobenemu narodu, vsi narodi naj 9° ravnopravni. Pač lepe in zlate besede*
ktere smo žalibog že večkrat slišali, pa v življenje stopiti jih še nismo videli; znano je, kaj žl. Kaiserleld- Blagotinšek in njegovi pajdaši o Slovencih mislijo, ktere narodne pravice so jim volje priznati in dati. Da so se tako odkritoserčno za dualiste izrekli in za personalno unijo ali zvezo potegnili , nam ni sicer kaj novega; vendar zdaj celi svet ve, da Madjari in Nemci v en rog trobijo, in da ne mislijo hegemonije nad Slovani in Romani iz rok spustiti. Dokler se pa te misli ne znebijo, ne moremo se ž njimi pogajati, kakor bi radij,,-^- Nasa nemška časnika ne pustita nesrečne obešene Katarine O. pri miru. Pripovedujeta ljudem take debele in lažnjive o njej, da ne moremo molčati. Ni res, da je zjutraj pred smertjo eno skledico kave in dva kipfelca snedla, — le en mal kosec žemlje je prigriznila; ni res, da nobene gre-venge ni kazala, timveč vse je rada in ponižno storila, kar jej je spovednik zaukazal; ni res, da je še pod vislicami poslednjo besedo k frajmanu rekla, naj hitro stori svojo dolžnost, timveč poslednje besede so bile svete besede neke molitvice, ki jih je že na stoliču stoje za duhovnikom rekla. Da se je pa bolj sirovo in merzio obnašala, pride odtod, ker je v visokih gorah rojena, nikoli ni v šolo hodila in je tako tudi bolj sirova in neotesana ostala. — Minuli teden je bila spet slovenska obravnava. Nek hlapec Markovec v Št. Štefanu je stal pred sodnim stolom zavoljo tega, da je božjo službo motil. Med pridigo je glasno zavpil , naj saj enkrat končajo. Bil je na osem dni v zapor obsojen. Obravnovalo se je vse skoz in skoz po slovenski brez tolmača. Zdaj pa prašamo, ali bi se ne moglo vselej tako goditi ? Za domače Slovence postava nič ne ve od tolmačev, torej pustite jih za vselej!
Od tlravakllt bregov. II (Šolske preskus nje. NaroUnost.) Serčna ra-uost te navUaja, ko dišiš in vidiš, kako se trudi slovenska mladina v branji knjig Uružbe sv. Mohora. Tu stoji in bere ovčar pri svoji Urobuici, tam pase sviujar dolgorilce s knjigo v rokah, pri ulnjaku najdeš mla-denče, ki leže ber6, tam pod lipo pa deklice, ki sede in plete knjižice prebirajo, oe kte-rega ali ktero izmed njih vprašaš, kaj da prebira, dobiš vsegdar enak odgovor: Bukve sv. Mohora. To je za sodelalce oye družbe oro kaj veselega! Tak sad plačuje svoje delo. Ali kaj bi pa vse še tako zanimive in koristne knjige pomagale, ako bi ljudstvo brati ne znaio r1 izverstne ljudske učilnice so pravi vir narodne omike in občnokonstnih znanost, ali te doseči, je priprosti mladini le v svojem maternem jeziku mogoče. To priča veselje do branja. Dem omikanejši je človek, tem rajši bere. — Zatorej je dolžnost predpostavljenih, da zvesto na pravi namen ali sverho ljudske šole gledajo, da učitelji ne tratijo časa s slovnico ptujega jezika, kar jim čas za koristnejše vednosti ropa. Naj se pokaže celega letu setev in kraj leta obilna žetev! Tri kakošni osnovi smemo se take žetve hadjati ? Odgovarjam, dale potem, če so šole na narodni podlagi osnovane. Takih šol pa ‘mamo po slovenskem Uorotanu, žali Bože, «e zelo malo! Kar od teh vemo, hočemo svojim rodoljubnim bralcem radi in z veseljem naznaniti. —
.	30. avgusta je bilo v Borovljah letno
izpraševanje. Najpopred so imeli šolsko mašo, potem pa kerščanski nauk v cerkvi, kjer so se učenci lepo obnašali in dobro odgovarjali. Pri maši so peli; radi bi tudi videli, ko bi vsak dan šolsko mešo imeli, kakor je pri drugih učenikih bilo. Mislimo, da bi se to lahko uravnalo, ker sta tam dva duhovnika. Po maši so šli v šolsko izbo, kjer se je mnogo gospode in poslušalcev sešlo. Brali in pisali so vsi učenci lepo po slovensko, pa tudi rajtali ali računili so dobro. To pa se nam je čudno zdelo, da
— 301 —
učitelj na slovenski pravopis malo porajta ter da učenci občna imena z veliko začetno pismenko pišejo, kar slišimo, da se v Svečah tudi godi. Skorej se bode pokazalo, da so učenci bolj izurjeni v slovenščini od učiteljev, ker uni več berejo od ovih! Še nekaj nas grize: Ne vemo, kako je to, da ^o le sami mali učenci slovenske izgledne spise imeli, tisti_ iz verhnjega razreda pa samo nemške?! Morebiti, da morajo učenci tam v višem razredu pozabiti, kar so se v spod-njem naučili, ali pa je učitelj poglavitnega vodila pozabil, ktero pravi: Duša^vsega uka je ponavljanje !
Letno izpraševanje v Kapli 31. avgusta nam je pa prav zelo dopadlo. Po sv. maši so najpopred izpraševali v kerščanskem nauku. Učenci so bili prav izurjeni, kar nam kaže, da so g. katehet izverstno ravnali z malimi učenci. Kakor je šel kerščanski nauk od rok, tako nam je skušnja ubrala tudi v ostalih predmetih. Učitelj se je ver-lega slovenca obnašal. Prav čverski in gladko so brali učenci. Lep nravno podučljiv sestavek, kterega so g. kaplan narekovali, je učenec brez napake na tablo zapisal. Posebno so se učenci v rajtanji posiavili. Kar nas prav zelo veseli, je tudi to, da ima gosp. učitelj Katnik preskušni izpisek čisto po slovensko spisan ter da veje po celej šoli čisti slovenski duh, kar so učenci tudi s pesmijo „hej Slovenci11 živo pokazali. Slava teni učitelj !
Nekaj pa moramo vendar tudi potožiti: Mnogo staršev je namreč bilo povabljenih, pa skorej nikogar ni bilo blizo, da bi bil videl in slišal, kar mali znajo. To je ža-loštno, da se učencem tako malo nravne podpore daje ! Ali ne veste, da, kar starec dela,, tudi mladino mika ? Pomislite, še okrajnega šolskega nadzornika ni bilo!
H koncu ne smemo pozabiti, da so nam visoko vredni gospod dekan in g. okrajni predstojnik pl. Steinberg po pravici pomočniki, da se v šoli vse po postavi dela. Živijo!
'« koroško-«li^erNkej meji. P. (N e-
ktera voščila in napredovanje.) Nekaj voščil imam na sercu. Morebiti mi „Slovenec11 ne bo zameril, če jih tu naznanim in ga prosim, naj jim kak kotiček odloči. Tako n. pr. bi rad videl, in z menčj gotovo veliko družili, če bi se v „Slovencu11 tudi zemljiščini in drugi davki kterikrat naznanovali, ki jih podložni drugih nam sosednjih deržav svojemu kralju ali cesarju plačujejo, n. pr. Francozi, liusi, Lahi i. t. d.; kajti že večkrat sem slišal prašati: „Pod kterim kraljem ali cesarjem imajo ljudje najmanjše ali največe davke plačevati ?“ Močno bi se „Slovenec11 tudi s tem prikupil, ako bi ceno žita in drugih pridelkov prinašal, kakor so one po drugih deželah; to bi bilo posebno za slovenske tergovce prav dobro in koristno. — Od tistega časa, kar je jel „Slovenec11 prav moško na noge stopati, spreobernil je mnogo mnogo nevernih Tomažev. Slovenija ima zdaj veliko ve-če število učencev, kakor nekdaj, posebno pa med kmeti. Vsi pa so, da tako rečem, še mladi šolarji slovenske narodnosti, čitali bi radi časnike, pa navajeni še niso na nje naročevati se, zlasti na drage n3, Tudi ti mladi Slovenci na kinetih nimajo toliko časa, da bi vsaki teden dva „Slovenca11 prebirali (še manj pa tri); torej mislim, da bi boljši bil0 za te mlade narodne šolarje kak majhen časnik, kakor je „učiteljski Tovarš11, vsak meaec na 8Vitlo dajati, pa prav po nizki ceni, da se ti učenci nekoliko privadijo svoje krajcarje rajši za časnike, kakor za marsiktero nepotrebno ali cel6 škodljivo reč zdajati. Pečal pa naj bi se ta časnik s ter-govstvom, kmečko politiko, kolikor je ta za tergovstvo potrebna, zatorej naj bi mu ime bilo : „Slovenski tergovec.11 —- Te dni sem imel priložnost, z nekim mariborskim bogoslovcem se pogovarjati. Poprašal sem ga med drugim tudi to, ali je resnica, da je
bilo v mariborski duhovšnici prepovedano „Slovenca11 brati? Priterdil mi je, da je resnica, da se pa zdaj na to prepoved več toliko ostro ne gleda m da voditelji du-hovšnice vejo in vidijo v duhovšnici „Slovenca “ čitati, pa ne rečejo nič. — Ta bogoslovec mi še potem reče: „Quis_con-tra torrentem11 ? Vlegel se je vihar in bode sčasoma čisto potihnil, le zmerno pa značajno ! — Zdaj ko se je nemška zveza raz-tergala, so tukajšni nemškutarji zelo poparjeni in naš župan, terd pa vse hvale vreden Nemec, poslal mi je te dni že nekaj po slovensko napisanega, naj to oznanim. Glejte, kako napredujemo tudi brez vsake podpore od viših mest: niti deželne niti duhovske oblastnije nam ne pomagajo, pa vendar ie gre. Duh časa ima silno moč! (Željam se bo vstrezalo, kolikor bo le mogoče. Vr.)
Od Sent-Ruperta na Dolenskem. (Stari in novi poslanec. Novi župan in uradovanje. Toča. Letina. Vojaki.) Volitev našega poslanca za deželni zbor se bo kmalu približala, in mi moramo namesto dosedanjega druzega izvoliti. Kako se je bil obnašal naš poslanec, precej vsak lehko ve, ako le zna, cla nas je zastopal dr. Ske-del, eden izmed najhujših birokratov v ljubljanskem deželnem zboru. lJa kar je bilo, je minulo; njemu pa ne bodo dolgo več lepi novci v žep leteli zato, da bi za naše pravice_ malo maral. Fri naši volitvi jo pa dovelj zaprek. Frvič imamo veliko birokratov, drugič ljudstvu ni nič mar za volitev in tretjič je volilni kraj predaleč od nas. Prvi in drugi zapreki bi se s tem v okom prišlo, ako bi se ljudstvo podučilo, kaj jim volitev koristi in kako se imajo pri nji obnašati; po tem takem bi se prostih mož več sešlo in birokrati bi bili v manjšini. Ko bi se pa še volilni kraj premaknil v Mokronog, bilo bi še bolje; pa ker bode po novi osnovi v Trebnem okrajno pred-stojništvo, bode gotovo tudi tam volilni kraj ostal.
Koga pa naj bi volili za prihodnjega deželnega poslanca? Po moji misli bode naj-boiji grot Josip Bar bo; kajti on je pravi narodnjak. Njega vidimo zapisanega pri slovenski matici in v družbi sv. Mohora; on obiskuje vsako leto našo farno šolo in obdaruje pridne učence. Kdo bi bil tedaj pri nas sposobniši zato, nego on? in njega bodemo tudi volili.
10. dan tega meseca je bila volitev župana za šent-ruperško županijo. Izvoljen je Janez nattier, mož, ki ne zna črkice slovenske pisave, tedaj se lehko ve, kakoršnega duha so pri nas „izobraženi11 možje. Povabilih listi so vsi nemški in obravnava v žu-pauiji vsa nemška. Čudno se nam je zdelo, ko smo pogledali imenik mož, ki imajo pravico voliti, kajti bil je nemški! Vemo pa, da imajo imenik slovenski. Kako je to, da ga ne dajejo na svitlo? Zdaj je naša županija velika, kajti tri so se združile v eno, tedaj bo tudi veliko dela; pa kako bode župan delal, ako je tak nevednež v slovenskem jeziku? Koliko stroškov nas bo stalo, ko bode treba pisarja najeti, da nam bode službp opravljal ? Zuabiti pa mislijo ti naši zapečkarji, da bode vedno vse po starem kopitu ostalo! D, tega vam ni treba misliti; kajti zdaj je drug ča8 in treba je tedaj tudi druge osnove. Dozdaj so pri nas možje župani vse brez odbora delali, in vsaka stvar je morala biti po njegovi volji; a nazadnje pri računih se je kričalo, da je bilo joj! Odbor ni hotel podpisati računa, in je imel tudi prav, kajti poprej ga župan ni rabil, nazadnje pa ga silil podpisati v svojo škodo. Odbor se je pa trdno držal, tako da je moral župan odjenjati, in račun je bil še le potem gotov. Torej svetujem vam, župani posluževajte se odbora pri vsa-kej važnej priložnosti, da potem nazadnje vaš račun prav izide!
9. t. meseca je po naših vinskih goricah tako toča pobrenkala, da so morali ljudje po
nekterih vinogradih grozdje pobrati. Skoda je velika.
Letina je pri nas kaj slaba. Spomladi nam je mraz vzel ječmen, rež in pšenico; kar je pa jarenine, bode se pa od moče spridila. Tako slabega leta že davno ni bilo pri nas! Vrh vsega tega imamo pa še vojake po stanovanjih tako, da že zdaj draginja nastaja.
■z Kočevskega 1. sept. (Osilnica in farna cerkev.) Ta teden sem bil pri stari slovanski reki Kolpi. Ne bi tega omenjal ali nekaj tacega sem videl na tem potovanju, da je res vredno, da se pozabljivosti ohrani, sicer se pred časom samo pogine. Od hrvaškega Broda, kjer g. kaplan mašo v. glagolitici bere, prirnahamo jo preko slavne Kolpe med visocimi gorami in štrlečimi skalami v petih urah v Osilnico. Osilnica ! ali ti ni znana lc-ta beseda, ljubi či-tate^^Debelo gledaš, treba ti je torej reči brž razjasniti. Osilnica, vas plemenitašev nekdanjih, je fara na levem bregu, tedaj na Kranjski strani. Zavoljo turških napadov napravili so ji stari Osilnicarji tabor, to je, trdno zidovje s stolpi okrog cerkve. To zidovje stoji v visokosti kacih 4 sežnjev z nekoliko višima stolpoma še dandanašnji brž ko ne v znamenje junaškega duha nekdanjih in vnemarnosti sedanjih Osilničarjev. Preljubi prijatel, ki te je Bog zn4 ktera sapa tu sem zanesla, naglej se dobro tega zidovja, morebiti si pridobiš kaj koristnega za zgodovino turških napadov na Krajsko, potem pa stopi vsaj tudi v cerkvico ; vendar opominjam te, ne prestraši se, ker farna cerkev v Osilnici je taka, kakor bi jo bili krvoločni Turčini ravnokar do vsega izropali ! Tu ti je vse navskriž in da so se lih bili trudili za tisti den cerkvi nekoliko lepšo notranjo podobo vdihniti, videlo se je, da je strašna zmes, ki jej ni kmalo para, vsaka najrevniša podružnica pri nas je stolna cerkev proti tej tako zvani farni cerkvi. Radovedni čitatclj pričakuje, da mu bodem na dolgo in široko opisal notranjo babilonsko zmešnjavo, ali to ni mogoče, kajti kako ti hočem opisovati gole stene in prazne oltarje, ki še vrh tega celi niso? Najbolje, da prideš sam gledat. r Eno ti pa moram za popotnico povedati. Oe te zniirom zlobna nesreča zadene, da dospeš v deževnem vremenu tu sem, le hrabro stopi v cerkev, da si je ravno vanjo voda že privrela iz nevidnih izvirov da so jo lili čez in čez pre-pregli z deskami, ni se ti je treba bati, da omedliš v močvirju, komaj dva sežnja od cerkve v stolpu je klet, v kterem ima g. župnik hrvašksga vinca, — nekaj kapljic in omedlevica bode izginila! Ne rečeni preveč : Osilniška cerkev je postala stalni pregovor vse vnemarnosti, ki pristuje najmanj cerkvenim rečem. Farani imajo svoje razloge za zidanje nove cerkve, g. pleban (faj-mošter) pa svoje za nezidanje! Obračamo torej pozornost ljubljanske konsistorije nato stvar, da ona spregovori resno besedo v tej zadevi, zakaj take božje hiše, kakor je osilniška, so v veliko pohujšanje in večno sramoto. —
— 302 —
ali vedno se je tega branil, ker je enako z drugimi avstrijanske pravice vžival, namreč pil je in jedel, še bolj pa molčal in plačeval! Letos pride občinski zakon na dan; sosedje njegovi ga naprosijo, naj vsaj zavoljo njih prestolu se vklanja, kar je res tudi 3. dan po novem letu storil. Konec junija meseca pa M V. zve v Ljubljani, da ova njegova prošnja mirno pri deželnem poglavarp počiva, tedaj piše urno sam Belcrediju in evo ! že 12. julija mu je bila njegova reč do dobrega rešena!
Pisal je ministru, da žalibog še danes ne ve, zakaj da je bil obsojen ; da misel hudodelnega sestavka v „Napreju“ je ravno sedaj Avstriji bolj potrebna od sto trdnjav poleg Hoče, da je M. V. od temena do pete iskreni federalist in da sedanjo vlado podpira na vse kriplje ; da ga želijo kmetje za župana in da ves svet na to gleda, da se pomilosti M. V., ki je ravno za to trpel, kar se zdaj v Avstriji godi.
Da je prošnja obveljala, je znano vsem. Ž njim se radujejo vsi prijatelji njegovi in srenjčani so ga enoglasno za župana izvolili. — Iz tega tudi vidimo, kaj zna birokracija, in kaj dela Belcredi; Slava mu! — H koncu še pristavljam, da Vilharjeve pesmi, igre itd. skorej pridejo na svitlo.
Fužin« na Hrvaškem 9. sept. (Zrinj-skijeva t r i s t o 1 e t n i ca.) Veseli me, da morem tudi jaz enkrat kaj „Slovencu11 odtod sporočiti. Zvedite torej, da smo danes obhajali neumrleinu junaku Zrinjskemu na čast in v 300 letni spomin. Sešlo se je tudi veliko ljudstva iz bližnje okolice k tej zares veseli tristoletnici. To pa se imamo zahvaliti vrlim našim tukajšnjim rodoljubom, ki so menda do zdaj eni izmed najprvih slavno proslavili junaškega bana spomin, ki je pred 300 leti slavno se s Turki vojskoval in pri obrambi mesta Sigeta s svojim junaškim kardelom slavno smrt storil — vsem vnukom v veden izgled in nasledovanje. — Narod pa, ki tako slavi slavne svoje možč, slavi in časti tudi sam sebe najbolj. Slava rodoljubom ! Slava Zrinjskemu !
Domoljub.
P tuje dežele.
Italija. Pravijo, da gre pri razpravah zastran miru vse dobro izpod rok, le zastran meje se nič kaj ne morejo zastopiti. General Menabrea so neki na Dunaju kaj prijazno in uljudno obnaša, tako da se jo naši gospodi kaj zelo prikupil. Kar se pa Benečije tiče, sklenjeno je, da se ljudstvu na voljo prepusti, da samo sklene , pod ktero vlado da hoče prav za prav zanaprej spadati. Od francoske strani se bode Benečanom predložilo vprašanje, ali hočejo sami zdse biti ali pa k Italiji spadati; od talijan-ske pa samo to, ali se hočejo pridružiti ta--lijanskemu kraljestvu. Lahko se vgane, kaj da bodo sklenili, — kar se bode skorej zgodilo. —
■z Notranjskega. (Slava Belcrediju!) Gotovo ni slovenskega srca, ktero ne bi poskakovalo nad veselo novico, ki so jo donašali naši časniki: Mučenec naš, slavni rodoljub Miroslav Vilhar je pomilo-ščen. Čujte vsi, kako se je to godilo! Kar pišem, je vse resnica do poslednje pikice.
Znano je, da je M. V. bil v zaporu od 4. junija do 16. julija 1. 1864. Že 12. dan julija, tedaj med tem časom, ko je bil še v zaporu, prosili so volilci njegovi cesarja, da a oprosti; ali cesar ni te prošnje v roke obil, ker jo je nadsodnija po postavi zavrgla, ker more vsak z 4 s e pomiloščenja rositi. — Lanskega leta ga je nek c. k. eželni svetovalec v Ljubljani večkrat nagovarjal, da naj se obrne M. V. sam do cesarja,
Španska. Od ontod se nič dobrega ne sliši. Sedanja vlada stiska in tlači , kar more, da je ljudstvo skorej ob vso svobodo prišlo. Pravijo pa, da se bo kmalo spet kje punt vnel in da Narvaez pojde kakor je že večkrat šel. Nesrečna dežela, ker ne more miru najti.
Francoska. Novi minister markiz de Moustier (Mustič) je 12. t. m. Carigrad zapustil in se v Pariz podal. Prej pa je še pri turški vladi protestoval zoper to, da se amerikanska vlada vtikuje v iztočne zadeve in da hoče otok Melos kupiti. Napoleon tega ne terpi in ž njim tudi Angleži ne, da bi Amerikanci zahajali v sredozemsko morje, zlasti ker so zoper mehikansko cesarstvo in nočejo, da bi se le količkaj Evropejci v amerikanske vladine zadeve vtikali. Ameri-
kanci pa so tudi na strani Rusov , zatorej mislimo, da vse Napoleonovo protestovanje ne bo dosti zdalo. Zastran Mehike so Amerikanci rekli, da ondi ne sme biti cesarstva in res se vse tako suče, da bo Maks moral kmalo šila in kopita pobrati. Tudi na Turškem se lahko zdaj prej kaj stori, ker se bode vsakej vladi mudilo.
Turška. Kretenci se še vedno Turkom upirajo. Oni le hočejo, naj bi se zedinili in pridružili gerškemu kraljestvu. Egiptovski namestni kralj ponuja neki vehko denarja Sultanu, da bi mu prodal otok Kreto s pogojem, da obderžč Kretenci vse svoje pravice. Ali do zdaj še ni bilo iz te moke nič kruha, ker se Kretenci nočejovtako prodati. — Tudi v Epiru je blizo Černogore vstal punt.
Razne novice.
*** Iz Ljubljane: Po poročilu zdra-vilstvene komisije je od 21. pr. m. do 14. t m. zbolelo v kranjskej kronovini na koleri 123 ljudi, od kterih jih je umrlo 50, ozdravelo pa 20, tako da je ostalo še 53 bolnih. Najhuji se je pokazala ta bolezen v Loškem (Laas) okraju, V Ljubljani so bili dozdaj samo 3 slučaji kolere med. civilnimi.
Prihodnji mesec 16. dne voli kup-čijsku in obertnijska zbornica svoja dva poslanca ; da ne bode več tacih težav in komedij, kakor zadnjič, tega smo si svesti.
*** Letošnje predstave v tukajšnjem gledišču so se pričele preteklo nedeljo 16. t. meseca. Letos bodemo imeli tudi nemško opero, ktere že dalj časa ni bilo tukaj.
** Naj tu enkrat tudi dra Issleiba spomnimo. V svojem nedeljskem listu pripoveduje, da je za zgornje Koroško velika sreča, da so zdaj tam vojaki dunajskega polka „Deutschmeister11 nastanjeni, kajti nemški element se bo zdaj po njih jako oživil in okrepčal! Tako g. Issleib, ki pa pri tem nič ne pomisli, da se take opazke za vladin časnik kar nič ne spodobijo, in pa da ga ni nič sram, če se mu tudi krave smejejo! Tudi na našem Stolu je bil in proti beli Ljubljani gledaje pel: „Ich stelie auf des Berges Spitze und werde sentimental11, m „du bist ja hold den Gimpeln und heilst Giropelschmerzen11! — Tako se dere Issleib proti beli Ljubljani, kjer je toliko let po nevrednem naš kruhek jedel! Vprašamo pa, kdo draži ?
* V neki vasi v Bukovini je oni dau pokopan bil 115 let star mož. Med pogrebci je med drugimi bil tudi njegov 70 let stari sin. Lepa starost!
Duhovske zadeve,
Kerška škofija: <3. g. Jager Grega pride za profesorja katehetike in pedagogike pa za kateheta normalnih sol v Celovcu; g. Einspieler Lambert gre na njegovo mesto za kaplana v Beljak; g. Ž a b 1 a t n i k Janez gre za provizorja v Naborjet, č. g. Lakonik Jožef za kaplana v št. Janž na mostiču. Umerla sta čč. gg. Hafner Tomaž v Ukvah in F r e s 1 Franz v Naborjetu. R. I. P.!
Danajska borsa 18. septembra 1866.	
6 °/0 metalike	.	.	. 61.05
5\ nacij onal	. 68.05
1860 derž. posoj .	. 80.70
Bankine akcije	.	.	. 7J6. -
Kreditne „	.	,	.	.	.	. 149.20
London	. 127 86
Novi zlati .	. . . 6.08
Srebro	.	.	. 12776
Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J, Božič. Za tiskarno F. pl. KI ei nmayorj a odgovorni vodnik B. Bsrtschingor,