Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 31.
Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)
30. julija 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 50 din. ali 200 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise t naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Prekmurskim obrtnikom!
Kak je znano, se vrši v meseci septembri t. l. v Maribori, »Pokrajinska Obrtna razstava". Razstave se lahko udeležijo vsi obrtniki iz cele mariborske oblasti, pod štero spada tüdi Prekmurje.: Zato pa naj bi se udeležili tüdi prekmurski obrtniki. Razstava nema nikakšega političnoga ozadja, ne namenjena samo za Maribor, nego kak še povedano za celo mariborsko oblast, o ,Obrtništvo v Prekmurji še ne tak razvito, kak je to v onih pokrajinah, kjer se živi Prebivalstvo bolj od Industrije, kak pa od poljedelstva. Na drügi strani'pa je büo prekmursko Obrtništvo tüdi Vsled svoje dižavne pripadnosti inači vrejdno. Prekmurje je prle spadajo pod Madžarsko, kjer so obstojeli drügi zakoni, kak pa .onstran .Mure, po, prevrati se je to popolnoma spremenilo. Z uštanóvitvijov oblasti pripada Prekmurje pod mariborsko oblast; s tem postane Maribor tűdi težišče cele oblasti. Glavni Uradi hodov Maribori, tam se bodo reševale vse prošnje, tam se bo odiočevalo o našem napredki in razvoj!. Dozdaj se jé nagibalo ' Prekmurje proti Budimpešti. Vsled toga. so razmere v Prekmurji onstran Mure tüdi manj znane kak pa bi bilo potrebno. Zato pa je nujno potrebno naše brate onstran 1 Mure seznaniti z našimi potrebam!, z našimi "razmerami. Najugo.dnejša prilika za to je Obrtna razstava, ki se vrši od 8. do Í7. septembra v Maribori, sedeli bodoče pokrajinske Uprave..naše prekmursko obrtništvo, ki pod zdajšnjitpi razmerami .nájveč trpi, ki se Vsled toga ne moré" tak razvijati, kat) bi bilo potrebno, mora pri toj prmifki pokazati, da kljub vsem tež-kočam, s šterimi-se mora boriti, še živi. Vnogi mogoče pravijo: »Ja tam pa delajo stroji, (mašini) teh pa pri nas nemamo!" To je; popolnoma napačno mnenje. Tüdi pri. nas je večina obrtnikov brez strojev. Saj ja ravno delo lastnih rok, delo obrtnika. S Strojom lahko opravlja vsak, z roko pa ne naredi vsak toga, ka ravno obrtnik. DrÖgi bo zopet pravo: .Bi že se razstavo, pa kak naj spravim svoje predmete v Maribor, da nemamo železnice, pa bi mi prišli tüdi predrago. Tüdi tű ne trebej nobenoga straha. Razstavi odbor, ki sestpji iz Samih obrtnikov, je tüdi na to mislo, Vsi razstavi), predmeti se bodo prepeljali na stroške raztavnoga odbora z avtomobili, iz Prekmurja v .Maribor i nazaj. Določila se bodo posebna zbirališče na primer v Beltincih, Lendavi, Soboti itd. Kje je komi bliže, ta bo ponjavo svoje predmete, od tam sepa prepelajo (avjomlpí' 'rázstavój Tak ne bo meo níšče posebnih stroškov.
        Kaj pa naj razstavimo? To je pač najležejše pitanje. Vsaki to ka zna. Ne treba, da bi bilo razstavno blago nevem kak fino in umetno izdelano, liki domače delo, saj je to razstava domače obrti. Kolar naj napravi kolo, ali pa cel voz, kovač naj ga okove, mizar naj napravi domačo prekmursko škrinjo ali omar ali prekmursko domačo narodno zibiko itd. Vsak obrtnik nekaj svojih izdelkov. In tüdi ne bogve koliko. Vsak eden dva ali tri izdelke. Samo da pokažemo, da tudi v Prekmurji živejo obrtniki.
Na te način bomo najboljše pokazali, da smo sposobni za napredek i razvoj. I če bomo to dokazali, nas bodo spoznali i tüdi znali spoštüvati naše upravičene zahteve in želje. Spoznali bodo, da se lehko razvijamo samo te, če bomo imeli dovolj i primernih prometnih sredstev, če nas bodo v vsakom oziri podpirali.
Ob enem z razstavo pa se bo vršo v Maribori tüdi velik obrtni shod, na šteroga pridejo obrtniki iz cele države. Tam moramo povedati naše želje i zahteve, kajti zaseboj bomo imeli obrtnike cele države i Ie na te način bomo dosegli vsej nekaj če ne vsega i tüdi to bo za nas. velik napredek.
j Če vse to premislimo i preudarimo, mora vsaki izprevideti, kak velikoga pomena je razstava ravno za Prekmurje. Na toj razstavi bomo
prvikrat stopili pred jugoslovenski svet. Kak se bomo tokrat pokazali, tak nas bodo sodili. Zato pa .poživemo vse prekmurske öbrtnike, da se te velepomembne razstave v<kem vekšem števili udeležijo. Kem več nas bo, jem bolje bo za -nas, temveč bomo dosegnoli Zato vsi prekmurski obrtniki na plan! Prijavnico 1 vsa pojasnila dajejo Obrtna drüštva v Prekmurji ali pa razstavni odbor »Pokrajinske obrtne razstave" v Maribori, Aleksandrova cesta Štev. 22.
Dovoz razstavnih predmetov. V svrho pravočasno opreme razstavnih prostorov je nujno potrebno, da se dostavijo razstavni predmeti (izvzemši vrtnarstvo) najkesneje do 3. septembra na razstavni prostor. Posebi pa še Opominamo vse razstavljalce, da pozneje došii predmeti ne pridejo več v poštev za ocenitev i dodelitev nagrad i diplom. Zato prosimo vse obrtnike v tom pogledi posebne točnosti.
Za prenočivanje tüjcov bo skrbo stanovanjski odsek razstavnoga odbora, ki je te dni začeo poslovati. V vseh stanovanjskih zadevah se je obračati izkljüčno na te odsek, pri naročilih je natančno navesti dobo, za štero se želi stanovanje i število sob oziroma postelj. Za časa razstave bo vršo stanovanjski.odsek permanetno slüžbo na kolodvori i v svojoj pisarni Aleksandrova cesta 22.
Delo na razstavnom prostori se je te dni pričelo in lepo napredüje. Pridela se je zgradbo paviljonov za vrtnarski oddelek i. za vinsko razstavo.
Vsa pojasnila glede razstave davle pisarna razstavnoga odbora na Aleksandrovi cesti št. 22. kama se je obračati hoditi pismeno aliustméno.
Uradna naznanila.
Zakon ozačasni pomoči invalidom i rodbinam padlij, umrlij i pogrešanij vojnikov kak tüdi nešternij civilnij vojnij žrtev.
X. Poglavje.
Člen 27.
Prijava za pregled.
Vsak, ki je bio ranjen ali je dobo v vojski kakšo bolezen, naj se zglasi pri občinskom uradi, Prinesti mora s seboj vse dokaze O vojaški slüžbi, kak je bio ranjen i. t. ti. mora pa tüdi izpuniti obrazec za zaslišanje.
Občina pošlje izpunjeni obrazec (pismo) vojaški komandi tistoga Okrožja z vsemi listinami (svedočbami).
Člen 29.
Komandant vojnoga Okrožja naznani občini, kdaj in kde bo pregledao invalide, šteri morajo tisti den priti pred komisijo. Što ne pride, zgübi podporo.
Člen 30 in 31.
Komisija izpita natenko, kde je invalid bič ranjen ali kak je dobo bolezen, nato ga zdravniki’ preiščejo i njemi povejo, kelko državne podpore dobi, ali či jo sploh dobi.
Člen 34.
Či je invalid ne zadovoljen z odločbo te komisije, ma pravico, na supervizito v 8 dne j potem, ko dobi odločbo. Pritožbo naj pošlje komandi vojnoga Okrožja (v Varaždin ali Maribor)
Razglas. Finančno okr. ravnateljstvo nam javlja iz Maribora pod Štev. 9156/922. da so se takse i pristojbine na karte i domine povišale od 30 din na 50 din., zato se morejo karte i domine -na novo žigosati i razlika takse 20 din plačati najkesnej do 1. aug. Lastniki kart i domin morajo nekolkovane prijave vložiti pristojnem! davč. uradi. Ki to ne včinijo, se bo proti njim kazensko postopali).
Živinska senja v Dolnji Lendavi so do nadaljnóga zavoljo raširjajočega vraničnoga pri-sada (lépfene) Prepovedana. (Okr. glav. št. 101/4.)
Glasi.
Slovenska Krajina.
M. Sobota. Pomotoma se je v pred zadnjoj Štev. našega lista navedlo, da en Orožnik, šteri je samec, stanüje v sküpnom gospodarstvi njegove bodoče žene. Resnici na ljübo to pomoti na teliko popravimo, da Orožnik nema nikše zveze s tem sküpnim gospodarstvom, nego samo v istoj hiši ima svo}e stanovanje.
V M. Soboti je več uradnikov, šteri so Oženjeni i kij drüžina stoji iz 2 članov, te drüžine majo na razpolaga 3 sobe, vekši del jih je pa takših, ki nemajo niti pohištva in itak dobijo te osebe lepa stanovanja, a drüge drüžine pa, štere majo pohištva za 3 sobe i več članov pa ne morejo dobiti stanovanja Poznamo pa tüdi osebo, štera brez drüžine ma 3 sobe. To so dokazi, šteri se ne dajo zbrisati.
V Dolnji Lendavi ljekarno (apotheko) g. Nandora Fuss je küpo Stanko šikič apőthekar, šterömi je ministerstvo za narodno zdravje podelo koncesijo za vodjenje te Ijekarne.
Lepi dar. Orlom, šteri idejo na Izlet v Brno, so darüvali čast g. Čačič Jožef župnik v Črensovcih 100 Din (400 K). Orel se tem potom gospodi najsrčneje zahvaljüje.— Tretji red sv. Frančiška v Črensovcih je tüdi darüvao 100 Din (400 K). Tüdi za te lepi dar iskrena hvala. — Ljübiteljl mladine i Vsi, šterim vam je ležeče na srci ali mamo krščansko vzgojo ali brezvőrsko sokolsko, podpirajte naše Orle z malimi-dari. Nasledüjte gori omenjene! Ešče samo do 8. avgusta lehko darüjete.
Na Brezje! Slomškova zveza bo priredila v dneh 3. 4. in 5. avgusta pedágoškó Socialni tečaj na Brezjah. Na te tečaj vabimo tüdi katoliško vučiteljstvo iz Prekmurja. Tečaj je zamiš-ljen tak, da se bode nudiia udeležecom poleg znanstvene tvarine tüdi verska miseo i ob . popoldnevi tovariška družabnost na izleti!! V okolico. Predavali bodo: 1) o ljudskih univerzah prof. dr. Josip Pintar; 2) o ciljih in potih krščanskoga socializma dr. Andrej Gosar in Fr, Terseglav ; 3) o umetnosti monsignór Viktor Šteska; 4) o literaturi in učiteljstva Rudolf Pečjak. Prijave vsprejema nadučitelj Iv. Štrukelj, Vlč pri Ljubljani.
Invalidi! Dne 18. junija 1922. se je ustanovila podružnica organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot v Beltincih. Za predsednika je bio Izvoljen Štefan Rengeo iz Lipovec, podpreds. Horvat Anton, V. Polana, tajnika Reíek Franjo, Beltinci blagajnika Ferčak Franc Renkovci. Odborniki: Tratnjek Franc, Zver Ivan, Šebjan Mikloš, Ülen Martin,- Filip Ivan, Nerat Martin, KüČko Jožef in Maučec Marko. Naprošájó se vsi invalidi, vdove in Sirote, da se priglasijo kak člani te potrebne organizacije, kajti šele teda} imamo kaj boljšega pričakovati, ko bomo enkrat vsi zdrüženi v toj organizaciji in bomo sküpno lahko nastopiti in si pri Borili naše pravice. Člane sprejema tajnik Franjo Rešek, trafikant v Beltincih.
Država.
Vojni dug bivše Srbije. V parlamenti pri debati od držávnoga proračuna je podao dr. Voja Veljkovič, načelnik finančnoga odbora, zá-nimive podatke od dolgov bivše Srbije, s šterimi je šteo zagovarjati proračun. Ide se v prvoj vrsti — je djao — za vojni dug, šteroga smo vzeli od Anglije, Francije in Amerike. Prišlo je naprej pitanje, do bi se tej dugov? zbrisali, a pitanje je dozdáj ešče ne rešeno. Anglija, štera je tüdi dužna svojim zaveznikom, je pristala na črtanje duga, ravnotak tüdi Francija, ki ma več dati, kak dobiti. Amerika je ne dužna nikomi nikaj, nego njoj so dužni skoro vsi Zavezniki, zato pa ona nešče postati na to, da bi se dugov! zbrisali. Naša držáva je dužna Franciji više enó milijardo i 300 milijon frankov, Angliji približno
2
NOVINE
30. julija 1922.
25 milijonov funtov, ka pa odgovarja po danešnjem kurzi 1 milijardo i 300 milijon frankov i Ameriki 56 milijonov dolarov, to je- približno 3 milijarde i 200 milijonov frankov ali 20 milijard dinarov, či računamo, da za to ogromno šumo moremo plačüvati tüdi intereš, či samo po 5%» tak na leto sadio intereš znaša več 1 milijardo. K tomi pridejo ešče drügi dugovi. Reparacijsaoj komisiji bomo mogli plačati do 300 milijonov dinarov za ono imanje, železnice, šume, šole i drüge zgradbe, štere smo prevzeli po zasedbi razni krajov bivše Áustro — Vogrske.. Narodnoj banki smo dužni okpli 4 milijarde i 400 milijon dinarov. Pride ešče zdaj k coj amerikansko posojilo 100 milijon dolarov. Naši državotvorni^ vedno trdijo, da so se računsfcè knige zgübile. Či so se naše zgübile, ne so se pa angleške, francoske in amerikanske. Torej plačaj SHS,-ka zahtevajo od tebe te vlade, zazdaj zahtevajo samo, naj se njim te dug prizna, a kak ga bomo plačüvali, to se bo ešče sledkar določilo.	/
Svet.
Veliki kinč v morji. Angleške novine pišejo, da se je 1.1917. potopila angleška križarka »Laurentic". Na njoj je bilo 1 milijon zlata v palicah. Zdaj se je posrečilo angležom te veliki Zaklad zdignoti iz morja.
V Belgradi so bile te dni vkradjene 120 let stare gosli. Pravijo, da so vredne bile 60 jezer koron.
V Sremi je pobila toča skoro na polovico kukorico i grah. Silje na polji, štero še ne bilo domo spravljeno, je tüdi močno trpelo. Škoda je velika.
V Beči liter mleka stane 1000 k.
Dva dni živ pokopan. „Slov Gospodar“ prinaša notico, da je v Valjevi v Srbiji delao kmet Simič 30 metrov globoka v stüdenci, da se na ednok zrüši zemlja i komenje na njega. Začnoli so taki kopati zemlo, a samo za dva dni se njim posrečilo priti da nesrečnoga človeka, šteri je pa ešče bio živ.
Domača i svetovna politika.
Iz parlamenta. 22. julija se vršila edna iz med najburnejših sej v narodnoj sküpščini. Prišlo je tüdi do dejanski spopadov. Na dnevnom redi je bila razprava o 100 milijon dolarov amerikanskoga posojila. Poslanci opozicije so
so povdarjali, da nam. je to posojilo, šteroga pogoji so naravnost poniževalni za našo državo, ar vničijo naše ceIo gospodárstvo, ešče zdaj nikak ne potrebno. To posojilo je koristne ne našoj državi, nego samo bankokratskim špeku-lantom. Vlada je bila strah, da v sküpščini ne dobi večino glasov za posojilo i tak bi celo posojilo spadnolo v vodo, ništerni podküpljeni gospodje bi pa spadnoli od mašini provizij. V radikalnom klubi je tüdi več poslancov biIo proti posojili. Gda je poslanec Savič izjavo v parlamenti, da Stefan Benin šteo küpiti njegov glas i glas njegovoga tovariša poslanca Mlade-noviča, vsako ga za 125000' din/ (pol milijon kron), či ta glasovao za posojilo, je nastala takša rabuka v parlamenti, da se seja mogla prekinoti. Čüli so se klici: »pred sodišče ž njimi, vsi ste podküpljem, kje so vašeprovizije!” Poslanec Moskovljevič je imenüvao vladno večino .za topo razbojnikov.” Jugoslovanski i muslimanski klub sta v znak protesta zapüstila dvorano. Za tem se začnolo glasovanje. Glasovalo je samo 150 poslancov. Komaj tretjina od vseh poslancov je bila navzoči pri glasovanji. Končno je bio zakon sprejeti, mi pa bomo mogli plačüvati drago amerikansko posojilo na duga leta samo zato, naj ništerni špekulanti pridejo do dobroga ,,kšeftá.“
Dogodki v Italiji. V Italiji se godijo strašni dogodki. Fašisti delajo na vse strani, občinske odbore razganjajo, hiže vužigajo, vlada je slaba, nemore njim proti. Strajki se ponavljajo vse povsod. V Tridenti so vsi uradniki stopili v štrajk. Ništerni listi trdijo, da ltalija stoji pred revolucijov. Vlada je odstopila.
V Londoni je mela 18. t. meseca sejo Zveza narodov. Na toj seji se je obravnavao spor med Jugoslavijov i Bolgarijov. Zveza narodov je prepüstila celo zadevo dotičnim državam, naj se pogajajo same.
Austrija bo svoje stare 100 kronske bankovce notripotegnola i nove vödala.
Konferenca Haagi končana. V četrtek 20. t. meseca je bila zaključena haaška konferenca. Gospodarska obnova Rusije se ne posrečila. Zmagalo je francuško stališče. Velkoga uspeha teda ta konferenca tüdi ne prinesla.
Pošta.
H. K. Rogačovci. Prošnja prekdana z posebnim upitom ministri za notrašnje zadeve. Dozdaj ešče ne prišo odgovor. Zdaj se reklamira zadeva. F. B. Neradnovci. Naznanite tiste reči žandarskomi majori g. Sagadini v Soboti. Župan. Satahovci. Žandarje na Tišini so nabirali tiste dare i oni dali objaviti, štere občine so ne dale. Odbor iz M. Sobote tüdi ne nam dozdaj javo, da bi prijeo vaše dare. Nabirača pitajte, kama je poslao dare pa te znali.
Razglas.
Občina Brezovica vöda lovino julija 30. popoldne ob 1.	Župan.
Prostovoljna dražba nepremičnin.
Dne 7. avgusta 1922. predp. ob 9 uri se proda na javni dražbi pri podpisanem sodišču v sob i štev. IV stavbena parcela štev. 52/1.  spadajoča k vl. št. 4 k. o. Jama in na njej se nahajajoče poslopje (mlin s pritiklino) v izmeri 1 a 42 m. Izklicna cena je 8000 K.
Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sodišču med uradnimi urami.
Kr. okrajno sodišče v Gor. Radgoni, odd. I., dne 20. 7. 1922.
„Trgovina lesa in trüg.“
V zalogi imam vsefelé blanje, štoke in late kak tüdi trüge (škrinje) za mrtve in vse coj spadajoče se dobi po najfalej ceni pri Albin Sagadin v Beltincih.
Bükovo vogelje!
Šteinkol čaren in erjavi Drva klaftrena, vsakevrste Portlandcement v lagvaj in v žaklaj se fal dobi pri
Czipot Viktori trgovina z lesom, drvami in premogom Murska Sobota.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepoti doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 24 Kr.; Brkomaz 10 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 40 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 Kr.; puder za gospe v vrečicah 8 Kr.; zobni prašek v škatljah 12 Kr.; v vrečicah 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 12 Kr. Schampoon za lasi 8 Kr.; rumenilo 12 listkov 48 Kr.; najfinejši parfem po 48 in 60 Kr.; Močna voda za lase 80 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj računa.
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40—31.	centrala št. 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 72 K Za prodajalce:
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice . . . 300 K 24	 „	  „  8	   „	    „	   .  .	 .   560 K
36    „	  „ 12	   „	    „	   .  .	 .   800 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi.
PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 8 Kr. in Kr. 12; Elsa mentolni klinčič 16 Kr.: Elsa posipalni prašek 12 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 80 Kr.; Elsa voda za usta 48 Kr.; Elsa kolonska voda 60 Kr.; Elsa šumskimiris 60 Kr.; Glycerin 16 in 60 Kr.; Lysol, Lysoform 48 Kr.; Kineski čaj 4 Kr.; Elsa mrčešni prašek 16 Kr.: Strup za podgane to miši po 16 i 20 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—26.     donja Hrovaško. Centrala št. 146.
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve, za brijanje, nažigače i t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA
št. 945.	20—16
Slavnomi občinstvi naznanjam, da poleg mojega mlina v BELTINCI sam lüdi goridao postaviti PARNO ŽAGO, štera je že začnola delati.
Ludovik Pintarič
posestnik paromlina in žage.
Podpirajte „Novine!“
Delniška glavnica K 30.000.000
Ček. račun Ljubljana št. 12620.
SLOVENSKA BANKA
Centrala v Ljubljani
podružnica Dolnja-Lendava, Glavna ulica št. 80.
Küpüje i odava peneze i blago — dolare najboše
plača. —
Da intereš od vlog na hranilne knjižice i na tekoči račun po najvišišoj obrestni meri. Da vsake vrste porgo.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava