XIV. letnik.
iThaju vsakiolrlrk ab 11. uri dopoldiK*. Rokopisi sc I.<• vr:i-fl«jo. Kcfinhko van.i pisum se lic sprejemajo.
Cena listu znuAn tn čelu leto I krone, ta pol leta 2 krom. (Ca manj premožne ta celo leto H krone. xa pol lita K 1'till. /.a Keinfiijo je cena listu f> K. Ta <1 rii"«1 deželo i/.vi n Avstrije 6 K.
Itokopisesprejenia »Narodna Tiskarna ‘ v Gorici, ulica Vol-turini At. 9.
<■ 'Ji), ntrtrcn 1900.
i—
•.Tt*—
£
učljiv list
slovensko ljudstvo n n.*'
m
m
13. številki.
X::!fuxnin() in u;i-/h;i 11i!:i s |» i <*j <* m a ii; rnvi.is vu, Gorica, St meniška ulica St. JO P' samc*/.iio št“-vilko s • pro«!:ij:ijo v tobal.arnah v .Šolski ulici,Xunski ulici, na Josip Vrrdijtvem te-kaliSču nasproli mestnemu vrtu in na Komijskem bregu (llivn (lurno) Sl. I\ j o o vin.
Oglasi in poslanico s*1 ruCunijo po potit vrslali. m ncer: Če so tiska enkrat tl vin., dvakrat IJ vin., tritrat to vin. Večkrat po pogodi*i
X? !
\ Izilnjatclj in mit? vnrni urednik: Ivnii Hun O
..Naredim Tinkama" (ndgov. J. MruSič) v Gorici.
Posvečenje novega knezo-n
Na predvečer.
Že v soboto zvečer je dospelo v mesto ogromnega ljudstva, ki je hotelo prisostvovati posvečenju novega knezo-nadškofa. S Škofovega vrta so se spuščali umetalni ognji. Zvoniki goriškilt cerkvi in mnoge hiše v mestu so bile okrašene z zastavami. Slovesno zvonenje zvečer je oznanjevalo vsem vernikom redko slovesnost, ki se je imela vršiti drugi dan.
V nedeljo zjutraj.
Ob 8V2 je bila stolnica natlačena do zadnjega kotička. Policija je morala nastopiti, da	je zabranjevala vstop	v	Cerkev
veliki množici, ki	se je nabrala	in	bi se
bila rada udeležila slovesnosti. Lahko rečemo, da	je bilo	ljudstva za pet	stolnih
cerkev.
Ob	Q[/2 uri	se je pripeljal	v	cerkev
novi knezonadškof v spremstvu Nj. Prevzv. pomožnega škofa in dvornega župnika dr. Lavrencija Majerja, krškega škofa dr. Mahniča, ljubljanskega knezoškofa dr. Jegliča in tržaškega škofa dr. Nagla. Pri vstopu so zapeli č. gg. bogoslovci pod vodstvom veleč. g. prof. dr. Tarlao veličastno pesem: Ecce Sacerdos Magnus.
Sv. maša.
Pontifikalno mašo je daroval Nj. Pre-vzvišenost pomožni škof dr. Majer. Petje č. gg. bogoslovcev je bilo izborno. Po mašnem berilu je pričelo posvečevanje škofovo. Škof dr. Majer in vsi navzoči škofje položijo roke na posvcčenca in molijo glasno po ritualu : Accipe Spiritum Sanctum. Nato se vrši maziljenje s sv. krizmo na glavi in na rokah, kakor je predpisano. Po sv. obhajilu položi škof Majer slovesno mitro na glavo novemu knezo-nadškofu in mu da pastirsko palico v roko. Z mitro na glavi	in s pastirsko	palico v roki gre zdaj
novi	knezo-nadškof	v spremstvu dveh pri-
čujočih škofov po cerkvi, deleč prvikrat sv. blagoslov z desno roko na levo in na desno stran zbranemu občinstvu. Potem se je izvršila intronizacija. Vsa duhovščina je prišla poklonit se novemu višjemu pastirju in mu poljubit roko.
Slovesnost je končala okolu 12. ure in pol. Ko je zapustil premilostni knezonadškof stolno cerkev, čakala ga je zunaj ogromna množica ljudstva, kateri je podelil , svoj blagoslov. Kmalu poteni je novega knezo-nadškofa v škofovskem dvorcu posetil knez	Hohenlohe; za	njim se mu	je pred-	i
stavil	namestništveni	svetnik grof	Marenzi,	j
ki mu je izročil škofovsko posvetno imetje.
Slavnostni obed.
Ob 2. uri popoludne je bil v nadškofijski palači slavnostni obed, katerega se je udeležilo 44 oseb. Med temi so bili vsi zgoraj imenovani škofje, namestnik knez Hohenlohe, dvorni svetnik grof Attems, grof Marenzi, predsednik okrožnega sodišča pl. Defacis, državni pravdnih ViJulich, goriški župan dr. Marani, dr. Egger kot zastopnik deželnega glavarja, deželnega glavarja namestnik dr. Gregorčič, poveljnik tuk. pešpolka polkovnik Pivez, poveljnika domobrancev in topničarjev podpolkovnika Bartl in Csany, dekan dunajske teologične fakultete dr. Svoboda, kanoniki in profesorji tuk. centralnega semenišča itd. Pri obedu sta bila tudi cerkljanski dekan Murovec in cerkljanski župan A. Kosmač, kakor tudi ne-
kateri knezonadškofovi sorodniki. — Med obedom je svirala na dvorišču knezonad-škofijske palače mestna godba. Prvo napitnico je izustil premilostni knezo-nadškof ter napil sv. očetu papežu in cesarju. Pomožni škof dr. Majer je v svoji napitnici slavil čednosti in značaj novega knezonadškofa, katerega že delj časa pozna. Tudi tržaški namestnik knez Hohenlohe je napil knezo-nadškofu, voščeč mu najboljši vspeh v njegovem delovanju. Konečno je napil knezo-nadškofu še dr. ligger kot zastopnik dež. glavarja v imenu dežele, ki je rekel, da je prepričan, da bode vladalo med cerkvijo in med avtonomnimi oblastmi v naši škofiji, ki je izročena tako previdnemu možu, kakor je knezo-nadškof dr. Sedej, najbolje soglasje. Poteni je bil obed pri koncu. Bilo je že okolo 5. ure.
i	^PretJajMinje.
■ Po ’ .obedir,$hraUjj> se je v dvorani ! hotela »Central“ lepo ^št«*vilo najodličnejšega * občinstva našega mesta k predavanju, ka-j tero je imel dr. Henrik Svoboda, dekan dunajske teologične fakultete o oglejski I baziliki, in katero predavanje je še bolj po-i jašnjeval s skioptikom-slikami. Navzoči so j bili med drugimi prem. knezo-nadškof dr. j Sedej, poteni pomožni škof dr. Majer in ! knezo-škof dr. Jeglič. Udeležili so se preda-! vanja tudi drugi civilni in vojaški dosto-j janstveniki ter mnogo aristokratov iz mesta | in z dežele, več profesorjev tuk. srednjih I šol itd. Piedavanje je bilo v vsakem po-j gledu jako zanimivo in podučno. Na koncu ! predavanja so predavatelju od vseh strani j čestitali, in prem. knezo-nadškof se mu je | za to predavanje v kratkem govoru prisrčno i zahvalil ter je med drugim tudi omenil, da ! se ustanavlja sed:, j poseben odbor, ki bode nadaljeval študije o Ogleju, o tem drugem Rimu in o njegovi baziliki ter rekel, da bode on od svoje strani ta odbor na vso moč podpiral, kar je zbrano občinstvo z odobravanjem vzelo na znanje.
Veselica v zavodu „Notre Dame“.
Po predavavju prof. dr. Svobode je bila lepa veselica v zavodu „Notre Dame“. Zavod je bil znotraj in zunaj slavnostno : opravljen. Mala deklica je s primernimi : besedami izročila novemu knezo-nadškofu j šopek, druga deklica pa je predavala primerno poezijo. Nato so se predstavljale žive podobe iz življenja Marije Device. — Po veselici je obiskal novi knezo-nadškof v spremstvu z drugimi škofi ludrsko M. B. na vrtu in cerkvico, kjer je podelil navzočim pastirski blagoslov.
Cerkljanska deputacija.
V	pondeljek ob 10. uri predpoludne se je predstavila prem. knezo-nadškofu pod vodstvom župana A. Kosmača deputacija cerkljanske občine, da mu izroči diplom častnega občana, katerega je prem. knezo-nadškof od svojih domačinov z veseljem vsprejel. Diplom je delo domačina in samouka Mihe Kosmača, uslužbenca pri kranjski deželni vladi v Ljubljani in brata župano-i vega. Ogledali so si ga nekateri strokovnjaki, ki so nam povedali, da je v vsakem pogledu krasno delo. Diplom je sestavljen tako-le: Na desni strani pod baldahinom stoji na vzvišenem podstavku genij, dvigajoč v desni roki palmovo vejico, za njim na pregrinjalu kakor všit pevski in muzikalični grb. Pri nogah sedi angelj (zgodovina)
s peresom in mapo v roki, z obrazom proti geniju obrnjen. Genij ima belo spodnje krilo in modri plašč, angelj pa rdeče. Na vrhu v sredi na okrajen je knczonadSkofijski grb in nad grbom plava angelj z gorečo bakljo v roki. Zadej se vije vinska trla, na levo na sredi stebriča visi goriški grb ter spodaj na sredi v ličnem okvirju panorama Cerkna.
Tako je končala lepa slavnost. Novemu knezo-nadškofu kličemo iz srca: A d m u I-t o s a n 11 o s!
Politični pregled.
Državni zbor. — V torkovi seji je začela poslanska zbornica najprej razpravljati o nujnih predlogih vsenem-cev in svobodnih vsenemcov o izločitvi Galicije, ki so bili stavljeni za to, da bi se, ako bi bilo vsprejeto to, kar nameravajo, preprečila v Avstriji volilna reforma, kakoršno predlagi vlada. V debato je posegel tudi min. predsednik baron Gautsch, ki so je odločno izrekel proti predlogom. Na to so je vršila volitev v volilni odsek.
Dcždno/.bortiko volitve na Moravskem. — Češki narodni socialisti na Moravskem nameravajo za prihodnje de-želnozborske volitve postaviti svoje kandidate v vseh štirnajstih okrajih splošne kurije. Tudi češki socialni demokratje store isto. Kompromisov češki narodni socialci ne bodo sklepali. Njihivi poslanci bodo delovali za uvedbo splošne in enake volilne pravice v občinske za-stope. Brnski nemški socialni demokratje se deželnozborskih volitev najbrže ne bodo udeležili.
Dogodki na Ogrskem. — Madjar-ski koalicijski listi so obelodanili poziv na patrijote, v katerem jih vabijo, naj pristopijo k tulipanski ligi, katere členi imajo kakor znak nositi tulipan. Po lom znaku spoznavalo se bo odslej vse one, ki hočejo dobro svoji domovini. OJ členov se zahteva, da bojkotirajo vso blago, ki prihaja iz Cislajtanije. Istočasno morajo storiti vse možno, da pripravljajo vladi neprilike. Na čelu te tulipanske ligo stoje aristokratske dame.
Madjarski jezik v Sarajevu. —
V	glavnem mestu Bosne, Sarajevem, se je poleg nemškega pričel širiti po pro-dajalnicah in ulicah tudi madjarski jezik, a pijonirji so mu madjarski Židje. V Sarajevem je pred nekoliko meseci bilo tudi vstanovljeno rnadjarsko dru.štvo, ki so mu na čela visoki vladni uradniki. Drnštvo ima nalogo, da širi madjarizacijo.
Trgovinska pogodba s Srbijo.
—	Kakor vu poročati „N. Kr. Presse“, bo trgovska pogodba s Srbijo definitivno sklenjena najdalje v 14 dneh.
Naslednik Slrossnia.verjev. — Iz Budimpešte poročajo, da bo v prihodnjih dneh dijakovskim škofom imenovan reški opat Ignacij Martinco. Tozadevno ročno pismo cesarjevo priobči vladni list veni prihodnjih številk.
Konferenca francoskih škofov, ki se je imela vršiti v tem meseca jo odgodjena do meseca maja. Škofje bh sestanejo na konferenco še le po dovr-
LISTEK.
Jezuit in prostozidar.
(Dalje.)
„Ni čudo, da papeži prepovedujejo vstop v to družbo pod kaznijo izobčenja, pa tadi podpiranje takih skrivnih škodljivih družb . . .“
Avgafta je sicer to razlaganje presunilo; ali njegova lahkomiselnost ni obetala dobrega. Ko je bil odšel, pomr-mral je stotnik za so: „S tabo no bo nič! Tvojemu bratu Karlu sem nekdaj rekel: Le idi, tudi ti boš jezuit. Tebi pa pravim : Le idi, tudi ti boš prostomaltarl“ Avgust je imel tetko stanje pri vojakih. Razen dveh tovarišev so se ga ogibali vsi drogi; večkrat je °lišal sikanje : „Tam gre jezuit, mračnjak" itd. Tudi učitelji so se vedli do njega nekam čudno in sumljivo, mrzlo in rezko. Zi vsako stvar so mu nagajali, pri izpitih bolj ostro i njim postopali itd.
„Za to se ?.ahvali framasonom,11 dejal je Kugler. „Bojim se, da ti bodo še dalje nagajali in polena metali pod noge!* Slednjič je končal Avgust šolo ter postal častnik. No, rJi se je postavljal v vojaškem plašča in s tisto sabljo, ki jo je bil obesil brat Karol pod po dobo Ma-
šonih volitvah za zbornico, ki bodj S maja.
Pomoč rusko vlade st ra daj oči n vsled slabe letnic. — Ru*. notranji minislerslvo je to dni določilo za gla dujoče prebivalstvo v raznih gubermjal 4,581 137 rubljev. Vknp le dozdaj žo v la namen izdalo 6S,7o3 678 rubljev.
Konferenca v Algceinihu. — V ponedeljek se je koi ferenoa zopet aešla, ki je razpravljala o policijskem vprašanju Po zvršetku hojo so jo predsednik konference vojvoda Almodovar nasproti časnikarskim poročevalcem izrasil, da je seja napravila nanj ugoden uti m, da je gotovo, da pride do sporazuma in da bo lahko premagati najnoveje težavo.
Nemški cesar obolel, — h Hero-lina poročajo, da so odpovedana vsa nameravana potovanja nomškegi cesarja. Govori bc, da je cosar Viljem obolel.
Dogodki na Muskom. — Petro-grajski listi poročajo, da m nisterski predsednik Wilte v kratkem odstopi in da bo njegovim naslednikom imenovan Durnovo. Wilto hoče ostali na svojemu mesta še do meseca maja, to je do otvoritve državne dume.
Nemiri nuli lakote na .Japonskem. — li Tukiju porečajn berolin-skemu „Lokal - Anzeigorju"1: V severnih okrajih Japonsko, kjer vlada lakota, jo na več krajih prišlo do rosnih nemirov. Posredovati je morala policija ter razgnati demonstrante.
Dopisi.
Iz Cerkna. — V zadnjem času se pri nas marsikaj sliši, govori in stori. Prirejajo se shodi, ljudski in kmetski, kar je pač v prid tistim, ki so dobre volje sprejeli lepo in potrebne nauke, ki se na shodih razlagajo.
Dne 18. in 19. marca smo imeli kmetske shodu. Gospod Klavžar nam je najpopred obrazložil zgodovino postanim „slov. kmet. društva11 v Gorici ter vnemal tukajšnje posestnike k obilnemu pristopu k temu prepotrobnomu društvu, ki je ustanovljeno za slov. stran gor. dežele.
G. nadučitelj Rakovšček je priporočal organizacijo kmetov. Ni pa povedal, kako naj se organizirajo? Dobro I Saj smo jo že pričeli z velikimi žrtvami z ustanovitvijo »gosp. zadruge11 v Cerknem. Zakaj so se jej nekaterniki posmehovali, jo sumničili, ovirali na vse strani? Saj se je očitno pokazalo, koliko so doseže združenimi kmetskimi močmi, ko se je s kmetskimi žnlji zgradil krasen „gos. dom11,	na	katerega jo	sedaj	ponosno
celo Cerkno, - ko se je napravila vzorna mlekarnica z modernimi stroji
—	in	ko	društvo pri	vseh	ogromnih
stroških dobro vspeva itd. Zakaj so ne-katerniki le od daleč stali, gledali in komaj čakali, kedaj bodo mogli sporočiti v „slavni“ „Soči“ širnemn svetu o polomu lega »klerikalnega11 podjetja?
Gospod nadučitelj, ali ste prišli šele sedaj do tega spoznanja, da je potrebna kmetska organizacija, ko se sprehajate	in	nastopate v	lepih	prostorih
„gosp. doma11, katerega so si združenimi močmi zgradile kmetske roke, ter ga plačal in še plačuje kmetski denar ! Potem pa smo mi boljši napred-
tere božje! Ali prišel je zanj mrzli curek. Dobil je namreč od ministeralva dopis, da jo imenovan sicer častnik, pa svarijo ga, naj se ne udaja veleizdajalskemu spletkarjenju, sicer bo zopet izbrisan in se mu odvzame častniški patent itd.
„Kaj?“ je škripul Avgust. „Jaz da sem vedno vzbujal skrb, da bi so utegnil spustiti v izdajalsko spletke? Kaj imam jaz z jezuiti opraviti, če jih razkričavajo za nevarne državi ? Kaj morem za to, če je moj brat redovnik ? Kar h knezu pojdem ter rim povem, da jezuitov no morem in obžalujem, da je moj brat pristopil k njim."
„0ho!“ dejal je Kugler. ,,Tako boš ti govoril o jezuitih? Ne oni, ampak fru-masoni te preganjajo. Knez najbrže nič ne ve o tem pismu; k njemu to niti ne posle. Bodi miren in zaupaj v Boga. Bolje, da poštenjak ješ komis, nego da bi bil potepuh v visoki službi! Če boš pa še zaničeval jezuite, potem te ne pozna-s več. ‘
Kmalu na to je Kugler zbolel in omrl, in Avgust je bil zdaj brez prijatelja in svetovalca.
Vojaško življenje je veselo, če ima kdo dosti denarja. Avgust bil bi tadi rad
ninki nego Vi, ker mi smo to vndoli že pred O leti, ko smo ustanovili kljub vsi mn nasprotovanju „gosp. zadrugou, v kateri naj bi so združili kmetje, da bi ne skupnimi močmi dosegli višjo ceno svojim pridelkom, tor se skupno potegovali za svojo pravic«. Mi smo to vedeli , žo tedaj, ko Vi niste imeli nujnejšega posla nego pobijati in sramot ti vse, kar je količkaj dišalo po »klerikalizmu11, če 1 tndi je bilo kmeln v največjo korist. | Nadučitelj Rakovšček jo nadalje resno svaril krnelo |red nekim nadvladjem, češ, kmetje si morajo sami pomagati in ne trpeti, da bi se dragi stanovi vtikali v njih zadeve, ker vsi drugi stanovi kmet« lo izkoriščaj o n. pr. pri volitvah ! itd. Recimo, da ne verno, katero nad-. v I m d j e si je mislil g. Rikovšček, ki bi . bilo tolikanj škod'jivo kmetskemu stanu. Tudi nam ni dokazal, da imi samo učiteljski stan pravico ulikati se v kmetsko zadeve, kar bi bilo vendar nnjno potrebno, ker se je kmalu nato pustil voliti v odbor na novo ustanovljene podružnice gor. „kmet. društva"1. Pač pa smo mi tega mnenja, da si ubogi kmet sam pomagati ne more, ampak, da potrebuje zastopnikov, voditeljev, svotovalcev. — Mi vemo tudi, da ima kmet v vsakem stanu dobrih prijateljev, ki čutijo ž njimi in poznajo njegove potrebe. Žito pa je lil li dolžnost vsacega, kdorkoli ima kaj srca za kmeta trpina in ve, kako po-trebon je kmet pomoči, da mn mora svetovati, pomagati, g« podučiti in podpirati njegove težnje.
Kako potreben in ž iljan jo naš kmet dobrih nasvetov in naukov, nam spričujo ravno ta kmetski shod, ki je bil tako dobro obiskan, in na katerem so so oglašali različni zagovorniki kmetskih teženj iz različnih stanov, — samo iz kmetskega stanu ni bilo nobenega.
Ravno ta shod nam kaže, da je naš kmet voljan sprejeli vsak pameten nasvet, naj pride odkoderkoli — magari tndi od duhovnika. To nam spričeje veliko zanimanje, s katerim so udelež-niki drugi dan poslušali gosp. jagerškega župnika, strokovnjaka v čebelarstvu. (Vi seveda ste tedaj, ko je nastopil govornik v duh. suknji, videli se bližati tisto preklicano nadvladje.) In to po vsej pravici. Saj duhovni*, katerega vodi že njegova slnžba v vsako najresnejšo kmetsko bajto, kjer ima priliko videti vso ljudsko bedo, vendar bolje pozna kmetske zadevo in potrebe, nego marsikateri liberalni učitelj, ki skoraj ne pozna druge poti nego iz šole v gostilno, iz gostilne v šolo ; ali pa k večjema še ob nedeljah in praznikih na Porezan ali Blegaš, samo ne v cerkev k sv. maši, tega Bog no daj, to bi bilo preklerikalno. — Zato g. nadučitelj v prihodnjo malo več logike in malo manj fraz 1 Lahko bi bili malo bolje prikrili Bvojo liberalno zagrizenost na lem čisto gospodarskem in kmetskem shodu. Ali ste se morebiti hoteli s tem govorom zopet malo prikupiti ljudstva, ki Vas je tak) odločno obsodilo pri zadnjem ljudskem shodu dne 4. marca, ko ste tako goreče, pa ob enem tako nesrečno zagovarjali razdružitev sv. zakona? Vsaj na nas je naredil ta vtis.	(Dalje prih)
S Cerkljanskega. — (Novice.)
—	Novemu prem. knozu in nad-
vesel; mikale so ga dražbe, gledališča, plesi itd. Ali plača je bila majlna, povišanja ni upati. Njegovi vrstniki so bili že stotniki, on pa še poročnik. Rikli so mu, da najbrže ni v milosti Jpri knez.u. Neznosno mu jo bilo.
Vzbudilo se mn je bil) tudi nagne-nje do prijateljeve sestre Emilije pl. Golz, in zdelo se je, da tudi ona ni bila hladna do njega: ali kako dalje, ko ni dovolj plače n ni upati povišanja tako brzo. Pri tem je bil že opustil molitev in pobožne vaje, čo tudi se je velel na zunanje kot katoličan in so mu cslo dejali jezuit. Vse narobe !
Nekega dne sedi sam^nasajen in kisel v kaverni. Kar vstopi ciganka in pride k njemu. Pokloni se mu zvijačno
ter de :
„Gnadljivi gospod, ali dovolile: pa vam povem vašo sročo iz roke?a
„E kvante l11 zaropota. „Vraže! Spravi se 1“	j
„Vam bo žal, gnadljivi gospod I Važne reči vidim. Potrli ste; ali lahko vas potolažim ter vam dam svet, ki vam bo veliko koristil v bodoče.-
Radovednost je prevzela Avgusta; ozre se okrog, tadi natakar je bil odšel
škofu so izročili na dan posvečenja zastvopstvo cerkljansko občine krasno izdelano diplomo častnega občanstva. Diplomo jo izdolal brat g. župana Kosmača iz Ljubljane.
Protestne polo, zoper nameravano razdružitev kat. zakona so odposlano. Starešinstvo cerkljanske županije je tudi poslalo ugovor. V Cerknem se jo nabralo 1073 podpisov, a nekateri so še oglašajo. Uradnik se ni podpisal nobeden. Izmed učiteljskih močij se jo podpisala samo ena go-spica učiteljica. Kolikor jo nam znano, se ni, izvzomši onega, v celem okraju podpisal niti eden učitelj. Ali je ta deloval strah pred liberalnimi učiteljskimi glavami ali »prepričanje11 ? Znana je namreč »svoboda11 med učiteljstvom; onega učitelja ali učiteljica, ki se ne ravna popolnoma po vzgledu liberalnega učiteljstva in no tolče na njihov boben vedno in v vsakem oziru, skrajno prezirajo in sploh nočejo več občevati ž njimi. Kaj ne, to je junaštvo in olika I
Z barvo na dani Osladni hlimbi, ki je vladala tu in tam deloma tudi med učiteljstvom Še do najnovejšega časa, bodi konec 1 Ali prostomislec ali cel katoličan I
Š e e n o zagovornikom razdražitve zakona: kako naj bo častno in prav zapustiti ženo, ko je že nečastno in nemoško pred vsem poštenim svetom dekle voditi za nos in je pustiti slednjič — na cedilu. — —
V Cerknem so tudi nekaterniki, ki so na zunanje zdaj tič zdaj miš, ki se majajo kakor bilka v vetru, zdaj sem zdaj tjo. To ni moško I
Zaupanje tirjajo nekateri Ijadje na sveta od vsakogar, sami pa ga ni-komnr ne privoščijo!
V J a z n a h pri Otaležu je zgradilo 13 posestnikov brez vsake podpore, tudi v hiše, 2400 m dolg vodovod. To so možje i
V P 1 u ž n a h pri Otaležu kopljejo zdaj tddi vodovod.
Na Gorjem pri. Cerknem pridno gradijo cesto, ki bo imela menda tudi zvezo z nameravano cesto k postaji v Hadajnžno.
V Novakih je umrl v nedeljo po dolgi bolezni Franc Rojec, po domače „Čendovec,1) posestnik pri cerkvi. Naj v m. p.!
Lokve, 25, marca 1906 — »Delavsko društvo na Lokvah" je dobilo svojo zastavo. Danes — na dan posvečenja Nj. Vzviš. kneza in nadškofa Dr. Frančiška S^dej-a, ki je tadi podporen nd tega društva — je bila zastava s podobo sv Jožef* blagoslovljena in slovesno razvita.
Obenem je bil blagoslovljen kip sv. Jožefa za dragi stranski oltar: po blagoslova so fantje delavci dvignili zastavo in kip ter ju nesli b procesijo okoli župnišča med radostnim zvone-njem in peljem ...
Na to jo imel žapnik govor o delavcu vzora — o sv. Jožefu... Končal je nekako tako: »Opisal sem vam, dragi možje in mladeniči, kak bodi kršč. mož v današnjih časih:
1.	delaj dobro — m6!i, pčsli se, dajaj vbogaime — a delaj to z veselim obrazom, z radostnim srčen iz
v kuhinjo. Brzo jej da desnico: „No, starka, pa le hitro!"
„Ah, kaj vidim I Te črte pomenjajo slabo in dobro. Do zdaj so vas prezirali in zapostavljali. Velik kamen vam je na poti. Brata imate redovnika; on je kriv nesreče. Pa tuli vi stopite v red in boste častiti. OJ tu začne vaša sreča.u
„Dosti, dosti, spravi se, stara sle-parka 1“ In vrže jej srebrn denar.
OJ kod \č la mrha, kako se mi godi. in o bratu, in da bom »častiti11 ?
—	Ni vedel, da sta prijatelja tako povedala in naročila starki.
Kmalu nato vstopita ta dva ter se vedeta, kot bi se zavzela, da ga ta dobita, najsi sta to dobro vedela. — »Ciganka je odšla, saj ti ni vedeževala 1*
Pove jima vse.
Začneta mu prigovarjati, da se vse lo utegne izpolniti, če vstopi k framiso-nom, kjer so tudi „častiti“, in da mu pojdo potem bolje.
„Salaminu!,‘ skoči Avgust ter popade meč. „Kdor mi spregovori še kaj o framasonih, bo imel z menoj opravila. Rajši se dam razsekati na kosce !4 in burno zbeži iz kavarne. Ona dva sta kar zijala.
(Dalje pride.)
ljubezni do Boga in bližnjega ... Zb i ruj h i zakladov, pa lakih, da li bodo služili za večno zveličanje, in ne skrbi le za posvetno... In tudi ne misli samo na uživanje tega sveta, ki ga bo enkrat konec, ampak skrbi za dušo, jo rešiš za večno življenjo...
2. Zat6 zapčdi od sebe vse s a-tane-zapeljivce, ki so večkrat zunaj videti nedolžni, kakor jagnjeta, v resnici pa so zgrabljivi volkovi 1 Zapodi jih od sebe zlasti, čo ti branijo v cerkev, h sv. sakramentom, sploh izvrševati kršč. dolžnosti 1 Pa pokaži, da si cel mož, mož krščanskega prepričanja in dela...
3. Ako boš tak, potom boš ljubil Boga, boš ljubil svojoga bližnjega
—	lahko tudi sovražnikom sv. vere pokažeš, kaj naredi sv. vera iz človeka, ako po njej živi...
Uzor takega moža imamo: „Pojdite k Jožefu!14 — je rekel Faraon lačnim Egipčanom. Pojdimo k Jožefu! — kličem vam danes jaz: učimo se od njega, zbirajmo se odslej pod zastavo njega, ki je naš delavski patron..."
Tako so Lokve doživele lepo slovesnost: Bog daj, da bi nas naš delavski varuh v resnici varoval nefcreč telesnih in dušnih, da bomo pod njegovo zastavo se radi zbirali in vnemali za našo »čast in last", ki ja — delo.
Novice.
»Lasten doin!“ — Kolikokrat zdihuje po tem vzoren delavec, mali obrtnik ali nižji uradnik v Gorici, kjer mora za svoje tesno, nezdravo stanovanje plačevati primeroma ogromne vsote. Saj je znano, da so mala stanovanja najdražja.
V	Gorici se snuje društvo, ki naj oskrbi slovenskim delavcem, rokodelcem, obrtnikom i. dr. lastne hišice, ki bodo imele za eno družino zdravo stanovanje z dvoriščem in vrtom. Z vsoto, ki jo posameznik zdaj plačuje za svoje slabo stanovanje, bo v kakih 15—20 letih postal lastnik svojega doma. Predno ae žične ta načrt uresničevati, treba temeljito premisliti sedanje gospodarske in stanovanjske razmere. V ta namen vabimo vse, ki se zanimajo za to, naj točno izpolnijo »poizvedovalne pole“, ki so na razpolago v prostorih »Kat. delavskega društva1* in pa »Slov. bralnega in podpornega društva14.	Dr.	A.	B.
Za »Slovensko sirotišče44: P. n. gg. N. Mozetič 1 K, Ivan B zaj 20 v.
Za razne prodane knjižice G K 90 v.
Bog plati!
Porotno sodišče v Gorici. — Prihodnje zasedanje porotnega sodišča na okrožnem sodišču v Gorici prične 21. maja ob 9. uri dopoludne. Predsednikom porotnega sodišča je določen predsednik okrožnega sodišča, dvorni svetovalec Karol vit. Dtficis, njegovima namestnikoma pa deželnega sodišča svetovalca Ervin Smarda in Mihael Gabrielčič.
Koroški Slovenci se tako trudijo, da bi si priborili dva mandata za drž. zbor, a na gimnaziju pa imamo pro-1'esorja-učenjaka, ki trdi, da na K o r o š-kemniSlovencev. Brez koinentara!
Sesalke na dražbi. — Dne 30. t. m., in Bicer ob 10. uri predpoludne se bode prodalo v Fran Josipovi vojašnici na javni dražbi pet setalk. Oni, ki bi jih nameravali kupiti, ogledajo si jih lahko od dne 26. pa do 30. t. m. od 10. do
11.	nre predpoludne.
Izpred sodišča. — Imela se je 26 t. m. vršiti kazenska obravnava proti Emiliju Maražu in Karolu Terpinu iz Št. Ferjana, ki sta bila obtožena, da sta dne 1. novembra m. I. težko požkodovala nekega Julijana Graunerja, raneč ga na glavi, ra trebuhu in na levi roki. Kei se ne ve niti kje se nahaja Terpin, se je rii la obravnava le proti Maražu, kate-
rega je sodišče obsodilo na 3 mesečno ječo.
Izpuščen Iz zapora jo bil to dni na ukaz državnemu pravdništva oni Karol Gorjup, katerega so komenski orožniki prijeli, kor jo bil na sumu, da so je tudi on udeležil neko cerkven« tatvino.
I)vo žrebeti na javni dražbi. —
V	četrtek, dne 29 t. m., so bodeti prodali na javni draZbi, ki se o vršila ob 10. uri predpoludne na luk. živinskem trgu, dve vojaški žreboti.
»Hranilnici In posojilnica14 v Mirnu pri Gorici bode imela dne 8. aprila t. I. ob 3. uri popoldne v prostorih „Del. kat. društva11 svoj rodni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in pregledovalca; 2. Po-trjenje rnčuna za I. 1905; 3. Poročilo o reviziji; 4. Prememba pravil ; 5 Izvolitev načelstva in nadzorstva ; 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi
Načelstvo,
Varujte sc pred sleparji! — Po naši okolici se klati nek slepar ter slepi ljudi s tem, da je potovalni agent neke tovarne za šivalne stroje in da tovarna stroje razprodaja. Tako je dne 20. t. m. ogoljufal v Dornbergu neko gospodično, kateri je napravil račun za šivalni stroj ter zahteval od nje na račun 12 kron, katere je tudi vdobil, a tega v računu ni omonil. Ta človek ni nikak potovalni agent, ampak nevaren slepar, ki je sedel že več let v zaporih ter je pod policijskim nadzorstvom. Opozarjamo okoličane, naj se tega človeka varujejo ter ga primerno zavrnejo, ako se jim prikaže.
Razpis služb. — V tolminskem šoNkem okraju razpisujejo so sledeče službe: a) stalnega ačitelja-voditelja eno-razrednice: čadrg-Zalac, Grahovo, Kal, Ljubinj, Logje-Robidišče, Ponikve, Sela-Ruti, Šebrelje, Trebuša, Garje; b) stalnega nadučite!|a dvorazrednice: Sedlo in Podbrdo; c) stalne učiteljice na dvo-razrednicah Podbrdo, Sedlo, Dreženca in Podmelec in na štirirazrednici v Bovcu. Prošnje pošlje naj se predpisanim potom c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Tolminu, tekom 4 tednov od dneva razpisa naprej.
Prosilci iz dragih okrajev priložijo naj prošnji še zdravniško spričevalo.
Razpis učiteljske službe. — N* peterorazredni deški ljudski šoli »Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" pri sv. Jakobu v Trstu se razpisuje služba druge moške učno moči z definitivnim nameščenjem. Definitivno nameščen učitelj dobiva na leto 1.400 K plače in 500 K stanarine ter ima pravica do 8 petletnic po 200 K. Nekolekovane, a pravilno opremljeno prošnje naj se vpošljejo naj-dalje do 25. aprila 1906 pod naslovom: »Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani44. Službo bo nastopiti začetkom šolskega leta 1906/1907.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Volitve v mestni in deželni za-stop tržaški v tržaški okolici. — V nedeljo so se vršile volitve v šestih okrajih tržaške okolice za mestni in deželni zastop tržaški. Okoličani so v vseh šestih okrajih izpolnili svojo narodno dolžnost ter si za zastopnike izvolili može, ki bodo zastopali odločno in pametno narodne in gmotne koristi svojih slovenskih volilcev. Da je pa bila borba še precej živahna, dokazaje izid volitev, ki je bil tak-le: V I. okraju je izvoljen An- 1 ton Sancin s 379 proti Nichettu s 86 glasovi; v II. okraju je izvoljen dr. Oto-k»r Rib&r s 184 proti Mauronerju h 91 glasovi ; v III. okraju je izvoljen dr. EI-vard Sl a vik s 210 proti Edvardu Turek z 29 glasovi; v IV. okraja je izvoljen Iran G er dol s 233 proti Andreju Sto f i s 116 glasovi (Hutokandidat Francesco Dollenz di G.uieppe je vlovil celih 5 glasov I); v V. okraju jo izvoljen Ivan G ii-riup s 241 proti Stucklerju s 83 gla-
sovi in v VI. okraja Alojzij Goriup s 233 glasovi proti Cumarju z 52 glasovi.
Nn pomorski akademiji na Reki bo početkom šolskega leta (16. septembra) svobodnih najbrž 35 most za gojenca (orarijalnih, ustanovnih in proti plačilu.) Natnnčneja pojasnila jo objavil tržaški uradni list od 20. marca t. I. št. 69.
Mojster odoruštvn. — Nekje v Galiciji djali so pod ključ žida — Jtk. Gold — radi posebno z?ijačnega ode-ruštva.
Šel je ta pred nokaj leti na Tursko kot ubožec, vrnil so je kmalu na to kot bogatin, poln denara. Kako to? Noben ni vedel vzroka temu. Posojoval je denar in odiral je zlasti natakarje in natakarice (kelnarje in kolnarico). V tem bil je posebno mojster. OJ 100 kron, koje jo komu posodil, obdržal si je najprej 10 K za zamudo časa. Kedor je tedaj dobil na posojilo 100 K (prav za prav 90), moral je dajati obresti po 2 K 40 v na dan! to je znašalo 960 od sto! Ni malo, ne?
Posojal jo k večem na 50 dni. To je veljalo za natakarje.
Natakarice zadola je pa še hujša. Tem je posojeval le po 40 kron. Šest kron si je obdržal ob vročitvi. Obresti tirjal je po 2 40 K do 2 80 K na dan. i To je znašalo na leto 3030 od sto. Lepa i svota in lep zaslužek! Pri preiskovanju dognala je policija, da je Žid le samo od žensk dobival po 300 K na dan.
Z I. 1905 nastavila sta dva mladeniča pivovarno. Denara ni bilo. Kaj storiti? Kam ponj? Gresta k judu in Jak. Gold jima odšteje lopo svotico v posojilo. Ali revežem ni neslo to podjetje, tedaj tudi obresti plačevati nista mogla. Kaj stori dobri žid ? Jima zarubi vse kar najde. Spravi denar, si napolni žepe in zbeži z dožele !...
Strašno dejanje blaznega človeka.
—	V Plauenu je umoril neki delavec svojo ženo in težko ranil njeno mater. Sestra ženo jo v strahu skočila na cesto in težko ranjena obležala, la petih revolverjev je morilec oddal na množica na cesti 300 strelov. Svojega otroka je na vrvi privezanega spustil na cesto, potem pa stanovanje zažgal. Neki ognje-gasec je morilca ustrelil.
Strašen poizkus. — V Markovicah na Moravskem je neki gozdar zaklal svinjo. Njegov tri leta stari sinček pa je to gloda'. Kmalo na to pa je dečko vzel nož, šel v sobo, kjer je njegova pol leta stara sestrica spala v zibelki, pa ji prerezal vrat. Hatel se je baje prepričati, ali bode dekle tuko kričalo, kakor je svinja.
Žrtev svoje iznajdbe. — Inženir t Ticento v Palermi na Laškem iznašel je j neko pripravo, s katero je menil odvrniti krogljo iz puške od sebe, da bi mu ne škodovala. Pri skušnji med prijatelji in člani gosposko pa se je pokazala njegova iznajdba za nič, kajti kroglja iz revolverja prodrla mu je srce.
Zvijača z zvijačo. — Premožen kmet v Ameriki gre v semenj. Z sebaj nese 200 dolarjev (1 dolar nekaj čez 4 krone). Radi previdnosti di znanemu krčmarju hraniti 100 dolarjev.
Drugi dan se pa vrne in tirja oni denar. Toda krčmar mu taji, da bi bil njemu kaj izročil. Vso govorjenje, pričkanje in vpitje ni nič pomagalo.
Kmet gro k advokatu. Temu ponudi kar 20 dolarjev, čo mu pripomore priti do denara. nO to so bo doseglo,“ pravi advokat. »Pojdite zopet h krčmarju, govorite ž njim prav prijazno, češ, da ste se morda pomolil, in komu drugemu denar dal ohraniti. Vzemite sabo pa eno pričo in vpričo to dajte mu še 100 dolarjev. Prosite gn, naj vam je ohrani za nekaj čusa. Na to vrnite se k men i! “
Kmet stori, kakor mu je advokat svetoval in se vrne.
»Zdaj, pravi advokat, pa pojdite zopet h krčmarju in prašajta 100 dolarjev, pa skrbite, da bosta prav sama14.
Kmet gro in praša 100 dol. na štiri oči. Krčmar mu jili odšteje.
Na to hiti kmet zopet k advokatu, pokaže donar in praša, kaj mu je zdaj storiti. »O to jo zdaj lahko, pravi advokat, zdaj pa vzemite sabo ono pričo in prašajte še on h 100 dal., katere sle mu dali vpričo priče44.
Zvijačni krčmar se jo zvival in zvival, spoznal je, da je vlovlian in dal je prej zatajeno svoto 100 dolarjev. — Tako je: laž in zvijača imata kratke noge.
Zapuščina velikega pariškega rabina. — v Parizu je umrl nedavno veliki rabin francask h Židov Zidok Kahn in zapustil gotovoga denarja nič manj kakor 14 milijonov frankov. K temu se pridružujejo še dve veliki hiši v Parizu in dvoje letnih bivališč v Normandiji. O tem pa no poročajo popolnoma ničesar judovski listi. SBveda zavidajo ti samo imetja katoliškim duhovnikom, svojim jih pa privoščijo.
Kdor si hoče ohraniti zdravje, bodi oprezen pri izbiranju vsakdanjih poživil. K tem spada še pagostoma zrnata kava, ki je pa naravnost škodljiva tistim, ki so bolni na živcih, srcu in želodcu. Nikakor se ne bi smela piti brez obile primesi. Za tako sa je izborno izkazal le naš domači slad. Znana firma Kathreiner rabi za svojo Kneippovo sladno kavo, tako splošno razširjeno in priljubljeno, le najboljši slad, ki mu mi-motega na poseben način daje tako podoben okus zrnate kave, da se moro ta sladna kava resnično priporočali kot najokusnejša primes kakor tudi kot edino primeren nadomestek zrnate kave. Prvi strokovnjaki so preiskali Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo, jo preizkusili in sijajno ocenili. Nedavno šele je pisal znani telesni zdravnik papeža Leona XIII., dr. Lapponi: »Vaša slavno znana Kathreinerjeva sladna kava ima najpoglavitnejša lastnosti, ki jih sladkosnedci in zdravniki zahtevajo od dobrega nadomestka zrnate kavo. Pristavljam, da se raba Vaše sladne kave čimdalje bolj širi med nami14. Naj bi bilo povsodi tako in naj bi kmalu vsaka skrbna gospodinja vsak dan uporabljala zdravo, okusno Kathreinerjavo kavo v prid družini. Pri nakupovanju pa ne zahtevajte kar sama Bladne kave; ime Kathreiner Vam je treba izrečno poudarjati in gledati na to, da dobivate vselej le pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo v zaprtih izvirnih zavojih.
Za kratek čas.
Kdor zna, zna. Niki ljudski govornik se je brezvBpešno na vse mogoče načine trudil, da svoje poslušalca razvname za neko novo društvo. Konečno ves vznevoljen zavpije: »Gospoda moja, spoznam, da je moj glas, glas vpijočega v puščavi44. — »Dabro, dobro I14 zadoni od vseh strani. Toda govornik nadaljuje: »in zato se nikakor no čudim, da me obdajajo same kamele14.
Pomagal si jo. Zlravnik neke norišnice je neko jutro brezskrbno vstopil v kuhinjo, kjer je več umobolnih lupilo krompir. Naenkrat eden izmed norcev zavpije: »Vrzimo doktorja v kotoll To bode dobra juha!-4 »Prav, prav!-4 zavpijejo vsi in skočijo proti zdravniku, da ga vržejo v kotel. Ta pa inirno in glasno spregovori: »13»Jito vendar p»-metni in me pustite, da tam le v sobi slečem obleko in čevlje. St) vam drugače juho docela umažem'4. Narci so to sprevideli in so ga spustili Zlravnik pa je skočil v stransko sabo, zaklenil vrata in skozi okno poklica_ čuvaje, da so besneče narc? ukrotili.
A POMLAD
T3
cd
rt
— ’
XO
CO = rC oj
»■ C o cn
t t
rt
L.
a; O CO CO >
L. L. o
O >1 r-
Sl =
rt c.
° rt •N N
CZ
S5 °
2. 03 =
r-
rt O M -KO O S-05 05
o -a
-i
<D F
j3 C ° 05 >
CD
■H U (D
cd c =■£ « ■S -E % S g-E
_ OJ _ _
03	t;
£ ->■« O
c
03
2 rt
03
E a.
" 5
.o
° 03 03 «0 J* 03
>V) >
03 „ O ■— 03
L C
:gŠ“
O) ^ . 03 O' ^ 12 C.t
CO rt N O > 05
■*£ rt N rt
„KR0J. ZADRUGA44
v Gorici
Loterijsko številko.
21. marca.
Gradec............. 69	>r)5	40	87	29
Dunaj . .	. . 42 44 23 66 20
Rojaki! Kupujte„Nar.kolek".
'a0
Kdor ljubi kaka - in iokol».lo, t-nm lodl priporočen
4	Ivano	H°ffa
« 0 f} Si
u v
ki Ima n»jm»nj tolii« v «el>i. j - toraj uflUi« pro-b»T*>n, ne provero^a nikoli eaprtosti in je ob n^Jbolj-ium okusu »/.rutino poceni.
Pri*ten Mino * imenom Iran Hoff in ■ levjo varstveno znnrak •
Zavojipo’/jkg00vinarjev > • ’/• » 60 »
& Dobiva se povsod.
U
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini št. 9.
pri^krh	udom „Ci‘nlralno posojilnico*
v (i ri.	, ngih pridruženih zadrug
po G	•	Modru	galico	98/99°/» po
K (ilfjJ j; žv»*plo I. vrnit* 8605 lino po K 18— q — V zalogi Ima: SuperlWfat 14|16°/0 po K. 6 30 q; Snpeif ‘f l 12/14% po K 6 — q; Tomasova žlindra 14/16% po K 6’— i|; Rndefa sol po K 7.30 q; Kuhinjska sol po K 20'— q; KInjn<» vapno 40% po H 23— <| Zudnjo lro,<> jo v \rn;li pi> 60 kg Cena zn mrdro gulico velja Miinu <: a hii-Ro, kol i 1 < r c*1 imamo na riijpt lnpo; vsled tfgR nuj sc poiurijo eni, ki mislijo že narci >l\
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, .S. Več vrst riža. Miljsvečo prve in druge vrste, namreč ob '/» kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Razglas.
U
{?* Pri podpiranem županstvu so hode dne 17. aprila I. 1. ob 10. uri predpoldne oddalo polom zmanjše-valne dražbe zidarsko delo pri popravi županijske cerkve sv. Ivana Kr. v Čepovanu.
Zidarsko delo je cenjeno na 3895*28 kron in vsa k ponudnik mora položiti pri dražbi 5% varščino prevdarjene cene. Občina pa ni vezana na r ajmanjšo ponudbo.
Načrt, proračun in dražbeni poboji se lahko ogledajo v občinski pisarni v Čepovanu.
Županstvo v Čepovanu
dne 23. marca 1906.
Podgornik,
župan.
i
S
Čast mi je, slavnemu občinstvu najuljud-neje naznaniti, da sem si osvojil dobro znani in na novo renovirani hotel pri
..Zlatem jelenu"
(Al Cervo d’ Oro)
združen s pivarno in restavracijo pri,,Ledenici",
v Gorici, Ozka ulica hiš. štev. 7, 9, 11.
Ker je to podjetje že od nekdaj na najboljšem glasu, trudil se bom tudi jaz vsem željam čč. obiskovalcev mojega hotela in restavracije kar najbolje postreči. Hotel stoji sredi mesta in je za cenjene gg. potnike najbolj pripraven. Vse sobe so z novim pohištvom okusno opremljene. Cene zmerne. Omnibus k vsakemu vlaku. Kuhinja je v najboljših rokah. Na blagohoten obisk vabi najuljudneje
Andrej Hočevar.
pr
r
■i M
flnton Krušiš - i
trgovec, krrjaški mojster, tekališče J. Verdi 33 in tekališče Fr. Josip 35
Zgoraj imenovani naznanja sl. občinstvu in posebej it. duhovščini, da mu je ravno dospelo sveže avstrijsko in angleško blago za vsakovrstne stanove, lade/uje po najnovejili krojih. Ulago in delo jamči.
Siouciiiilii opfikar u Gorici
ulica Murini 3.
■
Peter Šherbig,
Gorica, Risa Como li. št. IS
priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne Auer-jevih dedičev v Ljubljani.
mr
Prlporočač. duhovščini In sl.o Oinstvu mostu In na do/cll svojo veliko zalogo
optičn h izd Ikov
ln sicor vsake vrsto oral, barometre, toplonicrje, zdravniške toplomerje, daljnoglede, vago za vino, žganju it l.
S/trejema naročila in poprave in pošilja na dom.
? pošilja na dom.	9
And. Fajt,
|M*k. ivverienec (Jorirn B— lekailšče Fr. Josipa 6t.2 Clastna hiša). In podruinloa it
Icrršujc naročila vsakovrstnega peciva, tudi najjinejšega, k *or a a nove maše in godove, kolači » birmance in poroke itd. Vsa naročila icvršuje točno in natančno po iclji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, ji na peciva, ji na vina iti likerje po amerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulicn št. 14,
(blizu lekarno Gironcoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejib t-logili, posebno za spalne, jedilne m posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga p >dob| na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušenaog "d da vsake velikosti. Različno polnSiv.t, kak. r toaletne mize,, različna obešala, preprogo za okna itd. Različne stolice z Irsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Rla-zine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Heči, katore se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tildi izven Gorice po železnici in pirobrodih.
C. KR. PRIV.
i***
Assicurazioni Generali v Irstu.
Garancijski zalog: 270,000.000.
Delavski oddelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost.
V s p e h delovanja
v življenjskem oddelku I. 1905.
Polic št, 15.438, zavarovalna svota K
•g
S
co
<N
co
CO
CD
eo
>*2
S '‘C o *- «•
S © C
•s—	3
^ o
> S
'T.
O
ID
ca
Z*3
£
>x & ;5 ‘S
o H H
	Polic	Zavarovalna
	štev.	svota
Januar ....	1146	8,671.754*60
Kebruvar . . .	1315	9,015.228*15
Marc ....	1375	11,674.749*07
April ....	1234	8,636.643*42
Maj		1425	9,279.011 14
Juni		12(50	11,446.332*06
Juli		1302	9,490.871*03
Avgust ....	1187	7,861.686*78
September . . .	1105	7,858.960*15
Oktober . . .	112G	8,930.590*—
November . . .	1272	9,822.417*29
December . . .	1571	12,048.897*46
Skupno v letu 1905	15438	114,737.141*15
O)
n
ju
CD
SL
VH
c*
CD
O
CA
CD
(O
Ol
v
o.
Delavski odelek: življenje, požar, nezgode, tatvine, prevozi, civilna odgovornost.
I
Jako izdatno sredstvo proti
je liktr (iOI)INA, k»Unsprailjata v TrMn IckHrnarja Rafael Godina, lekarna „AIIh Madona della SHlutle“ pri Sr. Jakopo, in Josip Godina, lekarna „AH’ Iijea* t ulici Fornelo St. 4 — SOklrnifica slane 1 K 40 vin. — Polom poMt* »e na pošilja manj kakor 4 stekl^ničico, in sicer proti poštnemu povzetju, »tli pa, ako se» naprej 7 K, nakar te Meklimiice dopoSljejo frai.ko in so t tem znesku zapopadeni vsi poiiljatreni stroški. Dobiva se t vseh lekarnah.