Chicago, 111, četrtek, 12. naja (May 12) lfttl
delj ift
iMued daUj
j* «5 00.
•t
• ^
Ur«4alikiU uprav aüki pro-•tort t N6T BL Laviteli At.
frieeaf aafcUasiiiai NIT Bo. Lewašal« »v». TsItpfcoMi LawndaU «tU.
••^tt16 00 STEV.—NUMBER 100.
•f là« PmUwt, A. t. BurUi»«, PmIiuIm Gtaml.
ALI BO ZOPET VELIKO 6R0MENJA, PA MALO DE2JA.
govorice se vzdržujejo, DA bo lewis gompersov protikandidat
Obela «a tudi reorganizacij« A-merilka delavske federacije.
delavci v ohlju na 8bui za spremembo ustavi v prid brezposelnim.
i, i "! . Dayton, Ohio. L- Socialistična stranka v državi Ohio nabita pod pise «a dodatek k uatavi. ki «e «lasi, da država lahko saseše za prte tovarne In ustanovi koop< r a tivne industrije v svrho, da ae odpravi brezposelnost. Ako stranka dobi 220,000 podpisov, pojde predlog na referendum. ¿,
Washington, D. 0. — Govorice, da Lewis kandidira «a predsednika Ameriške delavske federacije, He vzdržujejo trdovratno. Ali to ni najvažnejša vest o bodoči konvenciji Ameriško delavske federacije, ki se vrši v Denverju, Colo., v prihodnjem mesecu. Veliko bolj važna je vest o reorganizaciji Ameriške delavske federacije.
Med tem, ko dbcrruje eksekuti-va Ameriške delavske federacije V Cincinnati ju, se širi tukaj vest, da John Lewis, predseduik rudarske organizacije U. M. of A., pride še ta teden v Washington, <ia se rezgovArja z odborniki strokovnih organizacij o programu, ki ga razvije Ameriška dela veka federacija na bodoči konvenciji v Denverju.
Od Lewisa pričakujejo, da v nekaj dneh defintivno odgovori na vprašanja in apele, da naznani svojo kandidaturo kot pred^ sodnik Ameriške delavska federacije in da nasledi Samuel Gom-persu.
Govorice * širijo, da bo tvorila demokzaeija v industriji glavno točko v programu, ki ga razvija Lewie. Da se ta program realizira, peičakujejo od njega, da sc izreče za hitro izravnavo yseh j u risdikcijpkih sporov v atr
oih """ ________
jo veli^p organizacije zopet nazaj v AfaeriŠko delavsko federacijo. ki eo bile izključene iz nje Pričakujejo tudi, da se ustanovi popolni mir med federacijo in organizacijo krojaških delavcev Amalgamated Clothing Workers in da ae dovoli vstop železniškim transportnim bratovščinam v federacijo. O Lewisu aodijp, da bo zagovarjal princip, da se vse delavske strokovne . organizacije /družijo v federaciji, da bo dela vaka fronta enotna kot je enot-fronta finančnih, industrija!-
NASILJE V MEŠČANSKI POLITIKI.
■ - _ L
D'ANDREA, BURŽOAZNI KAN DIDAT VOLQJUGA OKRAJA V CHICAGU TEŽKO RNJEN
Morilci «o streljali naaj ia
•	Ci-j Jf i —Tn- ' \. k, 4S I» r-
Ohicago, 111. — Če bi volilce v 19. volilnem okraju razdelili po veri, tedaj je med njimi največ rimskih katoličanov. Ako jih delimo po narodnoeti, dobimo največ Italijanov, sa njimi pridejo Irci in drobci drugih narodov. Volilni okraj je skosinskoc konzervativen in če bi kdo kaj spregovoril o socializmu v tem vblil-nem okraju, bi ga najbrž pribiti na kril Oficijelna politika i tem volilnem okraju je me&čanska, to je demokratična ali republikanska,' sploh taka kot ukazujejo profeBijonalni polltkčarji s tirih strank, ki so politični bosi v tem volilnem okraju. Vrhovni politični bosi v tem volilnem okraju.so Irci, čeprav ao Italijani najmočneje naseljeni v njem.
Skozi več let so volitve mirno potekale v tem volilnem okraju. Ljudstvo Js-teko volile.
VAŽNA PREDLOGA ZA \i FARMARJE SPREJETA
eAke Čete udrle v oor 1/^121-
NJO äleeu0, da dobe 8VOJ f CllK
KONGRESNA ZBORNICA JE SPREJELA PREDLOGO TRŽNIH FARMAR8KIH ZADRUG
B|«g opozici je seveda ni žlo, toda ■še bolj glaana bo opoaioija v senatu
bost m orodje: italijanaki pobolniki, agitatorji in podporniki. " Naenkrat ae je odloČil, da kandidira Italijan Antiiony D'Andréa v tem volilnem okraju. Mir ; e bil «daj proč. 'čeprav ni šlo v
na ^^ nih in trgovskih iatereso^ kadar je trefoa nastopiti sovražno proti delavcem.
Če bo Lewia izvoljen predsednikom Ameriške delavce federa' cije, tedaj postane obenem tudi* član eluekutivnega odbora. To pomeni, da Grecn, tajnik rudarske organizacije zapuati ekseku-tivni odbor, na Greenovo mesto pa pride eden Lewisovih podpornik^ iz želeanJčareke organizacije. Koleg toga zastopnika Želesnl-("arjlv Ixr izvoljen še en železni-(•ar v ekaekutivo in ekaekutivl se dod^ še eu zastopnik, ki bo izvo-I jen kot zastopnik raznih strofc, ki nimajo zdaj zastopnika v ek-sekutivi.
Vse je pa odvisno od tegs, če l/ewis sprejme kandidaturo sa predsednika Ameriške delavske federacije, za katero mu prigo varjajo, da jo sprejme, njegova organizacija, železničarji, delavci na morju 1n tesarski delsvel.
LJUBOSUMNOST, LJUBOSUM HOST EASnVA ŽETVE . ..
Detroit, Mlak. — 4« letni Geor ae B. Gregory se je nepričakovano vrnil domov a potovanja. Ko je vstopil v sobo. je našel pri večerji 34-letnegs Krederiek Mlller js. Gregor? ni govoril, ampak se je usedel in je prišel večerjati Nsonkrat je vstal in potegnil sa-m o k res. Rrkal je Millerju: "Izroči svoje zadnje molit ve.M Po teh besedah je ustrelU Mlllrfjs
SIT«.
Oregoryja so aretirsli nekaj minut kasneje. Na policiji je izjs vil da ni mogel prenesti, da aje-gova žena govori s drugim mo i*m Pmnsl je/ de oe more svoj. len® dolžiti nič«—
ga. Pri večarji je ....-----
njegov trinajstletni ata.
tem volilnem boju za kakšne principe aH velike reforme v korkt ljudstvu. Nek. za to ni šlo. Nasprotni kandidat in občinski svetovalec John Powern pripada med profesijonalne polltlČarje starih strank kot Anthony D'An-drea.	> tqC v ■..
Volilna borim ni pričela z govori in razpravami o poatavah v korist ljudstvu, ampak volilno campanjo so otvorile bombe, boji s samokreei in tudi noši.
Dne 28. septembra 1W0 je počila prva bomba pred hišo občin, skega svetovalca Powers«. Meščanski listi so drugi dan prinesli vest, ds je zdaj jssno, da j« pri. fela volilna kampanja in da bo D'Andréa nasprotni kandidat. ;
Dne JI februarja t. I, vprav enajst dni pred občlneklmi voli-tvsmi, je bilo zbranih v neki dvorani tri sto podpornikov D'An-dres. Naenkrat je počils bombs. ki je nspravila veliko luknjo v steni in sedemnajst ITAndrejo-vih podpornikov je bilo ranjenih.
Napočil je dan volilne bitke. D'Andréa je bil poraien in Pow-crs je zmagal s majhno »večino glasov. D'Andréa je vložil protest proti volilnemu Wdtt in zahteval. da sa glasovi še enkrat žtejejo. Sodišče je njegovo sekte-vo odklonilo.	^
Nekaj Čaaa je bil mir. Dne • narra aU bila umorjena dva Italijana Paul Ldbrioli^rofeaijona-len političar in sodatf*i hirič. in Harry Raymond (Belmondo), profesionalen polltičsr ia lastnik tobsčne trgovine. Oba sts bils podpornika Powerae. s ■
Dolšili so poaperaške D Aa-drea. da ao ja waafü. Aretiranih je bilo tudi vaš oseb. ki ao pa M C ispuššaae. ker jim niso mogl
dokazati uau-
V torek ponoči se je D'Andree vračal domov. V Uši. v kateri je stanoval, je bilo prvo nadel ropje prašno. Ko js vstopil v naenkrat poéUi etreil D'Andrée se je «arudil M t U. «-riW sbešali. njegova drufle« je Mla as nogah. Ranjeni D'Aadrae k pa klical:
(Dalje aa i.
_
Washington, D. 0, Kongres-
na Zbornica je w>rejela predlogi sa snovanje tržnih farmarakih aa-drug. Za predlogo je bilo oddanih 294 glasov, proti nji pa 40. V sad njem kongresu je bila ta predlo ga poznana pod imenom Capper-Hersmauova predloga. Sprejeta je bila v kongresni zbornici, toda v senatu je bilf porinjeua na polico.
Predsednik justičnega odseka je pojaanj^val, da sta jo odobrili republikanska in demokratična stranka, in da ni bilo proti nji o-pnavičljivega ugovora. Pri tej razpravi je bilo glavno vprašanje, če ae naatopi proti farmarjem po protitnustovskem zakonu, ki lastujejo Žitn«e elevatorje. Nova postava dovoljuje farmarjem. Če ao laatnlki žitnih elevatorjey da ae lahko združi po več takih farmarakih organizacij, ki lastu* jejo iitne elevatorje, da postavi-jo žito akupej na trg. Karmarska društva lahko Izdajo delnici» na majhen kapital, od katerih bodo farmarji prejemali po oaenr od sto. Vse pritožbe ae morajo poslati poljedelskemu tajniku, kajti on Ima prsvlco uvesti preiskav^ in dognati. Če ao pritožbe upraVi-cene. da je bila konkurenca ouie-
jm*
iresnik Walsh iz Massa-
ti je bils spre jets v interesu 1'ar marjev, za druge sloje se pa ui »če ne briga. Ko je povedal avoje mnenje ^farmarjih, se je sptayil na delavske Itrokovne organizacije in jih oštel, ker agitirajo za Claytouov protitfuatovakl «akon in Adamsonovo b«etavo zs osem-umi delavnik.
Napravljen je bil poizkus, dn se črta droga sekcija v postavi, ki daje poljedelakemu tajniku moč, da diecipllnira tiaU* tržne organizacije, ki ae ne ravnajo po postavi. Kongresnik Dominick i/ Južne Karoline je predlsgal. da so ta odatavek črta v postavi. Ko predsednik jnatičnaga odseka
FUNT MISAT
Herlin, 11. maja. — Tukaj po ročajo. da so ik>hoalovaške čete prekoračile šlezko mejo v okrož ju Teši n ja. Ako je to res, potem loče jo Čehi Izkoristiti sedanji gaos v äleziji v svrho, da si pri ;ijo sporno ozemlje'Vi 'pjtrno vniki.
lnsti
NEMČIJA JE KAPITULIRALA IN REŠILA
Parlament je «prejel ultimat a 281 glaaevi proti 175; klarikaleo na čelu nove vlada.
nevarnost invakijb je odvrnjena.
Londan, II. maja. r- Dr. Btha-ver. nemški poslanik v Londonu, je danes formalno obvestil Lloyd« Georga, da je Nemčija 1 epiajeia vso zaveaniške pogoje, 1 ki so vkljnfene v ultimeiu. " i
»Pariz, 11, maj«. — Pariški bur-žoaznl listi nlao zadovoljni, ker ja Nemčija »prejela ultimat. Listi ptavijo. da	Nemčije ni
prav nič zaupati in da najboljše jo, če ae uporabi aila proti njej.
Berlin, 11. maja. — Nemčija je sprejela ultimat entente. Parlament je «noči a 221 glaaovl proti 176 sklenil, da nova nemška vla-dp podpiše brezpogojno in brez pridržkov vse, kar zahteva entente. To pomeni, da bo Nemčija plačala 132 miljard «latlh mark odškodnine « 50-odstotnlm davkom na levo« vred, rasorožila civilno vala v
pojasnil, da so farme rake orgn nisacije za ta odatavek. je l>il predlog Dpminicka odklonjen z 231 gUsovi rvotl 97. Ko pride predlogs pred seilst, bo oglaalla zopet opozicija. Predlogo ¿>odo zagovarjali Norrie. Ladd, Ceppcr. U Pollette In Borah. V njen prilog bodo govo-rili Še drugi progreaivnl senatorji.	1
Zdsj je v delu tudi načrt, da |e farmarji Iz vaeh krajev pritegne o v tržno organizacijo.
Borsijani. žitni špokulantjc U prekupčevalci niso zsdovoljni f predlogo.
STRELA JE POVZRO0ELA *A VIKO V KAZNILNICI
Marina. Iowa. — mre!« je ude rila v tukajšnjo okrajno kaznlini eo in zanetila ogenj.
Strašaiki eo že odšli domov in 1« šerifov! otroci so bili v kazni I niči. Jetniki ao bili v silnem elraku i» med njimi je nsstals psu. Iu, ko aa je vedno bolj gost dim valil v njih eellec. Ko so sosad je pri k lies I i prve šerifske deputi je, da so odprti crlirc. so biU jet aiki skoraj ne pol raduštni. Ako de na poslopju znaša deset tisoč dolarjev.
OOSWI POŽARI DIVJAJO V SlfBEMlM MIOHIOAJTU
do in delavci v Angliji.
>	II IHIM—■
fcJii" (i '■Ji f t f. ''"i. ' . 1 * J ' i \ '''i1* ' i,- ' i ' ' Tranapurtni delavci ao ramglaaili blokado v vaah priata-nišiih proti inosamakamu premogu, ddltiar traja stavka rudarjav. Vlada ja poslala vojaška čete v pri-stahišča. Položaj ja zopet zelo aUb. — Velika dalav alta damonatracija v Franciji ao oplašila miliUriste.
NEMCI IN ITALIJANI " USTAVILI POUAKE.
| London, 11. maja." — StaVka rudarjev v Angliji je potisnila vlado v novo kriao, ki nI majhna. Federacija transportnih delavcev je odločno uastoplla, da prepreči uvoz premoga i« tujine, na drugI strani pa hoče vl^da, da ae Ino-aemskl premog uvaš« v Anglijo «a vsako ccuo.
Kkaekutiva transportnih delavcev še veti no zboruje v Umdonu in razpravlja o vprašanju splošne stavke, medtem pa so krajevne organizacije prlataulščnlh težakov že zaštrajkale v Gla«gowu In nekaterih drugih mestih. Vlada je poslala pomorščake v stavkovna mesta in iadala apel za prosto vol j* ce (stavkokaae), ki bodo Izkladall premog z ladij.
«Na všeraišnjl seji > eksekutive t ransportniu delavcev je bila so* glasim sprejeta resolucija, ki ae glatd, da inoaenmkK preinig ne ame priti v Anglijo in da £ede raefla pomagala stavkujočlm rudarjem ; obenem «o voditelji trauaportuih delavcev sklenili, da ae bodo poavetovall « šeleznlČai^i za skupno aknijo, tako da bo blo kada proti lm{portlranjti premoga popolna lu efektivna.
Robert WUliatus, tajnik eedara-eije tranapor^nih delavcev, je Is-
wm
Bntentnl voditelji v ftleaiji aa grizejf med aeboj; proklaiaa-olja na vatoše.
—— Sem dospel«* brzojavke poročajo o velikih gozdnih požarih, ki divjajo v de aat Okrajih v severnem MM»i*s nu Ms stMifw Ijedf skuša omejiti požare, ki so aeprsvifl še veHko
škade.
hteve, ki jih vsebuje ultlmst.
1'mluo je bilo glaaovanje, sa je predstavilp parlamentu nova vlada, ki aeatoji iz petih večinakih socialistov, treh ; klerikalec v in dvah » demokratov; ministrski predsednik je centrlst (klerika-ec) dr. Wlrth, ki je obenem minister vnanjih zadev. Wlrth je v dolgem govoru priporočil zbornici, (k sprejme ententni ultimat.
/"Zmagoval*! ao zaključili — je rekel — da aprejmemo vae ali za-vržemo vae, aredpje poti ni. Hpre-jem pomeni, da vaamemo težko breme in obljubimo, da ga bomo nosili od leta ¿o leta. Odklonitev pomeni, da iagubimo baao v«ega našega induatrijalnega življenja valed česar bi moralo' razpasti naše goepodarako telo in morda prišle še hujše poaledice sa tiašo politično ekalaUneo.' Iz teh razlogov je vlada / sprejela uiti. mat, deeiravno ae zaveda težkih konaekvenc, toda odgovornost leži na ententl."
Dr. ,Wirth je nato apeliral na parlament, da podpre vlado in sprejme ultimat ter a tem odvrne nevernoat, ki preti kotlini Ruhr. Ko bo vlada Mene ta ekrbi, bo posvetila vae avojo pešnjo aitua-eiji v Gornji ft^ziji, ker trdno za-up« v pravico plebiaoita. ■MNetri v novi socialdemoj^rs tično-klerikalni koaliciji so: dr. Mitih, predsednik in vnanji mini ptrr; Gustav Bauer (več^iekl sj-eislist), podpredsednik In flnenft. ni minister; Breuns (klerikalec), minister ekonomije; Hehlftrr (de. mokret), pravosodje t; Robert gehmidt (večinski soeielist), delo; Groener (večinski soeiallst), A. ler.nieet Oiesberts (klelkelee), p'>šts In brsojav; And ras Hermes (klerikalec), prehrana; Gsorg (Jradmur (vašinaki sociaiiet), notranje stvari t OessUr (demokrat), domobranstvoj SUbersehmidt (ve činaki sodaliet) rskonstrukeija.
Nova vlada ima podporo klevi* ksleav in vsčiaskih s^inlistov medtom ko se vodHriji neodvisnih soeialietev Ia demokratov Izjavili, da js ae hoda podpirali i notranjih aadmh, čeprav glasu jejo sa ultimat Nsrionalistl In moaarkisti se gls»»vsli preti niti mata. Komunisti ae glesovsli aa ultkaat.
U uvažanju tujega premoga, dokler traja stavka rudarjev, pa raageri Izbruhnejo Imleani, lakota In največja beda valed pomanjkanja koriva,,;	*
Položaj ^ grozno slab. Vlad« je premeetlta puntarake čete reaer. viatov, ki ao rebellrall zadnji teden v rudarskih okrošjlh, v druge kraje; vsa armada re«ervlatov 1)0 menda reorganizira na. Dalje je vlada pričela peraekutlratl ko-muniate, ki Jih amatra mlgovor-nim «a izgrede in stavka v prlsts-nlščnih msstih, Pred par dnevi Je pol let js sretlrals A. Inkplns, tajnika angleške komunist Ičue stranke In lavršlla prelakavo v glavnem atanu stranke. Veliko šu^vllo listin iu pisem je bilo zaplenjenih. Pariz, 11. maja. - Vladni listi Parizu se čudijo, odkod ae je vaelo toliko komuulatov, ki ao zadnjo netlelje demonstrirali proti nameravani invaslji Ruhra lu pro-.. roj«llstlčnim ceremonijam v Ivanke Orleanske', če« 20,000 de-avcev je bilo ssmo v Parizu na ulicah. Vlsds se boji, ds je na redba zs inobiiizseijo 150,000 mož ojsčUs stališče komunistov, ls|H nikjer ni opaziti poaebuega na. vdiranja za ngredbo. Komunisti v Parizu ao uatanovill "odlmr akei-jeM pt> vzgledu angleških dala v. cev. Na nedeljskih shodih niso bili' govorniki nič Izbirčni. Neki govornik je dejsl: "Pojdite v novu vojno, is nt Je, ako morate, toda obdržite puške se revolu* rije." Okrog sto komuulstov je bilo aretiranih.	, J
ZBORNICA JI BA IN),000 MOŽ BROJlCO ARMADO.
Waakiagte% D. 0. - /Mornhs je sprejela predlogo, ki določs. da šteje srmsds ste petdeset tisoč mož. Sprrjrt je Ml tudi dodatek, dailma vojni tajnik pravica odpustiti vojske, ki as priglasijo zs odpust, dokler sa število mož nc zniža as sto petdeset tisoč.
Chleseo ia «k o lir« t V petek je' bi hladno. Hevernozspsdnl In severni vrt rovi. Tempers t o rs v zadnjih 24. urah najvišja A6. naj nižja §1 Mnee UMc ob ft i», «a lidrob7:«t.
K0RPANTY NAMERAVA 0-KLICATI ILMKO REPUB
London, 11. maja. r* Central News jo danes prejela depešo Iz Varšave, ki sporoša, da jo pogajanje med Kogfantijem, vodite-Ijem poljskih vetašev 4n oiitontno plebiscitno komiaijo končalo a Pomirjeni v Goruji Slezijl.
Druga braojavka l« Gppelna se gl««l, d« «o «e Franco«! In Poljaki sprijeII v topniški bitvl pri GrosehowlUu.
Berlin, U. maja. — " Berliner Saitung" jsvlja, da «o Italijani s pomočjo nemških prostovoljeov • ustavili prodiranje rebclitlh Poljakov pri Kandralmi v Gornji Ala* ziji. Poljaki «o «e umaknili « veli-kinii lagubuml.
Druga vvat a* glasi, da Je med zavezniškimi sastgpulki v Oppol
r, Italijani in »Anglt-i Frsncozli nekata-pf ri Italijanaki iii sugleškj komisar-JI so aagroaili k «atavko, ker ne dobe dovolj vojaško pomoči. Italijani ae allnio togote nad Poljaki. — Mbdtem pa jt plebiaeltna komi-' sija iatfala proklamaeljo, katero ao jiodplaall francoski general I^s* roud, italijanski polkovnik Martini in angleški polkovnik Pereival. Proklamanlia je naslovljena na preblvalstvA v Uorliji dlealji in «a v jedru glasi, da «ave«nlki aa-glasno ohaojajo vstajo In da vata-šl ne bodo spremenili zsključks. ki ga naredi eutouta gloda Gornje dlcsijo. . :	-
Pari«, U. maja. — llavasove agentnra poroča i« Gppelna, da ne je okrog 10,000 mož nemške na» rodne gacde zbralo med Vratlala-vo lu mejo Gornje dlexljo, kjer čakajo na povoje, da udro v Ale-zlje.
Varšava, Poljska, lk maja. — Vesti Iz ftleKiJn «e gl«sc, da name-rava eksektitivul odlwr poljskih vstašov oklleatl neodvisno Šlessko republiko v vseh tistih krajih, ki so pod kontrolo vstašev, Insurr genije mislijo orgsiiislratl prevl-zoričuo vlado In razpisati volitve «s ustavodajno akupščlno.
Dalje poročajo, da je vataški •ksekutivni odbor pričel pogajanja z zavezniško plebiscitno komisijo. Poljaka vlada formalno zanika, da redne čet« Iz Poljake po- , magaja vetašem
« V Varšavi s« dnevne ponavljajo demoMt revij« v prilog šloskim vstašem. Demonstrant je a m' navadno ustavijo pred itslijanskim In angleškim poslsništvom s sov. rašnlmi kIM, toda vlada aa ne gane, <la bi to preprešlia. Všrraj «o parsdirali "poljski Američani", noseči ameriške zastave lu napla«' U aneksi jo Gornja Alesije. •
■t t i * KABVJBVOSV JE ti POBBONILO • FARME
Joliet, m — Ko «ta včeraj po-I »e gnila zopet dva kaMijrnca a kssnilnlške farme, so pssnikl Is-javili, ds se med kssnjsari pojavlja velik nemir. »hI kar ao pričeli graditi visok zid okoli faram. Veliko ksanjeaeev ja isjarile. da pobegnejo ob prvi nriiiki. »»redno bo zid dokon.su Doedaj je po-kigsila |s asdem kaaaješeev^ ^
i tfHfclI k (m ■ . w L-JtJtšU^^^^^M
Ill
ROSVETA
__lu) SLOVENS** imopni roppoaw«^ JEPWOTE _
LASTNINA aLOVPWjtf NAKOPÑE POPPOENE ****** SjiSilf — Imllli. Rokopili m n« w
JEDNOfl
~Cns oglaao* po loimra. Eatoofr ss ns vselaja.
N.Ä 53^ Ä dUi JUmp» UM m um. r^ojM
pol lete In U-2C M tri n>MM¡ Chkago W.W na Uto, $121 «• pol Ism,
Il .M n trt rnsases, im m_
""	Wtt ■ lUtMM
"FROSVETÀ"
2657 S» I«. UwéM* Al
the ENLIGHTENMENT*
dr/ju III uirazu. kot o Božiču. Sho
ki it oddaljenih mmelbln.	P"»va doraa^ »bivi in sodrf*
Sabacription; United Stetes (escapt Chicago) and Caaada 16 par y«tf¡ ?Mm|n fis, and forsign c—ajriSfrJlK P* jy
It •
Ua—, la se w — M*»
važna razsodba V interesu zborovali« 1 SVOBODE.
lDOPISl.1
— Edini mednarodni delavski praznik, prvi maj,
tudi tukaj dostojno vali. Vrlil sa je velik javni hi po shodn veaelien. Shod kot ve-selies sta MU dobro ohiakana na-vslie izredno slabemu
ko morajo eodrugi v njih stari domovini pretrpeti pred faliati, ki imajo saslombo pri vladi ki pri
I kapitalistih, imsjo prosto vožnjo po žeieznieah, proato hrano po Mr restavracijah; pojaanjeval koliko socialistov so le poaio-ii, med njimi tudi že pet poelan-Toda vse to ne ovira sociglir ga gibanja in socialistična tanka v Italiji raste in se razvi ju ter je vssk dan močnejia.
Premogovniki, v katerih kopljemo trdi ali antraeitni premog, obratujejo od ttfri do pet dill v tednu; zaalužek pa komaj zadostuje ss lsonWe Iganee brez zabele
selo natančni in premogarji morajo zelo skrbno prebirati pre-mag, da ja ni kake druga primesi med premogom. Ako bos opaši le tnal kamenček, debel kot korita« že dobi premogar počitnice od tri dni. — V premogovnikih
Na shodu je nastopilo več go-
H|i ast (»pil
amo se zabavali dolgo v noč.
BP	; ...-»«n» mM ravno so bili navzoči delavci raz-
iiaroüiioati, kljub temu je »U-
kot L u- W^Trettle"^
biti vedno. Narodnoet-
. . ^	tMttMmL no sovrsltvo je iz rode k kijpitali-
polje že nekoliko obdelano, potem ^ ^ nezAkonñko dete kapiuli-
tujczemci orjeino ledino in ko bo bi moral°
se morda nam pridrulijo, sedaj so ps udeležujejo le takil| shodov,
kjer \je večina in denar in da do- ^	_ ± ^^
udeležujejo le tok*
bijo lažje ka*» lebko delo. pak kmalu bodb morali sprevidi fl, ds je njih mesto tam, kjer ao oimstead PaUa, 0> — Iz te na-"foreignera", saj že zeda* nefcgr .elbine pa najbrže le ni bilo dopi-terl nimajo itaj vgptl a seboj na s® v slovenskih listih, ker je le po-delo zs pmgrlaek ali kosilo in auh pelnoms nova slovenska naselbi-kruh jim je le dobro dolel. Se bo- na, od Ctevelanda je oddaljena do že spametoval in gfcer le kipa- lutkih 18 milj. Tukaj sta naseljeni ln, 'sko bodo razmere le nekaj ča- |e|e <ive slovenski družini ki sto toke kot so sedaj. -JSkveda volili kupili farmo. Postavili smo tudi
H Nuj vi nje sodišče države Connecticut je razsodilo, da so vse mestne ali občinske odredbe protiustavne, ki dajejo mestnim uradnikom kontrolo nad shodi in govori.
"Unija za ameriško civilno svobodo" je poslala McAlister Cplemana iz New Yorka v štiri mesta te države,
da obdrŽftVa ^Od®«	JM^LU«.«! nA1l M	^	»v— »umu «rau. ru»n»»m
«javnem >fcgU V Meridenu o civilni svobodi in ni imel poli- ^ ^^ wttbmuneke stran- u nova poslopja. Okolica je zelo
"" ke, ki sedsj tudi izpolnujejo avoje krasna( peste so vse tlakovane,
cijskega dovoljenja za javen shod na trgu, je k nj stopil policaj in ga aretiral. Sodita» ga je obsodilo na pet in dvajset "dolarjev denarne globe. Coleman je apeliral ali na nižjih sodiščih ni dobil pravice. Predložil je stvar najvišjemu sodišču, ki je razsodilo njemu v prilog.
Najvišje sodišče je jamo povedalo, da nima noben policaj pravico se vtikati v govor ali pa motiti shod na prostem, ne glede na to, o kakšnem predmetu Še javno razpravlja. Sodišče pravi dalje pri vtemeljevanju svdje razsodbe, da ni najmanjši pregrešek storjen s tem, če govornik govori zborovalcem na prostem ali v dvorani, dokler s svojim govorom ne krši postave.
Elizabeth Glendover Evans iz Bostona je skušala govoriti v Norvichu. Bila je aretirana in kaznovana. Apelirala je na višje sodišče, ki je pa odložilo obravnavo, dokler najvišje sodišče ne izreče svoje sodbe o prvem pri-zivu. Aretiran je bil tudi škof Paul Jones, ki je skušal govoriti v Waterburyju, Javni tožitelj je umaknil obtožnico.
Dasiravno je v ustavi Združenih držav tako j»sno zapisano, da se ne sme sprejeti nobena postava, ki omejuje svobodo mirnega zborovanja in govora, da lahko vsakdo razume, ki zna čitati» kaj je svoboda govdra in zborovanja, se najdejo občinski zastopi, v katerih sede občinski svetovalci s predpotopnimi možgani, ali ki ne vftdo, da je ameriško ljudstvo doprineslo velike žrtve na imetku in življenju, da je izvojevalo svobodo govora in zborovanja. In taki nazadnjaški občinski svetovalci sprejemajo protiustavne občinske odredbe.
Če človek nima denarja ali pa nikogar, ki bi se potegnili zanj, se prav lahko dogodi, da mora presedeti mesec dni ali pa več v zaporu, ker so občinski svetovalci sprejeli odredbo, ki je direktno v protislovju z ustavo.
Ta dogodek jasno pove, da je vrtna čuječnost potre-ba, da se ohrani svoboda
obljuba	- ielektrična napeljava vsepovsoa in
Sodrug Starek je v jaanih bar- električno luč imamo v vseh« hi-vek orisal položaj premogarjev,, . koliko prejme pramogsr za es«Se Bivši sem v državi Wisconsin
delo, komaj eno petino; i kojnine na stara leto, ko izčrpan in-nezmo!«! sa clobi heraldo pliiez ložaju niso samo val Industrijami dgia liani so vai enako, naj bodo ItaJir jani, Slovani, Nemci ali pa Angleži. Velepodjstniki áobro "
kajne, delavci so krivi, da se gradnja his
ne izplača.
ns to, da so delavci razdrUieni
vednem narodnem sovraltvu, ker le na tg način jih lahko trolirajo. Vclepodjetniki Ičuvgjo po svojih agentih delavee ene ni I nnmi
rodnosti na delavce druge narodnosti, pri čemur ae poslužujejo vseh mogočih sredstev, da se Isvei vseh narodnosti ne «družijo, ker to bi bil smrten udaiee za se-
ser lo m ou amneii uuarec im »c- m««-, kamor ' SI podjetniki obratno so pa vsi slo-
podjetniki obratno ae pa žni brez oalrasna narodnost aH versko prepričanje, da laije izko? rilčajo delavstvo, da lalje vzdržujejo visoke : cene vsem «vljen skim potreMčinam, zbirajo sklad Iz katerega plačujejo najete agente, katerih namen je sejati neslogo, prepir In sovvaltvo med delav* ei, da na ta naHn preprečijo, da se delavei ne orgsnidrajo v eni sami močni organizaciji, ki bi lahko zadala smrten udatec kaplto*
4et, toda dolga in huda zimi ni ugajala' in preselil sent se v bolj južne države. Ker pa ne biti brez farme, sem takoj kupil drugo, in nalel sem jo tukaj, kjer se mi zelo dopada
Tukaj ao ae pričeli zelo naseljevati v zadnjem čaau, in ' vedno gradijo nove hile. Farmarji v tu-kajlnji okolici ao vsi gospodarsko organizirani, in njih goepodarske organizacije zelo dobro napredu-
delajo samo od dva do tri dni v tednu. Kak je zaalužek, lahko vsak sam sodi.
Torej kje so oni Issi, o katerih so imeli toliko povedati za vojne, ko amo ae M borili za demo-kracijo". o je med vojno kak delavee le en dan hotel vzeti počitka, je bil le pri njem mol po-stave ia mo grozil z zaporom ter vpralal, zakaj ne dela. Sedaj se pa nihče ae samni, ko na tisoče in tisoče delsvoev pohaja brez dela Mislim, da ae sedaj marsikateri delavec, ki je pri zadnjih novem-berskih volitvah oddaj glas kandidatu delavstvu sovražne stranke, jezi in preklinja, zakaj je bil tako da je poslulai lepo doneče fraze profeiijonalnih političar-jev hi verjel njiHpvim obljubam. In danes so pa delavci, ki so volili kandidate, katere ao postavili ve-lepodjetniki in denarni mogotci, dobili plačilo v obliki brezposelnosti in utrgavanju mezde. Apeliram na vse rojake, da se pripravke za prihodnje volitve in da ze udeležite polnoltevilno istih in da val oddaste glasove kandidatom, katere so postavili politično orga nkdrani delavci, ki bodo delali za intereee delavstva, ne pa za inte-rese velepodjetnikov in finančnikov.
Pred kratkim čaeom se je tukaj pričelo selo živahno gibanje *a u stanovitev Slov. nar, doma, katerega tukaj tako zelo potrebujemo kot alepec/vid, in bomo Slovenci tudi lahko rekli, da nismo zadnji. Resnica je, da so slabi čaai, toda ako se združimo in delujemo slo-
Tako imajo farmarji popol noma v svojih rokah trgovino s dno roko v roki, bomo dosegli nal
klavno živino, in preteklo leto ao imeli nad en četrt miljona dolar-v prometa, in letos pričakujejo več) nadalje so zgradili svoje spravljajo svoje
so ustanovili nekako zavarovanje proti ognju vsak farmar, ki je član te organi zarije dobi v slučaju, da mir o gen, uniči poslopje, od drugih članov farmarjev pomoe, namreč, da vsak farmar plača enako onemu
ki
ri, Sploh farmarji v tukaj Okolici ne pustijo nobene privatne družbe, da bi pričela s ka ko trgovino.
e Oftmated Fallr šteje o-400 prebivalcev, od katerih polovica voai s vlaki, kate-
iu
Skoraj vsi podjetniški listi pojejo složno pesem o visokih mezdah s(avbinskih delavcev in da so te "visoke" mezde največ krive, da se ne grade stanovanjske hiše. Nekateri listi gredo tako daleč, da celo trdijo, da ao "visoke" mezde stavbinskih delavcev zakrivile, da hišni posestniki draže stanovanja.
Kaj pa ljudstvo pravi k takim obdolžitvam? Povprečni ljudje verjamejo, da je vae gola in čista resnica, kar poročajo in čitajo v podkupljivem časopisju, ker ne vedo, da to časopisje zagovarja interese tistih, od katerih je plačano.
Podjetniški listi v Clevel«ndu pa niso bolji kot v Chi-cagu ali katerem drugem mestu. Tudi tukaj se očita stav* binskim delavcem, da so njih mezde krive, da se ne grade stanovanjske hiše. Charlea Smith, poslovni odbornik sveta stavbinskih delavcev, je rekel časnikarskim poročevalcem, ko ao ga vprašali, če so visoke mezde stavbinskih delavcev ustavile gradnjo hiš: "Počakajte malo gospodje, p* se lahko kmalu prepričate, kdo zadržuje stavbinska dela. Ce pokrijeU hišo s škrli, tedaj stane materijal za sto štirfaAkih čevljev strehe $11.25, podjetnik pa računi tri in dvajaet dolarjev za pokritje sto štirjaških Čevljev
Časnikarski poročevalci so izvedeli, kar so hoteli izvedeti. Ce je U?ba kuj znižati, tedaj je treba selo močno IKjrtiati podjetnike profile in stavbinski stroški se bodo znižali
Ali takih stvari ne izve ljudstvo iz predalov časophja, ki zagovarja privatno bizniAke interese.
Ce bi to časopisje porisalo resnico, tedaj bi ljudstvo "' V1 kmalu SMMBialtf nikdar site oderuhe.	H>v>i<
lizrnu. In kadar bodo delavci spo- «- —.' ~ v:" ~ ^—" "V znali to, da njih relHav je le v slo- # gl in skupnem delu, takrat bodo di?' v/ ,evilan1d \ tovarn€ vspeli v svojem boju. ln tu se la, pole? tw ^ ?oma «P*^**0 hko doseže edino le v socialistični V8® &rmaPBko delo. stranki, in vse druge delavske po- . ^ «« omenil se v tujtaj litične stranke, ki ao so ustanovi- W okolici naseljujejo ljudje bolj le, le zavlačujejo delo, ga ovirajo. bolj. Navadno kupijo po pet do
»Z P0trt'bna	kgupijo°^
<lorovte% ki je > svojem ene uro krtvo |n |ramjo Bvoj dom ,n ^
• I(>I K<*m govoru 1 raakrinkal deloH
je blizo Clevelanda, hodijo na de
uûÎî.îTf^ T^^^Il^I'o v Cleveland, da imajo zaalužek nov, ki aa IndirekUii hlapci kapi»!	i j . i, ^ • i	I"
tem, ^da kaleja as ss^illiliñii.. ^ (lolRtt okrog 15 miíy Ako ^
strsnko kot nematalmn. Povdarjai je, da je ravna nasprltno rsaniea,
do v resnici pričeli graditi to pro-
da ja v sedenjem kapitalisti!- £f'te<Uj bo dovolj deU " dvc Bem aialemu na mttjmm raaporok, *	■
ker veliko norok je Idlo sklenje- 8 «pomlsdsnskimi deli smo le
nih samo radi denarja; ml, star £	£
70 let.-sc poroči z dekletom storim I" ^ h,adn; 18-26 let? AU je to morslnof Oo- To<la k'J«»> temu so farmarji ako tov« na; nadalje sa velik vzrok ^ 4,to P^^li-»»/porokam tudi dala veke rame- TOaeniti moram tudi, da ao farmarji naseljeni v tukajžnji okoli el selo verni katottčaaL Imajo
re, ker je mnogokrat nemogoč obstoj družite radi brospoaolnomi iu ker sakonaka ne moreta Živeti v» led premajhnih dohodkov, lui.
jmiw
L
Tretji govornik ja btt aodnta Ham Kaisaattl, Italijan m New Kniaiagtena, Pa, ki js gsaoril v italijanskem jeafcu. Na skadti je bilo aavsolih kakáh U Italijanov, ki nameravaj« tmU ustanoviti svoj MorleHstWai klub e Herminia Ps Kolikor asm mag<4 jas rasa zuvorniks. |s navdu^val rojake m pristop v -tkiH' stično stranko, pojaanjevsl, koli-
sem priaore ,ki ne delajo nobeiu čami nikomur. Kajti msrsikaten ae je tsfco naptl, da ni poenal sam sebe. Ia sedsj imam pa zapet t>n »ko udeLoiiti ao veselic oia kate-m nobene alkoboltM vpija . In kaka racttka: na prvi pijance vanje in konsekventno noben« prave zabave; na zadnji ae razvije v resnici prava zabava. Isto je tudi z društvenimi sejsmi posebno tam, kjer'je dvorsna v Itaketu «atomi ali gostilni. Že marsikdo je imel priliko biti navmtf na aeji, na kateri jo bilo navzočih tudi m* kaj bratot, ki so ae prej "Hrppča li*' v saluuu. Navadno je brat, ki je maloprej» držal koea r«e v roki najboljpametea in hoče vae vedeti, ia oatali -člani komaj čakajo 4a se ga hsnebijo, sicer je velikokrat nevarooet, da pride do neljumh prizorov n^^
cilj. Vsakdo naj pomaga po svoji najbolj&i moči, ker pregovor pravi "zrno do zrna pogača, kameir na kamen palač}." V ta $amen se je le vrl&a prva veselica, katere čiati dohodki ae sa Slov. nar. dom, ki je izpadla v vseh ozirih najboljše, in pokazali smo tudi svoje na-vdulenje ii^ zanimanje za lastno stavbo; v kateri upam, da se bomo le lshko zbirali prihodnje leto. In dosegli bomo, sko smo vsi složni in vztrajni ter požrtvovalni
Na drultvenem polju dobi#|U| predujem© in vedno priatopi nekaj novih, članov in tako vedno raete nale drultvo, ki pripada največji in najmočnejli slovenski podporni organizaciji, Slovenski narodni podporni jednoti. Opozarjam le ostale rojake, ki le niso člai^ te organizacije, da takoj pristopijo, ker nihče ne ve, kaj le vse čaka Uvega človeka na svetu, in nihče nI ve, kje gs čaka nesreča ali pa celo smrt
Omenim naj le to, da ni nič kaj prijetno biti človeku vedno sam, kar je priznal menda celo Bog oče sam, ko je poslal Adamu Evo in rekel, de človeku ni dobro zame mu biti; vsaj tako se bere v sv. pi smu. Ia istega mnenja je bil tudi tukajžnji rojak Joe Bartol, edino s to razliko, da ei je družico sam poiskal Ia se vpregel v zakonski jarem, la njemu bi sledil marsi-kateri tukajžnji pečlar, oko bi mu bilo mogoče, toda mladenke, ki prikajajo.v precej velikem ttevilu iz stotega kraja, kljub temu p* manjkujejo in bi bilo potrebno, da bi priplul ea parnik e| mladenkami samo sa tukajtaje naaelbino. Jaz se vedno tolalim, bo le. ' ' T
V Ko sesn bil v Mldhigains za časa rudarskega itrajka sem tudi 4 hael prflico videti, kako so atoV-karji troifiili stavkovno podporo. Ko so dobili od tozadevnega oJr / bora podporo, ao' navadno takoj lil v aalunft in potroHH one do larjo aa aHcohodne pijače in do-mov oo.priHi brez denarja in drjL' žina je atradala. Konofno je bil dol k* ni odbor prisiljen izdajati nekake nakaznice, za 'katere» so dobili v unijdki prodajalni razne živijenske " potrebščine, mesto da bi dobivali ffotov denar.
iKo sem bil v Franciji sem tudi opazil, da so francoski vojaiki dobivali pred vsaiko bitko moema francoška vina, da so bili bolj L"korajžni'\ in "junaflki". -^oi. Osa niclji	.'
a4 i.	-K. v j;" . 'i • " ••'	t	*
ind. _ po Ameri . , ki zopet razsaja bolezen brezposelnost, katere žrtve ao sami delavci, in povzročitelji te botyni so pa velepodjetniki. Kakor v drugih industrijslnih mestih tako so tudi v tukajšnjem livarskem mestu vclepodjetniki složni f utrgavanju mezde. Razmere so v vseh delavnicah enake, bodisi v unij skih ali pa odprtih aH neanijskih delavnicah. Tovarne obratujejo zelo slabo: nekatere po tri dni, in želo redke so, ki bi obrat^Vale po lest dni v tednu, kjer je pa vpo-alenih komaj peSčjca delaVcev.
Minul. je. prvi »naj in z n^m je potekla tudi pogodba med I. M. U. in podjetniki. Kaklen bo boj za novo pogodbo in plačilno lestvico, bo'pokazala bodočnost. V prej S njih stavkah je bil belopoltn! stavkokaz zelo redka prikazen, na črnce se pa ne ozira. Kaj bomo doaegli v sedanjem boju, bom poročal pozneje.
Kot sem čul, je bil pri primarnih volitvah nominiran a večino oddanih glasov republikanec Lew. Shank, lastnik javne dražbe.
Nala naselbina ae pa kljub krizi, v kateg se nahajamo, razvija in zvatbe so na dnevnem redu, ka kor tudi botrinje. Iz stare domovine pride dovolj mladenk, ki se tafoj poženi jo. — Jetrn Perko.
svojo eerkev in tudi seveda g. faj-
..... ...........moitra, k| pa mene le ni videl. —
Prava ljubezen bo ftele zaviadals	Pa gasimo s pravo pristno
soeijaUstUai družbi, ko m bodo - ™do -poročili mrt»čenci ia prave ljube-sni, kar jim bo obatoj tudi zagotovljen, kes delavcem ne bo gro- _
silo pomanjkanje, beda in drugo, ksr tare delavee v kapItolUtični f\o\ f&ki družbi. *
li.
W. Va — V tukajinje je tudi le sgodaj priplula spomlad in poklieala k Ävljenju cvetje ln brstje in sela-Toda dne SO. aprila t. I. je pa prihrumel eneleni vihar ad ae-ki pregnal spomlad ; pričelo je snežiti ln v kratkem čaau je bi la vsa us ra v« odeta zopet v beli enalni plalč. Ljudje so strme gle-dali skozi okna% in se vpralavaH, kaj «u« to pomeni. Tmla to je tra-jala le malo čaaa in starka zima, ki nas je ss slove obiakaU aa kra-lkdo
Isma. — Med raz-nim* dragimi dopisi sem v ud-njem Hm opazil tudi razpravo slede alkofcda ht alkoboMt vpija« jkaters rmmrave je pričel rojak Hatt Keaele, ki je pefts slabo stran a«mi»o4a in nekateri Hmgi dopianiki so pa odgovarjoda alkokol ni ravno tabo tkad
ljiv. kot mt kale prikazati prvi dopisnic ki da ni glarai vsrok bede kt mlaerije Ijmdatvn, ampak da je te varoke najprvo treba Isksti dragad. — Kaj tadi jaa izrazim svoje mnenje a tem predmetu.
Hwliis je, da aie opejaih sli alkoholnih pijač je v resnM Škodljivo v vseh osi. rih fat ne samo v enem. mora vsili prWko
tek čas, vzela je slovo, upam, vsajlbitl na i uliti I, na tmtesi so je tola Ism mesecev ako m ve* -čilo alkoholne pijače ln
la Salle, HL — Delavske razmere ae tukaj le nlao prav nič iz-boljlalc. Siecr je tukajlnja cemento vns pričela obratovati dne 4. maja 1.1. s poíno paro, a istega dne je pa ustavila obrat m nc<m-ločen čaa cementovna v (iglesl^. IU., vsled lesar je prizadetih okrog 300 delavcev. Nekaj se je, da bo ustavila obrat tovarna drulbe La Salle Portland Cement Co. Kdaj bo pričela z obratom tukajlnja rudotopiiniea se tudi Is nič ne ve.	- * * •
Vsled nezavednosti delavstva v tukajtnji naaelbtni in okoliši tudi nI btto nobene proslave prvega maja.
Na dramatičnem polju pa le precej dobro napredujemo. Pred je društvo "Soča" priredilo zabavo v Slov. nar. domu, m evtfaj se ps pripravlja že na dru go. Ns programu lam sedaj dve žaloig|| "Bueek v strahu" in 4ČaHco kave", rioge ao v rokah nsjboljžih igralcev, smeha ia sa have ka dovolj. NatančoejU pit» Sram ho objavljan pravočaeao.
Vsrok prenskanja obrata V eme^ njeni tovarni je bajt pomanjkanje naročil Dmedaj ao plačevali navadnim delaveem pa 46e na uro ali t&ie ne dan. Ker ae pa delavei neorganizirani, bodo najbrle »et priâtrigli plačo, ker je'dovolj brezposelnih delavcev. — Pa-


Senator Reed o fowjL
Vàttj Manna, Federated Pram
Washington,- IX C. —' ' Najbolj h vlad* kar i* je še imela Bn-— Tako je senator Jamee ¡¡.'tl demokrat U Mimourija. karakteriziml sovjMnko vlado v Kuaiji V svojem govoru » senat-«ki *borniei. katerega je kgmtali-Kiic.o ¿asonfcje popolnoma igno-• je Reed naoerii ves avoj ieuij satire proti ameriški vnanji „oUtiki iu državnemu depart-¡^tu, ki nadaljuje gospodarsko
blokado Ruaije. Reed je ažig«»*1 Hnghssg m
llooverja radi njune postne trditve A* Ruaija nima ničesar na


rl pa drib v ni tajnik dekeetim. ne eiaemo tršiti a tenu ljudmi!"
PROSVETA
ZLATO U BRITANIJE JI DO
8PKL0 V
Wellington, D. 0. Kot je e znano, gozdne požare veliko trat povzroči strela, ki udari v kako drevo. Zvezni državni poljedelski department je zbiral podat-te o tem in konečjio prižel do za-iljučka, da navadno strela udar-a navadno vedno le enem in istim (raju, sploh tsm, kjer se navadno
Q||VC v*-**» — —--m	m	— m----—-----I —-
prudaj, da bi mogla tržiti a zuna- zbirajo (ftlski nasičeni z elektri
jijiuj «vetom, in i« omenil nekega ko, kar je navadno vedno le v ^mza— ui	.. k i||te||i 0jiraju u na£|n
bilo mogoče določiti gotove okra je, v katerih strela navadno naj-pogosteje udarja, in na podlagi tega je tudi mogoče omejiti gozdne požare, katere povzroča stre s, in sicer na ta način, da čiati jo gozdove v dotlčnih okrsjih, da
njun svetom, ***	,
.«»riškeg* -uradni!*, ki je bil v Huslji i» videl kupe, kupe in ku-najdragocenejših arktičnih koi ki čakajo na kupca.
-Dovolite mi, da vam povem drugo strašno novico", je dejal MWlfur Beed s svojim znanim ,ai4iazmom, "ki vam ogreje kri
kov več hrgne kakor ruski dr
žavljani - toliko kakor vojski v ,deči armadi; jetniki si smejo poljubno sprehajati po meetu, obiskuje jo, gledališča in Jkino in le enkrat na zvečer ee morajo pnja-
nt «• - 'vvv* —-- - . .
oblastem. Tako počenjajo
ZA OMEJITEV GOZDNIH POŽAROV.
York, N Y. — Ia Velike iaaije je doepelo sem za pet tjonov dolarjev zlata. Pride tra pa Še več, kajti to je prva poii-Ijilev, ki služi za kritje britakih dp veznic, ki noaijo po 5Vfc% in d<izore 1. novembra. Zlato je bilo oddano tvrdki J. P. Morgan, ki je fiskalna zastopnica Britanijo* BrV zadnjem mesecu je bjlo v Združene države podanega za petdeset miljpnov dolarjev zlata, Zlato, ki je uvoženo od prvega januarja t. 1., je pa vredno dve «to ec|en in trideset miljonov dolarjev.
USD OLJNIMI IPBKULANTC
-
Fort Worth, Tex. — Bogat olj
ni podjetnik *Ved Holmea jc u-stre lil bogatega oljnega lpodjet nika Warren Wagnecja. Holmce se je takoj prijavil šerifu in je b0 izpuščen proti 110,000 poro-ttra. Vzrok! Prepir zaradi bieni-sa!
Na Wagnerja so bili oddani štirje streli, trije «d«**-
OKOSTJI VKJJKANA OD KRITO
¡n vas razpeli do zadnjega rdeče- odstranijo suho drevje, rszne les-ta telesca v vaših krvnik žiiab. ne odpadke, kot veje, iveri in N0Viea se tiče strašnega ravnanja drugo, ki ae hitro'vname in po-\ aDK.ri4kiml jetniki v aovjetaki vzroči požar. Ng ta način upajo ¿.„siji. Omenjeni moj prijatelj mi imeti vspeh, ds »e število in tudi j, povedal, da ao# ameriški jetnir razsežnost gozdnih požarov ome-ki nastanjeni v hifek rook«*» ji, _
ljudstva, da imajo ravno teko do- Iz statističnih podatkov je raz-1,1, postelje kot drugi prebivalci vidno, da je strela povzročila 30 m tia dobe petindvajset odatot- odstotkov vseh gozdnih požarov
m v letih 1014-18; v letu 1920 je pa povzročila nad polovico vseh lozdirih požarov strela, kar je ne-caj izrednega.
I^B m , i	J
In ker navadno povzročijo tudi iskre iz železniških lokomotiv
veliko število gozdnih požarov,
viti----------. ------ ------- -------
brutalni ljudje, ki so nam tukaj ^ tudi v tem oziru omejeno Šte naslikani v najbolj črnih barvah, v|i0 gozdnih požarov, ako odstra-
nijo iz posekenlh gozdov fll go-
ličav vae lesne odpsdke.
■
IZBOLJŠANJE 0B8T V DRŽA-; VI WYOMINO.
r ameriškimi jetnikil
Zakaj nam državni tajnik sa-mopašno brani tržiti s temi ljud mit Zakaj ne bi smeli Runom Podajati plugov, da »orjejo svoja polja, mlatilnk, bombaža in stro-j^v za njihove tovarne?	Washington, D. 0. — Po poro-
Kdaj v zgodovini Amerike smo čilih zveznemu poljedelskemu de-v hc branili tržiti z ljudmi, ka partmentu se poroča iz drž^vtf tenh morala, vem ali oblika via Wyoming, da namerava ta ¿rža-,1, nam ni ugajala* Kaj ao delali va graditi ceste in stsre izbolj-11 aši romarski očetje (pMgnmci), ki bodo v zimskem času prp I ko s* prišli v Ameriko T Prvo nji- ste snega in snežnih žametov. V l„vu delo, kd so se izkrcali m državi Wyoming zapade sneg po-preritall poglavje ' sv. Tnsma vprečno od sest do sedčm mčsč-t, i se zaihvalili Bogu za arsčno cev vsake leto in velikokrat po-\ii7.iijo, je bilo, da so šli med ln- polnoma žamete vse ceste ln so (iijaiwe in jim ponudili verižico posamezne naselbine in seliKa 1, ihi (»brušenih kamenčkov za velikokrat popolnoma odtrgana msm aikrov zemlje. Indijanci od ostslega sveta. Ker pa navad so bili barbari. Vsa ameriška no v tej drfavi divjajo vel^ mulj. je bila skupna lastnina anelnl M>k odmijjo iz vM-njihovih plemen. Njihova vera in ie ležečih kraje* sneg in ga ku morala je bila popolnoma druga- pičijo v nižje ležečih namerava č..a Od naše - a kljub temu smo država Wyoming grsditl ceste a-tržili z njimi.	J ** ^ ^ ** pa
Tržili "smo z neizrekljivimi Tur- jin^ozi katere bodo M
rr Prav nié ae nismo brigali, «e
je oblačilo, ki smo ga predali Turku, imelo pokriti gola ramena kakšne žrtve v haremu aH sc .i1' /h vil vanj kdo, ki sc klani* A-lahu in gleda proti Meki. M*r moli. Izdelovali'smo lonč*ne in lesene maHke za krivoveree — »n kdaj je ameriiki državni tajnik protestiral proti taki trgovini!
Ampak Rusi so boljševikit — boste rekli. Kaj je z Holiševiz-mom ? Boljševizem je Meja. Idej
Morris, Ul. — Sem so došli u-čenjaki, da al ogledajo okostnjak velikana, ki so ga našli v gramo-/ovi plasti. Ko je velikan živel, je >il visok okoli osem čevljev. Njegovi, zobje so še dObro ohranjeni, toda podobni so živalskim zobom.
Kosti so dvakrat tako velike kot navadnega človeka. Učenjak n znanatveniki se. zdaj trudijo dognati, v kateri dobi je živel or jak. Preiskujejo tudi okolico, ker upajo, da napravijo še nadaljna odkritja.
ANGLIJA J» PmnOTALA SOV JET8K0 VLADO?
Kopenhagen, Danska, 10. maja. — Iz ruskih virov se doznava, da jc vlada Velike Britanije faktič no priznala sovjetsko vlado v Ru siji. Vest še ni potrjena iz nobe nega drugega vira.
Drobiž
' Od bliio in daleč. ' ■
t , .. 4»v»ni Pk ti	•«.«-». ■
■ ' - *
—	Angleški minister vnanjih zadev zanika vest ia Kopeuhagna,
a jc Anglija diplomatično pri-snala sovjetsko vlado v Rusiji. '
—	Ikdegatinje ženske organi zaeijc Mednarodne lige za mir in svobodo, ki posetijo Dunaj, kjer se vrši konvencija v juliju t. !., vaaiucjn a seboj s doma vsa po-trebna živila.
—	Bivši Italijanski finančni r Franeeseo Tedcsco je padel IA«^,
skozi okno na cesto in se ubjl.
Število mrtvih in ranjenih v vojni ^la irskem od 1. jknuarja t. 1.: ha irski strani 441 ubitih n 333 ranjenih; na angleški strani 243 ubitih iu 300. ranjenih.
~ Število razporok na Angleškem je doseglo rekord zadnji [H meseč, ko je bilo ločenih čez 200() zakonskih dvojic. Neki aodnik je v treh urah ločil 9» parov. Bres malega vsi tožitclji za ločitev za-k6nn so bivši vojaki.
—	Marie Curie, znamenita od-kfitrljioa radija, je včeraj dospe-la v New York. V Amer)ki se bo obudila več mesecev.
UeU**vtisw i. agrila GLAVNI STANi «Oft-M »O. LAWNDALE AVE., CHICAGO, 1LMNOIS
Nndaorni odbor t
r pjBijHL'
m, siss a Tiskovni odbori
iMfMi ta Stan ratravtl.
Združitveni odbor:
rvseH AM. aim ta Caawlare Av^. tbtaM^ kta bw Oea m. Uarm» Pa. &■ talka am Kutwiii Oataalt.
Bï .'M
Ti; • WWy
msmb
Pohabljenci li svetovne vojne.
Ženeva, 10. maia. — Mednarodni delavski biro lige narodov poroča, da Število trajnih pohabljen-cev iz svetovne vojno prekaša 5,500,000; tU pa niso všteti pohabljenci iz Rusije, Turčije, Bolgarije, Avstralije in Nove Zelandije. * FrarfMja Ima 1,500,000 pohabljencev, Nemčija 1,400,000, Anglija 1,170,000 Italija 570,000,
mmKW^^ XT - ' ' '"V	. , r. , . , : A,.. W
A g.
Iruž^ne države 200,000, Ceho-»vaklja 175,000, Jugoalavlja
Zil slova

■
že zgrajene ceste bodo pa toliko vzdignili. Na U način bodo v zimskem šasu viharji takorekoč pometali ceste in vsled tega bodo proste snega in promet ne bo ustavljen v zimskem Časa, kot je bila navadno sedaj. Sonda se be to lahko naredilo samo na certak, katere bodo gradili po planjavah in valovitih pokrajinah. Razumno, da bodo gradbeni stroški cest precej „visoki, tods ^prihranjeni bodo pa t roški, katere imajo
Stavka mornarjev se nadaljuje. Tajnik sa delo je opustil posredovanje, ko so mornarji zavrgli kompromisni načrt za zniža nje mezde za 15 odstotkov. Vodir težji unije mornsrjev pravijo, da edino kongres more končati stavko, ako imenuje nepristranski rszsodiščni odbor. — V Biltimoru so bili v torffc večji nemiri, ko se je v pristanišču pojavilo veliko število zamorskih stavkokazov. Policija jc aretirala okrog tridcaet simpetičarjev, ki so pretepli ne kaj stavkokaaov. Pomik MPer sian" v luki je deloma zgorel. K «b» je povzročil ogenj, ni znano. — Iz New Yorka poročajo, da pgro brodne družbe nabirajo sUvk<*a-ki so oblečeni v uniformo Zve
ampak vzroka sa napad je iskati
--------»-.v delavskih bojih gll pa v krvni
164,000, Poljska 150,000, KanadaUVeti.
88,000, Kumunija 84,000 ln Belgl- IVAudrca Ima vfcharno k>rljcro
za sabo. Dovršil je univerzo v Pa-lermu, njegov brat, je župnik v Sedam mrtvih v bitki i fašisti vlKeusingtonu. Bil je predsednik . Italiji. ' hn vodja ^raznih italijatiskih dru-Rim,' 10. maja. — V bitki med štev, podporoiji in drugih. Itall-fašisti in nocialisti na volilnem jani nu»!«^ o aferi, shodu v t 'astclltramtu bli/.u Pa- V prvem nadstropju, v kat. lerma kfcdhjo Nedeljo je bilo se- rem so bi« akritl morilei, so našli dem oieb ubitih ln enajst rsnje- nov klolmk, v katerem j<- bil 11-|. " •• •	■ ■■ > (stlrtr bt bankovec m dvajset do-
I/ " -' . ■■ ."	H*** J«Ml° zapisan«» t
Dolžnostno delo na Bolgarskem. "H teis ae naj kupijo cvetlice /•> liondon, 10. maja. t- It Boflje irAmlree." Hliao klMsiks je ps javljajo, da ao WH te dni vai sloji Isftala lovska i>uška z odrezano prebivalstva na Bolgarskem po- cevjo.
zveni nš dolžnostno delo po za- ■ *....... ......—--
konu, ki je bil sprejet pred *hini DAir ibsvi KRVNI ČAJ (toni. Zakon določa, da mora	IWTm ^^
vsaka moška oseba, ki dopolni dAja	(n mo( bolnikom. Od-
Lm	Aual... I *--— ■eiMŠafccn nAlVIigl MlAllSm /.t4
■■	—--T-----i iNijm auigv|e ■•«
<vaiMto W^I» ženakn ossba s šene sspriskco pomafa jlabam ie
dopolni všim šestnajstim letom, \i- y prašslts ° val£ i a	d.:
vršiti gotovo vsoto dela za drža- L*,, »g vam pošllamo mi velik dru-vo. Moški morajo služiti dvanajst žlwW mesecev, žene pa šest mesecev in
nihče se ne srne izseliti, dokler ne Producu i^ompany, I Marvel Bldg.,
n	Ptttsburgk, Ps.—*(Adv.)
s carinskim zidom. » takimi me- enega s cest_
TiïïJ^SSJSiï» v wot*™™** w
napravite nmčenike. Bdin nsčin.l
«■a ^ ustavi ideja, je, da P«^".	.
vite nasproti drugo idejo. B<»no Globe, Ari«. - loteraat.onal ••rožic na polju fntèlekta so ideje, «melting kompanija je mu**;'*^i 1 ho miljonov Rusov ni nikdar ra|« delo v avoji rmlotopilnUi bil i/vriHlo kakega naaihmga dejanja f0 Mim^Jtamj proti ljudstvu Združenih drihv.L^ skladih oko« pet in šjm-Kakrh Šest miljonov njihovih f deeet mUjon^r ftmtav bakra. PM je padle v evropeki vojni. In ko dve slo delaveeçlrW 4elo. ■ne bi bili rpvno Imd rasetre-| AB ^ mogoče
... u. Min	-P— ------ 1 x»m **	proAiriranegs
v. svojih kosti *> planjavah »» pwveč bakra? Zagovorniki da-
-	i.M virjih Pruslje, Kan^tov te ^fcijoga gmnmArAega Catieije. bi Mli Nemci pomsili j^ijaje, da jc bil ebi _
.«ilijo. Francijo in Italijo.	kar ja prodneiranega prevrf
v zadetku vojne in v dvajse- bgkfu. AH je te re«i~! ti« m, stoletju je bik» tO odmotkov manlca.	je
lUsov Md carjem, W niso mm« no trgu. ***** 1 i tat i „T^atl Zrasli eo v n*vcj ^ peniti a prstom
istemE ki so ditali ruako s^-Ua ebdrii	J ■ ^
-	pod kopit« svojih kani- Vse toUncirali	i^lTalleč ,k1 j., bil. dobre znauo naši vladi - aarsdl proflts, b «Hfc
«li kliob temu smo sklepali po- tegs. da M Hncll prof« »f—| todbe s carjem, pošiljali smo car- ranega l>«krs
^SKptSi U^.šMS w ^
k^or proti W»m » dratinl iu«	1Um
RU n immo bri»U. «• ••	_
..»k. a**i, v o^Jiii pu- —
A daaM, ko J* 18®	*	nf^.
ao. kar jih jc «e imoU Umtia — Mr tem pnaum
ičavne armade (Salvation Armjr).
—	Vprašanje, dali Ameriška delavska federacija ostane i amsterdamski strokovni interna^ cionali, bo rešeno na prihodnji konvenciji fsdsraeije. Kksckutiva e nsdolgo tegs sklenila, d« fe<le-rscija izstopi iz internaclonale, češ da je sadnja Mpreveč revolu-
eionarns".
—	Hfavkujoči tlsksrjl v Han Pranciaeu so zmsgali. Družbe »o primate 44 ur dela v tednu.
—	Največje papirnižka družbe v Združenih državah in Kanadi je včeraj izpria 27.000 delavcev, ko je potekla mezdna pogodba ln ker dela vrt nočejo sprejeti znižanja
opravi dolžnostnegs dela
Okrog 700,000 oseb je podvrže nih prisilnemu delu in 600.000
oseb je'dejanski že na dijla. izplačamo v kronah, zavzema gradnjo novih iu opravif y Ugnje starih cest, čiščenje ulic i „dinarji h in dolarjih javnih parkov, Spanje kanalov, v ootovkm denarju v
M*ni* ulic in jmdakMf JUGOSLAVIJI,
Pilite rmra po nsi etilk
_ pristaruščni delavci v Nov Zelandiji, ki so bili dolgo časa na
«MMsaMMmmmsM
POTREBUJEMO
isirioito tkajko sf najboljše vrato »uknjono Um,
iff' T ' * ^ ^	W '» »
IiglnsiU ao prit
1
WOOLEN CO., South BondLmd^
■ i
|asemcmune|
" >|MMW " J
I
Minnakahda (novi)
samo tretji razred
21. Min. !]*
Mnnchttrin, 2. Hilfi
Mongoli., 1«. junij».
• é " " ++ " '.
TT*
in Čitaluic itd.	____
Washlngton, D. C. — Homari Črte. ški odsek pealanske zbornioe se je ' EMIL kiss, bankir, priči-1 zanimati sa «u.potr>ne p^ 1133 Socond Afo, Now Tort
ročilo, da je Anglija li^leUla na-1- a „	n , i ■■
črt ta gradnjo ftkib 63,000-tou skih superdrenavtov, ki bodo imeli po osem dvajsetpslčnih topov. Ameriški mornariški eksperti so mislili, da bo ameriška mornarica svojimi'šestnajstpalčulini topovi na prvem mestu še nekaj let — zdaj pa U neugodna *novl«e. BksperU ne verjamejo poročilu, ne zsnikajo pa, da je U» mogoče
j NEW YOVUC44AMiURO J LIBAV-GDAMWU)
N* roljtko
, OcU.ll. H
St.
14. No.
Chicago,
III.
viauit?
„.1
»M
Največja Slovenska Bnii t Utflfcl
«trajku, so UvojevsM delno g».jBemU jim je povečana sa dva
centa na uro»	_
—	floboeiikarji v «an Pranciaeu ao kančali stavko s mago. fHara
1 lestvica eatane še dalje v
veljavi
—	Htavkujoče učiteljice v Bd montonu. Kanada, so zmagale Mtavka y trajala dva tedna. Do bffe ao priznanje organizacije in predstavništvo v šolskem svetu.
—	Iz Beriins je prišla vest, da je elpekutive tretje internaciona-|e poalsls oster opomin komuni etičnim voditeljem v Ameriki, da morajo čimprej združbi svoji dve atrsnki, ako ne, ne bosts pri/nsni In delegat je dv*h ameriških ko aiunistlčnlh strsnk nc bo<b» imrii aedeža na pribo<1njcm kmigreen v Moskvi
f » Petrolej v____
Washington, D. C. — Polkovnik Alfred H »rooks, geoloitišk*
preiskovalec v Alaskl, prsvl, i\m ec nshajgjo na arktičnem obrežju Alaekc bogate poli» «•¿»Ui vrel-aev, ki bcnlo razviti prejelislrj.
NASILJI V KUCAVMU POLITIKI
(Nadaljevanje s i. str.)
HL" težke ranjenega aolitičar-eo odpeljali v bolnišnleo in jdrsvnškl izjavljajo, da je P0M| mak» uganja, da okreva
Komaj k njegjr nmmr« Vandidat Powers izved«<l. kaj |r rif^lilo ponoči, je takoj noda» ifjsvo. v ks<cri pre vi. da nisa . Utičaš 1 motivi povMoHU aapado.
V^Of.sr. kl rte m
Mfm
kost« preJsU laetaeročno
drnarja.
Ktpitai$1N.OiUUO hLTMMMM
Jimmie Hlggfns.
. , ¿Nadaljevanje.)
Kadar 00 Js prepiral a kakšnim patrijotom, ja vaalaj povdarfl, da socialisti v Združenih državah apelirajo na soeialiate t Nemčiji,, da naj začno revolucijo proti svojim utilitarističnim voditeljem, aU U argument mu ni dosti pomagal. Njegov nasprotnik jo hitro naštel vae slabe atrani nemških socialistov is dejal, da so prej Nemci kot pa socialisti; to o# je lahko dokazalo. Neki socialistični poslanec t nemškem državnem zboru je izjavil, da so Nemčija vojskuje na dva načina: z armadami na fronti in s peeifično propagando med socialističnim delavstvom v sovražnikovih deželah. Jimmie jO odgovoril, da to je lai. Socialist ni mogel roll kaj takega. Ali dokazati ni mo-ge, da je ros lat — on je samo mislil, da je. Ko je pa bil sam in je stvar premišljeval, so je vprašal: Kaj, če bi bilo res! — Kaj, če bi bili nemški de-lavei res tako slabo vsgojcni ie od mladosti, ds imajo le revolucionarno kolo, pod kožo so pa navadni patri jot jo t — Jimmie se je spomnil vsega, kar je čital in slišal o Nemcih, zlasti pa o socialistih. Priznati si jo moral, da večina nemških so-cailistov res ne pokale nobene prave bojevitoati napram, njihovi vladi I
Odgovor je bil, da nemški socialisti nimajo prave priložnosti sa boj, ker je kajzerjeva vlada premočna in jih lahko pomeče v joče. Ampak U odgovor jo bil slab. ¿ko so dobri aoclalistj, jo njihovo dolžnost, da sede v ječi. S kakšno pravico smejo zahtevati, da on, Jimmie Hlggins, sedi v ječi v Ameriki, kedtem ko se oni boje zapora!
Jimmie jo predložil to vprašanje sodrugu Meissnerju In ns svoje veliko začudenje je Izve-■ dal, ds socialisti v Nemčiji se ne bodo branili ječe, kadar bodo videli vse svoje ameriške sodruge v zaporu. Od kdaj pa velja ta prineip, da se morajo vsi socialisti na svetu dati pozapret in post relit — in potem šele lahko pridejo nemški socialisti ns vrsto! Zakaj bi moral Higgins prej .v ječo v /Ameriki! — Nadeljni razgovor jo pokazal Jim-mieju, da 'je Nemčija več kriva vojne,, kot ps Amerika. Meissner pa ftl hotel tega pridati, pač pa je ponavljal staro pesem, da je ves kapitalistični svat napadel Nemčijo — in Nemčija je edina država na svetu, ki so samo branil Tsko je rekel sodrug Meissner, star socilalist, kateremu js Jimmie zaupal, kakor svojemu bratu. In zdsj sta se prepirala kakor dva navadna patrijota. Ponovila sta vse argumente, , s katerimi sts se obdelovala odvetnik Norwood In plvovsrniški delavec Behheider na sejah socialistične organizacije v Loesvillu — toda topot js bil Jimmie Norwood.
jimmie Higgins jo na svojo žalost spoznal, da njegov zvesti prijatelj Meissner jo bil najprvo Nemec In lele potem socialist. '
* ann.
v	JbHMl* wtfytM — sam. rS;
Vojna sli mir polje mora biti rszorano In žito pooejano. Olm je tori j prižla pomlad, jo John Cutter obiakal svojega najemnika Higginaa in mu ponudil doto na polju, In sieer pod pogojem, ds mora Jimmie molčati o v6jni. Cutter ni bil baž velik rodoljub, imel po je praktična radoge. Ni ae brigal, kaj te lahko zgodi Jimmioju, ampak zt bajto mu jo bilo, v kateri je stanoval Higgins, da je kdo ao zapali sredi noči.
i Nekdo je odtrgal tračnico na tiru menda s namenom, da poškoduje vlak. Prišel je detektiv k Jimmie ju, ki je delal na polju, in ga izpraševsl. Imeli so ga na sumu, ds morda ve kaj. Toda naš socialist se jo razsrdil.
"Pojdi k vrsgnf" je ssvrnU detektiva. "Ali misliš, da sem tako neumen, da bom vrgel vlak s Ura tukaj, kjer stanujem in delam!"
Opoldne, ko jo prišel domov h kosilu, mu je Llazie z objokanimi očmi povedala, da je bil de-tektiv tudi pri njej in je zagrozil, da jih požene iz hiše. Higgins je spoznal, da mu prokleta vojns ne da miru, pa naj gre kamor hočel Vedno mu je sa petami kakor hudobni duh ia — nazadnje ga res le zapodi v strelske jarke I o o e
Novi kongros so je sešel In napovedal vojno Nemčiji Vaa jAmerika je drvela k orožju. Pro-stevoljei
so se oglaiali, na stotisoče mol se je vpU salo v armado, all militaristom to le ni bilo dovolj — hoteli so obvozno vojaško alužbo, Uko ds morejo priaOHl vsakogar na fronto. Jimmie in njegovi uporniški, antimilitariatični prijatelji so sopet imeli fes glavo dela. Njih argument je bil: Zakaj sahtevgJo kongreaniki prisilno vojaško alu-»bo, ako so tako gotovi, ds jo ljudstvo hoče! Za-kaj ne čakajo na prostovoljec! Kdor jo navdušen aa vojno, pojile sam brez poziva. Ampak »•var ni taklnal IfllltarUtl dobro vedo, da večina ljudstva noAs vojne in ssto ko hočejo prlalliti, da se mora bojevati. Socialisti jim pa morajo prekrižati račune. In tako se je vsa eneržija socialističnega gibanja osredotočita proti obvezni vola-ikMMMi. -	^^ ^
< »rganlsaelja v Leesvillu je ropet nsjols oper-no Kl«dallUs In arsnllrsla jav,.n protestni shod proti knnskripolji. Ali sds j ni več šlo gladko. Ks pital ulični časopisi v mestu ao pričeli napadati nameravan shod. Koliko čs*s bo še trpel patrijo-tičnl Ijceaville, da ao v njegovi uredi tltirajo pun-tsrjl in tsdsjalcif "Herald" je pokliesl v «pomit, prejšnji shod proti vojni in ponovil povest o rrm veteranu civilne vojne, ki je |sm ssmeat ju naško protestiral proti hujsksnju Jaeka Smiths, notoričnogs fdofoga urednika". In liat je drugič prinesel sliko "stare«« Junaka" v pobledeli modri Uniformi In naHH jo Imma bitk. katerih se je " ju-oak" udeležil od Bull Ron« Ho sadnjega obleganji Kichmonda. Nekaj dni pornoje, ko je bila Liasir sama doma. m je oglasil f.rtaar ia soseščine in ji dal omtnjsaa številko "Ueralda" a svari|6o
pripombo, da bo nokdo llnčan, ako ne bo konec iz-dsjniške agitacije na farmah. Jimmie jo seveda sopet našel ženo v solzah in nato so sledili običajni historični napadi. Higglna se jo pripravljal, da poaeti ahod proti konsfcripeiji, Lizzie je pa gb-sol nt 110 zaključila, da ne pojde. Tri dni in dober del treh noči je jokala in se prepirala z njim.
Bito bi komično, ako ne bi bilo tragično. Jim mie so je poslulil svojegs starega argumenta, da ga od vlečejo v zakope in ubijejo, ako se mu no po sreči ustaviti vojne — ia to je zopet pomagalo. Lizzie jo bila naenkrat pacifistlnja 1 B kakšno pre vico smejo vzeti njenega soproga in ga nWtiT Otroci morajo imeti očeta — vsi otroei imajo pravico do očeta! Tako je — je odgovoril Jimmie — zato pa moram iti na shod In storiti vse, da se prepreči obvozna vojaška služba. Kaj naj stori Lizzie! Obšel jo je strah, kajti v duhu je videla policaje s kollči v rokah in patrijote, ki nooljo čobre z raztopljeno smolo in žaklje s kurjim poljem. Ne, ne I Jimmie ne sme več agitirati, ne smo iti na shod 1 Toda Jimmie jo je^ponovno pritisnil ob ste. no: Kaj bi Lizzie rsjši videla, da ga ubijejo Nemci na fronti ali policaji in drhal v mestu! On je rajši ubit od drhall AU ona ni marala, da ga sploh kdo ubije.; hotela je, da živi, on, oče njenih otrok.
Jimmie je zaenkrat mislil na kompromia. Na shod pojde, ampak molčal bo kot riba. Tudi to ni potolažilo njegove Žene — kajti ona ga je poznal u. Naj ae sgodl.karkoli, Jimmie bo takoj zraven in potem pride konec. Ne, ako mora Iti na vaak način, tedaj gre ona z njim, vai pojdejo. Otroke stlačijo v voziček in vlekli ga bodo dve, milje do poulične železnice. Ona mora biti zraven njega, držala ae ga bo sa suknjo, In če samo malo o^pre usta, mu jih zamaši z dlanjo In vrže ae mdd njega in policijah« krepeljce!
Pri tem aklepu je ostalo. Na dan shoda 90 se' pa zakleli vremenski bogovi in poslali hudo ploho, ki je spremenila farmarako pot v luže in blato — in otroški voziček a trojnim bremenom ni mogol nikamor. Bili ao ponovni hlaterični napadi. Tedaj je Jimmie prijel svojo ženo za roko in desnico jo dvignil k slovesni prisegi, da ne ^spregovori najmanjšo besedice na ahodu, pa naj pride kar hoče. Lahko mu zaupa, kajti njegova prisega je sveta. Dragega ne bo delal v gledališču kakor prodajal tiakovine in ljudem odkazoval sedeže; tako je delal prej na atoterlh shodih. Da jo še bolj prepriča, ja položil na polico rde* trak, ki ga je imel navadno pripetega na prsih, kadar je delal m shodih. Ko je še parkrat ponovil priaego, je končno pomiril avojo soprogo, da ga je izpustila ic njenega objema. Na pragu ae je še enkrat obrnil in pomahal s roko v pozdrav.
.Ko. je bil že zunaj na dežju, je zaslišal otroški
glas. Ozre se in sagleda svojega najstarejšega sin
čkg na pragu, kjer je mahal z rdečo ruto za ¿jim
In vpil: "Glej, da boš molčal, papa t" — Higgins
ae je naamehnll sam pri sebi. Med štrapanjem po
blatu In lužah je mlalll na dečka, ki je takotytro
rasel. Komaj pet let mu je bilo, a že je tako velik
in krepak. Mališek Ima velike, črne oči kakor
njegova mati In poroden je, da je kaj. Ceaa vae ne
izprsšoje 1 tako je Jlmmio premišljeval o svojih
otrocih, ko je gasil blato do poulične železnice in
pri tem je — kakor že večkrat — stisnil posti in
sobe ter se zsklel, ds mors zastaviti vse svoje, sile
sa boljši svet, v katerem čaka sreča delavčeve
otrokof	'V *
,o.e e
»
Qlavni govornik na shodu je bil profesor z Učelišče, ki je izgubil alužbo valed svojega socialističnega mišljenja in kateri jo bil val?d tega junak v očeh Jimmie Higginaa. Profeaor — bil je še mlad Je imel vse fakte vojne v svojem mezincu. Vojno je naallkal kot velikansko zaroto kapitalistov vaega sveta, katerih cilj je, da korakajo po ^ruplih in dušah delavcev in al osvoje bogastva airovin. Govornik je neusmiljeno žigosal vae t late, ki ao pognali Ameriko v vojno; napadel je špekulant« in denarne kralje v Wall Streetu, ki so že naredili miljone 'dolarjev, a zdaj hočejo narediti miljarde. Obsojal je načrt obvezne vojaške aliK žbo, a katerim mlalljo prisiliti v armado vse t bite, ki ao nočejo bojevati. Za vaškim atavkom je ale-dll gromovit aplavz v gledaližču, da ao ae traall mogočni oboki. Ako bi bil človek sodil po tem shodu, bi mialil, da Je Amerika na robu revolucije proti vojni.
Profeaor je končal in si obrisal potno $elo. Dvignil oe je delsvakl pevski zbor in zapel detav-sko himno. Nato Ja aprogovoril Jack Smith, urednik "Delavca", In nasnsnil, da po pobiranju pro stovoljnih prispevkov bo glsvnl govornik odgo-varjal na eventualna vpražanja. Toda Smith nI mogel, da na bi bil povedal, kar Je imel na sreu, dasl topot ni bil ns govornižki listi. Rekel je, ds delavci v Leesvillu mors jo neksj storiti, sko nfc Čcjo, da jih s silo poženejo na fronto. Kar se njega tiče, on je že povedal in ponovno pove, da ne odneha niti sa dlako. Nikdar ne pojde na vojaški nabor, nikdar ga ne bodo apravili v kapitalistično armado ln je pripravljen pridružiti ae vsem onim, ki ao upro vojaški službi.
"Čaa je kratek", jo nadaljeval Smith 1 bo. je vitimi gcet%mi, "ako mislimo kaj storiti, storimo takoj —"
/ Tedaj pa je bil njegov govor naenkrat prekinjen. Ni ga prekinil star vojak kakor zadnjič, paš pa policijski sarlent, ki je stopil na oder in nssna. nil t "Shod jo aaključen."
"Kaj!" vpraša oatro govorni^.
"Shod je saključen," ponovi aarlent, "in vi, mladenič, ate aretirani".
• Med občinatvom je nastal hrup. a v t Utrni hipu jo planila pokonci četa policajev s sedele v t ik pred odrom, kjer navadno sedi orkester in opaja občinatvo s sladkimi svokl godbo. Policisti sa v trenotku naredili živo steno med poslušalci in govornikom. istočaano jo pa prikorakalo tucat vojakov a naaajcnimi bajoneti na pttfkah po arednjom
Beli teror r Italiji
Londonska "Mornioff Post" je prinesla «¿širno poročilo iz Kima o italijanskih Matih, o katerih se zadnje *sae toliko pi Iz tega poročila je videti, da so fašisti velika organizacija, ki igra že voč mesecev Čudno ulogo notranjih razmerah Italije. Da ao fašisti strastni šovinisti, to je kutreinni nacioualci in ra*no tsko zagrizeni nasprotniki sociali stov, je Že znano, ■b omenjenega poročila posnemamo, da imajo fašisti okrog 400 krajevnih podružnic a 100,-000 aktivnimi »člani. Organkacl ja se imenuje >'Fasci di Conuba-ttimento" (zveza bojevnikov) hi je bila* ustanovljena v marcu 1919 v Milanu. Ustanovitelj je Benito Mimsolini. urednik Šovinističnega lista "Popolo d' ltalia" ki izhaja v omenjenem mestecu Sprva je bila naperjena proti nevtralcem. Konicem leta 1919, je imela 40 podružnic.
Sedftž fašistov je v Milanu v— najmočnejši socialistični Jrdnjavi Italije. Njihov tajnft in glavni vodja je neki Umbcrto Paaella. Sedanja parola fašistov je boj proti boljševizmu v Italiji in pod marfko te parole gre boj proti Slovencem in Hrvatom v aretiranih deželah. 'I
Vse politične stranke v Italiji podpirajo fašiste, izvzemši' katoliške ljudske stranke na eni in seveda socialistične ter komunistične' strattke na drugi strani Iz-
uava-deželo
Samo v treh provinteijah ao fašisti toliko močni, da lahko vplivajo na volitve z njihovim teto-rizmom. Te province so Bologna, hjTSfg in Modena. V mestih so čutijo dovolj predrzne, ds dajo socialiste, ampak na se ne upajo .kjer nimajo zaalom-be v kraljevi gardi in drugih vojaških četahh. Kadar ae delavci v mestih branijo, ko jih napadajo fašisti, tedaj vojaki streljajo na nje (delavce) aH jih pa odvleče-0 v zapor, češ da ao "povzročili izgrede."
Dokazov je dovolj, da vlada protežira fašiste. Ko je drhal napadla delavsko zbornico v Bolo-gni v januarju t. U i® prišlo na lice mesta 400 vojakov pod pretvezo, da narode mir. Vojaki so napravili kordon okrog poslopja toda petdeset fašmtov je prodrlo kordon ln dve uri so socialisti, držali napadalce proč z mogočnim curkom vode iz ognjegasne cevi — medtem pa so vojaki staH s prekrižan rini rokami in gledali prizor. Končno so fašisti razbili vrata Zbornice, udrli v sobe. razmetali «premo, polili tla a petrolejem in zažgali poslopje. U)crad li so 20.000 lir in vse pisalne stroje. Ko qo prišli ognjegasei. so jim fašisti zagrozili s smrtjo, ako bodo gasili ogenj. Ke» pa so ognje-gasci le poskušali gasiti, so fa*i sti prerezali cevi. Poslopje je zgorelo do tal.
Se očitnejši dokaa pristranost vladnih čet je bil doprinešen Trstu dne 10. februarja t. L, ko ao fašisti napadli poalopje socia-
jemo de}ajo klerikalci v nekate- listlčnega dnevnika "II Lavora
(Dalja prihodnji«

rihh mestih in celo reformistični soeljaliati (frakcija ranjkega Bis-solatija), ki imar svoje pristaše v fašistični organizaciji. Republikanci tudi pomagajo fašistom.
Dalje čitamo v omenijenem članku:
"Vsaka fattsttfaa podružnica ima avoj "squadre de ^zfcme" (ikvadron akcije), seatoječ te mladih ljudi, večinoma bivših vojakov. Škvadron ima poveljnika, katerega imenuje podružnični odbor. V Milanu je glavni odbor* ki nadsdhtfe gibanje po vaej državi, toda vsaka podružnice ima lokalno avtonomijo. Med krajevnimi podružnicami in centralnim odborom so provinčne federacijo. Čc jo treba pomogati fašistom i onem mestu v boju zoper soeialiate, ao sosednje podružnice obvezane poslati pomoč. * • •
Vsak fašist plača gotovo vso to letne članarine, ki se razlikuje po krajih. Na primer članarina v Milanu znaša 24 lir, v Tu-rinu pa 18 lir. Ampak a to članarino bi fhšisti slgbo eksistirali, ako ne bi prejemali velike denarne podpore od kapitalističnih magnatov, ki so podporni člani. Fašisti imajo še razne drüge pomožne organizacije. V mestih, kjer so dijaki, so organizirali dijaške priveske z imenom "vanguardia tttndcntesca" (dijaška prednja straža) teh organizacij je danes 60 in hnajo svojega tajnika v osebi Luiga Freddija. Dalje so ženske podružnice.
Vsi fašiati so oboroženi — in vlada jim sevoda ne braui tega.
Zunanji program fašistov je clgspanslja po*ebno v gospodarskih koncesijah. ,V pojasnilu, zakaj faftatl ne marajb rekrutov h katoliške stranke, pravi poro-Čevaloc, da zahtevajo 'odpravo vladnih stibvenclj katoliškim škoiom in verskim župnijam. Is tega razloga so fašiati v konfliktu s katoliško duhovščino — kljtfb temu jih pa podpirajo ka> toliški delodajalci
Ali ao fašisti res nevarni de-lavskemu političnemu itv Industrij palnemu gibanju v Italiji!
.Na to vprašanje odgovarja Ira Bird, poročevalec new-yorikega "Calla", kateri stalno poroča h Rima, da trenutno so naredili precej škode delavcem, ampak nevarnosti ni. Aeat mesecev že traja teroristična kampanja fašistov s ognjem in puško, bodalom in bombo, toda aocialisti Ise ne dajo aaotrailti od njihove-ga programa za socialiairanái industrij. Nobenega dvoma ni več, da je Giolitti poklical fašiste na pomoč, ds oslado delavske organizacije, tako do mu ne bo treba udejstviti obljubljenih zakonov za delno kontrolo induatrij po delavskih svetih. _
Fašisti so — piše Bird — »ira-mili Imjevni duh tudi v onih delavcih, ki so bili doslej indiferen-tnl in mlsčnl. Načelo teh belili gardistov: oko sa oko ja izvalo vri delavcih maščevalnost, ds ta-di vračujejo oko sa oko in sob sa aob»
tore". Petdeset urednikov in po možnih urednikov', črkostavcev tiskarjev in drugih delavcev se je branilo a puškami, revolverji in bombami, ki ao bile pripravljene v tiokarni v pričakovanju napada. Sest fašistov je bilo ubitih in tedaj so prišle vojaške čete. Poveljnik pa, namesto da bi bil raz-gnal ali aretiral napadalce, je u-kazal braniteljem tiskarne, da se morajo podati v desetih minutah ako ne, da bodo poklicani topni-čai ji, ki bodo bombardirali poslopje. Dr. Tuntar, glavni ured nik "Jjavoratora", in mn«gi drugi njegovi tovariši so bili grozno tepeni, ko so se podali in priš i na ulico. Tepli jih pa niso fašisti marveč Vojaki.
To naselje je tako razkrilo th-žaške delavce, da so zapalill največjo, ladjedelnico v Trptu in za grozili, dk zažgejo še dfliKfl, ako se š« ponove fašistični napadi Tedaj je pa prišel konflikt med fašisti. Tristo «lamov "Akvadro-na akcije", ki je bil organiziran« za razširjanje belega terorja Trstu in» okolici, je bilo izključenih iz tržaške ."Fasci dj Cotnba-ttimento" vsled zaključka njihovih "pacifističnih" tovarišev Pacifisti ao namreč zastopnik podjetnikov, ki so zavedajo, <la jim delavci tudi lahko narede veliko škodo.
V Bologni in Modeni se dogaja Jo davni napadi na socialiste na u llcah, ampak fašiati ae ne upajo napasti tistega dela mesta, v ka terem žive delavci. >
Socialistični poslanec Vacirca je dejal omenjenemu poročeva eu Birdu sledeče: "Naša organizacija ^e dovolj močna, da laHko pomete a fašisti v kratkem Aaau ako bi imela bitko samo z njimi Toda za fašisti stoji vlada s armado, kateri še nismo kos. Boj mo se, da bodo delavci v gotovih krajih vzeli iniciativo v svoje roke in se strašno maščevali nad fašiati, ako kmalu ne poneha beli teror.« To ae je že sgodilo v Tu-skaniji, kjer so delsvci in kmet je pobili voč bogataških vodite-teljev fašistov in zažgali njihove vile. Tam sdaj Moti mirujejo. Delsvstvo noče zdsj nastopiti a generalno stavko, ker ^ve, da bi stavka malo koristila v sedanjem času velike indisitrijslne doprr-sije, pač pa bi pomagala kapitalistom. Počakali bomo in potrpeli še ndkaj časa. da se industrija 1 ne razmere isboljiajo -4n potem. morda v dveh ali treh mesecih. odgovorimo na beli teror a general n» stavko, ki bo imela
iz Jugoslavije.
na kolo-
V Merit»,-u
po izvrienam na-o menjalnico uh glavnem kolodvoru raspoalana obvestila na žandar-merijake iu policijske postaje so imela vopeh. Avstrijska žandar-merija v Upnici je aretirala tri nI ji ve induvilije, od katerih n se je dvema posrečilo uteči. Pii tretjem so našli okrog 300.000 K raenih valut. Roparski napadalec katerega so iz lipniških zaporov prepeljali v Maribor, je ruaki be-guuec, kakor tudi ostala dva. ki sta pobegnila.; • h	r;
Določevanje severne moje n% štajerskem. Kakor poročajo meščanski listi, pariška konferenca tri zadovoljna z vijugasto mejo, kakor sta jo določila jugoslovanska in avstrijska dclegaeijs. (>1-ločili so zato, da se morajo vi juge na Kresnici in Št. IIju apreme-niti, da bo meja bolj ravna. Na ta način dobi Jugoslavija še eno slovensko posest občino Špiljc (Cvilak) in več gosdnfh in drugih parcel nemikih posestnikov v bližini Thalerjevega veleposestva ns Kresnici, a Slovenec Bračko Iz Št. Ilja zgubi vinske gorice 11,1 kresniški strmini. Meja gre neverno tik Thalerjevega "Karlovega". Tako odpade eela visok« Kresnica N. Avstriji, a visoki Plavč Jugoslaviji. Od Plavča naprej do. Sv. Duha ostane meja. kakor jo je določila razmejitvena komisija. Tako je sedaj končuo-/eljavno določena meja na severu. Zadovoljivi pa niso z njo ae Slovenci in ne Nemci. Tehnično osobje razmejitvene komisije jk» stavlja sedaj državne mejnike.
Zob za zob bi konja za konje. hi Belgrada javljajo. Začetkom maja ae bodo začeli prejemati konji iz Nemčije kot vojna odškodnina v naravi. Izvoz konj u naše države je tudi velik. Ali m ne bi dalo to odpraviti take da potuje nekaj naših konjskiu me-žetarjev v Nemčijo; ki bi konje prodali na licu mosta v svrho razbremenitve prometa!
Železničarji in alkohol. Mini-strstvo za »narodno zdravstvo Izdeluje načrt zakona, i katerim m vsem železničarjem v «asu. ko vrle službo, prepoveduje alkoholne pijane.	■
Ust "Murska straža" je pre-šol. v klerikalne roke.
Parlamentarno volitve v Trsta. Parlamentarne volitve v Trstu, ki voli 4 poalance, se bodo vriite 15. mfja 1.1.	<"'
Požar na barja. Posestniku Josipu Ponikvarju na Ižanski cesti je požar uničil svinjak, dva prašiča, deaet kokoši in nekaj gospodarskega orodja. Ponikvar i-n.a škode 25,600 K. Baje je požar zanetil neki kokošji tat.
4000 lot staro grško mesto od-krito.
Atene, Grčijo. — Profeoor Kari Blegen, ravnatelj tukajšnje ameriške arheološko šole, je pred nekaj dnevi odkril razvaline prazgodovinskega mesta med Korin ton In Miccnom v južnovagodni Grški Po iskopanem poH«HÍju hi kipih je soditi, da je BMSto r ve-tele dvatfcoé let pred Kristom.
UBOGLJIV PES.
Macon, Mo. — Mrs. Safroaia Hisel je imela svojega psa Gin-gerja tako naučenega, da je pobral vsak zavoj, ki ga je našel brez gospodarja in ga seveda prinesel domov. Ko je nekega dne h<*lll Ginger po mestnih ulicah in gledal, kje najde kakšen zavoj, da ga poneae domov, je zaglcdsl na zadnjem' mostovžu precejšen zsvoj. Ginger ni dolgo časa premišljal, kaj naj stori s zavojem, ampak vzel ga je v gobec in pohitel domov. Ko položi zavoj pred svojo goopodinjo, je v zavoju za-ječalo. Hiselova je pogledala kaj jo v zavoju in našla .je notri dete. Medtem je pa mati deteta obvestila policijo, da jI je nekdo ukradel dete t moatovža. Ko je Hi» lova priaopela na policijo in izpovedala. kaj ji je pes prinesel do-nov. je bila reiens uganka o u-grabi jonem detetu.	' T
Miiterijostf I Vcmšiji zopet na
Berlin, 10. majs. — Znani prav-ljični "kamen nesrečo'* v Robu se je zadnji teden zopet pokazsl is vode bliso Blingena. O tem kasmu živi vera med priprostimi Nem cl, ds napoveduje veliko nesrečo sa narod, kadar ae pokaže iz vode. Zadnjič se je pokazal poleti N ta 1918. — In rea je prišla kata strafta za kajzorja in monatbij" Prej ga nI bilo videti 160 let od tridesetletne vojne. Kamen bna napis: "Kadar mo vidM«. jokaj*' se." Zadnje tedne je bila vodka
I ia in Reaa je Uko upUhnila, da
j«
evojl