Pc pošti prejeman: ZA »elo leto naprej 26 K — h pol ieta , 13 , — , ''«trt » , 6 „ 50 , mesec , 2 , 20, V upravništvu prejeman: za eolo leto naprej 20 K. — h pol leta „ 10,-, ietrt , , 6 , - „ wesec , 1 , 70 , Zrn pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Štev. 285. Naročnino in insertt« sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma nn vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niskih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, oi> pol 6. uri popoldne. V Ljubljani, v četrtek 13. decembra 1900. Glasna sodba slovenskega ljudstva na Kranjskem. Ljudstvo je govorilo z gromečo, glasno besedo, govorilo je govor, ki ga mora sli šati vlada; govorilo je besede, kisi jih mo rajo zapomniti zlasti oni, ki so se ločili od ljudstva; dobro si morajo zapomniti ta neoporečni govor oni, ki ljudslvu ho čejo zastrupljati zdravo kri. Že sinoči je prinesel »Slovenec« dolgo vrsto številk, katere jasno in neovrg Ijivo govore, da je s 1 o v e n s k i n a r o d katoliški narod in hoče ostati katoliški narod in da ne mara onih odpadnikov, kateri so zavrgli vero svojih očetov in z najpodlejšimi sredstvi kvarijo ljudsko dušo. Natančno vladno poročilo se glasi: Oddanih veljavnih glasov ie bilo 54 229. Od teh je dobil dr. Šusteršič 38 236 glasov. Liberalni kandidat Luka Jelenec je dobil vkljub vsem umazanim »Narodovim« sredstvom le 11.812 glasov. Socijalni demokrat Kopač j e dobil le 3847 glasov. Neveljavnih glasov je bilo oddanih 523, razcepljenih pa 334. Iz tega se razvidi, da slovenski narod v ogromni večini obsoja ostudni liberalizem in trdno in krepko stoji za katoliško stvar Živeli zavedni volivci! čegava je Kranjska dežela. Na d d v aj s c t ti s oč glasov ve čine nad liberalci in socijalni m i demokrati! To je vspeh včerajšnje volivne borbe v kranjski deželi. Nad dvajset tisoč! To je odgovor našega ljud stva. Vse so počeli, kar so mogli! Vse najnižje strasti so poiskali po vseh kotih naše domovine; vse, kar je slabega, so prebrskali in s peklensko zvitostjo so vse to napeljali na svoj mlin. Ni bilo oderuha, ni bilo hinavca, ni bilo priliznenca, ni bilo brezznačajnika v naši deželi, ki bi ne bil delal z vsemi silami za liberalce ali socijalne demokrate med nami. Vse, kar je slabega, se je združilo in vse, kar je slabotnega, Be je poiskalo. Vse, prav vse 1 In na čelu je korakala liberalna »inteligenca« in ravno taka birokracija ! Denarja se je razsipalo na tisočake; tiskanega pa pirja se je razmetalo med ljudi na cente in celo med ljudstvo, m. d to ub< go ljudstvo se je spustila naša »inteligenca« 1--In kako! Vse se je uporabljalo! Zanemarjenost naše revne kranjske, ki tako živo zahteva skupnega dela, propadanje našega delavskega ljudstva, pomanjkanje prave izobrazbe, nevednost, revščina in strast: vse to je obračala nasprotna tolpa v boj proti nam, v boj proti katoliško-narodni ideji. In vse ni nič pomagalo! Ljudstvo je odgovorilo z ognjevito vnemo,' d a je zdrava njegova duša in dasi lopovstvo 1 i b e r a 1 s t v a in socijalne demokracije ni in ne bo moglo privarati njegovega, v tisočletnih izročilih vtrjenega slovenskega srca. Lopovstvo zgoraj in spodaj, se reži poraženo b tal v divji zlobnosti, v surovi nesramnosti Reži se svojim žrtvam ! Ni jih sicer niti tretjina, a nekaj jih jo domala v vsakem kotiču naše dežele in glasno nam kličejo, da so napočili resni časi za nas. Ni jih mnogo, a če pomislimo, da so se vsi ti postavili v boj proti katoliškim načelom, v boj za laž in obrekovanje, v boj za podlost in umazanost, v boj za vse, kar je grdega in proti vsem vzorom našega naroda, nas mora to vzganiti! Ni šala ! Liberalne cunje so omadeževale mnogo ljudij med nami. Zato pa mora vskipeti nam vsem neprestani klic: Proč zliberal-nim časopisjem! V boj proti vsem, ki širijo ta strup med naš narod! Nase dobro ljudstvo, ki je tako sijajno pokazalo svojo nravno moč, zasluži, da so potegnemo zanje. Skažimo mu svojo hvaležnost z brezobzirnim, doslednim , požrtvovalnim, neustrašnim bojem proti vsem pojavom liberalstva med nami! O liberalstvu govorimo pred vsem ! S o -cijalna demokracija je le njegova povaljana dekla. Samo rudarske reveže je izkazala med svojci poleg nekaj malega neizogibnih smetij, ki jih je tu in tam zavlekel časa veter. Za liberalce dela in ž njimi; ni ga razločka med njo in med liberalstvom, razven v naslovu. Kopač in Jelene sta se politiški rodila in sta poginila pod ravno tistim geslom proti cerkvi inveri. Letnik XXVIII. Kar je storilo včeraj naše ljudstvo, je pa storilo jedino le z lastno in z božjo pomočjo. Saj mu je zgoraj vse nasprotno ! Naj bi so podučila naša vlada iz njegovega odgovora na vse birokraške, liberalne in soci-jalno demokraške atentate, kakšno je ljudstvo na Kranjskem, in naj ne zametava nc-precenljivcga zaklada njegovih svetih idealov, ki se je razkril ob včerajšnji volivni borbi. Saj je samo v teh idealih iskati opora ljubezni do naše drŽave in njene dinastije. Liberalstvu zvčni nepremakljivo naša napoved: Tonaše ljudstvo ni še govorilo zadnje besede. Govorilo bos tistim moštvom kot včeraj, as podvojenim pogumom pri bodočih državnozborskih volitvah, govorilo pa tudi ob volitvah v deželni zbor, in ob \soh občinskih volitvah, dokler no pade zadnja sled liberalnega javnega vpliva. Zapomnite si to! Sami ste vzgojili te mnogobrojne tisoče mož, da sovražijo liberalstvo in njegove pomožne sile in da so pripravljeni do zadnje kaplje krvi v boj proti njemu. Žive moči, ki so se razgibale v njih, no bodo zastale. Šalite se lahko iz vsega, ne boste se pa šalili z ljudsko dušo, ko si brani svoj pravi izraz! To velja vsem, in ne v zadnji vrsti 1 i -beralnim učiteljem. Povdarjali smo že večkrat, da je nesramnost liberalne ctranke neprecenljiva, da je pa tudi njena nehvaležna z!obnost nad vsako mero. Zvabila je uboge učitelje v velikem številu v svoj tabor. Brezplačno jih pušča h koritu svojega podloga časopisja, hujska jih z lažnji-vimi frazami, laže jim in jih slepari z ni-čevimi obeti, prav tako kot mnogo trgovcev in krčma rje v. Kvadraturo kroga pa rešuje zanje edino v gonji proti duhovnikom. Da je to neumno, da je to proti napredku našega naroda, da je to brez vsake koristi za imenovana stanova, smo že nebrojnokrat dokazali. Da je pa to tudi brezvspešno, spričuje včerajšnja volitev. In da je to liberalnim učiteljem in trgovcem v neizrekljivo škodo, bo dokazala prihodnjost. Kaj je bilo treba zastopnika učiteljskega stanu izpostavljati celi deželi v zasmeh ? Ali no trpi vsled tega ves, za ljudstvo tako va žen stan ? Ali ni v srce zadelo delovanje učiteljskega stanu samega? In vse to za kratek čas!! »Narod« je sicer pisal še v torek, da imata Jelene in dr. Šusteršič enako glasov; včeraj, v sredo, je pa ciniško izjavil, da ni nikoli pričako\al v peti kuriji zmage. Učitelj jo moral torej za šalo slovenskega liberalstva nesti svojo kožo na trg po celi Kranjski. In sedaj se mu smejejo poraženi liberalci in naši zmagovalci. Čemu to? Mi dobro umevamo, da prihaja domišljava in ljudskemu duhu nasprotna saj a med učiteljstvo. Zato pa vendar ne bomo nehali povdarjati, da je potrebna odkritosrčna sloga med njimi, med duhovnimi pastirji in med ljudstvom, čegar otroke bi morali vzgajati. Liberalec, ki vse uniči, kar je dobrega, ki povsod prepreči vsak naraven razvoj, je pa tudi tu sem stegnil svojo kremplje. Včerajšnji dan je pokazal, da tega liberalstvo ne dela v našo škodo, pač pa v ne-nagradljivo škodo učit. stanu in njegovega svetega zvanja. Kdo bo to popravil? Razvoj je stopil v nenaravno strugo in mhče ga ne more spraviti nazaj. Valovi nemira, nezadovoljnosti, vzbujene samozavesti se ne dade poleči. In ko bomo po svoji dolžnosti poslej branili dolžnosti krščanskih sta riše v in zahtevali z brezobzirno odločnostjo, da ne sme učitelj njihovih otrok biti nasproten njihovemu duhu, bo našo delovanje našlo sedaj druge, hujšo razmere, ustvarjeno od volivnega boja, ki ga nismo mi ne želeli, ne nameravali. Javnost bo morala upoštevati s temi razmerami! Ko bi bili mi stranka, ket so druge stranke, bi se veselili tega pojava. Toda mi smo slovenski katoliški narod. Včerajšnji dan kriči na vsa usta, da nismo stranka. Svojim temeljnim vodilnim idejam je dalo naše ljudstvo svoje pričevanje. Iz njega smo mi povzeli te ideje, da jih zastopamo in branimo proti zlogolkom in ničem-nikom. Zato pa imamo pred očmi cel narod, ko motrimo včerajšnjo bojno poljano. In v živo čutimo neizmerno odgovornost, ki jo je vzela na se sita, domu in njegovim vzorom odrodila se klika, ki je iz trte izvila ves boj in provzročila toliko nesreč, toliko žrtev! Znamenje prokletstva ji je neizbrisno vtisneno na čelo! Zato pa ne kličemo po včerajšnjem LISTEK. Lukežu Jelencu v slovo. Speljal je, speljal Luter Martin, Speljal je, speljal Katere o ven. Narodna pesem. Lep je mandat, kdor ga dobi. Lukež Jelene ga ni dobil. To je žalostno zanj. Trudil se je tako, da je shujšal; mnogo grošev je zapravil; cele noči ni spal; učil se je na pamet govorov o žuljih in o svobodni šoli, o srednjem veku in o volivni pravici, o neslanem močniku in o klerikalcih in še o mnogo drugih zanimivih tvarinah, pa ni vse nič pomagalo. Nič, prav nič! Lukež Jelene leži, kakor je dolg in širok, na tleh in sladke sanje, ki jih je snival, je vzel en sam pogled; en eam pogled v kruto številko, ki mu je naznanjala »v brk«, kakor on tolikrat rad ponosno pravi, žalostno vest, da je on sam dno 12 t. m. nagle, neprevidene poli tiške smrti v nekaj tednih svoje starosti vsled pomanjkanja glasov izdihnil svojega junaškega duha. K pogrebu zvoni; po celi deželi zvoni in vsi liberalci obhajajo s kletvinami in pri-dušanjem pogrebne slovesnosti v spomin Lukežu Jelencu. Mi mu pa pišemo članek v slovo in v naši britki žalosti nam hodi na misel naša narodna pesem o Luter Martinu in o Katerci, ki je tako lepa, tako ganljiva, kot navlašč za take priložnosti. Speljal je, speljal Luter Martin .. . Kako srečno se je vse vršilo ! »Učiteljski Tovariš« je po dolgih krivih potih prišel na pravo cesto, cesto življenja, ki jo je gradil Lukež Jelene. Tam v sivem Šenčurju je trasiral in meril najpreje pot za se v belo Ljubljano, zraven pa tudi ceBto za starega »Tovariša«, ki je vendar učiteljski! In on je učitelji Vzrastlaje zveza, krepka kot Reza v Podgoričanovem »O ta testa ment«-u, nadobudna kot - Ilorvatek, zala kot judovski liberalizem, ki ji je vezal birmo. In ta zveza! Lukež Jelene ji jo prišel na čelo. In kot junak je zavri-skal, pa jo je gnal od postajo do postaje, od Hribarja do Tavčarja, od »Rudečega pra-porja« do »Naroda«. Bila je slavna pot! Zveza je postala sloveča Katerca in on sam, Lukež Jelene, ne rečemo preveč, on sam jo bil Katerca. Prišel je pa Luter Martin. In pričela se je žalostna igra: Speljal je, speljal Katerco ven. Bilo je pri Ferlincu ob katoliškem shodu. Takrat je razodel Lukež Jelene skrivnostno novico, da se Katerca ven speljuje. In speljala se je ! Luter Martin jo je speljal Bilo je to dobro za Luter Martina ; ni bilo pa dobro za Katerco. Zunaj se je pokazal nov svet, neznan svet. Zunaj bo bili ljudje, kakor jih jo rodila sveža slovenska zemlja. In ti ljudje so so norčevali iz Katerce in so ji kazali pot naprej. Slabo je bilo zunaj. Katerca je mislila, da ob Luter Martinovi strani vse premaga. Pa ni ! Ravno narobe se je zgodilo. Pokazalo se je, da lepa slovenska tla niso za Luter Martina in no za Katerco . . . Čudno to, neumljivo to! Saj je vender pisal imenitne članke »Učiteljski Tovariš«, o katerih jc Irdil smleški učitelj in še mnogo drugih poleg njega, da morajo med ljudstvo, in »Narod« je pisal in »Rodoljub« je pisal in sam Slane v oba in Luter Martin jo govoril, veliko govoril in nosili so Lukeža Jelenca na ramah po lepem Š'. Rupertu in na Viču je bil in v Skaručini, zboroval, se-stankoval je manje in večje, pa Katerci se je vender Ie slabo godilo ! Sam Gortnar iz Kranja ji ni mogel pomagati. In ko ji ta ni mogel, . . . Britka usoda! Speljana Kat-rca 1 Žal nam je za te ! Luter Martin te jc zvodil za nos! Slikal ti je, da je slovenski svet njegov. Številko pa pravijo, da te je nalagal. Nisi bila že prejo kaj posebno na dobrem glasu. Spečala si se ž njim, še predno te je speljal! A sedaj, ko si speljana! Reva pojdi nazaj in ne hodi več ven, ko opraviš svoj lastni pogreb in ko ti pretresejo osrčje gin-I ji ve besede tvoje nagrobnice : Speljal je, speljal Luter Martin, Speljal je, speljal Katerco veni Če pa nočeš, pa bodi, kjer ti drago! slavnem dnevu: zmaga je naša; marveč v polni zavesti, da moramo zastopati vse naše ubogo ljudstvo, dokler mu ne zasvita v vseh ozirih lepša zarja, si povdarjamo: delo je naše, boj je naš, žrtve so naše! Volivno gibanje. Pozor notranjski volivci! Cujetno, da se širijo govorice, da je odstopil kandidat za notranjske kmečke občine, dr. Žitnik. Seveda je to sama liberalna laž, s katero hočejo zbegati našo volivce. Opozarjamo naše somišljenike, da našim ljudem pojasne to perfidno laž in z novo vnemo delujejo za našega kandidata. Volivna borba v Istri Iz Trsta se nam piše: Kako se v Istri »delajo« volitve, nam je pokazal jasno zopet včerajšnji dan. Bila je ožja volitev za splošno kurijo v Škofijah. Treba omeniti, da so o prvi volitvi imeli naši 108, socijalisti 48 in Italijani 127 glasov. Italijani so bili že o prvi volitvi spravili na noge vse volivce, kar so jih imeli na razpolago, dočim je naših kakih 50 bilo prišlo prepozno. Včeraj so bili naši vsi o pravem času na licu mesta. Dasi se je pripetilo, da nekateri naših niso smeli glasovati, ker jih baje ni v imeniku, čeprav so o prvi volitvi glasovali, nadejali smo se, da zmagamo, in ko je bilo glasovanje končano, obvestil nas je naš zaupnik, ki je bil v volivni sobi ter si beležil glas za glasom, da smo zmagali z enim glasom večine. O štetju glasov pa so našega zaupnika spravili venkaj ter šteli po svoje in našteli naših 156 in 171 italijanskih glasov, torej 15 glasov večine za italijansko stranko. Odkod so jih tako brzo »nacoprali«, to vedi Bog! Nastaja pa še drugo vprašanje: Kako so Italijani mogli sploh spraviti na volišče več ljudi nego so jih imeli zadnjič, ko to že porabili vse svoje sile ? Stvar je jasna, če pomislimo, da so bili socijalisti izjavili, da se ne udeleže volitev niti za nas niti proti nam. To so vedeli Italijani in povabili so priliko, ki se jim je nudila, po načelu »osar tutto«. Poslali so s socijalistič nimi glasovnicami svoje iakine iz Kopra in avo vam tistih okolo 40 soc. glasov na italijanski strani! Da so se godile tudi druge nerodnosti, da so glasovale iste osebe po dvakrat — seveda za Italijane, to ni nič nenavadnega tistemu, ki pozna Istro in koprske volivno komisarje. Na Škofijah isti sicer ni gledal Italijanom skozi prste, pač pa skozi okno : občudoval je žalostno zimsko naravo ! Najlepšega pa vam še nisem povedal. O prvi volitvi se je pripetilo, da so nekega volivnega moža imeli na listi tudi socijalisti. Ta je torej imel že o prvi volitvi absolutno večino ter je bil pravilno izvoljen. A slavna volivna komisija tega niti opazila ni; ona je štela le po barvi glasovnic, imena je niso brigala. Ta pogrešek je našlo še lo tržaško namestništvo. Kaj bo sedaj ? Dotični mož jo vsekako pravilno izvoljen, včerajšnji volivni možje pa so tudi izvoljeni pravilno — cum grano salis. Sedaj imajo v Škofijah namesto 7 volivnih mož 8. Kdo odstopi ? Sicer pa je bilo o ožji volitvi toliko nered-nosti, ki so si jih beležili tudi orožniki, da smo prepričani, da namestništvo razveljavi to ožjo ter razpiše novo volitev. Ljudstvo je ogorčeno ter se zaklinja, da so Italijani zmagali zadnjikrat. Neki gospod iz Kopra je zletel kakih deset metrov daleč; ujele so ga roke orožnikov. Gospoda iz Kopra so jo popihali, predno je bila volitev končana. Ali so se zbali kmečkih pesti ali pa bo vedeli, da imajo v volivni dvorani dobre zaščitnike — kdo bi to vedel. Politični pregled. V Ljubljani, 13. decembra. Državnozborska volitev v Buko-vini se je izvršila včeraj v peti skupini z izvolitvijo kandidatov Pihnliakain Iso-pescula. Prvi, Mladorusin, kandidat za severni del, je dobil 173 od 267 oddanih glasov, protikandidat socijalni demokrat Wit tiuk 45, Starorusin Drabik pa 49 glasov. V južnem delu je z veliko večino zmagal Staro-rumun Isopescul proti dosedanjemu poslancu Mladorumunu Popovici. Volilo se je, kakor znano, po volivnih možeh. Stavka v dalmatinskem deželnem zboru. Poročali smo že, da vlada mej dalmatinskim ljudstvom velika nevolia radi neugodno rešitve železniškega vprašanja. Poslancem je bilo na shodu v Spljetu naročeno, da pokažejo to nejevoljo tudi v dež. zboru. Posl. Biankini s tovariši je res ostal zvest sklepom shoda in se zasedanja ne udeležuje, vsled česar je dež. zbor nesklepčen. Vladi to seveda ni všeč, ker ne bo pravočasno rešena vladna predloga, toda pomagala pa ta stavka seveda ne bo mnogo, ker ima vlada vezane roke. Bazkralj MIlan se ženi? Preko Berclina dohaja sonzačna vest, da se ženi srbski razkralj Milan in da jo njegovo staro srce zelo vneto za milijone neke tudi ne mlade Atzel, ki je baje stopila že v dogovor s kraljic j Natalijo. V oficijelnih krogih tej vesti ne pripisujejo nikake važnosti in pravijo, da na kaj takega ni misliti, dokler Milan ni formalno ločen. No, to se pa morda kmalu zgodi, če bo dovolj milijonov. Krečanski komisar princ Jurij je bil sedaj že v Parizu in Riinu, a je žo dobil vtis, da je zaman ves njegov trud. V Rimu bi bil princ bolje opravil, da ni prišel migljej iz Londona, kjer nikakor ne simpa-tizujejo z idejami krečanskega komisarja. Večina velesil se namreč strogo drži načela, da v sedanjih dneh ne kaže spravljati na površje krečanskega vprašanja. Slovstvo. Zelo koristna in potrebna knjižica je izšla ravnokar, katero priporočamo posebno našim županom in občinskim tajnikom : Novi domovinski zakon s po slavnimi določili, temeljem kojih morajo za-dobiti tu in inozernci domovinstvo v avstrijskih občinah. Spisal Rudolf Staro-v a s n i k. Sestavljeno na podlagi zakona iz leta 1863. in na podlagi domovinskega za kona, ki stopi v moč dne 1. jan. 1901, ter opremljeno s potrebnimi vzorci za prošnje. Cena (50 h. V Ljubljani 1900. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayer in Fed. Bamberg. — Domovinska pravica je za vsakega državljana jako -važna stvar, in še posebej občine morajo posebno paziti, da poznajo in pravilno izvršujejo dotične zakonite določbe. Posebno dandanes, ko se ljudstvo tako hitro menja in preseljuje, posebno v obrtnih krajih, je določevanje domovinske pravice potrebno in težavno delo. S 1. januvarjem prihodnjega leta bo stopil v veljavo novim razmeram prilagodjeni zakon, zato je ta knjižica sedaj ravno prav došla. Priporočamo jo tudi č. župnijskim uradom. Jezik bi bil lahko bolji. A. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. decembra. Volitev v peti skupini v Ljubljani. Buren dan je b i včeraj v Ljubljani L beralni up je bil, da »Narodove« hujskanje in laži rode v Ljubljani vsaj tak sad, da Luki Jelencu vsaj Ljubljana da ogromno večino. Ta up se ni izpolnil, presijajno bi se pa izjalovil, da je tudi vse krščansko misleče meščanstvo storilo popolnoma svojo dolžnost. V Ljubljani smo zmagali na dveh voliščih, na jednem volišču je bilo za našega liberalnega kandidata jednako število glasov, na jednem volišču pa je Jelenec dobil večino. Liberalci so storili s terorizmom in lažmi vse, da bi pridobili Jelencu kolikor mogoče glasov. Na stotine naših volivcov ni dobilo glasovnic in magi-stratni sluga Bizjak se je izjavil: »Ne dostavim, ker vem, da so klerikalci«. Magi-stratnim delavcem se je zapisalo na glasovnice Jelenčevo ime, silen pritisk se je izvrševal proti uslužbencem na mitnicah. Tako so delali liberalci! Kak razloček mej ta kim postopanjem in onim naših mož, kakor g. Polaka, ki je pustil svojim delavcem prosto volitev. Liberalni gospodarji niso upi-savali krščanskih strank in le zaupna nemarnost nekaterih naših volivcev je zakrivila, da niso pravočasno kljub vsestranskim opominom skrbeli za reklamacij, postopanje. Aa Luko Jelenca so šli v boj skoro vsi liberalni glasovi, šli so na volišča liberalni profesorji, trgovski pomočniki (ali je Jelene za nedeljski počitek?), ljubljanska frakarija itd. Socijalna demokracijaješla z mnogimi glasovi na pomoč liberalnemu protisocijalnemu kandidatu. Zato je dobil v Ljubljani socijalni demokrat Kopač le 686 glasov ! Razmerje na ljubljanskih voliščih je bilo na slednje: Na volišču na Ledini v I. mestni šoli v Komenskega ulicah je dobil dr. Š u-s t e r š i č od 734 došlih volivcev 285 gla s j v, Luka Jelenec 279 glasov in Kopač 163 glasov, 3 glasovnice so bile neveljavne. V II. mestni šoli na Cojzovi cesti jo dobil dr. Šusteršič od 890 došlih volivcev 347 glasov, liberalni Luka 340 glasov in Kopač 181 glasov, 18 glasovnic je bilo nc veljavnih. V obeh ljubljanskih n o r m a 1 k a h je torej Luka Je lene propadel. Na voliščih v »Mestnem Domu« je bilo razmerje naslednje: v prvi sekciji je dobil dr. Šusteršič 276 glasov, Jelenec 276 glasov, Kopač 171 glasov, 6 glasov je bilo neveljavnih, v drugi sekciji je dobil dr. Šusteršič 296 glasov, Jelenec 341 glasov, Kopač 167. — Pred Mestni dom ste nagnali socijalna demokracija in liberalna stranka vse svoje krifačo, ki so naše dejanjsko napadali. Z vspehom smo lahko zadovoljni, Ljubljana je Jelencu pomagala le z 32 glasovi. Vseh glasov je dobil v Ljubljani dr. Šusteršič 1204, Jelenec J236 in Kopač 686. Letos je bilo dosli manj volivcev, nego pri volitvi pete skupine pred tremi leti. Takrat je bilo 6519 volivcev, sedaj samo 5940 V sedanjih razmerah, ko imajo liberalci v Ljubljani vso moč v rokah, nismo pričakovali niti tolike udeležbe, a na podlagi teh številk lahko re čemo: Zidramite se, zaspanci, pa bode tudi Ljubljana naša! Ne verjemite »Narodu" nobene besede več. Z vseh kotov naše domovine je »Narod« prinašal slrašanske vesti o liberalnih zmagah in je v resnici nalagal večino lahkovernega liberalstva, da je že vsa dežela liberalna. Sedaj se pa vidi, da so v tistih stavljenih krajih mesto naslikanih stotin — trije, štirje liberalci. Vse njihovo socijalno delovanje obstoji v tem, da svojo plačo redno zapivaio in — v »Narod« dopisujejo in blatijo poštene ljudi. Volitve v peti skupini so pokazale b številkami gorostasno lažnivost »Narodovcev«. Tepec, kdor temu listu še verjame! Srčna hvala vrlim somišljenikom za nagla brzojavna poročila! Če se jc kje v številkah urinila napaka, prosimo popravka, da bodo te številke čisto zanesljive. Ta izkaz volivnih glasov govori jasneje, kakor cele knjigo člankov. Priporočamo ga v natančno proučavanje. K Koncert virtuoza Fr. Ondiička- Opozarjamo vnovič na ta koncert »Glasbene Matice«, ki ga priredi v soboto dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v zgornji veliki dvorani »Nar. doma«. Na vsporedu, ki ga priobčimo jutri, je osem godbenih in četvero pevskih točk. Vstopnice se dobivajo v trgovini gosp. Lozarja in zvečer pri blagajni. ^ Ondričekov koncert v Celovcu Iz Celovca dne 12. dec. Koncert, ki ga je sinoči priredil sloveči češki glasbenik Fr. Ondriček v mali dvorani godbene dvorane, je presijajno vspel. Bil je to izvanre-den užitek za nas. Obisk je bil dober. Občinstvo je slavnemu umetniku prirejalo hrupne ovacije, odobravanju krasnega njegovega Bviranja ni bilo ne konca ne kraja. Dodati je moral več točk. Opisovati veliko spretnost Ondričekovo, le približno opisati njegovo čudovito sviranje, daleč presega moje moči! — Umetnik je sviral komade od Ernesta, Wagnerja, Bacha, Mendelsohna, ter svoj »notturno« in »tarantello«. Vse točke so se burno odobravale in sviranje je napravilo na občinstvo globok, nepopisljiv utis. Spremljal je Ondrička mladi dunajski pijanist Klasen. Prešernova slavnost v ljubljanski dijaški kuhinji se je vršila 3. t. m. Dijaki so bili pogoščeni z boljšimi jedili, kar se je moglo izvršiti le s pomočjo mnogih dobrotnikov. Prisostovali so gg. kanonik A. K a 1 a n , župan Hribar, deželnošolski nadzornik P. Končnik, gimn. ravnatelj Andrej Senekovič in gospa dr. Tavčarjeva. Pred okrašenim kipom slavljenca Prešerna so se vrstili navdušeni nagovori in petje. V ime pogoščenih dijakov se je zahvalil od' r)ikr,m in pozdravil navzoče gost .v. i a lan t, dijak Iv. Pretnar je pa govoril prolog, ki ga je sostavil sam. Darovali so mej drugimi gg.: župan Hribar, trgovec V. Petrič, tovarnar Gassner, vina in živil so darovali g. J. Vodnik iz Šiške, gospa Juvančič, g. J. Leveč, J. Foederl, mesar Marčan. Okrašenje prostorov je velikodušno prevzela tvrdka Eberl. Posebno veliko zaslug si jo stokel odbor in pa čestite dame. Kako moč ima »Slovenec«. Poročali smo, da so jo župan Hribar odpeljal za nekaj dnij na Dunaj, ter pristavili, da ga je menda sram voliti Jelenca. Na to našo notico, povzeto iz uradnega lista, se je Hribar takoj pripeljal nazaj v Ljubljano, in »Narod« izjavlja, »da se je nalašč pripeljal«. Nas prav veseli, da je župan pokazal, kako moč ima »Slovenec« nanj. »Učiteljski stanovski ponos«, s katerim je toliko agitiral »Učiteljski Tovariš«, je sedaj kruto užaljen. Vsakemu še količkaj treznemu učitelju mora biti sedaj jasno, da so liberalci pri volitvah v peti skupini igrali I r i v o 1 n o i g r o z učiteljskim stanom. Ker so nobeden drugi ni upal podati v boj proli ljudstvu, bo pa poslali ubogega učitelja po kostanj v ogenj. Nekaj fraz o stanovski časti je zadostovalo, da je voditelj liberalne učiteljske zveze v otročji naivnosti se liberalni stranki jionudil za kozla. Sedaj je pa »Narod« pisal dan za dnem, da jo zmaga njihova. Sedaj je pisal o »delavcu učitelju«, o »učitelju-proletarcu«, potem zopet o »zastopniku omike«, o »vzgojitelju naroda« itd. ter prorokoval dan na dan zmago s tem namenom, da je lahkoverne liberalne učitelje gnal v vedno hujši in strastnejši boj. Sedaj pa, k o leži liberalni učitelj poražen na tleh, »Narod« brez sramu pravi, da bo liberalci sami vedeli, da propadejo. Ali je torej čast za učiteljski stan, če mu ponujajo liberalci samo tisti mandat, o katerem vedo, da ga ne dobi! Čj je torej liberalcem res kaj na tem, da se povzdigne učiteljska čast, kandidirajo na) Jelenca se enkrat, a v takem kraju, kjer bo zmagal! Če tega ne store, pa vedo učitelji, pri čem da so! Ravnateljem poštnohranilničnega urada je mesto upokojenega vitez« Wa-ceka imenovan ministerijalni svetnik dr. M. Kozel. Jour fixe ima meščanski klub, kakor po navadi, danes zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih. Prednvanje o osebni dohodnini. Izpred porotnega sodišča. Predvče-ranjim zadnji dan porotnih obravnav je bil obsojen v 18 mes>čno ječo že znani idrijski trgovec Jan Kramar, ki je napovedal kon-kurz in potem dvakrat izkopal »šac«. V tukajšnjo deželno bolnico so v novembru vsprejeli 310 moških, 246 ženskih, skupaj 564 bolnikov; s preostalimi iz prejšnjega meseca jih je bilo 892. Od teh je bilo 308 ozdravljenih, 155 zboljšanih, 39 so jih odpustili neozdravljenih, 32 jih je umrlo. Koncem meseca preostane 358 bolnikov v oskrbi. Dr. Jožef Kranjc t- V Celovcu je dne 9. dec. zvečer po dolgem bolehanju umrl znani odvetnik in obč. odbornik dr. Jos. Kranjc, sfor 39 let. Bil je sin slove-čega slovenskega pravnika in prestav-ljavca civ. zakonika, vseučiliščnega profesorja dr. Kranjca, olovenskih stari š e v sin je bil umrli dr. Kranjc najhujši nasprotnik Slovencev. To je dostikrat pokazal v občinskem odboru in tudi drugače. Bil je jeden glavnih kolovodij nemško-nacijonalne stranke, kateri je storil mnogo uslug. Pogreb se je vršil dno 12. dec. ob mnogobrojni udeležbi. Pokojnik je zapustil ženo in petero nedoraslih otrok. N. p. v m.! Koroška deželna vlada je prepovedala kresovanje, »Wintersonnen\vende«, katero je hotelo znano nemškonacijonalno društvo »Siidvvacht« dne 21. dec. napraviti na mestnem trgu v Celovcu. Mestni magistrat in mestni zbor sta bila izzivajočo slavnost dovolila. Da jo je dež. vlada prepovedala, nad tem je sedaj globoko žalovanje v nacijonalnem taboru ! Zdravje v Ljubljani od 1. do 8. dec. Novorojencev 21, mrtvorojena 2, umrlih 16; med njimi za škarlatico 2, dušljivim kašljem 1, jetiko 3, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 8 ; med njimi je tujcev 4, iz zavodov 6 ; za inlekcijoznimi boleznimi so obo- eli, in sicer: za škarlatico 10 oslovskim (dušljivim) kašljem 1, vratico 4, trachom 1. Zgubil se je okolu 46 let stari Lovrenc Mezeg, bivši sluga pri finančni direkciji. Odkar ni bil več uslužben pri fin. direkciji, jo mož ves čas tuhtal. Pretekli teden je bil silno zmešan in vinjen ter ni hotel nič govoriti. V soboto ni nič jedel ter se zaklenil v sobo. V nedeljo, ko ste prišli domov njegova žena in njena mati, je molče ostal in odšel. Mož je srednje postave, ima rujave brke in rujav površnik, Narodno gospodarstvo. Nova določila glede olajš-tv za kovčege z vzorci trgovskih potnikov na avstrijskih, ogerskih in bosansko - hercegovinskih železnicah Vsled dogovora udeleženih železniških uprav jo c. kr. železniško ministerstvo izdalo nova določila glede olajšav na železnicah za kovčge z vzorci, katere rabijo trgovski potniki. Ta določila se od poprej izdanih razločujejo v naslednjih točkah. Poleg poprejšnje izkaznice, za katero veljajo stara določila, mora še vsak trgovski potnik imeti izkaznice o istosti (identičnosti). na kateri je označeno njegovo ime in podpis, pečat in podpis oblastva, ki je izkaznico izdalo ter pril« pljena slika imetnika (v obliki prset-nice). Te izkaznice se smejo izdati: 1. imetnikom protokoliranih trgovin in njih nastav-ljencem; 2. imetnikom neprotikoliranih trgovin in njih nastavljencem; 3. trgovskim agentom, ki osebno oskrbujejo svoje kupčije. Pomočnikom trgovskih agentov so izkaznice ne smejo izdati. Trgovskim potnikom in stalnim agentom, ki posredujejo naročila za več obrtnikov, se smejo izkaznice izdati lo, ako predlože obrtni list. Ako se izkaznica izgubi, se lahko nova izda. Določila o legitimiranji z izkaznicama na železnici, o označenju kovčgov z vzorci, o zlorabi izkaznic, kdaj preneha njih veljavnost, in druga določila so tiskana na zadnji strani vsake izkaznice in se je natančno po njih ravnati. Oblast, ki je upravičena na Kranjskem izdajati obe izkaznici, jo trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj. 13. dec. Ministra K o e r • berja je cesar danes sprejel v posebni avdijenci. Potem je Koerber konferiral z dr. Ebenhochorn. Cesarju je poročal v posebni avdijenci o položaju na Češkem cesarski namestnik grof Couden-hove. Dunaj, 13. dec, (C. B.) „Wiener Zeitg." javlja: Nadvojvodinja Ana Marija Terezija, hči nadvojvode Feidi-nanda toskanskega, se je zaročila s knezom Ivanom Hohenlohe. Trst, 13. dec. Avstrijski poslanik v Pekinu dr. pl. Rosthorn je včeraj s svojo soprogo došel semkaj. Poslanika bode sprejel cesar v avdijenci. Praga, 13. dec. Iz vladnih zaupnih krogov se čuje, da bo parlamentarno ministerstvo v slučaju, ako bode parlament delaven in bode le količkaj mogoče sestaviti parlamentarno ministerstvo, sestavljeno tako le: knez Alfred Liechtenstein ali grof Friderik Schonbom ministerski predsednik in minister notranjih zadev, grof Sttirgkh naučni minister, dr. Kaizl finančni minister, dr. L a maš justični 1 minister, B ii r n r e i t h e r ali P r a d e trgovino, dr. Ebenhoch poljedelstvo, <3r. Engel ali Začek češki minister, dr. Pietak gališki minister. Praga, 13. decembra. Dr. Baxa je izročil mladočeškemu klubu pred včerajšnjo sejo češkega deželnega zbora predlog glede izjave o odpovedi nadvojvode Frana Ferdinanda, češ, da se nasledstvo češke krone more spremeniti le z dovoljenjem češkega deželn. zbora. Predlagal je komisijo 18 članov, ki naj določi, kako naj češki deželni zbor obravnava to zadevo. Klub ni odobril dr. Baxovega predloga ter sklenil, da sestavi svoj predlog, katerega je predložil v podporo vsem češkim deželnim poslancem. Veleposestniki tudi tega predloga ne podpirajo. Zagreb, 13. dec. Slovenska umetniška razstava se otvori 22 decembra. Budimpešta, 13. decembra. Poslanec Rukov.sky je izjavil včeraj, da ima 90 poslancev 127 mastnih služb pri bankah in železnicah, od teh jeden sam poslanec 27. Zofija, 13. dec. Sobranje je raz-puščeno. Belgrad. 13. dec. Bivši minister Genčič je radi razžaljenja kralji in vlade obsojen na sedemletni zapor. Petrog-rad. 13. dec. 0 zdravstvenem .stanju ruskega carja se ne izdajajo več nobena poročila. London. 13. dec. Za gotovo se javlja, da bodeta m s ki car in njegova soproga prihodnje leto kot gosta a n e-1 e š k e kraljice obiskala Angleško ter bodeta stanovala v Wind-sorju. Obiskala bodeta tudi industrijsko razstavo v Glasgovu. Berolin, 13. dec. Kralj švedski je tako slab, da komaj govori. Položaj njegov jo opasen. Kapstadt, 13. dec. Oddelek in-fanterije na konjih so napadli Buri 8. t. m. blizu Babertona. Ubiti so trije možje, pet ranjenih, 13 se jih pogreša. London. decembra. Iz Shanghaja javljajo, da poslaniki nočejo pri-poznati pooblastila Li-Hung-Oanga, ker ne nosi zasebnega pečata cesarjevega. Izid volitev v peti skupini, kolikor nam je bil ročen do sklepa lista. (Dalje.) spo Volišče Dobil gla Dr. Šusteršič Jelenec Dol) Ljubljana Kilovče, Prem, Celje, Janeževo in Ratež. brdo Lalioviče Špitalič-Motnik 102 135 136 427 125 15'Y 67 96 205 142 20 127 299 1204 171 272 127 /g. Tuliinj, Šmartno, Hruševka 269 Kaka 153 Podhruška, Loke, Paloviče Jezica Kranjska Gora Jesenice Trojan a Hrenovice Dobrepolje (4 obč.) 577 Rovte 140 Preserje lt)2 Čatež ob Savi 80 Oreliovca p. Št. Jerneju Sv. Kri/ p. Kost. Brusnice Črnivrh nad Idrijo Godovič, Dole Mirna peč llela cerkev Št. Peter pri Novem mestu Zagradec Šenčur pri Kranju V oglje pri Kranju Sv. Kri/ pri Litiji Sorica Planina pri Vipavi Velika Loka Dol pri Ljublj. Rudnik Podkraj Osilnica ob K. Prevoje, Lukovica Stara Cerkev pri Kočevju Rakek Pij ava Gorica Želimlje Preči n a Gaber Temenica Šinili el-Stopiče Črnivrh n. Polh. Gr. Dobrova Polhov Gradec Planina p. R. Mala Gora (Koč.) 80 1236 100 4 12 7 303 22 9 45 40 52 71 17 8 15 66 85 14 3 46 73 oba sov: Kopač 16 686 3 33 210 11 122 1 1 4 20 198 20 125 — 197 94 134 1 — 251 24 — 87 9 — 234 3 — 248 — — 30 93 — 189 88 — 58 23 — 60 21 — 108 31 — 45 9 — 124 72 8 7 9 2 51 44 10 27 ? — 109 8 — 227 61 — 232 5 — 70 2 — 796 63 1 194 — — 167 2 — 260 1 — 211 17 1 24 — — Dobrniče Fara pri Kosi. Dob, Češnjice, Ra-(lohovavas, Buko« vlca, Velike Peče, Gorenja Šiška CIrkniea Sv. Vid nad C. Žužemberk Ajdovec Tušev dol Ambrus Alešice Tri buče Sv.Kri/ pri Svibnju Metlika Dragice Božakovo, Božal - nice Lokvica Radoviea Suhor Krka Senožeče Žiri Loški potok, Gora Ilirska Bistrica Jablanica Trnovo pri U.Bistr. Trebnje Turjak Mirna Moravče Drtija Dr. Šustersič 445 78 Jelenec Kopač 3 — 20« 69 371 111 596 154 50 224 83 44 259 70 66 132 122 126 111 244 22 239 200 9 214 355 221 157 128 230 84 Javorje nad Šk.Loko 24S 561 54 92 49 64 Selca No vom esto Kosami Gornji Logatec Dolenji Logatec Draga, Hudo, Zatična, Št. Vid 238 Idrija 147 Toplice p. N. mestu 3 »0 Hotedršiea 28 Ratlovica 126 Žalina, Luče 116 Zg. Desnica 83 14 4 260 — 11 — 56 — 6 — 48 — 2 — 57 — 15 —. 7 — 157 — ry 7 o 0 1 1 — 56 121 96 74 49 55 105 ____ 6 — 110 — 87 2 2 _ 60 30 — 25 — 86 ___ 96 49 19) — 98 3 47 ? 38 _ 41 728 22 — 48 — 1 — 21 1 Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č. (Dalje.) Mi bi radi spomin tega slavnega moža še bolj ovekovečili in pokazali, da sc je kardinal tudi v ti stvari odlikoval od drugih, a povedati moramo, da je tudi njega zapeljalo splošno mnenje. Kakor trdi Ripamonti je izprva res dvomil. Še pozneje je menil, da je tega kriva lahkovernost, nevednost, strah, želja opravičiti svojo malomarnost, ker so ljudje tako pozno spoznali kugo in jo skušali zaprečiti: trdil je, da je mnogo pretiranega, da pa je vender nekaj resnice. V ambrozijanski knjižnici se hrani delo, katero je on spisal o kugi. Tam notri pogosto je izraženo njegovo mnenje, posebno s temi-Ic besedami: „Take maže se po ljudski govorici izdelujejo povsod in na razne načine. Nekaj se nam zdi na tem resničnega, vse drugo pa je izmišljeno." Bili so še ljudje, ki so celo svoje življenje imeli to za same izmišljotine. Tega si sicer ni nihče upal povedati, ker se ni vje-malo z javnim mnenjem, a to vemo iz nekaterih pisateljev, ki se posmehujejo temu predsodku, ga grajajo in izpodbijajo kot gorostasno zmoto. „Se so pametni ljudje v Milanu", pravi Muratori, „ki so ta praznoverstva čuli, a niso verjeli pravljice o zastrupljenju " Resnica je bila tedaj še tajna, ker je morala ostati skrita iz strahu pred ljudmi. Uradniki so se vedno krčili, vedno bolj so bili zmešani, a vso svojo ostalo odločnost so porabili v to, da so zasledovali mazače. Mej listinami, ki sc nanašajo na kugo, smo našli v nekem arhivu pismo, v katerem veliki kancclar resno in skrbno poroča namestniku, kaj jo izvedel. V hiši bratov Girolama in Giulio Monti, dveh milanski'1 -Memičev, izdelujejo toliko maže, da ' ' itles, * delavcev, katerim po plcniiči iz Brescie, ki dobivajo snov iz neke beneške tvornice. Nadalje povč kancelar, da je skrivaj tja poslal sodnika milanskega in uradnika zdravstvenega sveta s tridesetimi konjiki, da je jeden bratov vse uže preje izvedel in skril vse sledove zločina, ker mu je tajnost najbrže izdal njegov prijatelj, uradnik zdrav- stvenega sveta (Dalje prih.) D m i'1 i so: 11 decembra. Ivan Bužan. tlakarjev sin, (i ur, Vogelne ulice 1. življenske slabosti. — .Ivan Čeme, delavec 58 let, Marija Terez. cesta ltf. otrpnenje srca. Gena žitu na dunajski borzi dne 12 decembra 1900. Za 50 kilogramov Pšenica za pomlad . K 7-72 do K 7-73 Rž za pomlad . » 7-60 » » 7-61 Turšica za ma| junij/01 » 5-19 » » 5 20 Oves za pomlad . . • 5 85 » » 5 90 Meteorologično porodilo. /iSina nad moljem 306-2 m, srednji zračni !lak73H-0mtn 0i1. sv/.li Nebo megla megla zjuli . 7to 3 i — 3 8 2. popol.! 716 I | —2 G ! si sever. Srednja vfierajSoja temperatura — 2 5°, normaie \fu a C ! IS' 00 I- -1 3° Za p o d I o 1 i b e r a 1 n o laž proglašam trditev sinočnega »Naroda«, da sem kupil nek glas za 3 gld. Da se to ni zgodilo, lahko dokažem s pričami, ki so bile ves čaB volivnega boja okolu meno. Ivan Štefe. NflJLfPSt PRnzmCNO DARILO! U N0P&NI 5L0UEN5KI HlSl 5E NE: Pl SMELE pogrevati ooooooooooo DOKTORJA FRANCETA PRKERNA UREDIL SKRIPT. L. PINTflR ILUSTRIRANA IZDAJA, SEDITA 5 K, l/ PLATNU UCZANA 6'40 K, 11 USNJU L/KANA 9 K. NATISNILA IN ZALOŽILA IG. n. KLCIN/1AYR & FCD. BAMPLRCi U LJUBLJANI ° ° D0DIL/AJ0 5F PO I/SEM KNJIGOTRŽNICAH ° ° 1023 20-11 Mizarji pozor! Na prodaj je moderni stroj za oblelavanje lesa, clrkularna žaga, stružnica, stroj za vrtaDje — vse skupaj za 100 gld Siroj se goni ali z roko, ali pa z vodno, oz roma parno silo. Vse tr^ si je mogoče ogledati v Zdenjski vasi pri Ant. Stupnlku, poftta Videm pri Dobrepolju na Dolenjskem. 1077 3-2 f@fš@i ? najem. Kopel ..Toplloe' na Dolenjskem, obsegajo« kopališke, zdravililico, poslopje s stanovanji, pristranskimi stavbami in vrtom se bo 1. 19 '1. dalo v zakup ; ali pa se posta i zi te naprave topliikl oskrbnik in restavraler. Kdor želi te naprave dobiti v najem, naj svojo ponudbo z napovedjo letne najem-ščme izroči do 1. februarlja 1901 podpisanemu uradu, kjer se je tudi i glasiti za službo oskrbnika. Splošni pogoji so tu na vpogled. Kneza Auersperga gozdarski urad v Soteski, pošta Straža na Dolenjskem. 1080 3—1 Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Žslodčno tinkturo lekarnarja Plccoll v Ujubljanl dvornega založni-kaN|.S ia ii a j s k a borza. Dni 13. decembra. 1 Skopni državni dolg v notah.....98 50 Skupni državni dolg v srebru.......98 10 Avstrijska zlata renta 4°/0.......118 30 Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 98 40 Ogerska zlata renta 4"/„........117-10 Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..........92 05 Avstro-ogerske bančne deiuice, 600 gld. . . 1691- — Kreditne delnice, 160 gld........671 75 London vista ..... . . 240 20 NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.dri veti 117 65 20 mark......................23-53 20 frankov (napoieondor)..............19 15 Italijanski bankovci.........90-75 C. kr. cekini........................11 35 Dnč 12. decembra. 3-2°/„ državne srečke 1. 186i. 250 gld.. . . 172 50 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 164- Driavne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 198-50 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 94-40 Tišine srečke 4°/0, 100 gld............._ Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 258' — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . U 6 — Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 93-30 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 421' — > > južne železnice 3°/0 . 334 60 » > južne železnice 5°/„ 119 75 > » dolenjskih železnic40/0 . 99 50 Kreditne srečke, 100 gld.......401 50 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 350" — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 45-50 Ogerskega . „ » 5 » . 21-25 Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....13 60 Rudolfove srečke, 10 gld. 59- - n Salmove srečke, 40 gld........179-_ St. Gen6is srečke, 40 gld................203'— VValdsteinove srečke, 20 gld..............—•— Ljubljanske srečke....................50 — Akcije anglo avstrijske Danke. 200 gld. . , 269 50 Akcije Ferdinandove sev. telez., 1000 gl. at v ■ 6180- — Akcije tržaškega Lloyda 500 gld.....816 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....tli-— Splošna avstrijska jtavbinska družba . . . 147.— Montauska družba avstr. plan. . . . 448 50 Trboveljska premogarska drutba, 70 gld. 460' — Papirnih rubljev 100 ..................25V75 Nakup ln prodaja "fes vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zguhe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vs?ko žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. mm a«ttBBHiiiiiiiin( i............................... Menjarnicna delniška družba »,M E K C U 11" !., Ullollzeile 10 in 13, Danaj, I., Strobelgasse 2. <&JT Pojasnila TMS v vseh gospodarskih in finančnih stvar««, potem o kursnib vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostalh papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocog* obrestovanja pri popolni varnosti 'jSkJT naloženih I n v 111 o.