25. OBLETNICA SAMOSTOJNOSTI IV. DNEVI SLOVENSKE KULTURE, GOSPODARSTVA IN TURIZMA MOJA DOMOVINA 2016 ISSN 1821-1070 Letnik XVI. št. 61-62 E-mail: pisarna@kredarica.org Novi Sad januar-junij 2016 Triglavski dom na Kredarici Foto: Đorđe Veselinov 2 Spoštovane rojakinje in rojaki, prijatelji Slove- nije, petindvajseta obletnica osamosvojitve je lep in pomemben trenutek za spominjanje na tisto najbolj- še, kar nas je motiviralo, da smo izvedli zgodovinski podvig in razglasili samostojno in neodvisno državo. Pomembno je, da ne pozabimo, s kakšnim zano- som, pozitivnim pristopom, dobro voljo in vizijo smo se podali na pot samostojnosti. T o obdobje je še danes za vse nas vir iskrenega navdiha in ponosa, tako naci- onalnega kot osebnega. Kot narod smo z veliko mero odločnosti, modrosti in vztrajnosti dosegli uresniči- tev zgodovinske želje po lastni državi. Prav tako ima vsak od nas čudovite spomine na osebni prispevek - prav vsakega od nas - da smo ta velik cilj sploh lahko dosegli. Še posebej bi želel poudariti pomen osebne vključenosti vsakega od nas. Vsak ima svojo zgodbo o osamosvajanju, o tem, kako in kaj je razmišljal in deloval doma, v službi, šoli, zasebno in javno. Teh in- dividualnih zgodb je na tisoče, pravzaprav na stotine tisočev, mogoče lahko rečemo, da je zgodb dva mili- jona in pol., toliko, koliko nas je Slovenk in Slovencev - v domovini in po svetu. Seštevek vseh teh zgodb je čudovit, velik uspeh, to, kar proslavljamo letos, in mis- lim, da si moramo tudi med seboj čestitati za prispevek vs a k oga r o d n a s, d a sm o dos eg li n a š v e li k i s k u p ni ci l j . Zahvala gre še posebno tistim, ki so to počeli izven Slovenije, daleč stran od doma, v še večji osamlje- nosti, v izraziti manjšini. Takratna dejanja podpore in zavzemanja za slovensko samostojnost in neodvi- snost posameznikov po svetu so še posebno izstopa- joča, nekaj, kar nas navdaja z iskrenim ponosom. Gorazd Žmavc, Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu vir: www.slovenci.si OBISK VISOKIH DELEGACIJ 25 LET OSAMOSVOJITVE SLOVENIJE V ponedeljek 13. junija 2016 je Društvo Slovencev Sava iz Beograda praznovalo 15.obletnico od ustano- vitve, ki jo uradno praznujejo od nastanka društva 23. junija 2001, ko so se med prvih 21 ustanoviteljev vpi- sali beograjski Slovenci z željo da negujejo slovenski jezik, kulturo in tradicijo. Prva predsednica društva je bila dr. Anica Sabo, ki se je na podelitvi v imenu vseh, ki so prejeli priznanja za dolgoletno aktivnost, zahvalila in izrazila zadovoljstvo nad trajnostjo in do- seženimi rezultati, ki jih je medtem doseglo društvo. Dopolnilni pouk je ustanovila dr.Maja Đukanović, sedanji predsednik društva je Saša Verbič. PROSLAV A OB 15.OBLETNICI DS SAV A BEOGRAD V ponedeljek 1. februarja 2016 je DS Kredarico obiskala delegacija iz Murske Sobote, ki je bila v No- vem Sadu na proslavi obletnice Mesta Novi Sad, ki je leta 1748 po ukazu Marije Terezije postalo samostoj- no kraljevsko mesto takratne Avstroogrske monarhi- je. Župan dr. Aleksander Jevšek (v sredini fotografije) z delegacijo je prišel na proslavo na povabilo župa- na Novega Sada, Miloša Vučevića. V prostorih DS Kredarica jih je sprejel predsednik Ivan Zavrtanik s člani Upravnega odbora. Po pozdravnih besedah je pogovor tekel o IV . Dnevih slovenske kulture gospo- darstva in turizma, ki bo maja 2016, kjer je župan dr. Aleksander Jevšek pohvalil lansko manifestacijo, ki se je je udeležil skupaj z delegacijo soboške občine in potrdil sodelovanje tudi v prihodnje. Upravni odbor OBISK OBČINE MURSKA SOBOTA 3 OBISK VISOKIH DELEGACIJ V torek 23. februarja 2016 je bil v Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu sprejem, kjer je novi veleposlanik nj. ekselenca Vladimir Gasparič po pre- vzemu dolžnosti v Beogradu uradno sprejel vse pred- sednike slovenskih društev v Srbiji. Tudi Ivan Zavrtanik, predsednik DS Kredarica se je udeležil sprejema in kot je povedal, se je sprejema udeležila večina predstavnikov društev v Srbiji. Ve- leposlaniku so predstavniki opisali slovenska društva in dejavnosti, ki jih opravljajo ter se z njim in s pred- stavniki veleposlaništva še nekaj časa družili v pri- jaznem vzdušju. Društvom in njihovim članom pozornost, ki pri- haja iz najvišjih krogov uradnih predstavnikov Slove- nije v Srbiji, veliko pomeni, saj predstavlja veliko čast, pa tudi potrdilo in veliko vzpodbudo za delovanje pri negovanju slovenske identitete izven domovine tudi v prihodnje. OBISK VISOKIH DELEGACIJ SPREJEM V VELEPOSLANIŠTVU V ponedeljek 27. junija 2016 je bilo Veleposla- ništvo gostitelj slavnostnega sprejema ob Dnevu državnosti in 25. obletnici samostojnosti Repu- blike Slovenije. Kot vsako leto se tudi predstavni- ki slovenskih društev v Srbiji udeležijo sprejema na najvišjem nivoju. Letos je bilo še posebej svečano, s a j S lo v eni j a p razn u j e že 25 let o d os a m osv o ji t v e . Na sprejemu so vsako leto tudi visoki predstavniki di- plomatskih zborov vseh pomembnih držav, ki imajo veleposlaništva v Srbiji, domači visoki gostje in pred- stavniki slovenskih podjetij, ki delujejo tudi v Srbiji, gospodarstveniki in javne osebe iz kulturnega in po- litičnega življenja Srbije. Predstavniki slovenskih društev smo ponosni in počaščeni, saj nam že samo vabilo na tako pomembno in ugledno manifestacijo pomeni veliko čast in priznanje, da smo tudi mi, kot Slovenci zunaj meja pomembni, hkra- ti pa imamo priložnost ustvariti nova poznanstva in nove možnosti pri sode- lovanju. Upravni odbor DAN DRŽAVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE Slovensko veleposlaništvo v Beogradu je dobilo novega veleposlanika, Vladimirja Gaspariča. Njego- va ekselenca Vladimir Gasparič je pred Beogradom nazadnje služboval v Črni gori v Podgorici, prej pa v Pekingu v slovenskem veleposlaništvu na Kitajskem in v Singapurju, pred tem pa kot namestnik v Tokiju na Japonskem, več kot deset let je bil tudi predstavnik SMELT-a na Kitajskem. V petek 5. februarja 2016 je uradno prevzel akre- ditacije v Beogradu, predsednik DS Kredarica Ivan Zavrtanik pa se je imel priložnost srečati z njim na Prešernovem dnevu v Pančevu na centralni proslavi kulturnega praznika, ki ga vsako leto organizira Ve- leposlaništvo skupaj z enim slovenskim društvom v Srbiji. Predsednik Društva Slovencev Kredarica Ivan Zavrtanik je izkoristil priložnost in povabil veleposla- nika na uradni obisk DS Kredarica v Novem Sadu. NOVI VELEPOSLANIK REPUBLIKE SLOVENIJE V BEOGRADU 4 ORGANIZIRALI SMO V petek 5. februarja 2015 je DS Kredarica organi- ziralo proslavo kulturnega praznika za svoje člane in Novosadčane. Proslava je bila v Kulturnem centru Novi Sad. Najprej je pozdravne besede povedal Rajko Marić, častni konzul Republike Slovenije za Vojvodi- no, ki je v svojem in v imenu Veleposlaništva vsem čestital praznik in pohvalil vse, ki negujejo slovensko poreklo in prispevajo k ugledu samega društva in Slo- venije nasploh. Tudi predsednik DS Kredarica Ivan Zavrtanik je pozdravil manifestacijo, potem pa sta voditeljici pro- grama v nagovoru ob kulturnem prazniku povedali takole: Spoštovani gostje, draga publika, zbrali smo se ob prazniku, ki ga ponosno imenujemo Slovenski kultur- ni praznik in ga vsako leto 8. februarja praznujemo skupaj z matično domovino Slovenijo, na dan smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ime Prešernov dan izhaja iz davnega leta 1945, ko je Na- rodnoosvobodilni svet proglasil 8. februar za kulturni praznik. Že leta 1938 je Ljubljanski mestni svet tudi na ta dan uvedel Prešernovo nagrado za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja. Naslednje leto so prvič nagrade prejeli Miško Kranjec, za roman Ka- pitanovi, Alojz Gradnik za poezijo Večni studenci in Stanko Canjkar za dramo Potopljeni svet. Leta 1991 je Prešernov dan proglašen za državni praznik in dela prost dan v Sloveniji, ki praznuje letos tudi 25-to oble- tnico od osamosvojitve. Tudi v Novem Sadu se je soča- sno začela prebujati slovenska narodna zavest in želja za ohranjanjem slovenske identitete skozi kulturo in običaje. Pobuda Franja Mihevca za ustanovitev našega društva tudi sega v 1991.leto. Zgodovina je zapisana, v društvu pa hranimo prva pisma - Mihevčevo korespon- denco s Slovensko izseljensko matico in prvi sestanek v Sloveniji leta 1994. Le ta je bil podlaga za ustanovitev Društva Slovencev Kredarica 1997. Zdaj, ko imamo pred sabo mlado generacijo, bodi- mo ponosni, saj tudi ona pridno nadaljuje pot kulture, jezika, tradicije, pot, ki so jo pred nami utirali vsi, ki so čutili isto, praznovali Prešernov dan, negovali sloven- stvo samo zato, ker so čutili potrebo za ohranjanjem svojih korenin. Naj bo tako tudi v prihodnje. V imenu predsednika Društva Ivana Zavrtanika se zahvalju- jemo vsem, ki podpirajo delovanje, najprej Uradu za Slovence in Ministrstvu za izobraževanje in Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, Nacionalnemu svetu slo- venske manjšine in častnemu konzulu Rajku Mariću in zvestim članom društva in njihovim družinam. V prvem delu programa sta nastopila Mešani pev- ski zbor pod vodstvom dirigentke in članice društva Dunje Huzjan in Moška pevska skupina pod vod- stvom umetniškega vodja Boruta Pavliča, ki sodeluje- ta na prireditvah društva in negujeta slovensko glasbo vseh žanrov, od ljudske, moderne in duhovne, včasih pa si tudi privoščita kakšno starogradsko, zabavno ali pa enostavno takšno, ki zadene naravnost v srce. Zato jih radi poslušamo. V osrednjem delu programa so nastopili naši pri- dni učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki so pripravili zanimivo zgodbo o slovenskih velikanih, vse pa jih povezuje Prešernova Zdravljica kot sim- bol Slovenije. Simbol je vsekakor bil tudi potovalni kovček, kot simbol izseljenstva, ki je bil del recitacije Zdravljica, ki ga je z učenci pripravila Rut Zlobec. V zadnjem delu programa smo poslušali instrumental- no vokalni nastop članov Igralnega ansambla Kre- darica, ki so skupaj z učenkama in članom društva pripravili skladbe slovenskih kantavtorjev, malo dru- gače...Po končani prireditvi, ki je bila zelo dobro obi- skana, je sledilo tradicionalno druženje v prostorih društva. PREŠERNOV DAN, SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 5 ORGANIZIRALI SMO V torek 23. februarja 2016 je Marija Lovrić, pesnica in pisateljica pripravila srečanje ob omenjenem pra- zniku, ki ga praznujemo 21. februarja. Marija Lovrić je spregovorila o pomenu maternega jezika, o pojmu ki ga razumemo kot materni jezik in kdo ga govori in kako je v multinacionalnem in multikulturalnem oko- lju, kot je primer tukaj, pomembno negovanje mater- nega jezika. Rut Zlobec, učiteljica slovenskega jezika, kulture in tradicije tukaj, je prisotnim omenila zaskr- bljujoče podatke, ki opozarjajo, da se vsako leto veliko jezikov, na žalost ugaša ali pa jim grozi celo izginotje. Govorila je o raziskavah, ki govorijo o dojemanju jezi- ka pri še nerojenih otrocih, ki že v materinem trebuhu vsrkavajo glasove, ki jih okrožajo. Zato je še posebej pozdravila Marijino pobudo, da se ob prazniku ma- ternega jezika govori o pomenu le tega in vse priso- tne spomnila, naj se ozrejo na skupno delo prevajanja knjige, ki je postala zelo priljubljena med otroki in do- dala, da je zgodbo Zvita kura za potrebe kratke igre avtorica priredila še v dramsko besedilo, kjer so mlajši učenci dopolnilnega pouka v igri uprizorili dogodi- vščine zvite kure. Marija je ob koncu še vsem učencem ki so prevajali dr. Dušanki Petrov, Zlati Radisavljević, Božani Šatora , Zdenki Lukan in Mojci Radojčić podarila izvode Zvi- ta kura, za kar so se prisotne iskreno zahvalile in še na glas poleg vsebine pohvalile tudi čudovito ilustracijo. Velika zahvala za organizacijo gre Mariji Lovrić, ki je organizirala druženje, podarila knjige in skupaj z dr. Dušanko Petrov pripravila pogostitev. Elza Ajduković SVETOVNI DAN MATERNEGA JEZIKA Na sam 8. marec 2016, svetovni Dan žena, je bila v prostorih društva projekcija dokumentarnega filma z naslovom Ženske I.del, ki opisuje položaj žensk v Sloveniji oziroma pripoveduje o potekanju boja za enakopravnost žensk v Sloveniji skozi zgodovino. Ogled filma je organizirala učiteljica Rut Zlobec, zbralo pa se je precej članic in par članov, ki jim je bil film, kot so pozneje povedali, zelo zanimiv in pou- čen. Izvedeli smo, da je bila v Sloveniji volilna pravica ženskam popolnoma priznana šele leta 1946, s tem da so še pred tem lahko volile samo tiste, ki so plače- vale davek in sicer posredno preko zastopnikov, torej samo one, ki so bile na nek način finančno močne in neodvisne od moškega. Rečeno je bilo tudi, da je bil položaj žensk dolgo podrejen in da so mnoge akti- vistke, ki so se zavzemale za enakopravnost spolov, bile zaradi tega preganjane in tudi izgubile službo ali določen položaj v družbi. Povedano je tudi, da je socializem, oziroma ob- dobje med in tik po II. svetovni vojni, bilo zelo nak- lonjeno enakopravnosti žensk, saj so popolnoma enakopravno sodelovale v narodnoosvobodilnem boju, prav tako pri ustvarjanju nove države Jugosla- vije, zasedale pomembna mesta na položajih in bile zelo spoštovane kot začetnice mnogih gibanj in stro- kovnih inštitucij, se enakopravno z moškimi izobra- ževale, postale intelektualke, novinarke, zdravnice, inženirke in drugo, kar je bilo do tedaj nedopustno. Kasneje se je spet položaj žensk poslabšal in so po- stajale ob moških nemalokrat le del nujnega dekora, del javne podobe. Po projekciji so se prisotni še nekaj časa družili, se pogovarjali in posladkali in se zmenili, da si bodo tudi drugi del filma ogledali skupaj. Elza Ajduković DAN ŽENA 6 ORGANIZIRALI SMO V novosadski katedrali, cerkvi Ime Marijino je bila 27. aprila 2016 velikonočna maša v slovenskem jezi- ku, ki jo je služil msgr. Stanislav Hočevar metropo- lit beograjski in nadškof. Na cerkvenem obredu je z visokim dostojanstvenikom bil tudi župnik beograj- ske katoliške cerkve Cirila in Metoda Lojze Letonja. Maše se je poleg številnih članov društva udeležil tudi častni konzul Republike Slovenije v Vojvodini Rajko Marić. Po maši so se po tradiciji vsi zbrali na druženju in pogostitvi ob prazniku v prostorih društva. Na praznični mizi društva so se našle dobrote, ki so jih prinesli člani društva. Potem so se še nekaj časa po- govarjali, celo zapeli in se družili tega nedeljskega in prazničnega popoldneva. Predstavniki Kredarice so na pobudo Katje Juršić Huzjan, msgr. Hočevarju za zahvalo in dolgoletno sodelovanje ter veliko čast, podarili grafiko Novega Sada, na kateri je motiv ravno cerkev Ime Marijino in zgradba, kjer je sedež društva. Elza Ajduković VELIKONOČNA MAŠA V četrtek 25. februarja 2016 je Barbara Navala, dr. umetnostne zgodovine, članica slovenskega društva Sava iz Beograda in sekretarka Nacionalnega sveta slovenske manjšine, pripravila zanimivo predavanje z n a s lo v o m P o s le de h s lo v en s k ega im p r esio nizm a. Barbara Navala je predstavila ključne slovenske im- presioniste, ki so ustvarjali ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja ter v slovensko slikarstvo prvič v zgodo- vini uvedli motive, ki niso prikazovali zgolj verske tematike ali podobe danega objekta ali subjekta-ose- be, kot je bilo do tedaj. Impresionizem je slovenske slikarje navedel da slikajo naravo in ljudi, ki nekaj delajo, največ so pa častili znane slovenske naravne lep o t e in s lo v en s k ega de lo v n ega č lo v e ka v g i b a n j u . Barbara je predavanje popestrila z video prikazom slikarskih stvaritev, ki tudi krasijo v največji meri Slo- vensko narodno galerijo v Ljubljani. Govorila je še o fotografski umetnosti, ki je v istem obdobju kot slikar- ska umetnost, nastala iz uporabne fotografije. Predavanje je omenjena strokovnjakinja zaključila s praktično delavnico, kjer so prisotni imeli priložnost tudi sami ustvariti umetniško delo in pobarvati znani slovenski motiv Bohinjskega jezera in cerkve in se pri tem poleg poučnega predavanja tudi lepo zabavali. V imenu društva so se predstavniki vodstva zah- valili Barbari Navali in Saši Verbiču, predsedniku DS Sava iz Beograda in predsedniku Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji na obisku in rea- lizaciji, prisotni člani društva pa pohvalili predavanje in delavnico in izrazili zanimanje tudi za ostale smeri v umetnosti Slovencev. Elza Ajduković PO SLEDEH SLOVENSKEGA IMPRESIONIZMA 7 IV . DNEVI SLOVENSKE KULTURE, GOSPODARSTV A IN TURIZMA Od 19. do 21. maja 2016 je v organizaciji Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada potekala tri- dnevna manifestacija, ki ima tradicionalni značaj, saj poteka že četrto leto. Letošnja manifestacija je bila sočasno s Kmetijskim sejmom v Novem Sadu, ki pokriva dogajanja glede gospodarstva. Kulturni del prireditve, koncerti, recitali in filmske projekcije so potekale na večih lokacijah v Novem Sadu in sicer v prostorih DS Kredarica v Apolo centru, v dvoranah v Pokrajinskem muzeju za varnost narave in v Kul- turnem centru Novega Sada, razstave in predstavitve etnološkega turizma in degustacije slovenske ku- linarike in vin pa so bile na stojnicah na zaprtem v preddverju omenjenih lokacij. V soboto je zaključena manifestacija IV . Dnevi slovenske kulture, gospodarstva in turizma. V mani- festaciji so sodelovale štiri države, oziroma kulturna društva in posamezniki iz Italije, Slovenije, Bosne in Hercegovine in slovenska društva iz Srbije. V progra- mu so se predstavili na področju glasbenega, likovne- ga, filmskega, književnega in folklornega ustvarjanja. Društvo Kredarica je organiziralo tudi ogled mes- ta Novi Sad in kulturnozgodovinske znamenitosti, skozi program in druženja pa predstavilo tudi ude- ležence v programu publiki, ki je vse tri dni spremlja- la program. Celotni dogodek je povezal tudi ostala slovenska društva iz Srbije, ki so istočasno v sklopu dogajanja sprejela skupine in posamezne izvajalce iz Slovenije v Rumi, v Zrenjaninu, v Subotici, v Vršcu in Gudurici, v Nišu in Beogradu in jih seznanila z delo- vanjem svojih društev in znamenitostmi svojih mest ter jih predstavila tamkajšnji publiki. Na ta način smo skupaj predstavili Srbiji slovensko kulturo, gospodar- stvo in turizem, gostujoče Slovence pa seznanili s kul- turo, gospodarstvom in turizmom Srbije in prispevali k še boljši multikulturalni ponudbi in medsebojnem sodelovanju. Zahvaljujemo se vsem, ki so še na kakršenkoli način prispevali k dogodku, še posebej Rut Zlobec, učiteljici dopolnilnega pouka slovenskega jezika kul- ture in tradicije, ki je s svojim ugledom in odzivi na manifestacijo le to pretvorila iz lokalnega v regionalni dogodek vseh slovenskih društev v Srbiji. Medijsko je dogajanje podprl Kanal 9-lokalna televizija, ki je na- redila intervjuje s pisateljema in v enourni oddaji v živo Otvoreni ekran, nekaj dni pred manifestacijo, še gostila predsednico UO DS Kredarico, ki je govorila o manifestaciji in napovedala bližajoči se dogodek. Prvi dan manifestacije se je začel v preddverju društva, kjer je bila razstava v okviru Bienalne raz- stave Slovenija od kod lepote tvoje z naslovom Zna- meniti Slovenci. Razstava je bila iz dveh delov in sicer en del je bilo 12 podob znanih Slovencev v Beogradu, ki so s svojo ustvarjalnostjo postali neločljiv del ne samo slovenske, ampak tudi srbske kulture in s tem tudi zgodovine. Avtorja slik sta Marija Vauda in Ni- kola Pilipović, člana slovenskega društva Sava iz Be- ograda. Drugi del je bila razstava z naslovom 80 let družinskega podjetja Zavrtanik - graver in pečatnikar, prikaz eksponatov uspešnega podjetja, ki predsta- vlja že tretjo generacijo Slovencev v Novem Sadu ob 80. obletnici ustanovitve. Delavnico uspešno vodijo potomci Marijana Zavrtanika, Slovenca iz Solkana blizu Nove Gorice iz Primorske, ki je davnega 1934. leta prišel v Novi Sad. Njegov sin Ivan Zavrtanik je tudi eden od ustanoviteljev in sedanji predsednik Društva Slovencev Kredarica v Novem Sadu. Razsta- v i s o p r i p ra v i li č l a ni DS K r e d a r ic a in č l a ni DS Sa va. Na otvoritvi je Saša V erbič, predsednik DS Sava iz Be- ograda in predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Srbiji, nagovoril prisotne. Ob tej priložnosti, bi se rad prisrčno zahvalil ekipi Društva Kredarica, predvsem pa predsedniku Društva Ivanu Zavrtaniku, pa seveda Elzi Ajduković, članici Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine ter Đorđu Veselinovu za njihovo kvalitetno in uspešno delo pri pripravi današnje prireditve. V nadaljevanju je bil še govor predsednika DS Kre- darica Ivana Zavrtanika, ki se je zahvalil na pozdrav- nih besedah Saši Verbiću in spregovoril o zgodovini svoje družinske delavnice. S tem je bila razstava in sama manifestacija uradno otvorjena. Med prisotnimi so bili člani družine Za- vrtanik, soproga in hčerke Ivana Zavrtanika in člani in prijatelji društva. Vredni eksponati-pokali statue, kolajne, razni pečati, napisi, grbi, ki so jih izdelali pri Zavrtaniku niso pustili ravnodušne vseh, ki so se ude- ležili tega prvega dogodka tridnevne manifestacije. ZNAMENITI SLOVENCI - RAZSTAV A 8 IV . DNEVI SLOVENSKE KULTURE, GOSPODARSTV A IN TURIZMA V nagovoru sta avtor filma o Družinskem podjetju Zavrtanik, Ivan Kelemen zgodovinar in kustos in av- tor filmov Davorin Jenko in Tri akorda, znani srbski režiser Slovenec Drago Zupanc, na kratko predstavila in povedala nekaj besed o filmih in o povodu njihove- ga nastanka in se zahvalila DS Kredarica za organi- zacijo projekcij in na povabilu k sodelovanju. Potem so bili prikazani filmi, najprej Družinska delavnica Zavrtanik, ki je sicer obrtniška delavnica, vendar pa so njihove ročne gravure postale veliko več kot samo obrt, lahko bi se reklo, da so že prave umetnine. O tem je bilo govora v dokumentarnem filmu, kjer avtor Ivan Kelemen opisuje stare obrti v ciklusu filmov Mojstersko pismo in obravnava stare obrti v Srbiji, ki so se ohranile in se skozi posodobitev še naprej razvijajo. Druga dva filma opisujeta velika umetnika in njuno življenje in usodi, ki sta ju pripe- ljali iz rojstne Slovenije v Srbijo, v Beograd. Davorin Jenko je živel na koncu 19. in v začetku 20. stoletja in je najbolj znan po uglasbitvi srbske himne Bože pravde, Zlatan Vauda pa je bil skladatelj i dirigent da- našnjice, največ je skladal za otroke, bil vodja otroške- ga zbora, najbolj znan pa je po predstavi Ježeva hiška. V Sloveniji v Ljubljani stojita kipa Davorinu Jenku in Stevanu Mokranjcu eden poleg drugega kot simbola začetnikov zborovske glasbe. V Srbiji je v Beogradu pred leti postavljena spominska plošča na hišo, kjer je Davorin včasih živel. Prvi večer so še popestrili mladi plesalci in plesal- ke folklorne skupine Vesele šefle OŠ Maks Pleteršnik Pišece, ki so v razigrani koreografiji prikazali sloven- ske ljudske plese teh krajev. Petnajst učencev in učenk je v hudomušni igri izvabilo navdušenje in aplavz, ko- reografijo pa jih je naučila njihova mentorica mlada in zelo ambiciozna Romana Žnideršič. V delegaciji so bili tudi predstavniki OŠ Maks Pleteršnik iz Pišec z ravnateljico Nuško Ogorevc in sodelavci, po priredi- tvi pa so otroke člane folklorne skupine sprejeli učen- ci in starši iz domačega društva v svojih domovih, kjer so tudi prespali. Učenci so si naslednje dopoldne ogledali znamenitosti Novega Sada, razstavo v dru- štvu in se po ogledu napotili v Vršac in Gudurico, kjer so se predstavili tudi tamkajšnjemu slovenskemu društvu. Naslednji dan so pred odhodom domov še obiskali Beograd in tamkajšnje slovensko društvo. V zaključnem delu programa prvega dne so se še predstavili člani Turističnega in Vinogradniškega društva iz Pišec, ki so v zabavljivem skeču najprej prikazali, zakaj so posneli film o ljudskih običajih ob trgatvi. Na sestanku društva, ki so ga prikazali z noto samokritike in na šaljiv način, kjer so kot da bi bilo zares, imeli razne točke dnevnega reda, v katerih so včasih, ne daleč od resnice, prikazali stanje v družbi. Tako so sprejeli sklep, da bodo posneli film, igrani in amaterski in etnološki, ki bo ostal kot dokument, saj so priče o vse večjem izginotju starih običajev in starih orodij, ki so se uporabljala v ta namen. Film Pišečka bratva je prikazal priprave na trga- tev in trgatev, kjer so v amaterski igri člani obeh dru- štev in vaščani pokazali, kako so v davnih časih tekle priprave, kakšna orodja so bila potrebna in kaj se je z njimi delalo in kako so gospodinje pogostile pridne brače. Vse je bilo popestreno s slovenskimi ljudskimi pesmimi in z avtentičnim narečjem, ki je tipično za ta kraj. Vsi, ki so sodelovali pri nastanku tega filma, so se požrtvovalno trudili, da na čim bolj originalen na- čin predstavijo ljudske običaje, pri tem pa se tudi od- lično zabavali. Za nameček so pripravili kulinarske specialitete in vina iz svojega kraja, ki so jih ponudili v avli Pokrajinskega muzeja za varnost narave, kjer je bil organiziran prvi večer manifestacije. Obiskovalci so bili navdušeni saj niso pričakovali tako bogate po- gostitve a Pišečani so nam odkrili, da so si za pripra- vo specialitet razdelili delo in da je vsaka gospodinja in gospodar nekaj prispeval. Bilo je odlično. VESELE ŠEFLE PIŠEČKA BRATV A ZNAMENITI SLOVENCI - FILM 9 IV . DNEVI SLOVENSKE KULTURE, GOSPODARSTV A IN TURIZMA Za vse, ki jim je Slovenija v srcu, je bil nastop Ple- teršnikovih ljudskih pevcev nekaj, kar jih je popeljalo bodisi v otroštvo, bodisi na spomin na svoje starše ali prednike, skratka na domovino. V uvodu so pevci predstavili svoj repertoar in povedali, da jih je združi- lo zanimanje za ljudske pesmi in veselje do petja. Med njimi smo spoznali tudi junake in junakinje iz filma Pišečka bratva, ki smo ga gledali sinoči. Zapeli so pe- smi, ki spadajo v znane stare in zimzelene slovenske pesmi, za konec pa so prisotno publiko naučili še pe- sem Prišla bo pomlad in jo vsi skupaj zapeli. Program v drugem delu petkovega večera se je nadaljeval s premierno projekcijo filmov o Mešanem pevskem zboru in Moški pevski skupini DS Kredari- ca, avtorice Maje Grgić, ki je s pevci obeh skupin in člani društva ob 15. obletnici zbora in 10. obletnici moške skupine ustvarila svojevrstni umetniški prikaz delovanja obeh skupin in ga popestrila z izjavami po- membnih akterjev, ki so zaslužni za tako lepa jubileja, vse skupaj pa povezala v zgodbi, ki bosta ostali kot vredni dokument časa in začetka negovanja sloven- skega jezika skozi glasbo v okviru Društva Slovencev Kredarica in v celotni Srbiji. Film o zboru nosi naslov Slovenija v srcu a film o moških pevcih Fantje. Reali- zacijo filma je podprl Nacionalni svet slovenske naro- dne manjšine v Srbiji, idejo za projekt pa sta dali Katja Juršić Huzjan in Elza Ajduković, Đorđe Veselinov pa je prispeval filmske posnetke iz privatnega arhiva v produkciji DS Kredarca. Skupina odraslih učencev je pod mentorstvom Rut Zlobec, učiteljice pripravila recital ob 25. obletnici od osamosvojitve Republike Slovenije, kjer so izbrali 25 domoljubnih pesmi nedavno preminulega Toneta Pavčka, slovenskega pesnika. Recital so predstavi- li publiki, z istim programom pa bodo nastopili na gostovanju v Sloveniji, ki ga pripravljajo po projektu Moja domovina. Recitacije so spletli in jih povezali s pesmimi ljudskih pevcev, pa je bil program zaradi tega še bolj zanimiv a recitatorji so se zares vživeli v verze in jih tudi čustveno predstavili publiki. PLETERŠNIKOVI LJUDSKI PEVCI SLOVENIJA V SRCU RECITAL 10 IV . DNEVI SLOVENSKE KULTURE, GOSPODARSTV A IN TURIZMA Zadnji dan prireditve je bil pod naslovom Odprta vrata, namenjen učencem dopolnilnega pouka, kjer so najprej najmlajši učenci z učiteljicama Rut Zlobec in Melito Osmanagić pripravili delavnico na temo Zeleni Jurij - znanilec pomladi, si naredili kape in za- zeleneli učilnico z vejami in zelenim listjem, v dru- gem delu pa so se družili mladostniki iz sarajevskega in novosadskega slovenskega društva. To je bil njihov dan, ki so ga sami organizirali saj se že poznajo s po- letnih šol. Skupaj so naredili program druženja v pri- hodnje, ki so ga upodobili tudi na velikem plakatu. V programu so natančno opredelili vsebino obiska. Književni večer, kjer sta se predstavila uspešna slo- venska pisatelja, je potekal v dvorani Tribune mladih, Kulturnega centra. Milan Petek Levokov in Jurij Paljk sta v sprošče- nem nastopu pripovedovala o povodu prihoda in želji, zakaj sta se hotela predstaviti ravno v Novem Sadu in Zrenjaninu, kjer sta na pobudo Kredarice gostovala tudi pri slovenskem društvu Planika. Oba sta namreč služila vojsko Milan v Novem Sadu, Jurij pa v Zrenjaninu. Navdušenja, da so se Slovenci tukaj organizirali in da negujejo jezik in kulturo nista mog- la preskočiti, pa sta govorila tudi kako pomembno je da človek ohrani svoj jezik in da se je, kljub politič- nim razmeram, ki marsikdaj niso naklonjene kulturi, vredno potruditi ohraniti jo. Vmes sta prebrala od- lomke in pesmi iz svojega literarnega opusa, ki sta jih uvodoma s šaljivimi prispodobami tudi ponazorila. Pisatelja, člana Društva slovenskih pisateljev Sloveni- je, sta s seboj prinesla tudi kopico slovenskih knjig, ki sta jih podarila Društvu. Gostovanje predstavlja eno od najbolje ocenjenih dogodkov na manifestaciji, saj so tople in življenjske besede, ki prihajajo naravnost in iskreno iz srca v slo- venskem jeziku vedno dobrodošle našemu človeku, Slovencu izven domovine. V večernem programu so nastopili učenci iz SKD Cankar iz Sarajeva, ki delujejo pod imenom Forum mladih in pod vodstvom Melite Osmanagić, potem pa so pevci in pevke njihovega zbora Camerata Slove- nica zapeli slovenske pesmi in nekaj pesmi iz kraja od koder izvirajo iz svojega bogatega repertoarja. Za konec tridnevnega bogatega programa se je predstavil še MePZ KUD Primorje iz Ajdovščine, ki je v spletu pesmi in prečudovitega povezovalnega besedila sklenil prireditev. O njihovem nastopu bi lahko rekli samo, da so publiko enostavno navdušili, njihova glasovna ubranost, zvočnost in popolnost so na vsakem koraku izzivali vzhičenost, ki je trajala od prve do dobesedno zadnje pesmi. KNJIŽEVNI VEČER IN ZAKLJUČNI KONCERT ODPRTA VRATA 11 UDELEŽILI SMO SE Na povabilo Komornega mešanega zbora Santa Maria iz Bača je 23. aprila 2016 Mešani pevski zbor DS Kredarica nastopil na Velikonočnem koncertu v cerkvi Frančiškanskega samostana v Baču. Zgodovi- na samostana sega globoko v preteklost, pa nam je bilo v veliko čast nastopiti v tako pomembnem zgo- dovinskem in kulturnem spomeniku. Koncert so otvorili učenci Osnovne glasbene šole Josip Slaven- ski iz Novega Sada in sicet Orkester harmonik pod vodstvom Davida Bertrana in Duo harmonik: Maja Majer Milinkov in Petar Vujičin. MePZ DS Kredarica je pod vodstvom Dunje Huzjan s klavirsko sprem- ljavo Jožefa Ritterja izvedel štiri duhovne skladbe: Oče naš (Jože Leskovar), Ave verum corpus (W. A. Mozart), Skalovje groba se razgane (Leopold Cvek) in O, Marija, bodi zdrava (Karlo Adamič). V zaključ- nem delu koncerta so nastopili trije lokalni ansam- bli skupaj in sicer: Mestni zbor „Neven” iz Bača, Komorni hor „Zvony” in Orkester „Zvoniva cimba- lo v ka ” iz S e len če p o d dir ig en ts k o u p ra v o J ura j a S uđi j a. Program, kjer so v izvedbi omenjenih skupin prevla- dovale duhovne pesmi, je bil toplo sprejet pri številni publiki. Po koncertu so organizatorji v jedilnici sa- mostana priredili pogostitev za udeležence. Združenje slovenska izseljenska matica je uspela organizirati še eno slikarsko kolonijo od 3. do 11. 6. 2016, tokrat v slikovitem mestecu Pišece. Soorgani- zatorja in pokrovitelja kolonij sta bila razen Matice tudi Silva in Martin Bibič, lastnika izjemno prijetne in dobro opremljene Vile Silva Marija, kjer smo bili nastanjeni, se hranili in slikali. Vse je bilo enostavno, prijetno in veselo, pa tudi delavno. Prišli so slikarji iz Hrvaške, Srbije, Nemčije, Švice, Anglije in Kanade. Mentorica je bila Monika Ivančič Fajfer. T ema letošnje slikarske kolonije je bila Dve domovini, kar spominja na povezovanje našega porekla in sedanjega življenja. Rodile so se čudovite ideje v raznih tehnikah in slo- gih. Mene je privabila hribovita podobnost Bizeljske- ga kraja s Fruško goro, z vinogradi in grozdjem, kar je bila tudi tema mojih slik. Z veseljem smo slikali na prostem, vendar nas je tudi dež pogosto preganjal, v dobri družbi pa je šlo vse, kot je treba. V prostem času smo obiskali grad Pišece, zdaj že v dokončni fazi obnovitve, ki je realizirana s pomočjo sklada EU. Grad je zelo je zanimiv, zlasti pa njegova zgodovina iz XII. stoletja. V Pišecah je še rojstna hiša profesorja in pisatelja Maksa Pleteršnika (1840-1923), ki je tudi obnovljena in preurejena v muzej. Tam smo bili na večerni predstavitvi knjige Jaguar med sončnicami, avtorja Ivana Cimermana. Kot pri vsaki koloniji, je v zaključnem delu postavljena razstava naših stvaritev na velikem stopnišču vile. Zelo smo bili počaščeni, saj nas je prišel pozdravit predsednik SIM Sergej Pelhan. Po zaključnem govoru naše mentorice, toplih pozdravov in zahval za gostoljubje, smo publiki pri- redili presenečenje in z Lojzetom Ogorevcem ob spremljavi harmonike vsi skupaj zapeli. Polni vtisov, zadovoljni z delom, sproščeni v prekrasnem okolju in gostoljubju gostiteljev in vaščanov, smo se razšli na vse strani sveta, z našo deželo v srcu in z upanjem, da se ji bomo ponovno vrnili. Marijana Gregl Bikar VELIKONOČNI KONCERT V BAČU SODELOV ANJE NA LIKOVNI KOLONIJI V PIŠECAH 12 UDELEŽILI SMO SE Ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije je DS Planika iz Zrenjanina pripravilo centralno proslavo. Na njej so se razen domačega društva predstavili tudi pevci MoPS DS Kredarica in gostujoči Grosupeljski oktet iz Grosuplja, ki je bil hkrati gost DS Kredarica od 10-12. junija. Na proslavi so se prepletali po eni strani glasbe- ni nastopi zbora gostitelja DS Planika iz Zrenjanina in gostujočih dveh moških skupin iz Novega Sada in Grosuplja, vmes pa je bil zanimivo pripravljen in vse- binsko strnjen opis poteka dogajanja od osamosvoji- tve do danes. Potem so se še vrstile recitacije domo- ljubnih pesmi, ki so jih predstavili učenci iz Planike in Kredarice. Člani DS Planika s predsednikom Rudolfom To- tom in upravnim odborom so organizirali tudi dru- ženje po prireditvi, kjer se je še naprej pelo in skle- nilo novo prijateljstvo med gostitelji in gostujočimi Grosupeljčani. Predstavnica DS Kredarica se je v imenu predsednika in društva zahvalila za povabilo za sodelovanje na proslavi, predsednik DS Planika pa Kredarici za sodelovanje in organizacijo prihoda Grosupeljskega okteta in domačih moških pevcev iz Kredarice, ki so skupaj z organizatorji zaznamovali tako pomemben jubilej - 25 let od samostojnosti do- movine Slovenije in uspešno zaključili še en skupni projekt. MOPS NA PROSLAVI V ZRENJANINU Od 10. do 12. junija 2016 je v Društvu Slovencev gostoval Grosupeljski oktet iz Grosuplja. Najprej se je v petek po prihodu v Novi Sad predstavil v prostorih društva na mini koncertu, potem je gostovanje v so- boto zvečer nadaljeval v DS Planika Zrenjanin, kjer je skupaj z MOPS DS Kredarica sodeloval na centralni proslavi ob 25. obletnici samostojnost Slovenije, zad- nji dan gostovanja v nedeljo pa še priredil samostoj- ni koncert v cerkvi Ime Marijino v središču Novega Sada. Mirko Pavlič član MOPS je v uvodnih besedah pozdravil gostujoče pevce, rekoč: Grosupeljski oktet je pričel delovati leta 2011, kot samostojna skupina oziroma sekcija v Kulturnem društvu Šentjurski ok- tet. Prvotni vodja skupine je bil Jan Gerl in kasneje ga je zaradi študijskih obveznostih zamenjal sedanji umetniški vodja Tomaž Tozon. Tomaž Tozon je odli- čen poznavalec slovenske narodne in umetne pesmi, je član stare zasedbe Slovenskega okteta ter zname- nitega Kvarteta DO. V slovenskem prostoru je zelo uspešen in priznan zborovodja številnih pevskih za- sedb, saj se je z korepetiranjem pevcev pričel ukvar- jati že v zgodnjih najstniških letih. Po glasu ga poz- namo ga tudi iz kultnega filma o Kekcu, kjer je pel v njegovih pesmih. Repertoar okteta sestavljajo ljudske in umetne pesmi slovenskega in tujega izvora ter razne prired- be novejših skladb. Pevci radi zapojejo poslušalcem tiste lepe pesmi, ki so jih morda že pozabili ali pa so le redko kdaj zapete v oktetovskem sestavu zaradi svoje vokalne težavnosti. Člane okteta druži skupna želja po doseganju visoke kvalitete petja, kar po- trjujejo z doseženimi rezultati tako na krajevnem, občinskem in regijskem nivoju in druženje ob lepih melodijah med zvestimi poslušalci. Svoje ime so si nadali kot zanos in pripadnost občini, v kateri de- l u j ej o , d a z do b r im g l a s o m s e žej o t udi v de v et o va s. Pevci so pred številno publiko zapeli slovenske ljud- ske in umetne pesmi iz svojega bogatega repertoarja ter navdušili publiko, ki se je v precejšnjem številu zbrala v cerkvi. GROSUPELJSKI OKTET V NOVEM SADU IN ZRENJANINU 13 UDELEŽILI SMO SE V četrtek 17. marca 2016 je Novi Sad obiskal princ Charles z ženo Camilo, vojvodinjo Cornwalla. Visoka predstavnika angleške kraljevske družine sta v okviru uradnega obiska Srbiji bila tudi na odkritju spominske plošče angleškim humanitarkam, ki so po prvi svetovni v o jni os t a le v N o v em Sad u in si t u ka j u s t va r i le dr užin e . Ena od njih je bila tudi Mary Lorbek. Mary je bila poročena z Dragom Karlom Lorbekom Slovencem, kapelnikom kraljeve vojske, ki je nekaj časa službo- val v Vranju potem v Vršcu in Novem Sadu, da bi se kasneje vrnil v rojstni Maribor, kjer je tudi umrl. Mary in Drago sta imela sina Josipa-Pepija Lorbeka. On je bil zelo ugleden pianist in dirigent znanega Big banda iz Novega Sada in je v času njegovega vodenja doživel največji razcvet, gostoval je doma in v tujini, bil znan tudi v Sloveniji, vendar je po njegovi smrti na žalost nehal z delovanjem. Spominska plošča no- vosadskim Angležinjam je na pobudo potomcev družine v sodelovanju z angleškim veleposlaništvom in Mestno upravo Novi Sad postavljena v Katoliški porti na vhodu v zgradbo, kjer so stanovale omenje- ne humanitarke, ceremonijo sprejema in odkritja pa je organizirala Mestna uprava za kulturo z županom Milošem Vučevićem. Člani DS Kredarice so se udele- žili dogodka, da bi ukazali čast svojemu članu Seadu Lorbeku, vnuku Mary Lorbek. Elza Ajduković PRINC CHARLES ODKRIL SPOMINSKO PLOŠČO V NOVEM SADU Na 6. Mednarodnem festivalu poezije mladih pe- snikov pod naslovom Domišljija in sanje v Sremski Mitrovici, so sodelovali mladi pesniki iz Srbije, Hr- vaške, BIH, Makedonije, Rumunije, Madžarske, na povabilo Nedeljka Terzića, srbskega književnika, ene- ga med organizatorji, pa so se ga udeležili tudi mladi avtorji iz Slovenije. Festival je bil razdeljen v tri staro- stne skupine od najmlajše - nižjih razredov osnovne šole, do srednje - višjih razredov osnovne šole in na koncu še starejše skupine - srednješolcev. Pravila so nalagala, da se pesmi pošljejo v izvirni verziji in da se še prevedejo iz slovenskega v srbski jezik. Pesni- ško nadarjeni učenci in učenke iz Slovenije so preko učiteljice Rut Zlobec, ki je povezala slovenske šole in organizatorje, poslali svoje pesmi v originalni verzi- ji v Društvo Slovencev Kredarica, kjer so jih potem učenci dopolnilnega pouka pod mentorstvom učite- ljice prevedli in vse skupaj poslali na naslov organi- zatorjem. Domišljija in sanje, dva elementa iz imena festi- vala, sta tudi prevladovala v izrazu večine mladih ustvarjalcev. Isidora Veriš učenka dop.pouka v Kre- darici je prevedla pesem Svoboda, ki jo je napisala Eva Bahčič iz gimnazije Brežice, Srđan Veselinov in Vuk Maletin sta prevedla pesem Starci, Urše Majcen, Gimnazija Ledina iz Ljubljane, Ivana Ogrizek pa je prevedla pesem Razumevanje, Anžeta Simončiča isto Gimnazija Ledina iz Ljubljane. Naši učenci Luka Ma- letin, Olivera Veselinov, Ivana Ogrizek, Marko Brkić, Srđan in Zoran Veselinov so skupaj prevedli še pesem Spirala, kjer so pesem podpisali Lara Lorbek, Mia Malinger, Pia Polutnik in Staša Kaladžinski, ki so iz OŠ Fran Kranjec iz Celja. Vse štiri pesmi so bile tudi objavljene v zborniku festivala Domišljija in sanje, ki ga je izdal Center za kulturo Sirmiumart iz Sremske Mitrovice. Urša Maj- cen je prejela priznanje za pesem Starci. Posebno nag- rado za odrasle Sončna ura, v kategoriji tujih avtorjev, za književno delo in vzpodbudo k ustvarjalnosti , je dobil pisatelj iz Slovenije Milan Petek Levokov, čigar knjiga za otroke Maček Ferdo je bila letos prevedena v srbski jezik in objavljena v Srbiji. Knjigo so prav tako prevedli člani v Kredarici, in sicer Elza Ajduković - prevod v srbščino, Bojan Samson - lektura, strokovna svetovalka je bila Katja Juršić Huzjan, pomagala pa je še Snežana Vidergar iz Vršca, ki je srbski prevod v latinici pretvorila v cirilico. Elza Ajduković 6.MEDNARODNI FESTIV AL POEZIJE MLADIH PESNIKOV V SREMSKI MITROVICI 14 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE Darko Rutar je dolgoletni član DS Kredarica in aktivni član Mešanega pevskega zbora. V Sloveniji na Primorskem ima tudi sorodnike in se že leta na- zaj udeležuje vsakega gostovanja pevskega zbora po Sloveniji. Darko se je letos poslovil od aktivnega dol- goletnega petja v zboru zaradi zdravstvenih razlogov, vendar se še vedno rad udeležuje vseh aktivnosti v društvu. Pri poslovilnem druženju na pevskih vajah sem izkoristila priložnost, da vam ga predstavim. Ali bi mi, prosim, povedali nekaj o sebi? Rojen sem v Osijeku 1. junija 1944 od očeta Miha- ela Rutarja in matere Jelke Rutar, roj. Kovačević. Moj oče je bil rojen v Trstu, prav tako od očeta Mihaela Rutarja in matere Ane. Dedek je bil po poklicu de- lavec na železnici. V Trstu se jima je z babico Ano rodilo pet otrok, vendar so zaradi takratnih političnih razmer, ki niso bile naklonjene Slovencem, morali za- pustiti Italijo. Iz Italije so potovali v tovornih vagonih, z majhnimi otroki in brez vsega, kar je bilo zelo težko in naporno in na koncu prispeli v Slavonijo, kjer je dedek dobil delovno zadolžitev v Osijeku, najprej pa so še celo nekaj časa stanovali v vagonu. To je bilo težko življenje takrat in kljub temu se jima je v Osijeku rodila še ena hči Dragica, očeto- va najmlajša sestra. Potem so sčasoma zgradili hišo in kasneje je že od tod moj oče odšel k vojakom. Po vrnitvi se je zaposlil v državni službi v občini in se 1939 poročil z mojo materjo, s katero sta imela mene in mojo sestro Ljerko. Po državnem nalogu je kasneje moj oče bil razporejen na dolžnost v Buzet, mestece pretežno z italijanskim prebivalstvom na Hrvaškem. Ker je premestitev trajala dlje, kot je bilo načrtovano, smo se očetu pridružili tudi mama, sestra in jaz. V Buzetu sem zato začel hoditi v osnovno šolo, potem pa smo se spet selili. Čeprav je oče imel možnost dela- ti na Reki, v Puli ali Osijeku, smo se na mamino željo vrnili spet nazaj v Slavonijo, ker so vsi njeni sorodniki od tod. Najprej je to bil Šid, kjer sem vmes še hodil v osnovno šolo in tam končal četrti razred. Potem smo se ustalili v Osijeku, nekaj časa živeli pri maminem bratu, kasneje pa je oče dobil stanovanje. Tu sem dokončal osnovno, potem pa še Srednjo strojno šolo. Potem sem nadaljeval šolanje na No- vosadski univerzi na Fakulteti za strojništvo, kjer sem si pridobil tudi naslov diplomirani inženir strojništva. Na študiju sem se spoznal s svojo ženo Ivanko, ki je študirala in končala medicino in je bila iz Vojvodine, iz Srbobrana. Po končanem študiju sva se poročila in se vrnila v Osijek, kjer sva se oba zaposlila, jaz v IPK Osijek, žena Ivanka pa v zdravstvenem domu. Kmalu sva od mojega kombinata dobila kadrovsko stanova- nje, kjer se nama je leta 1973 rodil tudi edini sin Mi- hajlo. Glede na visoko izobrazbo sva oba z ženo precej hitro uspela privarčevati denar in zgraditi veliko nad- stropno družinsko hišo, veliko stvari sem pa tudi na- redil sam - mojstri so bili redka stvar pri nas v hiši. Zamenjal sem nekaj podjetij, bil vodilni v tovarni Kandit Osijek, postal predsednik Združenja kondi- torjev Jugoslavije in imel veliko pomembnih funkcij. Moj hobi je poleg narave bila tudi glasba, talent pa sem dobil po očetovi strani, kjer je bili večina glasbe- no izobražena. Igram tudi kitaro. Ukvarjal sem se še s strelstvom in kmalu postal predsednik kluba. Po razpadu skupne države in pogostih neprijetno- sti najprej v samih vojnih, kasneje pa tudi naciona- lističnih spopadih, sem se z družino preselil najprej k ženinim staršem v Srbobran in se na koncu tudi zaposlil v Srbobranu JKP Graditelj, kjer sem bil teh- nični direktor, žena pa v zdravstvenem domu. Kas- neje sva se z ženo preselila v Novi Sad. Sin Mihajlo je prišel zaradi vojne še veliko pred nama v Novi Sad in tam končal najprej zadnji letnik gimnazije, potem pa pridno študiral arhitekturo. Bil je zelo priden in vse- stransko nadarjen arhitekt, kasneje tudi strokovnjak za urbanizem, zelo ugleden član veliko združenj in asociacij, med ostalim Združenja arhitektov in urba- nistov Vojvodine in Srbije, urednik časopisa DaNS, ki ga je sam tudi ustanovil. Za svoje delo je prejel številna priznanja in na- grade. Kmalu se je poročil in si začel ustvarjati svojo družino, toda usoda je vmešala svoje hudobne prste DARKO RUTAR, diplomirani inženir strojništva 15 PREDSTAVLJAMO NAŠE ČLANE in naju je edini sin Mihajlo po zelo kratki in hudi bolezni zavedno zapustil. Neizmerno žalost, ki je ni moč opisati in preboleti nosim v srcu, ko vidim nje- gove vrstnike in pomislim za kaj vse je moj Mihajlo prikrajšan. Najbolj za svoja dva otroka, od katerih ga je odtrgala tako strašna bolezen in bosta tako sin kot tudi hčerka, ki se je rodila v času njegove najhujše bo- lezni in je ni niti zares spoznal, ostala brez očetovske ljubezni in skrbi. Nama sta vnuka edino, kar nama je z ženo ostalo od njega. Na žalost brez sinove pomoči tudi z njima več nimava takšnih odnosov, kot bi si želela. Vaše vezi s slovenstvom ? Čeprav pripadam drugi generaciji slovenskih po- tomcev in nikoli nisem živel v Sloveniji, sem s svojimi sorodniki tesno povezan. Vsaj enkrat na leto jih obiš- čem in vsi po očetovi strani so iz Tolmina. Tam se po- čutim enako kot doma in se z vsemi dobro razumem, kot da ne obstaja prostorna razdalja. Lep dogodek v vašem življenju? V mojem življenju so bili mnogi lepi dogodki a najlepši je bil, ko sem dobil sina, odkar pa ni več Mi- hajla ne pomnim lepega dogodka, za katerega bi mi bilo mar. Nam lahko poveste kakšno zanimivost? Ker sem zaradi službe veliko potoval in tudi bil na odgovornih funkcijah, sem doživel veliko zanimivih stvari, vendar ne bi mogel posebno naglasiti nobene. Je pa zanimivo, da sem v Sloveniji leta 2015, ko smo bili na gostovanju ravno v Tolminu, od koder prak- tično izvirajo moji predniki po očetu, dobil častno slovensko osebno izkaznico, kjer sem dobesedno bil ganjen in presenečen in seveda izredno ponosen. DS Kredarica in vi? V Društvo Slovencev Kredarica sem se včlanil po par letih, ko sem iz Srbobrana prišel živet v Novi Sad. Takoj sem se priključil k zboru, ker me petje v zboru izredno veseli in od takrat je minilo več kot deset let. Od začetnega druženja in mojega članstva se je v dru- štvu veliko stvari spremenilo. Manj je neposrednega druženja z ostalimi člani v neki dvorani kot je to bilo prej. Nam starejšim manjkajo bolj pogosta tradicio- nalna druženja ob prvih petkih enkrat mesečno, pa tudi veliko članov, ki jih več ni med nami, pogrešam. Tako je v zadnjem času druženje s člani bolj inten- zivno ob prireditvah ali gostovanjih, ob praznikih na mašah. V erjetno je to zaradi tega, ker je bila takrat ak- tivna naša generacija, zdaj pa počasi prihajajo mlajši, ki nadaljujejo delovanje kot pravijo »po projektih« in organizirajo prireditve, delavnice, predavanja, kot vi- dim so tudi aktivni pri pouku slovenščine in se več družijo v samih prostorih društva. Še vedno rad obi- skujem prireditve in se občasno tudi rad oglasim v pi- sarni društva, kjer se vedno najde čas za pogovor, da izvem kaj je novega. Za aktivno delovanje sem prejel tudi dve zahvali ob obletnicah društva. Kaj bi še dodali o petju v zboru, jubileju zbora? V zboru sem manj kot petnajst let, torej ne od same ustanovitve, pa sem vendarle z njim veliko po- toval v Slovenijo, povsod po slovenskih društvih v Sr- biji in regiji na gostovanja. To so nepozabni trenutki in bilo je veliko napornega dela pri vajah, ki so bile dvakrat na teden, pred nastopi še pogosteje. Zbral sem tudi sam veliko fotografij in avdio materiala s številnih nastopov in gostovanj. Moj Mihajlo je ves material grafično opremil, na kar sem zelo ponosen, ponudil sem ga tudi na vpogled predstavnikom zbo- ra, kjer pa nisem naletel na preveliko razumevanje. To me je malce tudi užalilo. Letos, ko sem gledal do- kumentarni film o zboru in njegovi ustanovitvi, sem se spomnil vseh teh minulih dogodkov, ki sem jim bil priča ali pa sem o njih slišal, ko so jih pripovedovali drugi. Lahko bi rekel, da je vse z elo hitro minilo. Zdaj sem nehal hoditi k petju, ker me vse skupaj utruja, težko prihajam do sape, zato sem se pred kratkim od- ločil da svojo »kariero« v Mešanem pevskem zboru društva pravočasno zaključim. Pevce sem počastil in se zahvalil za dolgoletno sodelovanje in druženje, bilo je zelo čustveno, vsaj meni. T udi pevci in predstavniki iz vodstva društva so se mi zahvalili. Zdaj sem samo član društva in ne več zbora. Se pa še posebej rad dru- žim privatno z Ernestom Pipanom, ki je tudi dolgo- letni član društva in veliko let pel v zboru, pa je pred časom tudi on zaradi zdravstvenih razlogov prenehal. Kaj bi sporočili članom društva ? Članom društva bi rekel, da sem preživel veliko lepih trenutkov v društvu, bil večinoma zadovoljen, včasih tudi z nečim nezadovoljen, ampak generalno gledano je bilo zelo lepo v zboru, v samem društvu, za prihodnost pa bi jim priporočal, naj nadaljujejo tisto, za kar smo si mi starejši, že skoraj dvajset let priza- devali, a to je negovanje svojih korenin. Dodal bi, da obžalujem tudi to, da moj sin ni doživel, da bi tudi on vzgajal otroke v tem duhu in jih vzpodbujal k pouku slovenskega jezika, saj jaz na žalost brez njega na to več nimam vpliva. Pogovor vodila: Marija Lovrić 16 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA - NAJMLAJŠI UČENCI LIKOVNA DELAVNICA ZA PUST 17 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA - NAJMLAJŠI UČENCI LIKOVNA DELAVNICA VELIKONOČNE BUTARICE Dne 21.5.2016 smo imeli dan odprtih vrat. Danes smo se pogovarjali o zelenem Juriju in šegah in običa- jih na Slovenskem. Obiskali so nas prijatelji iz Saraje- va iz Slovenskega društva Cankar. Skupaj smo izvedli delavnice in naredili iz zelenega vejevja obredne veji- ce, kape, obleke. Obenem smo se pogovarjali, smejali, zapeli pesem in izmenjali izkušnje. Naša učiteljica Rut nam je predvajala dokumentarni film o tem kako se praznuje Zeleni Jurij v Beli krajini in Črnomlju. Martina Larma, Aneta in Mateo Stojanović DELAVNICA IN SREČANJE MLAJŠIH UČENCEV 18 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA - MLAJŠI UČENCI Od 14. do 19. aprila 2016 so se mlajši učenci odpravili na vsakoletno težko pričakovano ekskurzijo v Radovljico, Javorniški Rovt, na Bled in v Vrbo, bili v Kranju in se na koncu še pred potjo domov ustavili v Ljubljani. Svoje vtise s potovanja so opisali pri pouku, ko so se vrnili, njihov obisk pa je bil objavljen tudi v slovenskem časopisu Deželne novice 22.aprila 2016. Projekt je podprl Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za izo- braževanje in Zavod za šolstvo Republike Slovenije, Nacionalni svet za slovensko narodno manjšino v Sr- biji, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Trilobit v Javorniškem Rovtu ter osnovne in srednje šole v Ra- dovljici in starši gostitelji otrok. V Sloveniji je bilo super. Otroci so ljubeznivi, šola je drugačna od naših. Igrali smo se in družili dva dni. Bilo mi je res všeč. Na festivalu čokolade je bilo dobro, jedli smo čokolade in družili. Ko je prišel konec bila sem žalostna ker grem ker mi je bilo zelo lepo. Najbolj- še mi je bilo na festivalu čokolade ko smo reševali nalo- ge iskali žige in tudi v domu. Andreja Hribljan Šli smo v Radovljico, Slovenija. Tam smo prispeli k našim prijateljem iz Radovljice. Bilo je zelo dobro. Tam smo spoznali veliko novih prijateljev iz Slovenije in se učili slovenskega jezika. Šli smo z njimi v šolo. Njihova šola je drugačna od naše. Zelo mi je bilo všeč na uri slovenščine. Zjutraj smo šli na festival čokolade. Tam smo videli največjo čokolado na svetu. Zelo je velika 142m2. Jedli smo vse vrste čokolade. Najboljše so jago- de v čokoladi, čokoladne kokice. Šli smo v Vrbo. Rodno hišo Franceta Prešerna. Tam so nam povedali o njego- vem življenju. Tudi smo šli v Slovensko knjižnico. Tam so nam povedali kako je zelo pomembno brati knjige. Tudi smo šli na Bled. Tam je bilo zelo lepo. Videli smo mrtvo ribo kako pluta po jezeru. Elena Polanec V Sloveniji sem za gostiteljico imel knjižničarko srednje ekonomske šole in njenega otroka Lama. Vsak dan sem šel v šolo v Radovljico in bilo mi je zelo lepo. Spoznal sem veliko prijateljev iz srednje šole, zelo lepo so nas sprejeli. V srednji šoli so mi bili vsi zelo všeč predmeti psihologija, informatika in slovenščina manj matematika. Kasneje smo šli v dom. Vodili so nas na sejem čokolade in tam smo preživeli večino časa. Bilo je zelo veliko ljudi in veliko čokolade. Postavljen je sve- tovni rekord s čokolado velikanko. Šli smo v Prešernov dom in tam smo se predstavili in odpeli slovensko hi- mno. Zvečer smo igrali nogomet. Bilo mi je zelo lepo v Radovljici in bi želel še enkrat tja iti. Luka Popović Ko smo prišli v sredo 13.4.2016 h gostiteljem, sem bil utrujen pa smo jedli palačinke in smo se vsi spoz- nali, pa smo šli spat. V četrtek 14.4.2016 smo se zbudili ob pol sedmih. Po moje je v šoli bilo zelo dolgočasno in zelo dolgo. Ko smo prišli domov, smo šli v Kranj pa smo ga pogledali. Šli smo lovit ribe in smo samo eno ujeli. Smo se zelo lepo imeli. V petek 15.4.2016 smo šli še enkrat v šolo in še enkrat je bilo dolgočasno pa smo šli na Planico in smo se vzpenjali eno uro, še me noge bolijo. Smo večerjali in šli spat. Ni mi bilo všeč, ker smo preveč ur bili v šoli in smo preveč ur bili v avtobusu in vse je bilo predaleč od mesta. Naslednje leto bi šel rad v Maribor in da se spi dve noči pri gostiteljih, a tri dni v domu kot lani. In da imamo več prostega časa. Zoran Veselinov V Sloveniji smo bili tri dni pri gostiteljih in tri dni v domu. Ko smo bili pri gostiteljih smo šli v njihovo šolo in je bila zelo drugačna od naše. Način dela je dru- gačen pri vseh predmetih, ampak lažji od našega pri matematiki, fiziki, slovenščini in imajo dobre učitelje. Najboljše je bilo, ko smo igrali nogomet, ko smo jedli čokolado in ko smo se družili z gostitelji. V šoli bi spre- menil zvonec za začetek in konec ure v pravi zvonec, ne v glasbo. Bili smo v mestu Radovljica in tukaj so napra- vili največjo čokolado na svetu in smo jo jedli. V domu smo igrali nogomet in šli v gozd. Bilo mi je zelo všeč in rad bi prišel naslednje leto. Luka Polanec EKSKURZIJA V SLOVENIJO 19 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA - NAJSTNIKI Od 14-17. 4.2016 je delegacija vodstva Društva, ki sta jo zastopala Đorđe in Jasmina Veselinov z učenci dopolnilnega pouka-najstniki obiskala gimnazijo v Novem mestu v drugem delu izmenjave in povratnem obisku učencem vrstnikom, ki so jeseni 2015 oktobra že bili gosti v DS Kredarica. Njihovi prispevki, ki so jih sestavili pri pouku, pripovedujejo kako je potekalo gostovanje, hkrati pa tudi koliko so napredovali pri učenju slovenskega jezika. Učenci so opisali tudi vtise s potovanja učenke pa so odpisale pisma zahvale svo- jim slovenskim prijateljicam. Prvi dan po prihodu v Novo mesto smo bili spreje- ti pri gostiteljih, jaz sem spoznal Petrino družino, od ate, mame, mačehe, brata dvojčka in do še tri sestre. Tisti večer se ni nič posebnega dogajalo, večerjali smo palačinke, gledali film in šli spat. Drugi dan, ko smo se zbudili smo šli v novomeško gimnazijo. Stara je 270 let in ima najstarejšo srednješolsko tradicijo. Po preda- vanju smo odšli na koncert, ki nas je vse navdušil in pustil brez besed. Ko se je koncert končal, smo šli na sprehod po mestu. Novo mesto je res eno od lepših mest v Sloveniji. Zvečer pa smo šli na žur v mesto in je bilo zelo dobro. Tretji dan smo imeli načrtovani izlet po Slo- veniji, obiskali smo Pleterje, muzej na odprtem, muzej v Kostanjevici, Kostanjeviško jamo in grad Otočec. Ni mi bilo preveč zanimivo, zato ker sem to že obiskal prej. Zvečer smo šli na majhno druženje pred slovesom. Če- trti dan smo šli domov in je nastalo prijateljstvo za leta naprej. Srđan Veselinov Vse se je začelo oktobra, ko smo sprejeli učence iz Gimnazije Novo mesto. Pri meni in mojem bratu sta bili Špela, visoka punca, ki trenira atletiko in Rebeka, majhna punca, ki je vegetarijanka. To so bili prvi vti- si. Šest mesecev kasneje, ko smo jim vrnili obisk, smo se boljše spoznali. Ko sem prišel k Rebeki, pri kateri sem bil, smo jedli in šli spat. Vsi člani družine so ve- getarijanci, ampak so vedeli, da jaz nisem in sem imel drugačno hrano. Ne bom vam povedal, kje smo vse bili in kaj smo videli, ker bodo to vsi napisali. Povedal vam bom nekaj drugega. Najboljši vtis so name pus- tili razgovori in debate, ki smo jih vodili. Pogovarjali smo se o vegetarijanstvu, glasbi, trikotnikih, Nitsze- ju in o drugih stvareh. Skupaj smo peli slovenske in srbske pesmi. Mogoče nam je najboljše bilo v soboto zvečer, ko smo se dobili s puncami in se malo hecali, potem smo po mraku igrali košarko in smo šli plesat v klub. Ko smo šli nazaj smo imeli najboljše pogovo- re. To prijateljstvo bomo nadaljevali, ko bodo Rebe- ka, Špela in Liza prišle na Exit. Velika hvala vsem, ki so nam to omogočili, najbolj Rebeki in Lizi, mojima spremljevalkama. Vuk Maletin V Novo mesto smo prispeli v četrtek popoldne. Kot vedno sem bil v vasi 20 km od mesta, ampak to ni bil problem, ker so tam vsi zelo hitri in dobri vozniki. Tisti dan, ker je Špela moja gostiteljica imela test, sem šel v mesto z njenim bratom. On je star kot jaz in ima služ- bo, pa sem spoznal tudi kakšna je situacija za iskanje službe v Sloveniji. V petek sem se moral zelo zgodaj zbuditi in mi je bilo zelo težko. Tisti dan smo bili pri pouku in smo na eno uro igrali odbojko proti gosti- teljem in smo zmagali. Potem smo šli na sprehod po mestu. Novo mesto ni veliko mesto, ampak je zelo lepo urejeno in ima vse. Zvečer sem šel na fešto s prijatelji katere poznam 6 let. Njih sem spoznal na izmenjavi pred petimi leti. Sobota je bila tudi zelo izpolnjena. Prvič smo šli v en stari samostan in muzej na odprtem v Pleterju. Po kosilu smo šli v Kostanjeviško jamo. Bilo je veliko netopirjev. Veliko smo se pogovarjali s sošolci, naredili smo tudi načrte za naslednje srečanje. Verje- tno tri punce, bodo prišle na Exit v Novi Sad, tako da je pravo prijateljstvo začeto. V soboto smo tudi šli v klub in nam je bilo zelo dobro. V nedeljo pa je prišel čas za POVRATNI OBISK SREDNJEŠOLSKE IZMENJAVE 20 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA - NAJSTNIKI odhod. Čeprav se ne poznamo dolgo, zelo smo se dobro povezali ob teh dveh obiskih. Luka Maletin Draga Živa, zelo mi je bilo lepo da sem te, in tvoje prijatelje in družino, spoznala. Bilo mi je zelo zanimivo preživeti nekoliko dni kot prava Slovenka, iti v šolo in se pogo- varjati v slovenščini. Najbolj všeč mi je bilo, ko smo gledali koncert Carmine Slovenica. Tudi smo naredili lep posnetek s člani skupine. Očarala me je kot vsakič narava, slovenski duh in slovenska hrana. Vse mi je bilo zares lepo in upam, da bom še imela priložnost da te obiskujem in preživim tako lepe dni. Upam da boš prišla še enkrat k meni. O li v e r a V e s e linov Prvi dan smo začeli potovanje in ko smo krenili, ni- sem vedel kako bo nam bilo. Prišli smo ob enih v Bre- žice in se videli z našo učiteljico Rut, potem smo šli na obisk v staro mesto. Ob štirih smo prišli pred gimnazijo in so gostitelji prišli po nas. Prišli smo k njim domov in sem spoznal družino. Šel sem spat. Drugi dan se nam je začel s šolo. Prišli smo na prvo uro slovenšči- ne in sem spoznal razred 3-D. Druga ura nam je bila športna vzgoja. Potem smo obiskali gimnazijo. Ob pol enih začel je koncert Carmina Slovenica in smo vsi bili zelo zadovoljni. Potem je bilo kosilo. Ob treh smo začeli obisk Novega mesta in smo vsi potem bili utrujeni. Pri- šel je večer in smo se imeli najboljše na svetu. Filip Popović Draga Živa, zelo sem se lepo imela pri tvoji družini. Še nikoli ni- sem imela priložnosti da se udeležujem v izmenjavi dijakov in mi se za prvič zdi super. Zelo mi je všeč kraj v katerem živiš. Novo mesto je tudi prekrasno in mi je bilo lepo pri obisku najstarejše gimnazije v mestu. Pro- fesorji so zelo prijazni in dijaki imajo najboljšo opremo v učilnicah. Tudi smo se lepo imeli na koncertu Carmi- na Slovenica, ker imam rada glasbo in rada poslušam ljudske slovenske pesmi. Bilo mi je zelo težko se spreha- jati po mestu ker je na hribu. Zvečer smo spoznali kako se mladi v Sloveniji zaba- vajo. Šli smo v kafe in se vsi skupaj zelo lepo imeli. Jutri zjutraj nam je bilo težko preživeti, ker smo bili utrujeni in smo imeli celodnevni izlet. Bilo nam je zelo zanimivo v evangeličanski cerkvi, ki je drugačna in moderna. Duhovnik je zelo prijeten človek in nam je povedal vse o tej cerkvi in protestantski ideologiji. Potem smo obiskali Pleterje - samostan, v katerem mi je bilo zelo lepo, ker je vreme bilo sončno in je vrt izgledal zelo lepo in čisto. V muzeju na odprtem smo se veliko naučili o kmetijskem življenju. Bili smo veseli, ko smo prišli na kosilo, ker smo bili utrujeni in lačni. Jedi so vsakokrat bile okusne in fantastične. Galerije so nam se zdele dol- gočasne, ampak so imele veliko umetniških slik. Kosta- njevica je carsko urejena in smo uživali v sprehodu po cvetnem travniku. Ivana Ogrizek 21 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA - ODRASLI UČENCI MOJA DOMOVINA NA OBISKU DRUŠTV A LASTOVKE Tri društva Slovencev iz Novega Sada, Rume in Kostolca so se udeležila projekta Moja domovina 2016, ki je zamišljen kot ekskurzija starejših učencev dopolnilnega pouka. Nekateri smo potovali skupaj s svojimi bližnjimi. Pripravila in vodila nas je naša uči- teljica Rut Zlobec. Za to priložnost smo priredili aktu- alni program ob 25. obletnici samostojnosti Slovenije, recital iz bogatega pesniškega opusa Toneta Pavčka, ki je bil popestren z dramatizacijo intervjujev iz knjige Čas in ljudje v izdaji DS Kredarica. Pri nastopu nam je pomagal znani glasbenik Lojze Ogorevc iz Pišec, ki je z narodno zabavnimi pesmimi s harmoniko med reci- tacijami razveselil vse prisotne v publiki. Naša znanka Hermina z njenimi vijoličnimi Jekle- nimi magnolijami - združenjem voznic ter domačini, nam bodo ostali v najlepšem spominu. Nastop smo imeli v hotelu Krona v Domžalah in je bil prava »kro- na«, ker je bilo polno lepih dogodkov kot »krona dra- guljev«. Petek smo začeli zgodaj zjutraj, ob štirih, ko smo iz Novega Sada začeli pot proti Sloveniji, spotoma so se nam priključili prijatelji v Rumi, zdaj lahko reče- mo, da je bil načrt popoln. Učiteljica Rut nam je poto- vanje popestrila z vodenjem in vajami petja, kjer smo ponovili pesem Prišla bo pomlad, ki jo nas je naučil Lojze Ogorevc na njegovem nastopu v Novem Sadu, nekaj dni nazaj, ko je bil gost na IV . Dnevih slovenske kulture, gospodarstva in turizma. Tako smo se ob pe- smi hitro vsi zbližali in upam, da bomo poznanstva ohranjali še naprej. V Posavskem muzeju v Brežicah smo si ogledali razstavo glasbil iz srednjega veka, ki so na stenah ene najlepših viteških dvoran v Evropi, saj je muzej v Brežiškem gradu. Moram pohvaliti tudi zaposlene, ki so naši Mariji Lovrić pomagali, da si je lahko zaradi težav pri hoji po bližnjici ogledala celo- ten muzej. Mogoče je najmočnejši vtis name naredil ogled Parlamenta-državnega zbora, kjer so vsepovsod na stenah prikazani prizori na freskah, ki prikazujejo zgodovino Slovenije od davnih časov vse do danes. Tako močno so me prevzela čustva, ko sem videla, da so ohranili vse freske, ki prikazujejo dogodke, ki me spominjajo na nekdanjo skupno državo, v kateri nas je večina prisotnih bila tudi rojena. Pesem Voščilni- ca, ki sem jo tam, zaradi ganjenosti, komaj zmogla prebrati kot voščilo za 25 let samostojnosti Slovenije, mi pomeni da parlament zares je simbol doma za vse ljudi. Jasmina Veselinov SLOVENIJA 27-29. MAJ 2016 Naš odhod v Slovenijo se je začel v petek, 27.5. 2016, ob štirih. Potovanje je bilo posvečeno 25. oble- tnici samostojnosti Slovenije. Čeprav je Slovenija mlada dežela, je uspela postati zelo uspešna in spošto- vana dežela v svetu. Celotna pot je bila čudovita in zdaj imam zelo lepe občutke in nepozabne spomine na Slovenijo. Obiskali smo mesta Brežice, Ljubljano, Domžale, Šmarje – Sap, Novo mesto in Otočec. Nav- dušena sem nad Viteško dvorano v Brežicah, kjer je edinstveni primer baročnega stenskega slikarstva na Slovenskem. Brežice in Novo mesto sta zelo lepi mes- ti z bogato zgodovino in kulturo. Tam mi je vse bilo lepo in všeč in zdaj imam težavo, da izberem, kaj mi je bilo najboljše. Reka Krka v Novem mestu in Otoč- cu je čudovita, ta zelena barva in predel ob reki je najlepše, kar sem doslej videla v deželi. Frančiškanski samostan in Kapitelj imata lepo arhitekturo, bogato tradicijo in vlogo v zgodovini mesta. Rada bi živela v Novem mestu. Dvorec na Otočcu mi je najljubši in spominja me na pravljico o Trnuljčici. V Ljubljani sta mi bila najbolj zanimiva Plečnikova hiša in Ljubljan- ski grad. Plečnik je bil genij in zelo skromen človek. Največji umi so vedno najbolj skromni ljudje. Ljubim Ljubljano, zame je to mesto, kjer so potekali najbolj pomembni dogodki v mojem življenju. Ljubljana bo vedno v mojem srcu. Žal mi je, da ne morem v celoti pisno izraziti svojih čustev. Slovenija je čudovita de- žela, tudi ljudje so čudoviti, prijazni in veseli. Aleksandra Guljaš 22 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA - ODRASLI UČENCI POROČILO Z ZAKLJUČNE EKSKURZIJE PO SLOVENIJI Prvi dan smo obiskali muzej v Brežicah, ki je zelo bogat z eksponati iz preteklosti slovenskega naroda. Posebej sem navdušena s svečano dvorano. Potem obisk Parlamenta Republike Slovenije. Seznanili smo se z zgodovino same stavbe ter načinom vodenja par- lamenta. V svečani dvorani smo tudi videli prikaza- no zgodovino države Slovenije na freskah. Nasled- nji obisk smo imeli NUK Slovenije. Ravno tako sem navdušena nad tem obiskom, kjer smo seznanjeni s publikacijami NUK-a ter vsebinami. Tudi sama stav- ba je zelo impresivna. Tudi nad obiskom Plečnikove hiše sem bila navdušena, kjer sem videla kako je ži- vel in delal naš veliki Plečnik, ki je pustil znamenje tako v Sloveniji kakor tudi drugje po Evropi, pose- bej pa na Češkem. Obisk galerije je tudi doživetje, ker sem videla zelo čudovite slike in skulpture kako slovenskih slikarjev, tako tudi znanih evropskih ume- tnikov. Potem pa obisk Etnografskega muzeja, kjer smo si ogledali eksponate iz preteklosti slovenskega naroda. Veliko tega mi je znano, ampak vseeno sem videla in sem spoznala veliko predmetov, ki jih do tedaj nisem videla. Tako sem se spoznala z načinom življenja iz preteklosti slovenskega naroda. Posebej sem zadovoljna s srečanji naših gostiteljev, ki so nas srčno sprejeli. Skupni prostori so bili enkratni. Ne bi hotela razdvajati Domžal od Grosuplja niti Grosuplja od Novega mesta, vsi so bili prijateljski. Vseeno želim povedati, da je bil g. Bibič posebej zadovoljen, da smo bili njegovi gostje. Sam izlet-ekskurzija Moja domo- vina ocenjujem kot zelo dobro, vsebinsko smo veliko izvedeli o Sloveniji in spoznali veliko dobrih ljudi in novih prijateljev. Na koncu želim pohvaliti naše vodi- telje, da so bili zelo prizadevni, pozorni in skrbni. Vse pohvale gospe Rut, Đorđu, Jasmini. Rumica Topić SLOVENIJA Zbudil nas je slovenski sonček in ptičke. Druže- nje, zajtrk in pot za Ljubljano. Prva na vrsti, za užitek je bila skoraj odprta za publiko čudovita Plečnikova hiša, potem pa slovenska knjižnica. Ko smo končali obisk knjižnice, na vrsto je prišla Narodna galerija, kjer smo si lahko ogledali zgodovino umetnosti Slo- venije, ki je sama pomembni arhitektonski spomenik. Po kosilu prelepo Grosuplje, pod lipo petje zbora in naš recital. Vse skupaj kot prekrasan sen. Ne vem kako začeti in končati vtise ker nimam besed o lepoti in ljubezni. d r . A l e ks a n d a r C v e j i ć POTOV ANJE V SLOVENIJO Potovanje je bilo čudovito in nikdar ga ne bom po- zabila. Povsod smo bili prisrčno in prijazno sprejeti. Od dobrodošlice v hotelu Krona v Brežicah kjer nam je zaigral na harmoniki Lojze Ogorevc in borovničke do zadnjega nastopa pod lipo v Šmarju, kjer smo na koncu vsi zapeli To je bil tvoj dan ljubezni. Potovanje je bilo zelo dobro organizirano in smo se vsi poču- tili kot ena družina. Veliko tega smo videli obiskali in doživeli. Vendar občasno utrujeni, ampak srečni in zadovoljni ker smo za naš nastop in program pov- sod dobili čestitke in pohvale. Jaz bi napisala splošno zahvalo vsem ki so bili naši domačini in nam toplo in pozorno pokazali vse lepote naše domovine. Hvala gospodu Martinu Bibiču in Lastovkam, Društvu vo- znic Jeklene magnolije, Luki Pusu, Branki Bukovec, Posavskemu muzeju, NUK-u, NG in SEM-u. Hvala Brežicam, Domžalam, Ljubljani, Grosuplju, Novemu mestu in Otočcu ob Krki. Predvsem hvala našemu društvu Kredarica za organizacijo in priložnost da obiščemo našo lepo Slovenijo in damo svoj doprinos ob 25-obletnici samostojnosti dežele. Zdenka Lukan 23 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA - ODRASLI UČENCI IN MEMORIAM PETEK, DOMŽALE Teh treh dni v Sloveniji se bom spominjala celo življenje. Težko mi je izbrati dan, ki je bil najboljši, ker je bilo vse prekrasno, kot v snu. Naši domačini Martin Bibič in Lastovke v Domžalah kot Luka Pusa v Grosuplju in Branka Bukovec iz Novega mesta so omogočili da po tej strani predstavimo naše dru- štvo Kredarico in da se po drugi strani počutimo kot doma. Program je bil pripravljen da nas vse seznani z zgodovino enega dela Slovenije. Tako smo obiskali Posavski muzej v Brežicah, Plečnikovo hišo, Narodno univerzitetno knjižnico kot tudi Narodno galerijo in Etnografski muzej v Ljubljani, ogledali smo si prek- rasno naravo- reko Krko in Otočec. Upam da bo še priložnosti ponoviti podobno potovanje, druženje, da si pridobimo nova znanja, izkušnje zato ker se tako počutimo bogato v srcu. Maja Cvejić DAVORIN JENKO Davorin Jenko je bil znani slovenski in srbski skla- datelj in dirigent. Rojen je 9.11.1835 v Dvorjah pri Cerkvah. Že v srednji šoli se je posvetil glasbi. Med študijem prava je ustanovil prvi nenemški zbor na Dunaju. V Pančevu je bil zborovodja in učitelj, a po- tem tudi dirigent Beograjskega pevskega društva. Do upokojitve je delal kot skladatelj in dirigent Srbske- ga narodnega gledališča. Skladal je več kot 40 pesmi in zborovskih skladb. Med najbolj znanimi sta Lipa in Naprej zastave slave, ki je danes himna slovenske vojske. Jenko je umrl leta 1914 v Ljubljani. Pošta Srbi- je je objavila, da je narejena poštna znamka z njegovo podobo, ki je delo slikarke Marine Kolezić. Poštna znamka je še en korak naprej v dobrem sodelovanju Slovenije in Srbije. Sanja Brdar Jože Kersnik je rojen leta 1929 v Lukovici pri Domžalah v Sloveniji, kot potomec znanega slo- venskega pesnika in pisatelja Janka Kersnika. Iz rodnega kraja se je kot mlad pridružil uporu proti okupatorju v drugi svetovni vojni, po kateri je ostal v vojaški službi, zaradi katere je na koncu prišel v Novi Sad in si v tej službi pridobil čin podpolkov- nika, s katerim se je tudi upokojil. Bil je dolgoletni aktivni član DS Kredarice v Novem Sadu, v katero je vključil tudi otroke in vnuke. V društvu je bil na- zadnje ob božiču, ko se je še zadnjič s svojimi rojaki družil in veselil. Jožeta se bomo spominjali po nje- govem zdravem in veselem duhu, ki ga je sprem- ljal do zadnjih dni. Jožeta so 8. junija 2016 v ime- nu društva na zadnji poti pospremili predsednica Upravnega odbora in člani DS Kredarica. Iskreno sožalje družini Kersnik! Društvo Slovencev Kredarica JOŽE KERSNIK 1929-2016 Mihajlo Vlasov je rojen v Novem Sadu, kjer se je tudi šolal. Kot ekonomist je imel veliko stikov s slovenskimi podjetji, kjer je našel tudi dobre pri- jatelje. Najdražji tukajšnji Slovenec in prijatelj do smrti mu je bil Ivan Zavrtanik, kum, ki ga je tudi navdušil, da se včlani v Kredarico davnega 1999. leta. Miša kum, kako so ga vsi poznali v društvu, je bil zelo aktiven član in je dolga leta vsestransko po- magal pri organizaciji aktivnosti in bil veliki dob- rotvor društva. Mišo bomo pomnili po njegovem neizmerno veselem duhu, vedno pripravljenim za šalo in vsakoletnim pojavljanjem v vlogi Miklavža, ki so se ga najbolj veselili otroci. Ta vloga mu je bila tudi najljubša, saj ga je izredno veselilo videti srečo na obrazih otrok, ki so se vsako leto veselili daril ob novem letu in miklavževanju. Miša je v društvu tudi pomagal pri organizaciji bienalnih razstav, bil član Izvršnega kasneje Upravnega odbora v dveh mandatih in član Nadzornega odbora v enem man- datu. Bil je nagrajen z visokimi priznanji ob vseh obletnicah društva, a intervju z njim je objavljen v Biltenu Kredarica, letnik X. št. 41-42 in v knjigi Čas in ljudje. Predstavniki društva na čelu s predsedni- kom Ivanom Zavrtanikom, so se 13. februarja 2016 od njega za vedno poslovili. Društvo Slovencev Kredarica MIHAJLO VLASOV 1950-2016 Društvo se za vsestransko podporo zahvaljuje predsedniku društva Ivanu Zavrtaniku z družino, družini Kekić, Veselinov, Veriš, Maletin, Popović, Hribljan, Dimitrijević, Konecky, Klemen-Mitrović, Brkić, Radojčić, Polanec, Sta- jić, Ogrizek, Ajduković, Stražmešterov, Juršić-Huzjan, Mariji Lovrić in vsem drugim članom društva in še posebej učiteljici Rut Zlobec in Ljubu Popoviću, prijatelju in članu niškega društva, režiserki Maji Grgić in njeni filmski ekipi ter organizacijam v Sloveniji in v Srbiji, Veleposlaništvu Republike Slovenije v Beogradu, Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Združenju slovenska izseljenska matica v Sloveniji, Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodu za šolstvo Republike Slovenije, Veleposlaništvu Republike Slovenije v Be- ogradu in častnemu konzulu Republike Slovenije v Vojvodini Rajku Mariću, metropolitu msgr. Stanislavu Hočevarju, Nacionalnemu svetu slovenske nacionalne manjšine v Srbiji, Kulturnemu centru Novi Sad, Mestni upravi Novi Sad in županu, Pokrajinskemu in mestnemu sekretariatu za kulturo in obveščanje, Židovski občini, Baletni šoli in Glasbeni mladini Novi Sad in vsem drugim. CIP-Katalogizacija u publikaciji Biblioteka Matice srpske, Novi Sad 061.237 (497.113 Novi Sad) urednica Marija Lovrić.- Let.1, št.1(marec 2001)- - KREDARICA: bilten Društva Slovencev v Novem Sadu 2001- Ilustr.; 30cm Tromesečno COBISS.SR-ID 223277807 Bilten “Kredarica” izhaja tromesečno. Uredniški odbor: Marija Lovrić- urednica, člani Elza Ajduković, Nevena Belić, Jasmina Veselinov, Nina Stanimirov Veriš, Đorđe Veselinov, Aleksandar Jovanović - tehnični urednik in priprava za tisk, Tisk: Simbol. Naklada: 300 izvodov. Izvod brezplačen. Naslov uredništva: Društvo Slovencev Kredarica, 21000 Novi Sad, Trg slobode 3. Telefon 021/427-106. E-mail: pisarna@kredarica.org . Rešenjem Sekretarijata za informisanje br.:105/651-00104/2002-01 od 19. novembra 2002. Bilten “Kredarica” upisan u Registar sredstava informisanja. Izhajanje številke je omogočil Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. ISSN1821-1070 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA - ODRASLI UČENCI Dragi Matjaž, slišal sem od tebe novice. Komaj čakam da prideš. Ker prvič prihajaš, moram ti pokazati vse najboljše od Novega Sada. Katedralo, Trdnjavo, Fruško goro in Donavo. Mesto je skoraj celo obdano s Fruško goro, s katere je čudovit razgled. Čeprav vem, da ti je nočno življenje najbolj pomembno, sem ti moral najprej po- vedati o pomembnih znamenitostih. Vendar ne skrbi, ostalo je presenečenje. Srečno pot in pridi hitro. Dejan Žibert Draga Petra, v petek organiziram žur ob odhodu v pokoj. Do- bimo se v soboto 23. junija ob sedmih v restavraciji Dolga noč. Na zabavi bo rok skupina, ki se imenuje Stari mački. Bomo imeli tudi tombolo in upam da bo zabavno. Sporoči mi ali lahko prideš. Lep pozdrav, Nikola Pernjak POTOV ANJE NA ŠTAJERSKO Štajerska - severovzhodni del Slovenije je zani- miva turistična destinacija. Ptuj - tisočletno in naj- starejše poseljeno mesto na Slovenskem s svojimi ohranjenimi spomeniki zgodovine, dvorci Dornava in Turnišče, samostani, tudi s pustno tradicijo kuren- tovanja in drugimi kulturnimi dogodki, reko Dravo in največjim stalnim jezerom v deželi. Blizu Ptuja na jugu so Haloze - vinogorje pri katerem čas teče počasi in prebuja romantično vizijo, obogateno z mnogimi legendami. Nekoč v Jugoslaviji, kot najrevnejši del Slovenije, je domovina čudovitih ljudi. Tudi klopo- tec je od tod doma. Severno od Ptuja se razprostirajo nizke gorice - vinogorje Slovenske gorice, med reka- ma Muro in Dravo z belimi cerkvicami na vrhovih, ki so razvrščene podobno valovom morja. Tam so muzeji, spomeniki in spominske hiše, vse kar govori o viharnem času življenja slovenskega naroda in sku- paj z naravo ohranja dediščino. Čas je globalizma in črnega kapitalizma, ohranjanje identitete je sveto. Na Štajerskem je Ormož z ormoškim gradom, zgrajenim na temeljih naselbine iz bronaste dobe in Jeruzalem, imenovan po križarskih vitezih vračajočih se z roma- nja, ki so, kot pravi legenda, prinesli Marijino podobo in jo pustili sredi vinogorja, za blagoslov. Povsod na poti po lepi Štajerski je predvsem toplo gostoljubje. Tam živijo pridni ljudje veselega srca. Gremo na Štajersko videt kaj delajo , videt kaj delajo deklice tri. Prva je kuharca, druga je kelnerca, tretja je ljubica mojga srca. Pr vi bom hodil jest, drugi bom hodil pit, tretji pa hodil bom srce hladit. Svetlana Momčilović