Poštnina flačanH v gotovini Ljubljana, 25. januar j« 1940. — Leto XIII. — Št. 5. (J LAS IIO KRJČAN JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Delo Človek je ustvarjen zu delo. Brez dela si ne moremo predstavljati ‘človeka. Deio je človeku dolžnost 'že po naravi. To naravno dolžnost je potrdil tudi Bog. V svetom pismu stoji, da je Bog jK>stavil človeka v raj zato, da ga obdeluje. Po padcu mu je Bog še po sebej zaklical: >V i>otu svojega obraza boS jedel svoj kruli«. Tudi v »Oče-našu« ne prosimo za kruh, ki iso ga pridelale druge roke, ampak za naš vsakdanji ikruh. Torej kruli si moramo pridobivati z vsakdanjimi delom. Dolžnost dela je postala s tretjo bož-jo zai}>ovedjo cedo verska dolžnost. Tre-tja llrožja zapoved zahteva od vsakega človeka sodelovanje pri zemeljski in nadzemeljski nalogi človeka. Nihče ni oproščen od te dolžnosti, tildi bogataš ne. Vsak mora biti v službi Boga in človeštva. Obveznost dela je potrdil tudi Kristus. Saj je bil tesarski vajenec in pozneje celo tesarski inojisiter. Kristus je pa tudi pokazal, da obstoja dvojno delo: telesno in duiševno. Zadnja tri leta pic d svojo smrtjo jo kot učitelj opravSjall izključno duševno delo. Torej telesno in duševno delo sta naravna in verska dolžnost vsakega človeka. Iz tega sledi, da mora biti delo tisti činitelj, s katerim si človeštvo pridobiva sredstva, da more vršiti svojo nalogo. Ta uredba pomeni naravni im nravni zakon. Nihče ne sme kratiti delu teh sredstev. 'Kajti 'če mu jih jemlje, potem me more imeti tisti, ki delo vrši, sredstev, da Ibi mogel vršiti svojo nalogo, v prvi vrsti, da ima tako eksistenco, ki ga usposablja za njcinu določeno nalogo. Najmanj osem desetin človeštva inima danes to aksi-stence. Dokaz, da nekaj ni v redu z delom; da omogoča sedanja ureditev družbe in gospodarstva izrabljanje dela. Zgodovinsko dejstvo je, da ni niti poedinec, niti družba prestopala nravnih zakonov brez kazni. Ker omogoča sedanji kapitalistični, družbeni im gospodarski sistem izrabljanje dela, je ta sistem nenaraven in nenraven. Kako je moglo človeštvo tako globoko pasti, da je pogazilo vse zakone, ki so mu dajali temelj za njegov obstanek? Niso izpolnjevali prve božje zapovedi. Prva božja zapoved je namreč postavila temelj za red. Saj je ukazal Bog. ki je Duh vdčnegu reda. človeku, da ne sme imeti poleg Njega nobenega malika. Tudi človek sam se ne sme postaviti za malika, niti zemeljskih do-brin, niti užitka, niti posesti. Olovek je prekoračil to zapoved. Ker ni hotel priznati nad selboj Duha večnega reda, ki bi usmerjal njegovo delovanje, njegovo življenje, ves njegov bit in s tem tudi pravilno urejal razmerje med zemeljskimi dobrinami in mod njim, ker je malsprotno postavil sobe za središče reda, ker se je proglasil za neodvisnega od božjega reda, zaradi tega je postalo razmerje med zemeljskimi dobrinami in človekom usodepolno in prokleto. človek je postal suženj svojih želja, suženj hrepenenja po uživanju in bogastvu, istočasno pu razdedinjen in pahnjen od dediščine, katera mn je bila podeljena ob ustvarjenju. Da bi človek utrdil pota do bogastvo. do uživanja, do posestvovanja, je moral napraviti nasilje .naravnemu in nravnemu zakonu. Najprej je vzel delu njegovo vrednost. Nad živo vred-nost je postavil mrtvo vrednost. Člo- Član oni, ki vstopajo v J SZ! Skoro vsak, ki se vpiše kot član v našo skupnost, je zelo mulo, največkrat pa nič poučen o širšem delovanju svoje organizacije, o njenih velikih nalogah, ki ne obsegajo samo brige za dvig mezde dotičnegu, o idejnih i n organizacijskih nasprotjih, o odnosih do delavskih institucij in še marsikaj. Vemo, da je veliko število delavstva, ki se za vse to ne zanima, bodisi po svoji ali krivdi drugih. Zdaj pristopi tak delavec v organizacijo, kjer mu postane naenkrat vse tuje in neznano. Kar koli začne razmišljati si točnega odgovora ne ve. Razumljivo je, da v takih primerih ostane marsikdo kot prazen list na drevesu organizacije; komaj da plačuje članarino, za vse drugo pa se ne briga dosti ali tudi nič. Take navsezadnje niti ne moremo tako obsojati, ker vemo, da je dotični prav za prav treščil v organizacijsko življenje morda v času, ko se je imelo rešiti nešteto vprašanj, katerim še stari strokov ničarji niso včasih popolnoma kos. In danes je tak čas. Res je sicer, da pri — recimo — novo ustanovljenih skupinah ni toliko težav spočetka z ideološkega in širše strokovnega gledišča, vendar marsiko-mu manjkajo najosnovnejši pogledi, ob vstopu ne razlikujejo dovolj pomena strokovnega gibanja od vaškega gasilskega društva in podobnih združenj, kjer gre končno samo zn to, da je ustanovljeno društvo, vse drugo pa se bo že s časom razvijalo. In vendar ima strokovna organizacija toliko nalog, ki nastajajo v delavnici, kjer so člani zaposleni; polno je skrbi okoli kolektivne pogodbe, skrb odbora za življenje v_ skupini, potem ideološki pomen organizacije, njena stremljenja, ovire in nasprotja, rast celotne organizacije, razlika med drugimi delavskimi organizacijami, rast celotnega delavstva v strokovnem in gospodarskem življenju in končno odnos do svojih ustanov: Borze dela, Del. zbornice in Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Res, celotna zveza v tej smeri dela, se žrtvuje, ustvarja, se razvija, toda tisti, ki vstopi naenkrat po več ali manj trdem spanju v sklop te skupnosti, niti ne utegne zadosti spregledati, kaj šele razumeti in delati! Toda s tem nočemo dotičnega podcenjevati! Nikakor. Hočemo povedati samo nekaj besed v korajžo in tudi v vodilo. Predvsem je važno, do vsak ob vstopu v strokovno organizacijo spozna, da v njo ni prišel samo ua pol, to se pravi, da se je samo vpisal, vse drugo gu pa ne zanima. To lahko stori pri katerem koli drugem društvu, v strokovno organizacijo pa mora predvsem priti z voljo in spoznanjem, da je zanj življenjskega pomena! To mora biti nekaka osnova, pa čeprav dotični v strokovnem in ideološkem pomenu ni na tekočem, če je le prišel v organizacijo kot cel človek, potem se nadaljnjih korakov ni treba bati! Potrebno znanje vsekakor pride, treba je v skupnosti, h kateri je pristopil, vztrajati! Res je, da mora vsak, ki vstopi v organizacijo, lep čas vztrajati v delu, samoučenju, branju delavskega tiska, da pride vsaj do srednjega spoznanja, todu ravno vse to je tista skrivnost rasti v strokovnem gibanju in ustvarjanju! Če dobi novo pristopajoči član prvič v roke »Delavsko pravico«, tedaj mu je pač marsikaj še precej tuje, včasih celo odvratno. Takrat bi bilo predvsem prav, tla bi si dopovedal, da je vendar šele prišel v organizacijo, od katere do trenutka vstopa še ni imel nobenega pojma. Pa tega morda ne stori. S tem je že storil prvo napako, zlasti če na primer list odloži in noče brati člankov, ki se mu zdijo tuji in odvratni. Tu bi bilo treba storiti prav nasprotno! Treba bi bilo zbrati voljo in začeti razmišljati o tem, kar ne razume, lu če ne pride do jasnosti in si sam ne more pomagati, potem se je treba o tej stvari posvetovati z drugimi tovariši bodisi na sejali ali sestankih. Posebno to zadnje je važno pri vzgoji v strokovnem življenju. Sestanki, pogovori so tisto gonilo, ki ustvarja popolnejše strokovničarje in prave delavske borce. Kdor vse to upošteva, bo rastel tudi vedno bolj v volji do nadaljnjih spoznavanj, katere nalaga čas v veliki meri. Takrat pa bo novo pristopivši član tudi videl svoj napredek v marsikaterih življenjskih zadevali, ki mu morejo vsestransko koristiti; spoznal pu bo tudi vso moč in veličino svoje organizacije — pri nas Jugoslovanske strokovne zveze — za katero bo delal z nezlomljivo voljo! Jj Banovina Slovenila S sporazumom s Hrvati je postalo pereče tudi vpraišnja banovine Slovenije. Značilno je. da so se začeli javljati pri nekaterih Slovencih pomisleki proti samostojni Sloveniji. Glavni dokaz za te pomisleke je trditev, da samostojna Slovenija me bi bila zmožna g ospod a r sk o g a življenja. Problem banovine Slovenije obravnava knjižica z istim naslovom. Knjižico je spisal dr. Andrej Gosar, založilo jo je pa »Dejanje«. V knjižici dokazuje avtor upravičenost im) samostojnosti Slovenije ne samo i« kulturnega in 'narodnostnega gledišča, ampak tudi iz gospodarskih razlogov; da je torej samostojna Slovenija sposobna za gospodarsko življenje. Knjižica je razdeljena v štiri dele. 'Prvi del obravnava položaj Slovencev z ozirom na sporazum. S sporazumom s Hrvati so postavlja vprašanje Slovenije kot tretjega enakopravnega sestavnega dela Jugoslavije. Zaradi tega se banovina Slovenija ne more primerjati s katero koli bano\ ino v Srbiji. Banovine v Srbiji so le upravna področja ožjega, lokalnega značaja, dolčim ima banovina Slovenija poseben državno politični značaj im pomen. Torej Slovenija predstavlja eno samo celoto, enako celoto kot jo predstavlja hrvaška banovina in ves srbski del države. Hunovima Slovenija mora dobit,i potemtakem enak državnoprav-ni položaj in enake pravice in dolžnosti, kot jih sporazmm daje novo ustanovljeni hrvaški banovini. Sporazum s Hrvati se mora nemudoma razširiti tudi na Slovenijo, ker hočemo in je tudi potrehno, da mi Slovenci zaživimo posebno močno narodno in politično življenje. Drugi dei obravnava finančno in gospodarsko stran slovenske banovine. V svojih izvajanjih dokaže avtor tudi finančno in gospodarsko sposobnost Slovenije. Državi dajemo letno 200 milijonov ve’č kot dobimo od nje. če bi imeli le 100 milijonov letno ua raz- (Nadaljevanje ua 2. strani.) vek — malik samemu sebi — je rao-iral iznajti novo gospodarsko znanost. Namreč da je kapital rodoviten, to je da more ustvarjati nove vrednosti. Na tej znanosti jo zgrajen kapitalistični sila tem. K alko r hitro je ustvarjena znanost, da more kapital ustvarjati nov kapital, zadostuje, da sem posestnik kapitala. Že samo ,posedovali je kapitala me upravičuje do donosa, Četudi nič ne delam. Ker pa more dejansko ustvarjati nove vrednosti le delo, zato moramo delu odvzeti njegov donos. Tako pojmovanje vrednolsti mora nujno voditi do izkoriščam ja. Kajti rodovitnost kapitala se odraža v obrestih. Obresti so pa sad tujega dela. Obresti ne pripadajo lastniku kapitala, ampak samo ustvarjajočemu delu. Zaradi tega je talko: Čim več donaša kapital — tem manj ostane delu, tein ubožnejši je delavec. Zagovorniki kapitalizma so trdili, da bo kapitalizem ustvaril splošno blagostanje. V resnici ustvarja vodno večjo bedo mas. To dela njegova >rodovit-noist«. Kapital zahteva zase vedmo večji donos. Čim več odtrga delu, tem večji je njegov dohodek. Delo je pogoj in temelj za blagostanje človeštva. Za blagostanje. Kajti delo samo kot tako more sicer ustvariti blagostanje, nikoli pa me bogastva. Bogastvo si ustvari le tisti, ki more izkoriščati tuje delo. Čim več delovnih sil, tem večje je bogastvo. Ker je delo pogoj in temelj -za boljše življenje, mu moramo zopet priboriti pravo mesto. To je: postaviti ga moramo zopet mu naravne in nravne temelje. To pomeni borbo za preporod človeka in človeštva. Le tedaj bo minilo gospodstvo kapitala nad delom. Človeštvo ima samo to izbiro. Sicer poudarjajo različni sistemi neupravičenost gospodstva kapitala nad delom, vendar dosedaj ni še nobeden poudaril naravnega in nravnega značaja dela. S tein pa so prezrli bistvo tega vprašanja in ustvarjujo nove zmote. Z novimi zmotami nastajajo novo težave. Pot osvoboditve dela od gospodstva kapitala se s tem podaljšuje. Gospodstvo kapitala nad delom bo trajalo toliko časa, dokler ne bo človeštvo priznalo delu naravni in nravni značaj. S tro ko o ti a poroei/a— Težak položaj trgovskih in privatnih nameščencev Jeseniški kovinarji so započeli borbo za zvišanje plač Nastulu draginja je sprožilu vprašanje plač ne isamo pri delavcih, uni-pak tudi pri naimetščencih. Dolsedaj je vladalo mnenje da so nameščenci vsaj približno primerno plačani. Toda to je bil le videz. Krivi so deloma tudi trgovski nastavljene! in nameščenci sumi. Za delavce je bila izdana uredba o minimalnih mazdah. Sicer niso bile minimalne mezde v isedamji obliki posebno učinkovite, vendar so ustvarile mož-noist zvišanja plač vsaj v tistih podjetjih, ki so prav posebno izkoriščala delavstvo. Za trgovske nustavlje.nce in nameščence pa niso bile izdane minimalne mezde. Takrat bi morali nameščenci nastopiti in tudi zahtevati enako uredijo zase, odn. iti v borbo za izboljšanj« svojega položaja. Seveda neorganizirani ne morejo voditi take borbe. Sedanji težki gospodar siki ]x>ložaj pa jih je prisilil, da iso šli v gibanje. To gibanje je osvetlilo z bengalično lučjo pravo gospodarsko stanje nameščencev. Ugotovilo se je, da ima okrog 55 odstotkov trgovskih sotrudnikov manj kot 4.50 din na uro. Od tistih, ki de- lajo 10 ur dnevno, pa znaša odstotek celo okrog 78 odstotkov. Od nameščencev pa zasluži 20 odstotkov manj 'kot 5 din na uro. Da bi sc ta položaj zboljšal, so zahtevali trgovski nastavljene! in nameščenci uvedbo minimalnih mezd. Zahteve so naslednje: 1. Za trgovske sot rudnike naj znaša minimalna mezda 450 din mn liro. 2. Za ostale zasebne nameščence pa (> din na uro. O tem predlogu se je vršila anketa, katere so se udeležili zastopniki delodajalcev in nameščencev, na baniski upravi dne 10. januarja 1940. Na anketi so vzeli zastopniki delodajalcev zahteve na znanje, vendar pa še ni prišlo do končnega sklepa, ker so izjavili delodajalci, da morujo preučiti zahteve nameščencev. Zaradi tega se je anketa preložila na 27. januar 1940. Upajmo, odarsku vprašanju. Tretji del obravnava novo ureditev državnih in banovinskih financ. Avtor pride do zaključka, da bi se moral značaj financ zamenjati. Sedaj so vsi viri dohodkov primarno državni. Država doioiči, koliko odstotkov teh dohodkov bo dala banovinam. V samostojni banovini bi moruli biti dohodki iz davkov primarno banovinski. Šele iz teli dohodkov bi bil izločen odstotek zu skupno drž. upravo. Četrti del obravnava zakonodajno organizacijo banovine. Banovinski zbor bi moral dobiti talko široko in daleč segajočo pristojnost, da bo težišče političnega življenja nujno prešlo od državnega zbora in osrednje vlade na banovinske zbore in banovinska ob-lastva. , Poleg banovinskega zbora naj bi bn ustanovljen še poseben banovinski prosvetni in banovinski socialno gos|M>-darski svet kot posvetovalna in i>o-možna organa banovinskega zbora in banskega oblastva. V banovinskem izllKiru samem naj bi se pa osnovali stalni parlamentarni odbori za kulturna, gospodarska in socialna vprašanja in za finančne zadeve. V teh vrsticah smo navedli le nekaj grobih orisov. Knjižica seveda obravnava vsa ta vprašanja podrobneje in jih tudi jasno utemeljuje. Vsa izvajanja so podana natančno, nazorno, obenem pa tako preprosto, da jih more razmmeti prav vsak. Tudi za delavstvo je zelo važno, da se seznani s temi vprašanji podrobneje. Želimo, da isi nabavijo skupine in člani čim največ knjižic »Banovina Slovenija*,« zlasti še, ker so zelo poceni. Stane en izvod samo 6 din. Knjižico more vsak naročiti pri centrali JSZ ali pa pri upravi »Dejanja«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22/1. nizacije. lov. Satler iz Vevč pa delo JSZ za papirniško delavstvo. Navzoči so se odločili, da se tudi radeški papirničar jev zberejo pod okriljem JSZ, sestavili so pripravljalni odbor, šli na delo in v enem tednu v papirnici, ki zaposluje 150 delavcev, organizirali SO odstotkov delavcev. V teku nuslecl-nih tednov so pristopili še nadaljnji, tako du je sedaj samo še nekaj odstotkov neorganiziranih. Jugoslovanska strokovna zveza je pa tudi takoj pristopila k strokovnemu delu. Že 5. t. m. se je vršila strokovna seja, na kateri se je zbralo večje število vodilnih tovurišev. Te seje se jo udeležili tildi predsednik Strokovne zveze papirničar jev tov. Pungeršič. Sklenjeno je bilo, da se predloži podjetju spomenica za zvišanje plač in ureditev še nekaterih stvari. Nuvede-no spomenico je podjetje vzelo ,nu znanje in v načelu pristalo, da bodo plače po možnosti prilagodene papirniškemu delavstvu [>o drugih papirnicah. Zaradi odsotnosti solastnikov podjetja, so se pogajanja nekoliko zavlekla in še ne moremo poročati o končnem rezultatu. Preteklo nedeljo se je vršil zopet sestanek v hotelu Jadran, na katerem jo bilo kljub temu, da je bil del delavcev zaposlen, več kot 100 delavcev. Centralo sta zastopala tov. Sotier iz Vevč in Hočevar iz Celju. Razložila sta. kaj je pravu delavska organizacija, njeno delo, strokovno kot orga-nizntorično. Delavska zavest tovarišev papinničarjev v Radečah je zelo odlična. V primeri s tovariši iz Vevč, Goričanov in Količevega so sicer bolj poz.no začeli, ni pa še predložno. Pri odločni volji, organizacijskem in strokovnem delu, ki so ga takoj v začetku pokazali, smejo pričakovati tudi lepe strokovne uspehe. To upamo tein bolj, ker računamo tudi na uvidevnost podjetja. Obenem z organizacijskim gibanjem v papirnici, so pokrenili organizacijsko akcijo delavci v tovarni »Peta« v Radečah. Delavstvo pri »Peti« je že dalje časa želelo organizacijo. Ker je pa njihovo število precej manjše kot tovarišev v papirnici, so čakuli, da se skupaj s tovariši v večinskem podjetju odločijo za organizirano borbo. Tovariši iz »Pete« so pa tildi videli uspehe, ki jih je JSZ priborilu delavstvu v tovarni podpetnikov v Rimskih Toplicah. Navedeni uspehi so jim pokazali delo prave delavske strokovne organizacije in jim zato-izbira ni bila težka. Vzporedno s sestanki papirničarjev so se vršili sestanki tudi za tovariše iz »Pete«. Tov. Grošelj jim je pokazal borbo in uspehe, ki jih je JSZ dosegla za lesno delavstvo. Na njihovo strokovno sejo je prišel tudi stari in neustrašeni borec tov. Matija Knez, sta-rejšina obratnih zaupnikov iz Rimskih Toplic. Strokovni cilj tovarišev iz »Pete« je, da si potom organizacije priborijo vsaj tak položaj, kot ga imajo tovariši v »Podpetnikih« v Rimskih Toplicah. Centrala je tozadevno vlogo Vse štiri tukajšnje organizacije so z vlogo od 25. dec. pr. lelit predložili? Kranjski industrijski družbi predlog po draginjskih dokladah, in .sicer: zu delavce, ki zaslužijo do 1200 din mesečno 500 din, do 1700 zaslužka 250 din in preko 1700 mesečnega zaslužka 200 din mesečne draginjske doklade. Organizacije so se postavile na edino pravilno stališče, da draginjo najbolj občutijo delavci z nižjim zaslužkom, zato takim večjo druginjsko dokiludo. Na to vlogo je prišel odgovor šele 20. t. m. in to šele po dvakratnem opominu od strani glavnega zaupnika, ki so ga v to pooblastile delavske organizacije. Podjetje je odgovorilo, da je predlog po zvišanju plač neutemeljen in neupravičljiv. Kot razlog zu to navuja, da so se pluče v povprečju zadnjih štirih mesecev nasproti prvini osmim mesecem dvignile za več procentov kot pa so se dvignile v istem razdobju cene življenjskih potrebščin. Ne vemo, po kakšnem indeksu in po kukšnih računih jo podjetje prišlo do te trditve, vemo pa. da to ne drži. To vedo tudi gospodje pri podjetju, najbolj pa naše žene. Če pa je v katerem obratu akordni faktor narastek je pa to si iino zasluga delavstva, ki si je na ta način skušalo zboljšati plače z večjo storitvijo, ki pa tudi podjetju ni v škodo, ampak le v korist. Dalje navaja odgovor podjetja, du se je gibala višina naših mezd v zud-njih štirih mesecih za preko 56% nad \išimo povprečnega eksistenčnega minimumu. Tu zopet ne vemo, kakšen indeks eksistenčnega minimuma je vzelo podjetje za podlago. Če vzamemo, da je bil eksistenčni minimum za štiričlansko družino za mesec november minulega .leta 155« din (»Hrvatski rudnik« od 29. decembru 1959, po »Delavski pravici« od lil. januarja 1940) in tu številku za Jesenice gotovo ni previsoka, prej pren.iziku, potem bi ta mesec jeseniški kovinar zaslužil 155.S din plus 56%, kar znese 2.158.88 din. Radovedni smo, koliko jih je, ki so toliko zaslužili! Ta trditev torej nikakor ne drži. Končno pravi podjetje, du odklanja uvedbo stalnih mesečnih draginjskih doklad, pač pa bi bilo pripravljeno, če bi draginja le še naraščala, da bi dalo vsako četrletje primeren prispevek v svrho izravnave povečanih izdatkov zaradi draginje. Mi pa smatramo, da je; draginja že dosedaj toliko narasla, da je bil predlog organizacij popolnoma upravičen. Če so to priznala druga podjetja v Sloveniji in državi, tudi KlD ne bo mogla preko tega,, če noče ustvarjati nezadovoljstva med svojini delavstvom. Delavstvo že itak godrnja in pritisku na organizacije za čimprejšnjo izboljšanje plač. Ali naj morda delavstvo sedaj čaka, da bo zaradi draginje na vse strani zadolženo in potem šele predlaga za enkratni prispevek? Nikakor ne! Draginja je že tu, delavstvo jo čuti v svojih žepih — in to brez vsakih učenih razprav in indeksov —, zato tudi ne bo prej odnehalo, du bo dobilo zahtevano dravinjsko doklado. Organizacije bodo po nalogu svojega članstva pod vzele nadaljnje korake do končnega uspehu. Toliko za danes! O nadaljnjih korakih pa bomo že obveščali sip roti v Volitve delavskih in nameščenskih obratnih zaupnikov Vse predsednike obratnih zaupnikov, kateri so bili luni izvoljeni na kandidatnih listah JSZ, prosimo, ako še niso prijavili votivnega odbora v potrditev kr. banski upravi, naj to nemudoma store. Prijave votivnih odborov sprejema kr. banska uprava (inšpekcija dela) 'SRimo v im-seon januarju vsakega ieta. Poleg tega je istočasno poslati prepis obrazca št. 1. na Delavsko zbornico in obrazec št. 15. s katerim se zahteva, da D/ pošlje volivinemu odboru potreben volivni materini. Na obrazcu št. t. ne pozabite navesti oziroma predlagati dum volitev, le predlagajte v mesecu februarju m pu-zite, da bo upoštevan zu večje obrate 5-tedenski. za manjše pa 14-dnevni rok. Gradivo oziromu izpolnjen obrazec pu pošljite mu naš muslov, nakar bomo mi oddali na pristojno mesto. V obratih, v katerih bodo izvedli volitve drugi, t. j., da pripada predsednik votivnega odbora drugi strokovni organizaciji, pazite, da boste pravočasno zahtevali od odbora kandidatno listo, katero točno izpolnite in v roku, ki 1h> razglašen, predložite volivnemni odboru. V sezonskih podjetjih izvršite 'ogloibi in do konca izgradi. Du so to v resnici najstarejši deluv-ei v podjetju, mora dati potrdilo podjetje. Ako bi se temu upiralo, nam sporočite, nakar bo to potrdilo urud-no zahtevala kr. banska uprava. V obratih, v katerih bi sami ne mogli izvesti volivnega postopku, sporo- rito. nam. da iboano poslaIi nahos^u j.a- stopil ilku. Pohitite z delom, pa tudi s primerno agitacijo, da se bomo tudi pri teh volitvah, kakor vselej, častno odrezali. Občni zbori »Krajevnih skupin“ JSZ Na praznik 2. februarja bo redni letni občni zbor strokovne skupine lesnega delavstva Nazarje in sicer ob 9 zjutraj v prostorih gostilne Remic v Nazarjih. V soboto 10. februarja bo redni letni občni zl>or strokovne skupine lesnega delavstva Kozarje in sicer ob 6 /.večer v prostorih gostilne pri »Birtu« v Kozarjih. V nedeljo 11. februarja pa bodo občni zbori sledečih strokovnih skupin JSZ: gradbenega delavstva Apače zastopnik JSZ Kores M.; lesnega delavstva Begunje pri Cerknici — zastopnik JSZ šti-bilj G.; lesnega delavstva Boh. Bistrica — zastopnik JSZ Rozman 'J,; opekarskega delavstva Boreči — zastopnik JSZ Kores Martin; delavcev in nameščencev Celje — zastopnik JSZ Srečko Žumer; rudarjev Črna pri Kamniku _ zastopnik JSZ Marinček Anton; lesnega delavstva Stahovica — zastopnik JSZ Marinček Anton; gradbenega delavstva Dol pri Ljubljani — zastopnik JSZ Grošelj J.; oblačilnega delavstva Domžale — zastopnik JSZ Sever Tine; kovinarjev Guštanj — zastopnik JSZ Reberšek Karel; rudarjev Hrastnik — zastopnik JSZ Ustar V.; papirničarjev Količevo — zastopnik Pangeršič Ivan; lesnega delavstva Rimske Toplice — zastopnik Hočevar Metod; rudarjev Huda jama — zastopnik JSZ Križnik Filip. Članstvo navedenih skupin opozarjamo, da se občnega zbora svoje skupine polnoštevilno udeleži. Občni zbori so pregled dela krajevne skupine in so zato zelo važni v razvoju našega delavskega gibanja. >94« — Št. 5 - 3 februarja ob 8 dopoldne v dvorani gostilne Remic v Nazurjih. Centralo bo -zastopal tov. Bore Mavricij iz Duplice. Ker je občini zbor važen za vse naše člane, prosimo, da se ga vsak udeleži. Na občnem zboru Itorno izvolili novi odbor, ki nuj si vzame zn izg.lod ostale skupine organizacije JSZ, da bomo v inujhujši liorbi vztrajuli kot možje na mestiu im delali za dobrobit našegu članstva in organizacije. Treba pa je, da se tudi člani zavedajo in da ipridejo vsi na občni zbor ter privedejo s seboj tudi tiste tovariše in tovarišice, ki še stojijo .izven organizacije, iker njim je organizaci ju prav toliko koristila 'kakor pa onimi, ki so njeni redni člani. Pripomniti moramo, ‘la na oibratu I. imamo samo še par takih gospodov, ki stojijo mami /a 'hrbtom. Oni se najbrž ne prištevajo k delavcem. Na obratu 2. pa vlada velika nezavednost delavstva. Ti delavci se samo toliko izavedajo. da se norčujejo iz članov in organizacije. ( e pa organizacija pribori povišek plač, pn nimajo toliko po&tenju, da bi rekli, da tega me vzamejo, ker je orgunizaciju priborila, ker niso njeni flarni. /ato je treba pridobiti za našo J SZ tudi te. tovariše. Prosimo vse člane, ki bodo izvoljeni za katero koli funkcijo, maj jo z veseljem 'sprejmejo. Kajti prav vsak se mora privaditi strokovnemu delu, tudi kot voditelj odnosno funkcionar. Na občnem zboru bo tudi rešeno vprašanje delavskega prapora. Zato tovariši in tovarišice* ki ite ljubitelji delavskega prapora, vsi na občni zlbor. Stahovica JI. t. m. se jo poročila našu agilna članica Frančišku Vider z agilnim članom Karlom Vidmarjem. Skupina jima želi obilo sreče in božjega blagoslova. Vie-Brdo \ nedeljo, dne 28. t. m. bo ob 3. uri popoldne v prostorih g. Jamnika v Vrhovcih (> članski sestanek. Ker je se-.-itamclk glede predlogov za povišanje plač. ki jih nameravamo v kratkem predložiti podjetju, zelo važen, je dolžnost vsakega člana, da sc sestanka gotovo udeleži. Poročal bo zastopnik centrale. — Odbor. Celje Občni zbor. Vse člane in članice opozarjamo na oblčni /-bor, ki ga bo imela naša skupina v nedeljo 12. februarja ob 9 dopoldne v Del. zbornici. Centralo bo zastopal njen načelnik tov. Srečko Žumer. Vabimo tudi člane sosednih skupin, da se občnega) izbora udeležijo. — C lam e im članice, ki so še v zaostanku s članarino, prosimo, naj isto do občnega zbora poravnajo. Jesenice člane obveščamo, dii se je novo izvoljeni odbor skupine kovinarjev mu svoji prvi seji konstituiral takole: predsednik Suvli Jože, podpredsednik Klavžar Peter, tujnik Kavčič Ivan, blagajnik Šob eri Pavel, gospodar Ravnik Štefan; odbornika: Cankar Norbert, Piikšič Aloj/, ml.; nadzorstvo: Šavli Ivan, Pu.kšič Alojz star., Malovrh Tomaž. — V petek, dne 26. januarja 1.1. bo ob 7. uri zvečer zaupniški zbor JSZ ' pisarniških prostorih. Dolžnost vseh dela prostih organizacijskih zaupnikov je, da se istega udeležijo. Dnevni red: I Odgovor K ID o draginjslkih dokladah, 2. volitve obratnik zaupnikov, 3. razno. — Člani, ki še nimajo plačane članarine za minilo leto, naj to čimprej poravnajo, ker mora tudi v dolžnostih biti red. — Odbor. Ljubno D,ne t>. januarja je imela skupina lesnega delavstva na Ljubnem svoj redni letni občni zbor v gostilni Mece-novič. v Radmirju, ikjer je bil izvoljen dedeči odbor: predsednik Tnbovšek Peter, Ljubno, podpredsednik C rudnik Jože, Ljubno, tajnik Nareka Franc, Ljubno, namestnik tajinika Plesec Ivan, Ljubno, blagajnik Golob Franc, Radmirje, gospodar Podmeninšek Anton, Ljiuibno; odbornika: Nerat Ivan in Ba-čun Karl, Ljubno; nadzorstvo: Plaznik Ivan, Turk Franc in Go v ek Ivan, v«i iz Rečice. — Občni zbor je potekel v Hajlepšem redu, čeprav se ga na ža- lost ni udeležilo niti polovica članstva. Pr.i naši sfkupini imamo največ nezavednih članov, pa najsi bo to pri plačevanju članarine ali pu pri obiskovanju sestankov. Ponovno vos opozarjamo, da ste člani JS/,. Spolnite vsak mesec svojo dolžnost in plačujte člana rimo, da bo pri morebitni potrebi lahko tudi centrala nudila svojo po-mde. Pri plačevanju članarine naj vsak zahteva znamko za legitimacijo, za kolikor mesecev je plačal naročnino. Sostro Ker je potrebno našemu okolišu, posebno pa delavstvu, pravilno socialno glodanje im du dobimo več izobrazbe tudi v krščanskem gledanju reševanja socialnih vprašanj, priredi naša KDM I. javni prosvetni večer 28. I. ob 3 popoldne v dvorani g. Ha-liča v Sadinji vusi. Spored bo poličem in pester. Preduval bo duhovnik iz Ljubljane. — Nu predavanje vsi vljudno vabljeni Celje Občni zbor Krajevne protitubeiiku-iozne lige v Celju bo v četrtek 25. januarju ob 8 zvečer v mestni posvetovalnici z običajnim dnevnim redom. Člani liigo in vsi, ki ise zanimajo zu protijetično borbo vljudno vabljeni. — Odbor. Hrastnik. Nu seji odboru bratovske skludmice 19. januarja so se obravnavali upokojitveni predlogi začasnih upokojencev in rentnilkov s sklepom o podaljšanju izplačevanja1 pokojnin in rent. Nadalje se je sklenilo glede na to, du potečejo letos funkcijske dobe odborov in skupščinskih delegutov, izvesti volitve v odbore in skupščine bratovske skludnice v unesecu februarju t. 1. Želeti je, da bi te volitve ne služile nekaterim za nedostojne nupude na tiste, ki pripadajo kakšni drugi organizaciji in da bi so vršile na način, ki bo pokazal pravo delavsko zavest in tovarištvo. Rimske Toplice Občni zbor nu.še skupine bo v nedeljo 1. februarju po prvi sv. maši ob pni <). uri v gostilni' M. Majcen nu Gračnici z običajnimi dnevnimi redom. Centralo bo zastopal tov. Hočevar Metod. Odbor skupine prosi vse članstvo, du se gotovo im točno ob določeni uri udeleži občnega zboru. — Odbor. V nedeljo 38. t. ni. se bo poročil naš član tov. Kačič Alojzij z gdč. Mici J eseniškovo. Mlademu puru želimo obilo sreče in božjega blagoslova. Št. Vid nad Ljubljano V zadnji številki »Delavske pravice« smo 3e nekoliko prehitro pohvalili, ko smo poročali, du se je zadovoljivo uredilo vprušanje zupaslitve v barvarni. Kajti nekaj dni nato je dogovorjeno ureditev preklical neki gospod. ki ne spuda med polsebne prijatelje delavstvu. Preklic je izvršil, no du bi zanj vedeli ostali vodilni gospodje. Torej ta gospod no spada med tiste osebe, ki bi imele smislu za delavske potrebe. Delavstvo vztraja pri prejšnjem dogovoru. Upamo, da ne bo vodstvo tako šlapusto, da bi se uklonilo diktatu poedinih prenapetežev ter to, kar je obljubilo, po nekaj dneh pojedlo. Sicer tsmo pa pripravljeni tudi na borbo. Kar jasno povemo, da so minili tisti časi, du bi postopali po-edini veliki gospodje z delavstvom kot s turško rajo. Zagorje V soboto 13. t. m. je bil članski sestanek rudarjev, na katerem sta poročala tovariša Križnik in Rozman o celotni mezdni razpravi dne 12. decembra 1939 in o dogodkih, ki so sledili tej mezdni razpravi. Zlasti tovoriš Križnik je vse natančno orisal, saj je bil pri vseh dogodkih^ živa priča. Za svoje delovanje je žel precej Obrekovanju in zabavljanja. Vendar se je izkazalo, da je vso stvar obvladal in da gre največ zasluge njemu, da ni prišlo v revirjih še do hujših dogodkov. Za njegovo delo mu je rudarsko delavstvo lahko hvaležno, pa tudi ostali faktorji. Na sestanku sta oba poročevalca posebno poudarjala, kako nemmestno je delati ovire svobodnim delavskim organizacijam. Kajti položaj je treba obvladati z .razumom, ne pa s silo. To pa more storiti Kakor vedno, 'tako tudi sedaj težko zapišem kot elan J SZ o svojem delu, /katerega som storii v zadnjem čusu za riulursko deluvistvo. Ker pa ueiku-teri delavci in drugi o teni dvomijo, sem primoran povedati zopet le resnico. i o pojasnilo zapišem, 'kur po du-tuiniih. Din c 17. decembra 1939 sem bil proti luštni \olji izvoljen v akcijski odbor. S teni dnem se me je začelo od strani oblasti in'podjetju sumničiti, kdo in kuj sem po prepričanju. Na prepovedanem shodu je delavstvo zahtevalo, da se \ i ožijo na T1PD ponovne zahteve. Zuliteve so ise izročile še isto 'popoldne zastopniku rud. glavarstvu go-ispodu kubijasu s prošnjo, da jih predloži družbi. Dne IH. decembra 1939 svu jaz in še član tega odboru g. Rudniun šla nu bansko upravo, nu katero sem bil klican zaradi stavke. V razgovoru z načelnikom upravnega oddelku gospodom Hubadom iin g. inž. Zupančičem, zastopnikom rud. glavarstvu, smo položaj premotriii in prišli do zaključku svetovuti delavstvu, da ise vrne na delo. Na mojo željo in željo g. ing. Župančiča je g. ban dovolil še isti dan popoldne shod z naročilom, du delavstvu izročim njegov poziv, du preneha s stavko im iso vrtne na delo ob 10. uri isti večer. Bainova pripomba je bila, uko delavstvo posluša njegov poziv, da ne bo imeiu stavka, ki je takrat tru-jalu dvu dni, nobenih posledic in du bo sumi interveniral pri IPD za nadaljnje povišanje dragimjiskih doklad. Rudarsko delavlstvo je to zahtevo odklonilo, nakar so se začeli precej resni časi /.a delavstvo, aretacije in drugo. Dne 21. decembra sem ponovno Šel h g. banu in obenem na generalno ravnateljstvo 'I PD. Povsod pu sem dobil izjave, du so podvzeti vsi koruki. du se stavku čimprej konča, iker družba rabi premog za spoinjevanje pogodb, katere ima zaključene >z raznimi strankami doma in v tujimi. Ko Ise je 27. decembra 1939 delavstvo odločilo, da gre mu delo, sem zvedel še isti dan, du je v Trbovljah in v Hrastniku družba odpustilu 47 delavcev. Takoj sem šei (28. decembra) zopet h g. banu, da posredujem pri družbi za ponovni sprejem v delo. Ker pu nisem imel točnih podatkov-, nu kateri podlagi so bili odpuščeni, sem se odpeljal takoj v revirje in ugotovil, du je od 47 odpuščenih 23 samo zaradi nepremišljenih korakov njihovih žen ostali so se pa nahajuli v zaporih. Drugi dan, to je 29. decembra, isein sc zopet obrnil na g. bana za posredovanje, da se vsaj tisti, ki niso v zaporih, sprejmejo nuzaj v delo. Nu posredovanje g. bana je družba obljubila sprejeti tiste v delo. Drugi dan. to je 30. decembra, pa so lokalna ravnateljstva odločila, da se sprejme nazaj v Hrastniku samo sedem in v Trbovljah samo 6 delavcev, ostalih deset pa ni bilo sprejetih. Dne 1. januarja 1940 sem bil nu obratovodatviih in prosil za posamezne za ponovni sprejem. Isti dan popoldne svu šlu s prof. g. Bitencem na ravnateljstvo v Hrastnik in prosila za sprejem še ostalih sedem, ‘ki niiso bili' v zaporih. Obljubljeno nam je bilo, du se bo zadeva teli ponovno proučila in da bodo sprejeti tisti, ki so manj krivi. Čez nekaj dni so sprejeli nazaj se štiri od teh, oziroma pet, tako da sta ostuiu tu še dva in v Trbovljah trije, ki so še danes brez dela. Med tem časom isem izvršil še šest intervencij za ponovni sprejem teh. Ali doseduj brez nspeha. Dne 9. januarja tega leta smo šli prof. g. Bitenc, katehet g. Žmavc in jaz ponovno na rudursko glavarstvo, h g. banu in generalnemu ravnatelju g. Skubicu prosit za sprejem še ostalih. Obenem smo prosili za pomoč za preživljanje družin zaprtih. Dosegli smo, da se vse obtožbe še enkrat preiščejo. Poleg tega iso nam obljubili, da bodo pomagali na j'št e v i 1 n e jšim družinami. Pri g. banu smo dosegli* da so pričeli preiskovati obdolžitve zaprtih. Posledica tega je, da so biili nekateri že izpuščeni iz zaporov. Od takrat stalno prosim merodajne, du vsaj tiste, katerih odpust 'so zakrivile žene, sprejmejo nazuj v delo. Prepričan sem, du bo družba svojo ostro izjavo, kakor vedno, preklicala iin jih sprejela nu-/,uj v delo. Prav tuko sem prepričan, da bo tudi tiste, katere bo sodišče oprostilo, sprejela nazaj, saj so bili kot delavci spretni v svojem delu za prospeh produkcije. Nekateri pu so bili od brezvestnežev zatoženi, h katerih imenom se še povrnem, kadar pride čas za to. Saj so bili tudi tuki, ki so zu stavko vpili, nekuj dni pozneje pu prosili z« poklic v službo. Tudi s temi se bom po/meje še ukvarjali. Za enkrat zadostuje, da suni vem, kdo je tisti, ki bi bil rad zu kožo drugih pri družbi »fejsrt« funt. Vso predstavnike družbo pa prosim du se o vsakem tožarenju posameznih prepričajo in islkupmo tožiteljn in tožencu zuslišijo. Na ta način se bo marsikaj odpravilo, kar bi nedolžnemu škodovalo, ker se bo izkazalo, da je bilo sama laž. Tudi mene so zu času stavke nekateri poduradniki tožili, du igram dvojno vlogto. Zn enlkrut šemi vesel, da vem, kdo so bili tisti. Ob priliki bom doikazni, da so ti več škodovali družbi kakor jaz. Koliko pa .so 'škodovali delavstvu, o tem pa ne bom govoril. Vsem pa unoram povedati, du me take stvari prav niič ne presenetijo in tudi nimam prav nič strahu, ker vem, da taki samo nekaj času vozijo, potem jim pa zmanjka ceste. Vse, kar sem navedel, so samo dejstva, ki so se odigravala v zadnji rudarski stuvki, kakršne si nikoli več ne želim. Želeti si jo ne sme tudi vise ostalo delavstvo. Du do tega ne pride, nuj delavstvo posluša predstavnike strokovnih organizacij in svoje legalne zaupnike. Osebne mržnje naj v bodoče »ned nami izginejo, le potem se nam more bolje goditi. Filip Križnik. Mezdno gibanje ▼ podjetju Trobec Kozarje. Kot smo že poročali, smo delavci, ki smo zaposleni na Trobčevi žagi, zahtevali zvišanje plač in ureditev nekaterih drugih zadev, ki žive zadevajo delavstvo. Našu eentralu je dvukrat nupruvilu poskus, da pride do razgovorov o stavljenem predlogu. 'Podu podjetnik stalno odlašu odločitev z raznimi pretvezami. linkrat pravi, da je tako zaposlen, du sploh ni misliti na to, da bi .se utrgal čas za razgovore. Drugič navaja, da on ne potrebuje nobene delavske organizacije (to mu prav radi verjamemo). Če ima delavstvo nu njegovi žagi kakšne zahteve, mu jih naj javi. Sicer pa, če ni kdo zadovoljen s .položajem pri njem, naj gre pa drugam. Tretjič zopet trdi. du je .nemogoče misliti na zboljšanje plač, češ da moru dobavljati izdelani les po dogovorih, ki jih je napravi! oktobra 1939. Seveda ne vzdrži taka trditev objektivu e kritike. Radi bi poznali 'i>odjetnika, ki ne bi vedel že oktobru 1939, kakšen je položaj in po kakšnih cenah se moru prodajati blago. Kaj takega vemo celo mi delavci. O gospodu Trobcu pa predpostavljamo. du je celo bolj brihten kot mi. Resnicu je pu drugačna. Nu žugi delamo s potno .paro. Nuročilom ne moremo niti sproti zadostiti. Prav dobro vemo tudi to, da .prodaja podjetnik blago po znatno višjih cenah, kot ga je na primer avgusta 1939. Zaradi tega nam je jasno, da se hoče s svojim postopanjem otresti svojih obveznosti napram inaim. Mogoče računa tudi na to. da delavsto ne bo enotno. Če se bo kje zmotil, se 'bo prav gotovo v tej točki. Kujti mi smo spoznali, da nam more .pomagati in nas voditi le organizacija. Zato smo enotni im bomo to enotnost brezpogojno ohranili. Prepričani smo pa tudi, da bo centrala že našla sredstva, da se bo g. podjetnik ruzgovurjul z njo kot našo predstavnico v naših zadevah. le strokovna organizacija, Živ doku/ za to «o zagorski rudarji, ki so precej številno organizirani. Navzoči rudarji so oba referata v celoti odobrili. O naših zadružnih ciljih jo poročal tovariš Pečnik. Po tem poročilu je bil sestanek zaključen z željo, du se vrši prihodnji sestamek čimprej. Strokovna šola Ob prilika zadnje Strokovne šole pri JSZ so se izgubile rjave usnjene rokavice. Možino je, da jih je lastnik sam vtaknil v žep tuje suknje. Ako jih je kdo dobil, naj jih vrne v centrali. (Ihizgitdi— Od belgijske in holandske melje se je pozornost sveta kar hitro obrnila na vzhod in jugovzhod. Popolna pripravljenost obeh malih držav, da bosta napadeni, se jo izkazala za neutemeljeno. Ali pa je prav lirtra pripravljenost obeh držav in njihna odločnost odvrnila začasno nevarnost s teli meja? Obe državi sta dobili poročila. da so zbirajo ob mejah večje nemške armade in da se je poveljstvo nemške armade .pomaknilo bližjo ik holandski meji. Angleški listi so kmalu povedali isvoje mnenje, da je namreč treba misliti na to, da .se pozor-nost namenoma obrača na belgijsko in holandsko mejo in da je prav zaradi !ega pričakovati nemškega napada kje drugje. Zadnji teden resnično z za-padne nemške meje ni bilo vznemirljivih poročil, čeprav po poročilih »nevarnost« še ni minila«. Ne sme se pa zaradi tega izključevati možnosti, da se no bi vojni požar raizširil na dveh straneh obesnem. Italija je postala prva sila na Balkanu, pravi uradni fašistični poročevalski urad, iko razlaga pomen sestanka med madžarskim in italijanskim zunanjim ministrom v Benetkah. S tem, da se. podirte meje, ki jih je Italiji postavila mirovna pogodba iz leta 1918. Italija je trdino prepričana, da vsi narodi na balkanskem polotoku priznavajo odločilen vpliv Italije na Balkanu. Italija da nima nobenih napadalnih namenov, pač pa ima vso pravico, da brani mir v podonavskem in balkanskem ozemlju, ker je ■tam neposredno prizadeta. Politika italijanskega miru nasprotuje sovjetskemu viseslovaiirstvu in hoče samo odstraniti ovire, ki preprečujejo .pomir-jenje in sodelovanje med balkanskimi državami. Italija .pravi, da so to bile zlobne novice, ki so trdile, da so v Benetkah sklepali vojaške zveze in da so tam napravili sporazum za prehod vojske, ki bi prišU prijateljskim državam na pomoč. Kakišno stališče bo zavzela Italija za primer, da balkanske države ne bodo popolnoma osvojile njenih pomirjevalnih načrtov? Italija ne bo stala vedno ob strani. Pretečeni teden so se zbrali fašistični voditelji iz raznih italijanskih pokrajin. Nanje je imel pozdravmi govor tajnik fašistične stranke Mutti, ki je med drugim dejal: »Naj se nobeden ne zaziblje v domnevo, da bo dosedanje stališče Italije do evropske vojne ostalo takšno, kakršno je trenutno. Morda bo kmalu bila ura, ko 'bo Italija prisiljena, da zgrabi za orožje«. Razumljivo je, da je ta izjava vplivne fašistične osebnosti vzbudila 'povsod največjo pozornost. Med nasprotniki fašizma je imenoval tajnik Muitti: demokracijo, buržuazi jo in boljševizem. Nič ne ipreseneča, da narodni isociali-zem n,i bil naštet med nasprotniki italijanskega fašizma. Spor med Nemčijo in Italijo isicer ni, nemogoč, je ,pa po vsem političnem razvoju zadnjih let zadnja izmed mnogih drugih možnosti. Italija nikdar ni zatajila, ne prikrivala svojega namena, da pri l>o-dorem evropskem konfliktu, na katerega se je najdalje in najtemeljiteje pripravljala, doseže za vsako ceno razširitev svojega imperija. Zanimanje sveta se obrača na Balkan iz dveh razlogov: zaradi bližnjega zasedanja Balkanske zveze in zaradi obvestil, da so nemško čete zbrane na romuniski meji, v delu bivše Poljske, kjer je sedaj sicer zasedeno po Rusiji. O bližnjem sestanku zastopnikov držav Balkanske zveze se vedno boij polnijo stolpci vsega svetovnega časopisja. Mnenja o namenih, še bolj pa o rezultatih teh posvetovanj balkanskih držav so najrazličnejša. Iz vseh so vidi, kakor je bilo že tolikokrat zapisano, kako nasprotujoči so »interesi«, ki jih imajo vse države na Balkanu. iNemšIki listi so pisali, da je vloga Turčije na Balkanu ta, da izpolnjnije naroč:ila Anglije in Francije ter pripravlja ofenzivo demokratičnih sil na Balkanu. Zato »vare Bolgarijo pred prijateljstvom ,s Turčijo. Turški listi pišejo, da je popoln sporazum med balkanskimi državami glede tega, da bi .napad ina katero koli balkansko državo pomenil napad na vse balkanske države. Zato bi napad na eno balkansko državo moral povzročiti obrambni nastop vseh držav skupno. To je želja Turčije. Angleški in francoski listi sklepajo, da si želita Nemčija in Italija razdeliti svoja področja na Balkanu, kar bi pomenilo nnnogo nevarnosti. Angleži obenem opozarjajo nevtralne države, da bodo vse prej ali slej primorane, da se odločijo iza en ali drug tabor. V tej zvezi (pripisujejo tudi konferenci držav Balkanske zveze važen pomen. Balkanske države pa morejo kaj pomeniti v evropski politiki samo pod pogojem, da bodo vse edine, enotne in složne! To je tudi stališče, po katerem bomo mogli sklepati na uspeh ali neuspeli konference Balkanske zveze. Na poti do romunskega petroleja? Glavni dogodek ob začetku tega tedna so bile vesti, da bo Rusija prepustila Nemčiji izrabljanje petrolejskih vrelcev na poljskem ozemlju pri Droko-biču in Stanislavovi!. Obširna .]>oroeilu so navajala, da je močna nemška armada razporedila svoje motorizirane divizije po tem ozemlju. S tem pa je obenem nemška vojska prišla v območje romunske meje. Ali je v kratkem pričakovati, da bo Nemčija povedala svojo željo tudi ipo romunskem petroleju, o teni je mnogo najrazličnejših poročil. Vsa ta poročila pa si nasprotujejo mod seboj. Angleški konservativni 'listi so na primer poročali, da se Romunija približuje Nemčiji, da bi se izognila napadom Rusije, ki hoče zastaviti vprašanje vrnitve Besarabije. Toda lastniki romunskega petroleja niso Romuni, temveč angleško in francoske družbe, ki ne bodo dopustile, da bi se s tem petrolejem zalagali nasprotniki Anglije. Po pisanju italijanskih listov bi sc položaj Madžarske in Italije okrepil, če bi Nemčija dobila dostop do romunske meje. Italijanski listi menijo, da bi to pomenilo, da hoče Nemčija spoštovati interese Italije na Balkanu, da hoče Nemčija pomiriti Romunijo in Rusijo, da hoče Nemčija odvrniti vojno nevarnost z Balkana, ker ima sama največji interes na tem, da sc tu ne vodi vojska, temveč da se tu dela in pridobiva ter s hrano in surovinami zalaga Nemčijo. V Italiji pravijo, da je vse to verjetno. Če bo vojna, pravijo v Italiji, jo ne bo izzval drugi kot Anglija, ker bo hotela preprečiti, da bi se preko Balkana zalagala Nemčija z vsem. kar rabi za vojskovanje. Anglija, da se bo pri teni poslužila Turčije, potom katere bo potegnila v bojni metež še druge balkanske države. Italija ne more več čakati dolgo, da se rešijo problemi, ki v živo zadevajo Italijo, je zapisal italijanski časnikar V. Cajda v londonski list. Zaveznici Francija in Anglija naj ne računata na to, da bi bila Nemčija kmalu izčrpana, ker ima zelo velike zaloge vsega, kar je potrebno za vojno. Italija pa tudi in e bo dolgo čakala, da se njene življenjske zahteve izpolnijo. Te so: Italija rabi nove zemlje, da bo [ MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR Ako ste delavci resnično zavedni, potem vlagajte svoje prihranke v PRVO DELAVSKO HRANILNICO IN POSOJILNICO V LJUBLJANI. Tudi delavske organizacije imajo svoj denar pri nas. PREMOG in DRVA kupite ugodno pri Podobnik Vinko v Ljubljani, Tržaška cesta 16. — Telefon 33-13. 1. MAČEK, gostilna, Ljubljana, se priporoča cenj. gostom za številen obisk. moglo italijansko ljudstvo živeti. Italijanski narod rabi prosto pot povsod, da se bo lahko razvijal. Sedanji položaj v Sredozemlju za Itulijo ni sprejemljiv, ker Anglija dejansko ne prizna enakopravnosti Italiji. Italija bo sodelovala pri zgraditvi nove Evropo, če se ustreže njenim zahtevam, ne bo se pa dala zapreti v Sredozemsko .morje. Zato je pripravljena tako na mir kot na vojno. Tekmovanje velesil na bližnjem vzhodu in tega tekmovanja konec je največje vprašanje za razvoj prihodnjih dveh mesecev. Italijanski list, 'ki je glasilo maršala Halba, je zapisal, »da se nahaja čista resnica glede dogodkov, ki se pripravljajo — na dnu petrolejskih vrelcev. Zaenkrat Italija opazuje in posluša ter postaja prepričana, da zna v kratkem času treščiti na dnevni red novo veliko vprašanje, ki bo zajelo bližnji Vzhod in Sretlo--zeanlje.« V Cast, komur čast • • • llodki so dandanes »boljši ljudje«, ki .prav in odkrito razumejo človeško življenje, še bolj redki so pa taki, ki priznavajo, da je tudi delavec človek, ki ima tudi dušo. So namreč izobraženci, ki sebi pripisujejo vse mogoče /usluge ali časti, toda če .sreča na .poti delavca, si menda predstavlja, da je to nekak podčlovek, ki ni vreden niti odzdrava. kaj šele, tla bi mu privoščil prijazno besedo! O, ko bi talki gospodje hoteli vsaj površno premisliti človeško življenje, gotovo bi gledali tudi delavca v drugačni luči! Videli bi tudi v njem enakega človeka, ki ima morda še večje duševne ali telesne vrline kot jih imajo drugi. Morali bi priznati, da je edinole delavec tisti, ki dejansko pridobiva, izvršuje in ustvarja vse dobrine in ugodnosti tako zvanih »boljših ljudi«. In zato naj bi bil še preziran in zaničevan?! Saj bi lahko tudi iz delavskih družin vstajali razni učenjaki, inženirji, doktorji itd., če bi billa delavstvu dana prilika in sredstva za to. Ker pa delavcu ni odmer jen tisti dohodek, s katerim bi mogel marsikdo ustreči željam svojih — še talko nadarjenih otrok —, ostanejo vsi ti talenti nekako zakoipani. Zato >se (pa {kljub temu večkrat v življenju zgodi, da navaden človek s svojo prakso in razumom prekaša v enaki stroki marsikakega inte-ligenta. — Sicer se pa zavedamo tudi dejstva, da če bi se vis-i ukvarjali le s knjigami, načrti, pisanjem, računstvom in razni.mi študijami, bi kaj prekmalu nastopil tisti usodni trenutek. ko bi želodec vse »skupaj prisilil poprijeti za razno — danes tako ponižano — orodje, s katerim delovno ljudstvo dejansko preživlja ves svet. Delavstvo se tega zaveda. Zato se zaveda tudi svoje časti in spoštovanju, ki ga s svoiim delom po vsej pravici zasluži. In 'ker .se visega tega zaveda, bo v resnici iz srca spoštovalo in visoko cenilo le talko inteligenco, ki vidi in prizna, če tudi v najbolj zamazanem delavcu človeka, kateremu — prav zaradi njegovega nizkega dela — .pripada polna pravica do dostojnega življenja in časti. Visi tisti pa, ki so po raznih obratih ali drugod na višji ali na »malo višji« stopnji, in bi .radi videli vsakega delavca pred seboj na kolenih, naj vsaj .površno premislijo človeško, še .posebej .pa delavsko žaljenje. Prišli bodo kmalu do spoznanja, da če bi delavcev ne bilo, bi tudi njihove lepe službe in dobre plače ne bilo. Zato 'čast. kom vi r pre. čast. Delavec. Izredne podpore sezonskim delavcem Premislite kaj govorite! Zadnji »Slovenski delavec« na dolgo in široko piše, kako J1SZ in SMRJ namenoma ovirata pogajanja pri podjetju »Titan« v Kamniku in hoče prikazati, da se sanno ZZD resno trudi, da bi vprašanje rešila. Resnici na ljubo moramo ugotoviti, da >so bila .pogajanja, katera so bila določena za 8. januarja t. 1., preložena na izrecno željo podjetja na 9. januarja in seni še zato šel seveda brez haska v Kamnik. Dalje jo prosil med tem časom za preložitev razprave SMIIJ, ker je bil njihov tajnik odsoten. Za to preložitev sem jaz kot zastopnik JSZ zvedel šele v torek 9. januarja, ko som išel v podjetje in hotel vedeti, kje je ovira, da razprava ni sklicana za dan, na katerega je hotelo podjetje, da se preloži. Taka je torej resnica. Radoveden sem, ako 1k> »Slovenski delarvec« toliko pošten, da bo to popravil. Po krščanskih načelih je namreč greh nekoga natolcevati in pisati o njegovem delu neresnico. To Ik) g. urednik »Slovenskega delavca« vedel najbolje. S takimi sredstvi si ZZD med našimi delavci ne bo ustvarila popularnosti. Na razpravah zasitopniki ZZD ne vedo kaj povedati in morajo v borbo in ogenj drugi, a zadaj pa natolcujejo in hočejo dokazati, da samo oni pravi in iskreni l>orci za delavske pravice. Le več korajže na razpravah, pa manj zahrbtnosti, to bo več: vredno kot neresnično poročavatije. Rozman Jožko, tajnik JSZ. Po uredbi o podpiranju brezposelnih delavcev in nameščencev so sezonski delavci od podpiranja pri Borzah dela v času redne brezposelnosti izključeni. Upravni odbor Borze dela v Ljubljani je bil določil redno brezposelnost za sezonske delavce od 15. decembra do 15. marca. Sezon ec, ki se je torej prijavil borzi dela 15. marca, je dobil pravico do podpore šele s 15. aprilom, ako se še ni zaposlil. Karenčna (čakalna) doba od dne prijave je namreč za sezonce določena na mesec dni. 'lakih primerov je bilo seveda malo, ker je s 15. aprilom pretežna večina gradbenega delavstva bila že zaposlena. Letos je upravni odbor Borze dela v Ljubljani — in to po svoji lastni uvidevnosti — sklenil, dati sezonskim delavcem v izimskem času, to je med 15. decembrom in 15. marcem predujme na redne podpore v obliki izrednih podpor do polovice tistega zneska, ki bi ga delavec prejel, alko bi dobival redno podporo. To se pravi: Delavec, ki bi imel pravico do štiritedenske podpore, bo dobil dvatedensko izredno podporo: delavec, ki bi imel pravico do osemtedenske podpore, bo dobil štiritedensko izredno podporo. Oglašujte v »Delavski pravici« Nekaj navodil za novo članstvo V zadnjem času je pristopilo v inaše vrste večje število novih članov. Da ne. bo treba dajati visaki skupini posebej navodil o pravicah in dolžnostih članov do organizacije, jih dajemo v tem-le članku. . Vsakdo, ki pristopi, mora izpolniti in lastnoročno .podpisati pristopno izjavo. Ob tej priliki plača prispevek -9 din kot pristopnino in za legitimacijo. Nato morajo plačevati mesečno članarino, in sicer moški 10 din, ženske 9 din. Prvi mesec ni treba plačati članarine, pač pa znesek 9 din za legitimacijo in pristopnino. Čim je član plačal prvi prispevek, dobi redno vsak teden naš strokovni list »Delavsko pravico«. S članarino je plačana tudi naročnina za list. Poleg tega ima član tudi vse pravice do posredovanj in udejstvovanja in sodelovanja v svoji krajevni skupini pa tudi v centrali po svojih delegatih in občnem zboru. Nekatere skupine imajo tudi ,svoje podporne fonde. Člani, ki plačujejo v sklade, imajo pravico do podpor i'z tc.li skladov. Tega se je pri tem treba dobro zavedati: Delavska is t rokovna organizacija Jugoslovanska strokovna zveza je organizacija jki more in bo mogla uveljaviti uspešno koristi svojih članov le, če bodo ti redno vršili svoje dolžnosti do nje! Ne samo, da bi red- no obračunavali svoje prispevke, kar je prvi pogoj, da more organizacija živeti, ampak da bo vsak po sto j ih močeh tudi aktivno sodeloval in širil idejo skupnosti. Zaveden krščanski socialist ve, da je njegova dolžnost, da pridobiva za strokovno organizacijo nove člane in za »Delavsko pravico« nove naročnike. Torej na delo! “''PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Lzhnja vsak Četrtek popoldne, v primeru praznika dan prej. — vo uprava je v Ljubljani. Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, MikloSičeva J2-I. Oglasi po ceniku. — Telefon fttev. 4948. Številka poftt. čekovuega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: za 1 meseo 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 2it diu, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. Urejuje In odgovarja Rozman Joiko ▼ Ljubljani, Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko 7.iraer. Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa c 17 (Maks Blejeo)