LETO XXI. — številka 95 Ustanovitelji: občinske konference SZDl Jisenice, Kranj, Raiovljica, Skofja Loka in Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. 2a redakcijo odgovoren Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N J U D S KRANJ, sreda, 11. 12. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Komunisti so odgovorni za razvoj samoupravljanja V ponedeljek, nekaj po 15. Uri, je v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v *-Jubljani začel z delom VI. kongres zveze komunistov Slovenije. Slovesno pripravljena dvorana je sprejela 433 delegatov in 240 gostov ter članov republiških in zveznih Uvodni referat n.a VI. kon-Rresu ZKS je tod sekretar JK CK ZKS Franc Popit. — l-oto; r. Perdan organov ZK. Kongres je odprl predsednik predsedstva centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Albert Jakopič-Kaj timir. Po Interna-cionali, ki so jo zapeli člani akademskega pevskega zbora Tone Tomšič, je Albert Jakopič pozdravil predstavnike CK ZKJ in CK ZK bratskih jugoslovanskih republik ter goste iz tujine. Delegati so potem z eno-minutnkn molkom počastili spomin umrlih člainov ZK in CK ZKS med V. in VI. kongresom, tričlanska delegacija pa je položila venec na grobnico narodniJi herojev. Po izvolitvi 20-članskega delovnega predsedstva, ki mu je na prvi plenarni seji predsedovala Vida Tomšič, in drugih organov kongresa ter po sprejetju dnevnega reda je kongres v imenu centralnega komiteja ZK Jugoslavije in tovariša Tita pozdravil dr. Vladimir Bakarič. Med drugim je dejal, da so zelo pomembni uspehi republike Slovenije pri razvoju samoupravljanja, saj so bili v marsičem vodilna nit tudi drugim republikam. Poudaril je tudi, da v prihodnje slovenske kot jugoslovanske komuniste čakajo težje in dolgoročnejše naloge pri ustvarjanju brezrazredne družbe. Po pozdravnem govoru tovariša Bakariča je bilo na d;nc\ nem redu poročilo CK ZKS, kontrolne in revizijske komisije med V. in VI. kon- gresom. Poročil niso brali, ker so jih delegati dobili v gradivu. Zato je takoj sledil uvodni referat sekretarja izvršnega komiteja CK ZKS Franca Popita. Med drugim je poudaril, da se je na kongresu treba dogovoriti, kako bomo uveljavili kvalitete sodobne socialistične družbe. »S tem ciljem se kongres povezuje s kongresi drugih republik in bo po svojih močeh prispeval k stališčem IX. kongresa ZKJ « V nadaljevanju je tov. Popit govoril o preteklih uspehih, reorganizaciji ZK in obnavljanju organizacije. Povedal je, da je bilo do kongresa sprejetih v ZK 5000 novih, povečini mladih ljudi. V referatu se je dotaknil tudi precej zapletene mednarodne politike in uporabe sile kot sredstva za reševanje mednarodnih odnosov. Poudaril je, da Jugoslavija v svetu uživa velik ugled in je zato odgovornost komunistov za nadaljnji razvoj samoupravnega socializma ne le odgovornost pred delavskim razredom in delovnimi ljudmi Jugoslavije, marveč tudi internacionalna. Poudarili je tudi, da so se do sedaj komunisti premalo ukvarjali I moiv.lnimi osnovami samoupravljanja. Ko je govoril o kuM urnih vprašanjih pri nas, je rekel, da ZK ni arbiter pri umetnostnih problemih. Zav- zema se le za organizirano, strpno in vsestransko obravnavanje kulturnih problemov. Nazadnje pa se je tov. Popit dotaknil še aktualnih problemov samoupravljavske gospodarske graditve. Pri tem je opozoril, da je zmotno pri-čakovati, da je mogoče razviti samoupravljanje in njegove organizacijske oblike z notranjim vmešavanjem. Po govoru tovariša Popita je imel uvodno razpravo o novem statutu ZKS Stane Dolanc. Med drugim je poudaril, da novi statut ne more sam urejati družbenih problemov, mora pa omogočiti, da so člani ZK pri uresničevanju skupnih ciljev enotni in organizirani. Kongres je potem sklenil, da bo statut sprejel na prihodnji plenarni seji. S tem pa je bila končana tudi prva plenarna seja VI. kongresa zveze komunistov Slovenije. A. Ž. Delo v komisijah Drugi dan (torek) je VI. kongres zveze komunistov Slovenije nadaljeval delo v komisijah. Dopoldne in popoldne so delegati razpravljali v petih kongresnih komisijah. Komisiji za družbenoekonomske odnose je predsedoval inž. Andrej Marine, za kulturo dr. France Hočevar, za mednarodne odnose Jože Smole, za organiziranost in notranje odnose Franc Šetinc in komisiji za statut Stane Dolanc. Zadnja vest Ljubljana, 10. decembra. — Cez nekaj minut — pričakujemo, da okoli 20. ure — se bo začelo drugo plenarno zasedanje ZKS. V komisijah, ki so začele delati danes ob 8.30, so se v razpravah izoblikovala številna mnenja o splošnih in posebnih vprašanjih, zajetih v osnutkih kongresnih dokumentov. Na včerajšnji plenarni seji je kongres nameraval sprejeti nov statut ZKS, vendar so se dogovorili, da bodo o osnutku statuta ponovno govori!! danes na posebni komisiji za organiziranost, notranje odnose in razvoj ZK. Tu se je o tem vprašanju izoblikovalo mnenje, da se komisija s predloženim osnutkom strinja. — čez nekaj minut bodo delegati VI. kongresa ponovno v plenarnem zasedanju začeli razpravljati o statutu in o predlogu sestave vodilnih organov ZKS in ZKJ. I. V 5786766873210101254882844982730882205186346907 Mladi v zvezi komunistov V radovljiški občini prek 70 novih članov Na večer 25. obletnice drugega zasedanja Avnoja je sekretar komiteja občinske konference ZX Radovljica Ferdinand Bcm v prostorih radovljiške občinske skupščine razdelil članske izkaznice 70 na ncvo sprejetim v zvezo komunistov. Med njimi je bila ta večer večina mladih. Čeprav čas ni bil najbolj primeren, smo po končani slovesnosti zaprosili tri predstavnike mlad, h članov za kratek razgovor. To so bili sestra in brat Milena in Anton Dežman (hčerka in sin znanega narodnega heroja Tončka Dežmana) in Minka Dežman, ki pa z djAma ni v sorodu. Vsem trem smo zastavili, dve enaki vprašanji: »Zakaj ste se odločili za članstvo v zvezi komunistov?« Minka Dežman: Letos so v naši občini sprejeli precej mladih v zvezo komunistov. Ko so predlagali tudi mene, sem bila zelo vesela. In ker sem že prej sodelovala v mladinski organizaciji, sem se tudi odločila, da postanem članica zveze komunistov.« Milena Dežman: »Vedno sem se zanimala za program zveze komunistov. Moja želja je bila, da tudi sama postanem članica. Zato nisem nič pomišljala, ko sem bila predlagana.« Anton D£žman: »že v šoli sem precej delal v organizacijah in društvih. Takrat sem si zadal tudi cilj, da postanem član zveze komunistov.« »In kako si zamišljate delo v ZX?« je bilo naše drugo vprašanje. Mlska: »Da bom sedaj prav tal;j aktivno delala kot drugi člani ZK.« Milena: »2eiim, da bi se v zvezi komunistov pokazalo tudi moje delo. Upam, da bom s pomočjo drugih kos problemom in nalogam, ki jih rešuje ZK.« Anton: »Upam, da mladi člani zveze komunistov ne bomo razočarali. Prizadeval si bom, da bomo skupaj nadaljevali tradicijo in delovne uspehe naših prednikov oziroma komunistov iz NOB.« To so bili trije mladi komunisti iz radovljiške občine. Čeprav drugih nismo spraševali, smo prepričani, da bi bili tudi njihovi odgovori podobni. Iz njih namreč veje mladostni polet, želja po ustvarjalnosti, po uveljavitvi. Vse te zamisli in želje pa kažejo pravi mladostni idealizem. Prepričani smo, da si bodo prizadevali pri uresničevanju ciljev in želimo jim veliko uspehov na tej poti. A. Žalar Minka, Anton in Milena Dežman. — Foto: F. Perdan Oživitev mladinske organizacije v Straziseu Konec minulega meseca je bila v Stražišču konferenca organizacije zveze mladine. Zasedanja seje udeležilo prek 250 mladih iz Stražišča in okoliških krajev. Ne le udeležba, marveč tudi, vrsta predlogov in misli, ki so jih mladi povedali na konferenci, kaže, da bo tokrat delo mladinske organizacije v Stražišču resnično zaživelo. Nedvomno so k temu veliko pripomogle krajevna skupnost in druge kra- jevne družbenopoiliitične organizacije, ki so zadnja dva meseca veliko pomagale mladim pri ustvaritvi organizacije. Tako jim je krajevna skupnost uredila prostor, kupila revije in šahovnice in tako pripomogla, da bo v prihodnje lahko zaživelo tudi klubsko življenje. čeprav stražiški mladinci delajo organizirano šele dobra dva meseca, so že pripravili plesne vaje. Sklenili so tudi, da bodo pobirali članarino za krajevno organizaci- jo SZDL in samoprispevek za novo pokopališče. Tako si bodo zaslužili nekaj denarja za druge oblike dela. Na konferenci so govorili predvsem o klubskem življenju. V klubu nameravajo prirejati razna predavanja, športna in druga srečanja itd. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti so mladim na konferenci obljubili, da jim bodo pomagali v prihodnje na različnih delovnih področjih. Kamniški komunisti za organiziramo in smotrno izobraževanje Na zadnji seji občinske konference ZK v Kamniku so razpravljali tudi o bodočih nalogah pri idejnopolitič-nem izobraževanju in. usposabljanju komunistov. V razpravi so ugotovili, da organiziranim oblikam tega izobraževanja niso posvečali devolj pozornosti. To zlasti velja za obdobje od leta 1966. Takrat so idejno izobraževanje povezovali le z neposrednimi političnimi nalogami ZK, ki so se nanašale na uresničevanje ciljev gospodarske in družbene reforme. Res je, da so bili organizirani številni seminarji in posvetovanja, ki so pomagala komunistom pri njihovih vsakdanjih nalogah. Vendar bi morali po mnenju večine udeležencev zadnje seje konference ZK v Kamniku v bodoče povečati napore za načrtno in smotrno izobraževanje komunistov. Zlasti pa to velja za nove člane zveze komunistov. In kakšno bo idejnopoKtič-no izobraževanje kamniških komunistov v bodoče? Vsebovalo bo naslednja področja oziroma teme: izobraževanje mladih komunistov, zgodovinsko vlogo in cilje zveze komunistov, graditev same- Tone Kunčič — Oskar V petek, 6. decembra, je nenadoma preminul v svojem domu v Zelcčah na Bledu znani družbenopolitični delavec in partizanski borec Tone KunčičOskar, star komaj 51 let. 2e kot otrok številne kmečke družine je zgodaj okušal trdo življenje najemnega delavca. Kq je prišel čas, ni pomišljal, stopil je v v rs 'e aktivnih bercev za pravico in svobodo. Sprva je delal kot aktivist in tesen sodelavec prvoborcev z Bleda in okolice, nato pa je bil parh'z-in. Vojna vihra ni prizanesla Kunčičevi družini. Padli so trije otroci, starši so bili v nemških taboriščih. Tudi po osvobodilvi je Tone Knnčič kljub hudim posledicam vojne do zadnjega dne vestno opravljal svoje številne družbeno-politdčne dolžnosti. Priljubljenega tovariša, soborca in prijatelja so na njegovi zadnji poti pospremili številni znanci, prijatelji in soborci. J. R. i upravne družbe in ZK, razvoj naše dežele, marksistični pogled na svet in metode ter oblike političnega dela. še ta mesec se bodo v Kamniku začela predavanja za člane aktiva mladih komunistov januarja pa bo seminar za vodstveni kader. V zimskih počitnicah bedo komunisti U vrst prosvetnih delavcev na seminarju razpravljali o idej-nosti pouka in o religiji. Kamniški komimisti so pri razpravi o idejnopolitičnem izobraževanju sklenili, da bi se nekateri člani ZK iz kamniške občine udeležili tudi seminarjev na visoki šoli za politologijo, sociologijo in novinarstvo v Ljubljani. vig 20 - letnica deklaracije človekovih pravic Desetega decembra 1948. leta je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela in razglasila Splošno deklaracijo človekovih pravic. Po tem zgodovinskem dejanju je naročila vsem državam članicam, da priobčujejo besedilo deklaracije in da storijo vse za njeno pojasnjevanje predvsem v šolah in drugih vzgojnih ustanovah. Včeraj je minilo dvajset let od tega pomembnega dogodka. In po dvajsetih letih se še vedno lahko vprašamo, koliko držav je v praksi uresničilo ali pa še uresničuje načela te deklaracije, če bi danes primerjali le takratno ugotovitev, ki pravi, da so se vse države članice zavezale, da bodo zagotovile v sodelovanju z Združenimi narodi splošno in resnično spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin z današnjo resničnostjo, potem smo lahko precej razočarani. Z veseljem pa lahko zapišemo, da si je naša država ves ta čas resnično prizadevala za uresničitev vseh načel deklaracije. Pa ne le doma; s temi prizadevanji je bila ves čas in je še zgled tudi drugim državam v svetu. IHSLITE PRAVOČASNO fejlEgg NA STANOVANJE! Zato vssiiiijto pri Corenlshi kreditni banhi ,. f] J* n I T ki vam odobri na podfagf privarčevanega denarja II L ti t I po 2% ohrestnl meri- V-j>K> Poleg tega lahko pri 2REBANJU zadanete fep dobitek. Oživljanje tržiškega gospodarstva Če smo v enem izmed poročil o gibanju tržiškega gospodarstva zapisali, da podatki niso preveč spodbudni, pa nam devetmesečni rezultati tržiških delovnih organizacij vlivajo optimizem. V letošnjem polletju je tržiško gospodarstvo sicer doseglo napredek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, vendar pričakovanja so žal ostala neizpolnjena. Kot rečeno, bistveno drugačna pa Je situacija ob koncu letošnjih devetih mesecev. Celoletni načrt je predvideval 9,3-odstotno povečanje proizvodnje, devetmesečni podatki pa govore o 10,6-odstotnem povečanju. Iz tega lahko torej Ugotovimo doseženo planirale in še celo več, planirana Proizvodnja se je povečala. Kljub temu se tržiško gospodarstvo še vedno srečuje s Pojavom povečanja terjatev, Vendar je treba omeniti, da so se povečale tudi obveznosti do kupcev. Obveznosti do Kupcev so bile v devetih mescih za 41 odstotkov manjše kot terjatve. Omenjeni razlogi so vplivali na povečanje potnega dohodka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, in sdcer za 8,7 % več. Povečala so se tudi porablje-na sredstva. Najbolj spodbudno je povečanje neto Produkta za 7,4 odstotka, zlasti če vemo, da je bid neto Produkt v poMerju celo manjši kot v enakem lanskem obdobju. Posamezne tržiške gospo- darske organizacije so v prvih devetih mesecih dosegle naslednje rezultate: ZLIT 19,1 % povečanje dohodka, Trio 13,6%, BPT 12,8%, Peko 1,6%, SGP Tržič 10,1%. PLANIRAN MANJŠI IZVOZ Izvozni rezultati tržiškega gospodarstva v devetih mesecih so v primerjavi z enakim lanskim obdobjem manjši za 16,7 odstotka. Pozabiti pa ne gre dejstva, da so skoraj vse delovne organizacije ob začetku leta planirale manjši izvoz kot lani. Plan izvoza sta presegli le BPT in ZLIT, medtem ko ostala podjetja svojih letnih načrtov niso dosegla. Naj. bolj sta pod svojimi planskimi predvidevanji tovarna pil Triglav in tovarna usnja RUNO. Od celotnega izvoza so tržiške delovne organizacije izvozile na konvertibilno tržišče 70,3 odstotka svojih izdelkov. Načrti za letošn;e leto so predvidevali povečanje števila zaposlenih v gospodarstvu za 3,8 odstotka, dejansko pa se je to število povečalo le za 3,2%. Sploh pa se tržiško gospodarstvo lahko pohvali z nizkim številom brezposelnih, če jih primerjamo z vsemi zaposlenimi. Tako je bilo ob koncu septembra le 2,1 % brezposelnih. Število zaposlenih se je povečalo v gradbeništvu, trgovini, obrti in industriji, zmanjšalo pa v kmetij stvu, gozdarstvu in turizmu. V. G. Stane Kavčič v Kamniku Zaskrbljenost zaradi zaviranja izvoza Na Gorenjskem bo večji prispevek V zvezi z nameravano razmejitvijo osnovne prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje je skupščina gorenjske komunalne skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev na ponedeljkovi seji razpravljala o odstotku prispevne stopnje, ki naj bi jo gorenjsko gospodarstvo plačevalo za zdravstveno zavarovanje v prihodnjem letu. Odborniki so morali odločati med tremj variantami. Dosedanja Sodstot-na prispevna stopnja ne zadošča za kritje vseh izdatkov, kar kažejo vsakoletne Izgube v skladu zdravstvenega zavarovanja in pa izredni prispevek, ki ga zavarovanci plačujejo. Zato je izvršilni odbor predlagal skupščini, naj sprejme za 0,2 oziroma 0,3 odstotka višjo prispevno stopnjo. Z večjim odstotkom bi lahko na Gorenjskem zadržali v prl-liodnjcm letu lahko raven zdravstvenega varstva kot etos, poslovno leto pa bi (ončali brez neprijetnih izgub in s tem bi nedvom- no odpadel tudi nepriljubljeni izredni prispevek zavarovanca. Z večjo stopnjo bi si lahko vedno nelikvidni sklad privoščil tu-di sredstva za rezervni sklad. Med odborniki so nekateri nasprotovali povišanju, češ da bi s tem preveč obremenili gospodarstvo. Vendar pa je pri tem povišanju treba upoštevati preprosto dejstvo, da brez dobre zdravstvene službe tudi v gospodarstvu ne bi bilo večje produktivnosti. S tem bi nedvomno odpadli tudi vsi finančni problemi, s katerimi so se ukvarjali zdravstveni delavci vse od reforme naprej. Strokovna škoda naj bi bila tako odpravljena. Skupščina je nato sprejela z večino 5,3-odstotno stopnjo osnovnega prispevka. S tem se bodo dohodki sklada povečali za 13 odstotkov ali na okoli 80 milijonov N din. V prihodnjih dneh naj bi o tem razpravljale in sklepale tudi gorenjske občinske skupščine. L. M. Med obiskom predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča v Kamniku, prejšnji petek, je bilo tudi posvetovanje z gospodarstveniki in predstavniki družbenopolitičnih organizacij kamniške občine. V uvodu je predsednik kamniške občinske skupšč:ne Vinko Gobec seznanil udeležence posvetovanja s težavami in uspehi gospodarstva. Za kamniško gospodarstvo lahko v zadnjem času ugotavljamo vedno večje uspehe. Še lani je bilo več tovarn v precejšnjih gospodarskih težavah. Letos pa so kamniške delovne organizacije uspele povečati industrijsko proizvodnjo za 12 odstotkov, izvoz, ki je usmerjen povečini na konvertibilna področja, pa je večji za 40 odstotkov. Zastareli stroji in druga oprema zavirajo napredovanje gospodarstva in zato je odločitev kamniškega gospodarstva, da pospešeno vlaga sredstva v modernizacijo proizvodnje, prav gotovo umestna. Sedaj investirajo kar 140 din na prebivalca, kar je precej več kot slovensko in jugoslovansko poprečje. Predsednik Stane Kavčič je odgovarjal tudi na vprašanja udeležencev posvetovanja in poudaril, da bo prispevek od poslovnega sklada kot instrument družbene rentabilnosti investicij moral še ostati. Seveda pa bo treba ločiti sredstva, ki jih je gospodarska organizacija sama ustvarila in vložila v modernizacijo, od tistih sredstev, ki so bila pridobljena s krediti ali kako drugače. Upoštevati pa je treba, da tako zbrana sredstva ostanejo v gospodarstvu. Predstavniki kamniškega gospodarstva so izrazili zaskrbljenost nad administrativnim sistemom, ki zavira izvoz. Kamniška industrija, ki izvaža le na zahodna tržišča, zato ni dovolj stimulirana in ne dobi ustreznih deviznih kvot. iRavno zaradi tega dejstva bodo npr. v Stolu prisiljeni omejevati svoj izvoz, čeprav na tem področju dosegajo lepe uspehe. Kljub visokim carinam in strogo predpisani kvaliteti povečujejo svoj izvoz in bodo letos izvozili za okoli 1,5 milijona dolarjev. Stane Kavčič je dejal, da je seznanjem z omenjenimi problemi in da si moramo vsi prizadevati za spremembo zunanjetrgovinskega režima. Gospodarstvo naj prak zbornic in javnega mnenja dokazuje slabosti sedanjega sistema. Pričakujemo lahko, da bodo podjetja reagirala tako, da bodo omejevala svoj izvoz. Vendar potom bo že prepozno, kajti ponovno osvajati izgubljena tržišča je dolgotrajen in težak posel. Na zaključku posvetovanja s predstavniki kamniškega gospodarstva in družbenopo- litičnih organizacij je predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič odgovarjal še na vprašanja s področja zdravstva in rudarstva. Tomaž J. Prejšnji petek se je v Kamniku mudil predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič in obiskal tudi tovarno Svilanit. Predstavniki omenjenega kolektiva, ki se je specializiral na proizvodnjo frotirrdh kravat, so predsednika seznanili s težavami pri izvozu. Omenili pa so tudi, da so zadnje čase posvetili največ pozornosti modernizaciji zastarele strojne opreme. Tako bodo letos v Svilanitu namenili za investicije 280 milijonov S din, prihodnje leto pa okrog 400 milijonov S dinarjev, (vig) foto: F. Perdan IIIIHIIlIlNlilKlli^^ Brezbrižnost ali kaj? V torek je bila sklicana seja skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje občin Kranj, škofja Loka, Radovljica, Jesenice in Tržič. Vendar so se delegati razšli, ne da bi razpravljali o pomembnih vprašanjih dnevnega reda, ker skupščina ni bila sklepčna. Na dnevnem redu je bilo med drugim tudi sklepanje o poročilu o zaposlovanju in nezaposlenosti za čas od januarja do septembra letos in pa sklepanje o finančnem poročilu KZZ za isto obdobje. Pri tem ^e postavlja vprašanje, ali so brezbrižni do problemov zaposlovanja odborniki skupščine ali pa je vzrok drugje. Vsekakor skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje ne bo zaživela, dokler"bodo družbenopolitični in samoupravni organi, ki delujejo na področju gospe-darskega programiranja v občinskih skupščinah, imeli tak odnos do problema zapo> slovanja. L. M. V Razstava Marijana Belca v galeriji v Mestni hiši T?! Most, star jo dotrajan, se I je porušil. Trhli tramovi j razpadajo, leniva voda jih razjeda in polagoma vsrkava. Narava, bujna in zmagovita, počasi odstra-nja sledove človekovega dela. Zelenje sili od vsepovsod — iz blatnega rečnega dna, s položnih bregov, z leve in desne ovija škrbine nekdanjih pilotov. Vse bo požrla in zabrisala... Toda ne! Tam zadaj raste nov objekt. Vidijo se že njegovi obrisi. Večji bo, boj trden od starega. Betonski nosilci kipijo kvišku, človek zopet obvladuje stihijo. Pravkar opisani prizor je videti na eni izmed slik Ma-rijana Belca, ki te dni razstavlja svoja platna v galeriji Mestne hiše v Kranju. Optimizem veje iz nje, zato je še posebej opazna. Za ve- \ čino Belčevih del lahko re- j čemo, da so polne mrkosti in i tesnobnega razpoloženja. Le tu in tam kane vmes delček svetlega, preblisk upanja, ki I kot zdravo jabolko sredi gnl-lih plodov vnaša v likovne za- 1 pise drobec optimizma. Obiskovalec slik lahko razbere avtorjevo razpolcžeitje ob ustvarjanju: zdaj je turoben in črnogled, drugič spet umirjeno trezen in le včasih igriv ter razpoložen, poln vere v bodočnost. Kadar se naveliča tihožitij, seže pa motivih iz narave. Toda vsakič jih vidi nekoliko drugače. Prav to so glavne značilnosti Beičevega slikarskega opusa. Nekje je pripovednik, drugje lirik. Barve vedno nanaša hitro, a s prefLijenim okusom, sledeč trenutnemu navdihu in kot bi se bal, da mu zamisel ne uide. Neprestano niha med abstrakcijo ter realizmom in ubira neko srednjo pot. O tem pravi sam takole: Ci^la abstraktna podoba je kot ptičje petje; poslušaš ga in si očaran, čeprav ga ne razumeš. Toda mnogo lepše je, če živalco tudi vidiš. Prav to skušam doseči. Vedno ponudim gledalcu nekoliko predmetno-sti, delež, da se oprime nečesa stvarnega. Belec ne zapada v šabloni-ziranje. Njegova dela so raz-nolična, vsako pripoveduje svojo zgodbo, vendar vsako © Za rojstno hišo dr. Franceta Prešerna skrbi oddelek za družbene službe pri občini Jesenice. Po njihovih podatkih v kratkem pričakujejo stotisočega gosta. Od leta 1964 hišo vzdržujejo sami. Najvažnejši vir dohodkov je vstopnina in prodaja razglednic. Jeseniška občinska knjižnica ima še pet vaških knjižnic. Skupno ima sedaj 27.521 knjig, ostale knjižnice pa skupno 16.552 knjig. V zadnjih treh letih so si v knjižnici sposodili okoli 119.000 knjig, v vaških knjižnicah pa okoli 37.000. številke nedvomno kažejo, da se Jeseničani zelo zanimajo za branje knjig. Vendar pa knjižni fond ne narašča tako kot bi želeli. Tako je bilo leta 1965 kupljenih skupno 1751 knjig, lani pa samo 1216. Knjižnice si prizadevajo, da bi za prihodnje leto dobile za nakup knjig več denarja. po svoje. To raznoličnost doseže z menjavanjem zornih kotov, z upoštevanjem ali neupoštevanjem perspektive, s spieminjanjem barvnih tonov in seveda motiva. Ce ponekod ne uspe povsem, če tu a!i tam zapade v dekorativ-nost, to še ne predstavlja cenenosti. Kajti barve, sicer zasužnjene v podobah različnih cvetlic, so v novejših delih že bolj svobodne, s svojo lastno vsebino. Očitno slikar ubira pravo smer, saj išče nova pota in samosvoje likovne rešitve. Upoštevajoč, da je to njegova prva samostojna razstava, lahko pričakujemo, da bo v prihodnje storil še korak naprej. I. G. Akademija v Škof ji Loki Ob proslavi dneva republike, so člani mladinskega kul-turno-ume-tniškega društva gimnazije Školja Loka in godalni orkester glasbene šole priredili za občane svečano akademijo. Zlasti obilo priznanj je bila deležna skupina mladih igrlacov iz gimnazije, ki je gostom predstavila odlomke iz tragedije Tu-gomer in iz Cankarjeve drame Hlapci. ^ Pred dnevi so učenci kranjske glasbene šole posneli dvajsetminutni spored za radijsko oddajo Iz naših glasbenih šol, ki bo na sporedu sredi decembra. To je že tretje letošnje snemanje. Spored so posneli gojenci iz oddelkov za klavir, violino in violončelo. — D. S. 0 V sredo, 11. decembra ob 18. uri bo v fizikalni dvorani kranjske gimnazije predavala angleška lektorica Madeline Duff. — A. U. 0 Kamniška knjižnica se je pred kratkim preselila v nove večje prostore, kjer je bila doslej glasbena šola. Knjižnica ima nekaj nad 13.000 knjig. Letos skoraj niso imeli denarja za nakup novih knjig zato je sindikalni svet občinske skupščine pozval vseh 42 podružnic naj po možnosti prispevajo za nakup novih knjig po 10.000 starih din. S tako nabranim denarjem, tega bo okoli 420.000 starih din, bodo lahko kupili kar precej knjig. Akcija občinskega sindikalnega sveta je vsekakor vredna posnemanja. ^ V počastitev 50. obletnice smrti Ivana Cankarja so člani dramskega krožka jeseniške gimnazije pripravili recital z naslovom Cankar na obisku. Recital so pripravili člani dramskega krožka gimnazije in dva člana čufarjevega gledališča pod vodstvom prof. Cirile Kodričeve. @ Odziv na razglas odbora za zbiranje denarja za odkup Finžgarjeve rojstne hiše je bil zelo dober. Po šolah so doslej zbrali 4 milijone 285 tisoč S din, v društvih, kolektivih in delovnih organizacijah 1 milijon 775 tisoč S din, druga javnost (posamezniki) pa je prispevala 473 tisoč S din. Takoj po izselitvi dosedanjega lastnika bodo začeli popravljati hišo in urejati notranjost. Strošek cenijo na okrog 6 milijonov S din. Seveda pa to ni dovolj, saj je treba izplačati tudi prejšnjega lastnika zgradbe. Zato bodo kljub dodatnemu milijonu, ki ga je bil prispeval sklad kulturno-prosvetne dejavnosti občine Jesenice, z začeto akcijo zbiranja še nadaljevali. — B. B. Gabrijel Mateveber svetuje vdite v naravo — dočakali boste visoko starost V najožji škofjeloški ulici, ki se imenuje po partizanskem pesniku Blažu, je več manjših lokalov in delavnic raznih obrtnikov. Ko gremo z Mestnega trga proti kamnitemu mostu, zagledamo na desni strani ulice, nad ožjimi vrati izobesek, na katerem je narisana ura, na steni pa napis Gabrijel Mateveber — urar. # ZMOTIL SEM SE Vstopil sem. Pa ne zato, ker se mi je pokvarila ura, ampak bi rad nekoliko več zvedel o življenjski in urar-ski poti našega starega znanca. Tako kot vedno je imel tudi danes na vrhu čela očala. Ko sem si mojstra vzmeti, koleščkov, kazalcev in drugega urarskega materiala do dobra ogledal, se mi je v glavi že iztekal račun o njegovi starosti: dobrih šestdeset jih ima. Toda kasneje sem spoznal da sem se po- šteno zmotil, saj je zapisan v matični knjigi pod krt ni k 1886, in sicer v Železni KapH na slovenskem Koroškem. »Kaj bi pa vi radi?« Povedal sem mu brez ovinkov in nisem si še utegnil odpreti beležke, ko mi je začel pripovedovati svojo življenjsko in urarsko pot. # SLAB SPOMIN NA STRICA Tako kot vsi otroci sem tudi jaz premišljal, kaj bom postal. Vedno bolj me je zanimala tista skrivnostna naprava, ki ljudem meri čas. Že pri štirinajstih letih sem se odločil, da bom skrivnostnemu škratu pomagal, da bo •lahko vedno tiktakal. šteli smo leto 1900. Oče in stric — urar sta se domenila, da bom prišel k njemu na Madžarsko in se izučil za urarja. Toda leti, ki sem jih prebil pri stricu, sta mi ostali v slabem spominu, saj sem jrmal v roko namesto pineet, Demonstracija sile v Sredozemlju Novice, da so ZDA usmerile del svojega ladjevja B VI. flote v črno morje, so zbudile v svetu veliko zanimanja, v sami Sovjetski zvezi pa so to ameriško odločitev označili kot »provokativni izpad«. Američani so sovjetske obtožbe zanikali in poudarili, da pomeni usmeritev šeste ameriške flote v črno morje »rutinsko akcijo« in da so se takšnih »rutinskih« potovanj oprijemali že prej. Naš namen ni ocenjevati najnovejše ameriške odločitve, v pričujočem sestavku bomo skušali le pregledati razmerje pomorskih sil obeh svetovnih velesil v Sredozemskem morju. Znano je, da ZDA že od leta 1956 nenehno patruljirajo s svojo šesto floto v Sredozemskem morju. Znani so tudi številni protesti zaradi prisotnosti pomorske flote svetovne velesile, ki ni mediteranska. Ko pa je Sovjetska zveza po lanskoletni iz-raelsko-arabski vojni zadržala svoje vojaške ladje v Sredozemlju, so prišla na površje nova vprašanja in ugibanja. Vzroke za prisotnost sovjetskega ladjevja v Sredozemskem morju je treba prav gotovo iskati tudi v razvoju svetovnega položaja po zasedbi ČSSR. Od letošnjega avgusta se je namreč politi- pilic in drugega urarskega orodja, stričeve otroke. To rn,i ni bilo všeč in poprosil sem očeta, naj mi poišče drugo učno mesto. V naslednjih letih sem kot urarski vajenec in pomočnik spoznal Salz-burg, Munchen, Halein, Alt-hafen m še nekatere druge kraje. Po sedmih letih nošnje cu-lice iz kraja v kraj, sem leto 1907. leta razvezal v mestu pod Lubnikom in je še sedaj nisem zavezal. Kot pomočnik sem delal šest let pri urar-skem mojstru Francu Bcne-dičiču in v tem času tako dobro spoznal svoje delo, da sem po prvi svetovni vojni odprl urarsko delavnico. V njej bom prihodnje leto praznoval petdeseto leto samo stojnega dola. • POPRAVLJAL SEM URE Z LESENIM OGRODJEM V toj dolgi dobi sem popravil več tisoč ur različnih znamk in vrst. Med njimi so bile prav vse vrste ročnih ur pa kuhinjskih im sobnih — različnih stilov. Večkrat sem dobil v popravilo tudi ure z lesenim ogrodjem. Te so sestavljali mojstri urarske umetnosti pred dvema ali tremi stoletji. Njegovo oko se je vedno razjasnilo, če mu je kaka stranka prinesla v popravilo uro z alabastrovi-mi stebrički ali drugimi ka Sovjetske zveze bistveno spremenila, zlasti če upoštevamo teorijo o pravičnosti sovjetske intervencije v vsaki socialistični držav/. Tako iz dejstva, da se na Sredozemlju srečujeta ameriška in sovjetska mornarica, prihajamo do novih ugotovitev. NATO namreč poudarja, da bi reagiral s silo, če bi SZ s svojim ladjevjem skušala ogroziti katerokoli sredozemsko deželo. Iz tega lahko razberemo, da bi sever-noatlantski pakt interveniral tudi v državah, ki niso članice Nata. Na drugi strani SZ ravno tako poudarja svojo pravico do prisotnosti v Sredozemlju. List sovjetske armade Krasnaja zvezda med drugim opravičuje prihod sovjetskih ladij v Sredozemlje s trditvijo, da prisotnost ameriške šeste flote, ki je v Sredozemskem morju že od libanonske krize leta 1956, predstavlja nevarnost za mir. Sovjetski list nadalje ugotavlja, da pomenijo sovjetske ladje v Sredozemlju tudi zagotovilo miru v tem delu sveta. Pustimo ob strani takšna ali drugačna opravičevanja demonstracije vojaške sile, saj sedanji položaj v Sredozemlju res ne moremo imenovati drugače kot vračanje v čase hladne vojne — kot demonstracijo vojaške sile. V začetku smo zapisali, da so se sovjetske ladje v Sre- umetniško izdelanimi okraski. Še vedno veliko takih ur — umetnin krasi stanovanja Škofjeločanov, a malokatera še meri čas svojemu gospodarju. Tudi njegovo delavnico krasi več lepih urarskih izdelkov. Najbolj všeč mi je bila velika ura ob njegovi delovni mizi. Tako lepo je zazvonila pol dvanajstih, da bi jo rad poslušal vsak dan. dozemlju pojavile ob lanski agresiji Izraela na arabske države. Takrat je bilo v tem prostoru kar 174 sovjetskih ladij, medtem ko danes njihovo število ocenjujejo na 52 — 10 podmornic, nosilko helikopterjev »Moskva«, dve križarki, 12 rušilcev, 3 m'n.o-lovci, 4 amfibijske ladje in števihie plovne enote za preskrbo. Celotna sovjetska pomorska flota ima danes okoli 20 križark, 400 podmornic, 120 rušilcev, 110 spremljevalnih fregat — skupaj 600.G00 mož. Torej je sredozemsko sovjetsko ladjevje le majhen del celotne mornarice. Na drugi strani — ameriški oziroma atlantski, je razmerje sil precej močnejše, saj pridejo poleg VI. ameriške flote še mornarice Grčije, Italije, Francije in Španije. Sama šesta ameriška flota — številč-no vzeto — ni večja od sovjetske eskadre na Mediteranu. Ima 50 ladij in 25.000 mornarjev. Glavna moč te flote sta dve letalonosilki z 200 letali in 2000 marincev. Seveda ima sovjetska prisotnost tudi svoje slabe strani. Tu velja omeniti zlasti problem preskrbovanja sovjetskih ladij z gorivom in s hrano. Zato niso prizadeva-nja SZ, da bi si dobila kakšno preskrbovalno bazo v eni izmed arabskih dežel, prav nič čudna. Precej se je namreč pisalo, da naj bi SZ prevzela za svojo oskrbo alžirsko © POPOLNOMA SEM ZDRAV Skoraj obvezno se mi je zdelo, da poprašam po njegovem zdravju. Zelo me je presenetil odgovor: »Vse še dela tako kot mora. Oči imam zdrave, noge me še pridno nosijo, roke so mirne,« potem pa je nadaljeval: »tudi z vami bo tako, če boste vsak dan posvetili vsaj eno uro sprehodu v naravo. Zelo luko Mers-El-Kebir in nekatere vesti so že govorile o sklenitvi sporazuma med SZ in Alžirijo. Alžirija je te vesti takoj zanikala, to pa še ne pomeni, da SZ ne želi več »čvrste baze« v Sredozemlju. In kaj menijo predstavniki ZDA in atlantskega pakta o sovjetski prisotnosti v Sredozemlju? Večina kamentator-jev meni, da sama vojaška moč sovjetskega ladjevja, zasidranega v Sredozemlju, še ne pomeni nevarnosti v vojnem pogledu, ker se to ladjevje, oddvojeno od baz v SZ, ne bi moglo dolgo obdržati. Zato gre bolj za politič-no sredstvo, ali kot je dejal Horacio Rivero, poveljnik junžega krila Nata: » .. .čeprav sovjetska eskadra na Mediteranu ni brez nevarnosti, pa je njena politična in psihološka moč večja kot vc-jaška. število ladij ni toliko važno, zato ima prisotnost pretežno politični učinek.« Na koncu lahko ugotovimo, da sedanje »paradiranje« ameriškega in sovjetskega ladjevja v Sredozemlju pomeni tudi precejšen udarec težnjam, da bi Sredozemlje postalo področje miru. žal so se takšni načrti, pa čeprav v današnjem nemirnem svetu še tako potrebni in realni, morali umakniti interesom velikih sil ter njihovi demonstraciji sile. V. Guček in dogodki rad se sprehajam po stezicah in poteh bližnjih vzpetin in ravnin in uživam svež zrak. Tako »zdravljenje« priporočam tudi drugim, ki veliko sedijo, delajo v nezdravih prostorih, ali se ukvarjajo z natančnim delom. Veste, bolj prav bi bilo, da bi mladi in stari šli na sprehod v naravo, kot pa sedeli v zakajenih gostilnah.« S. Jesenovec Te dni po svetu »šejvedjjO* J" m zdrav,« pravi 82-letnl Gabrijel Mateveber. — Foto: S. Jesenovec BEOGRAD, 6. decembra — Predsednik zvezne skupščine Mi lenti ie Popovič je podelil nagrade AVNOJ Bogdanu Breclju, Francetu Bevku, Ve-liboru Gligoriću, Jovanu Djordjeviču, Edvardu Kardelju, Slavku Janevskemu, Franu Kršiniču, Djordju Lazare-viču, Milanu Lukovicu, Isido-ru Papu, kolektivu Inštituta za koruzo v Zemunu ter ter studiu za risani film »Zag-reb-film«. RIM, 6. decembra — Zaradi uboja dveh dninarjev na Siciliji je bila v vsej Italiji stavka, v kateri je sodelovalo poldrug milijon delavcev in uslužbencev. Med nemiri je bilo ranjenih okoli 200 oseb. VVASHINGTON, 6. decembra — 21. decembra bodo poleteli okrog lune ameriški vesoljci z vesoljsko ladjo Apo-llo 8. Med poletom bodo vesoljci oddajali šest neposrednih televizij sikih prenosov za gledalce na zemlji. PARIZ, 6. decembra — Tu so se končali jugoslovansko-francoski gospodarski pogovori med članom zveznega iz-vršnega sveta Tomcra Gran-filom hi člani francoske vlade. ZAGREB, 7. decembra — S plenarno sejo se je končal šesti kongres hrvaških komunistov. Novo izvoljeni člani centralnega komiteja so na svoji prvi seji izvolili dr. Vla-dimirja Bakariča pa predsednika predsedstva CK ZKH. VVASHIGTON, 7. decembra — Novi ameriški predsednik Nbcon je sklenil poslati na pariška mirovna pogajanja o Vietnamu svojega opazovalca. Medtem pa je v Pariz že do-potovala saigonska delegacija na mirovna pogajanja. SPLIT, 7. decembra — Splitska ladjedelnica bo zgradila za pakistansko pomorsko družbo sodobne ladje s skupno tonažo 96.000 ton. Prvo ladjo bodo pakistanskemu naročniku izročili leta 1971. MOSKVA, 8. decembra — V Kijevu so se končali dvodnevni pogovori med najvišjimi predstavniki SZ in ČSSR. Na pogovorih sta obe strani izmenjali mnenja o nadaljnjem razvoju sodelovanja med obema partijama. RIM, 8. decembra — Italijanska politična kriza, do katere je prišlo zaradi sklepa socialistov, da odklanjajo sodelovanje v koalicijski vladij se bliža koncu. Dti^gacije krščanskih demokratov, socialistov in republikancev so dosegle sporazum o ustanovitvi nove koalicij sike Vlade. Za mandatorja so pred ložili Ma-riana Rumorja. GLAS * 6. STRAN 15 O njem bi vam lahko pripovedoval zgodbe . . .« Zmajal je z glavo, kol da bi hotel reči, da za to ne bi bile dovolj iii najdrznejše besede. Pri-SZa sta do telefonske celice in odprl je težka vrata. »Zdaj pa se moram, žal, posloviti od vas, Miss Selby, kajti pogovor bo precej dolgo trajal.« Z eno nogo je bil že v celici. »To snidenje je bilo prelepo — in bil sem ga zelo vesel.« Smehljala se mu je. »Tudi ja-i! Pozdravljeni, lir. Rae!« Obrnila se je in v naslednjem trenutku že zavila v stransko uiico. Odločno se je otresla misli na Petra in krenila spet proti pisarni Rovvea i:i Spen.derja. Tokrat je iire'a več sreče, kajti pisar jo »e sprejel z vestjo, da je Mr. Rovve v pisarni. Prišel je pred nekrj minutami in ba takoj spet odšel,« je d; al. »Ilako ele že rekii, ca je vaše ime?« »Miss Selbv.« Izginil je skozi vre ta in se takoj opet vrnil. »Mr. Rov.e presi.« šla je za njim v majhno, neurejeno psarn~, k j .v je za pisalno mizo sedel iz-žit in utrujen moški. Mi.i svojega mokrega dežnega plašča še ni bil odložil. Vstal je in ji šel naproti. »Ah, da, Miss Selbv. Bili ste že enkrat tu in prav žal mi je, da ste me zgrešili. Toda saj razumete — posli!« Pismo, ki ste ga prinesli, imam tu. Pokazal je na ovojnico, ki je ležala na Prosim sporočite Mr. Lesgar-du, da se bom brez oklevanja takoj lotil zadeve in me opravičite pri njem, da sem vas tako dolgo zadrževal. Zelo nerodno mi je, da sem ravno tedaj, preden ste prišli, moral stran — oprostite rri!« Jane je smehljaje zmajala z glavo. »Mr. Lisgard zaradi tega ne bo hud. Trenutno nismo preveč obloženi z delom, poleg te^a pa sem na ta način doživela zanimivo dogodivščino. Bila sem sksro očividec roparskega napada — celo oboroženega roparskega napada.« Strmel je vanjo. »Kaj pravite, roparski napad? Kje pa?« »Ne da!eč cd tu. I'.ropali so draguijarno.« PoveJa a je v kratkem, kaj se je zgodilo, on pa se je ojoičzn jez 1 zaradi takih razmer. »Rs je sramotno kaj takega, ali ni res? človek se sprašuje, kaj pravzaprav policija poč ae kljub tolikim davkom, ki jih plačujemo.« Vstala je, da bi odšla. »Prepričana sem, da stori, kar more. Seveda je težavno, ko ima opravke s takimi zločinskimi elementi,« je mirno odvrnila. »Sporočila bom takoj Mr. Lisgardu vaše naročilo.« Spremil jo je do vrat. Hva-la vam, Miss Selbv, in lepo pozdravite Mr. Lisgarda. Na svidenje!« Deževalo je huje in Jane je stopila v avtobus, ki jo je pripeljal v bližino Keen Courta. Med potjo je šs smehljaje mislila na zatehlo in zaprašeno pisarno Mr. Ro-vveja. Ko je nazadnje prispela na konec svoje vežnje, je že legel mrak in cestne svetilke so pošiljale svojo motno luč skozi pajčolane megle, ki se je vlačila po ulicah. Prav oddahnila se je, ko je dosegla sivo poslopje v Kee:i Courtu. Prišla je do pisarniških vrat, ki pa so bila zaklenjena. Lisgarda so najbrž kam klicali, Carter pa se očividno še ni vrn.'I. Odprla je z laj.nlm ključem, prižgala luč in se ravno pripravljala, da sleče plašč, ko je v šefovi sobi pozvonil telefon. Takoj je odhitela tja, dvignila slušalko in slišala mo-š'.'J glas, ki je dejal: »Tu Moriimer Chark!« Obstala je kot kamenit steber, vsa trda in nobene besede ni mogla spraviti iz sebe, nato se je spet oglasilo iz aparata: »Halo, Lisgard, ste tam?« čutila je, kako ji razbija v prsih srce. »Tu je Miss Selbv. Mr. Lisgarda trenutno nI tu, Mr. Chark.« Tedaj je za seboj slišala tih šum in se okrenila. Med vrati je stal Chesnev Lisgard. Njegov obraz se je spremenil v smrtnobledo okamenelo masko. 8. Precej dolgo je stal Lisgard kot okamenel pri vratih, potem pa se je prioii-žal. »Telefonski pogovor... je bil zame, kaj ne?« Ponudila mu je slušalko. »Da, za vas, Mr. Lisgard.« Majhne potne kaplje so mu stale na čelu in z jezikom je oblizr.il osušene ustnice. »Halo, tu je Lisgard!« Obrnil se je k nji. »Zaprite za seboj vrata, ko boste zapustili sobo!« Njegov glas je bil skoro rezek, ko ji je to ukazal. Vrnila se je v svojo sobo, medtem ko so se ji po glavi motala razna ugibanja. Iz ogledala nad kaminom je strmel vanjo njen pf« šeni, bledi obraz. Mor ti mer Chark t Tresočih se kolen se J sedla na stol za svojo 1 no mizo in skušala zl svoje misli. Kakšna zvea neki obstajala med LU dom in tem proslulim črncem? Komaj se je s trudom nekoliko zbrala, je priŠ) sobo Lisgard. Glas se je komaj opazno tresel je dejal: »Jane, nusIiiB. greste za danes lahko mov. Na moji mizi tamte še štiri pisma, ki Jih, pn* oddajte spotoma na pos" šla je v njegovo sobo, J la z mize pisma in jih vt> nila v svojo torbico. V I Je prišel za njo. Odprl J« bojček, ki je stal poleg mizici, si obiraje se Pri* cigaro in vzdihnil. »D*5 zvečer imam še mnogo * Jane. To je bil moj & prijatelj, ki me je bil P*1 sem [ klical, že ves dan kal na to.« >Mr. Chark?« Grlo Ji Je 1 kot izsušeno. . Chesney Lisgard Je nj ■ ščil čelo. »Kako ste i* * Jane? Chark? Kako pa J dete do tega imena? N*» ne, Clark se Imenuje _ a* tin Clark, sošolca sva Obisk z juga Novembra so imeli v planinskem domu Alpe-Adria na Mežaklji kaj nenavadnega gosta. Pozno zvečer je prišel. Ves upehan in premražen. Zaprhutal je s krili še nekajkrat, nato pa se je onemogel dal ujeti. Bil je podoben golobu, vendar ga je izdala plavalna kožica med prsti na nogah. Galeb je obiskal planine. Gostinci so redkega gosta lepo sprejeli, napojili in mu postlali na peči. Zjutraj je bil že bolj živahen. Urno je znal zagrabiti prst, če mu ga je kdo pomolil. Ker z morsko ptico niso imeli kaj početi na 1000 metrih nadmorske višine, so jo odpeljali v osnovno šolo na Bled. Direktor šole se je takoj zavzel za galeba. Nahranili so ga l ribami iz bližnje samopostrežbe. Pripravili so mu začasen dom, kjer naj bi počakal na priložnost, da se vrne domov na morje. Direktor blejske osnovne šole je tudi razložil vsem, ki so si ogledovali nenavadnega gosta, kako je zašel tako daleč. Najbrž so galeba zgrabili močni zračni tokovi, ga odnesli visoko v zrak in ga izpustili šele nekje sredi naših planin. Nenavadna zračna bitka V bližini mesta Tarsusa v Turčiji so jato štorkelj, ki so letele v Afriko, napadli orli. Vnela se je velika zračna bitka V zraku je bilo več tisoč ptic. Zmagale so štorklje. Ubile so 50 orlov, ranjenih pa je bilo okoli 300 Tudi štorklje so imele žrtve: 16 jih je poginilo. Taki spopadi spomladi in jeseni, ko se štorklje selijo, niso redki, če se hoče tak spopad začeti nad kakim naseljem, ga skušajo prebivalci s streljanjem preprečiti tako. da streljajo na orle. Potomci slavnih prednikov V avstralskem mestu Svdnevu so ustanovili klub, v K: ".t ere ga se lahko vključijo le potomci ljudi, ki so leta 1788 stopili m\ to celino. Pri tem pa postavljajo š"e en )ogoj — predniki so namreč morali v Evropi ali cd koder so se pač preselili, zagrešiti kako razbojništvo. Znano je namreč da so tega leta prepeljali v Avstralijo prve evropske kaznjence — bilo jih je 750. V klub se ic do sedaj včlanilo okoli 600 potomcev ka/n.encev, prijave pa še vedno prihajajo. Misliti morava malo na njegovo srce ... Jaz grem naprej, ti pa piinesl ostale tri čez deset minut. Veš, Gregor, preveč cenim tvoje prijateljstvo, da bi te upal povabiti na kosilo. Miha Klinar: Mesta, ceste I III. DEL »Nehmen Sie, bitte, Platz! Und vergess«11 •, bin!« se cesar spreminja v »meščana«- , ein Biirger, ein eehter Burger! Sogar ein °w. -mich selbst und meiner Habsburger Dvn^ čedalje večja »meščanska mrzlica«, za ^atf . je spoznal, da cesarstvo drvi proti propad že zdavnaj preoblikovati po angleškem v*j ■• ščanstvom, sam pa postati razsodnik nad si strankarskimi prepiri. ? ^ Nekdo mora biti nad vsemi, mar ne- ; profesor ne bo zanikal in se bo prav g°t0^ Profesor se v celoti strinja. jj Toda, ali ni nekaj podobnega menil tu» milijan, brat Franca Jožefa, Habsburžan, mehiškem prestolu »demokratičen« in seit, > Juarezu, a ga je Juarez kljub temu tlal P** ^ Ne, tale profesor ni noben Juarez. ' nabit z vse mogočim znanjem in uglede* navsezadnje samo njegov hlapec, ki ga hlapca, če bo za rešitev cesarstva pred ristno. ^ S takimi mislimi opazuje profesorja, ; počasti in dviga v človeka, edinega člove* • ^ nje vsa cesarska domovina, on sam in n^ ves stari habsburški rod. ju Tako govori prav po profesorsko resn ep in mu zagotavlja, da ga bo postavil za P1"), j saj se je doslej med cesarskimi zaupniki 1 antanto in miru, ki je za prenovo eesafs^ kruh, izkazal kot najbolj prizadeven in dip in najbolj učinkovit. jd »Sie, Herr Professor, Sie sind unsere i± cesar. Zato ni več daleč čas, ko ga bo P°vZ nistra in mu zaupal sestavo nove vlade, k' ^ vodstvom izpeljala zgodovinsko preobrazb0 ^ kratičnom duhu, ki mu no bo mogel niti 8 ničesar dodati iz svojih pojmovanj. ..^ 2e zdavnaj bi bilo vse to lahko we8l^3 Združenih držav Amerike nekoliko bolj za | "I GLAS * 10. STRAN URADNI V E S T NIK V Kranju, II. decembra 1965 SKLEP Osnutek zazidalnega načrta za »Dobe« — Bled (ZUB, november 1968) se javno razgrne za 30 dni. Rok za predloge in pripombe poteče z dnem prenehanja razgrnitve osnutka zazidalnega načrta. Osnutek zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v avli Krajevnega urada Bled, cesta svobode 19, in sicer od 1 12 do 30 121968. Številka: 350-20 64-3 Radovljica, dne 21/11-1968 Predsednik sveta Jože Mali 1. r. Občina Škofja Loka 207. Na podlagi 81. člena statuta občine škofja Loka (Uradni vestnik Go enjske, št. 10-68/64) je skupščina občine Skofja Loka na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20/11-1968 sprejela ODLOK o spremembah statuta občine Škofja Loka 1. člen Spremeni se 9. člen statuta občine Skofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10-68 '61) in se glasi: Praznik občine Skofja Loka je 9. januar kot obletnica dražgoške bitke in poljanske vstaje, rešitve aktivistov osvobodilne fronte iz okupatorjevih zaporov ter množičnega odhoda v partizane v zimi leta 1941/42. 2. člen Krajevne Skupnosti lahko določijo krajevne praznike v svojih statutih. 3. člen Ta odlok velja takoj po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 011-1/62 Skofja Loka, dne 20/11-1968 Predsednik Zdravko Krvina 1. r. 208. Na podlagi 13. in 20. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (Ur. list SFRJ št. 12/67), 2. točke odloka o natančnejših pogojih za ukrepe neposredne družbene kontrole cen za meso (Ur. list SRS št. 24/68) ter 81. člena statuta občine Skofja Loka je skupščina občine Skofja Loka na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 20/11-1968 sprejela ODREDBO o oblikovanju cen za sveže meso v prodaji na drobno 1. člen Cene svežega mesa v prodaji na drobno se oblikujejo na kalkulativni način, in v skladu z obstoječimi predpisi. 2. člen Oblikovanje maloprodajnih cen za sveže meso nadzoruje ter izdaja soglasja k cenikom oddelek za gospodarstvo skupščine občine Skofja Loka. 3. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 010-09/68 Skofja Loka, dne 20/11-1968 Predsednik Zdravko Krvina 1. r. Občina Tržič 209. Na osnovi 1. točke 133. člena Statuta občine Tržič (Uradni vestnik Gorenjske št. 8/68) je občinska skupščina Tržič na svoji 21. redni seji dne 5/11-1968 sprejela ODLOK o spremembi statuta občine Tržič 1. člen 2. odstavek 126. člena se spremeni tako, da se glasi: »Predlog, o katerem se glasuje na referendumu, je sprejet, če je glasovala zanj večina volilcev, ki so vpisani v volilnem imeniku.« 2. člen 176. člen se spremeni tako, da se glasi: »Temeljni občinski upravni organ se ustanovi in odpravi s posebnim odlokom občinske skupščine.« 3. člen Dosedanji 177., 178., 179. in 180. čl. Statuta odpadejo. 4. člen Odlok začne veljati po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Številka: 011-03/68-1 Tržič, dne 25/10-1968 Predsednik Marjan Bizjak Lr. Razpisna komisija pri delovni skupnosti šolskega centra za kovinsko in avtomehansko stroko v škofji Loki razpisuje prosto delovno mesto predmetnega učitelja za pouk strokovnih predmetov. Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat: — dokončano I. stopnjo strojne ali elektro fakultete; — 5 let prakse v poučevanju na podobnih šolah. Kandidati naj oddajo prošnje z diplomo in življenjepisom v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov Šolskega centra. Nastop službe 1.1.1969. j»—t—————————#t»—f RAZPISNA KOMISIJA PRI ZAVODU ŽIČNICE VITRANC V KRANJSKI GORI razpisuje delovno mesto direktorja Zavoda Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še enega od naslednjih pogojev: j Popolna srednja šola (5-letna praksa, od tega 2 leti i v vodenju manjšega podjetja) ali nepopolna srednja j šola, 10 let prakse, od tega 2 leti v vodenju manj- ( šega podjetja. Kandidati morajo priložiti ponudbi overjeno doka- 1 žilo o izobrazbi, potrdilo o dosedanji zaposlitvi s , kratkim življenjepisom in potrdilo o nckaznovanju. Stanovanja ni na voljo. Kandidati naj svoje ponudbe pošljejo na naslov RAZPISNA KOMISIJA PRI ZAVODU ŽIČNICE VITRANC v Kranjski gori v roku 15 dni po objavi razpisa. Razpisna komisija zavoda Žičnice Vitranc RESTAVRACIJA PRI KOLODVORU v Kranju sprejme: 1 KV kuharja -ico, 1 čistilko Pogoji: pod 1 — kvalificiran ku-har-ica z najmanj 5 let prakse v restavracijski kuhinji, pod 2 — nekvalificirana delavka, starost najmanj 18 let. Nastop dela po dogovoru. Delovno razmerje za nedoločen čas. Samsko stanovanje zagotovljeno. Prijave sprejema restavracija Pri kolodvoru v Kranju. KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS KRANJ Kranj, Trg revolucije 4 razpisuje prosti delovni mesti 1. administrativna moč 2. računovodja (-kinja) Pogoji: pod 1 — srednja strokovna izobrazba, obvladanje stenografije in strojepisja (Ib) pod 2 — srednja strokovna izobrazba, znanje splošnih statističnih poslov in vsaj deloma strojepisja. Posebni pogoj za obe razpisani mesti je članstvo v Zvezi komunistov. Osebni dohodek po dogovoru. Ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom ev. dosedanjih zaposlitev in z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati (-ke) pošljejo na gornji naslov v desetih dneh po objavi. ll!11!Ili:illllllllIETl]|||l!SIIIIilllllllllIlllllllIIIIIIIIIIIIIII11III?IIIIIlllIIIIffllllllllIllflIllflllilllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilIIIIIIIIIIIIIIIllllllll!IIIIIIIIIITllIIIlSi:?l» (JELOVICA I LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA namerava zaradi povečanega proizvodnega programa, sprejeti v delovno razmerje večje število novih sode- f lavcev, v starosti nad 15 let 1 i Za vključevanje novih sodelavcev sprejema F vloge za zaposlitev splošni oddelek podjetja = v mesecu decembru. I kandidati bodo lahko nastopili ("Ao v letu § 1969. Kandidati bodo o sklepu pismeno obveščeni. | jiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiMin: ::;;:i;:::!i!!iiiiiiii;,;!iiitiiiiiiiiiiinii!iiii,......:ii:iiii!iiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:;iiiiiiiiiiiiimiUNHHmiiiiuuiiT 112 GIAS * 11. STRAN Iz zgodovine železarstva v Kamni Goriei (11) ŠE NEKAJ OBIČAJEV Že v prejšnjem nadaljevanju sem pisal o običajih, ki so bili za Kamno gorico najbolj značilni. Danes pa poglejmo na kratko še nekatere druge, ki se jih spominjam iz svojih mladih let in so nekateri vsaj delno še zdaj ohranjeni. Še danes je ohranjen običaj, da na dan vseh svetnikov po avemariji začne zvoniti z vsemi zvonovi, ki vabijo farane k molitvi za njihove umrle. Moški še danes opravljajo to tradicionalno molitev hodeč po bošlu. Po stari navadi se zberejo pod Policami in ko začne zvoniti, gredo po gozdnih stezah, ven iz gozda pa pridejo pri Upniškem mostu. Najstarejši med njimi moli rožni venec. Številni so bili včasih velikonočni običaji. Na veliko soboto so žene in dekleta nosile v posebnih, nalašč za to narejenih, lepo pobarvanih in okrašenih jerbasih jedila k Žegnu. Jerbasi so bili pokriti z zelo lepimi prti. Po končanem žegnanju so jerbase spet naložile na glavo in od- hitele domov. Jerbasa na glavi med potjo domov z rokami niso smele držati. Tista od deklet, ki je z velikonočnimi dobrotami v jerbasu prva prišla na vas — tako so verovali — se bo tudi prva omožila. Ta običaj se je ohranili še do danes le, da k žegnu ne nosijo več v tako lepih jerbasih, ampak kar v torbicah. Včasih se je zgodilo tudi to, da pri kakšni hiši niso imeli dovolj jedil za v jerbas, pa so vanj naložile še nekaj polen, da je bil poln; velika nesreča pa je bila, če je katera takšen jerbas med potjo zvrnila in pokazala vso vsebino. . . Za veliko noč so vedno pripravili pirhe, s katerimi so valjali in bližali, še bolj razširjena pa je bila navada pir-he sekati. Navadno so dali otroci pirhe sekati starejšim, ki so nalašč za to, da so otroke razveselili, pripravili nekaj krajcarjev. Če je pri sekanju krjacar ostal v pirhu, je otrok pirh zgubil, če pa je tisti, ki je sekal, »falil«, je otrok dobil krajcar in še pirh je ostal njegov. Starejši, ki so sekali, so gledali, da so večkrat »falili«, da so zadeli le roko, v kateri je otrok držal pirh, saj so s tem le razveseljevali otroke. - Fantje in dekleta pa so s pirhi navadno štručali. Fantje in možje so o veliki noči tudi fucali s krajcarji; najprej so vsi bližali k nekemu cilju, potem pa je tisti, katerega krajcar je bil najbližji, vse krajcarje zagnal v zrak. Tisti, ki so bili na tleh obrnjeni na dogovorjeno stran, so bili potem njegovi, ostale je metal drugi in tako naprej. Značilna kamnogoriška na vaida je, da so na veliko noč in tudi še na velikonočni ponedeljek popoldne starši naredili otrokom doma punkl-ne: v lepo rutico so jim zavili potico, meso, pirh in jabolko. S to bogato malico so otroci potem tekli skozi vas in se nekje v bližini zbrali, najprej pomalicali, potem pa se igrali razne igre. V Kamni gorici smo pozna li tudi zanimiv običaj, ko so na velikonočni ponedeljek šli fantje in možje, žene in dekleta v Jemavs (v Emavs). Ta Jemavs je bil na Spodnji Lipnici, kjer sta bili dve gostilni. Prva ni bila tako po-sirežljiva, zato so šli vanjo le tisti, ki v drugi niso do- bili prostora. Prvo gostilno so imenovali Ječeva. Druga gostilna je bila zelo stara in znana po dobri postrežbi in dobri kapljici, zato so jo ljudje napolnili do zadnjega kotička. Ob tem naj omenim, da je bil na Gorenjskem po gostilnah zelo star običaj, da s a v velikonočnih praznikih dajali ženam in dekletom pirhe, možem in fantom pa cigare — tistim seveda, ki so jih v teh dneh obiskali. Tudi v omenjeni gostilni na Spodnji Lipnici, kamor so hodili v Jemavs, so vsi dobili pirh ali cigaro. To gostilno so pred več kot sto leitd imenovali pri Gregorju, pozneje so jo preimenovali pri Alenču, danes, ko je na Lipnici le ena gostilna, pa jo imenujejo s pravim hišnim priimkom, ki se je tod obdržal že več kot sto let, to je pri Muleju. Ta gostilna je do danes ohranila dobro in solidno postrežbo. Jaze Vari st. (Naprej prihodnjič) PRIPIS UREDNIŠTVA: »Hoja v Emavs,« ki jo za Kamno gorico omenja Jože Vari, sodi med običaje, za katere v slovenski etnograf- ski literaturi ni ravno veliko podatkov, predvsem pa nI razlage ^anj. Dr. Niko Kuret ga omenja v prvi knjigi Prazničnega leta Slovencev (Celje 1965, str. 260). Pravi* da te šege ljudje prav do zaenjo voine niso opuščali, potem pa opisuje, kako je biia ta hoja v Emavs videti v posameznih slovenskih krajih, za katere obstajajo podatki. Z Gorenjske opisuje to šego iz Tržiča in iz Železnikov. Tržičani so npr. hodili v Emavs v okoliške gostilne, kj so imele na ta dan vse polno gostov; posebno pa je moral zaročenec ta dani peljati svojo izvoljenko v gostilno in jo tam posaditi na častno mesto »pod špegu«. Nazadnje pa Kuret pravi: »Škoda, da o tej šegi ne vemo kaj več.« — Morda naši bralci vejo kaj o tem!? Poznate v vašem kraju to zanimivo velikonočno šego? Kam ste hodili, kako je bilo, kako ste se zabavali? Kakšna so bila pravila? če o tem kaj veste, vas prosimo, da to sporočite na uredništvo Glasa, za rubriko Gorenjski kraji m ljudje. Vaše prispevke bomo objavili. at iaaaaaaaaaasaaaaB*aaaaaa»B*aaaBBaa: tarKsaaaaavcaaaaaas*>azaaasaaai!Viaa razcestja taa 184 ardass ich ein Kaiser * ei8entlich immer ,ctler Rebelle gegen oiie cesarja loteva da u-Že od dne< ko ohr • ga bil° treba C--* oblast z me* 1 in meščanskimi H^frž tudi gospod ;ril>jal z njim. .hiški cesar Maksimu-1 P°stati na ti Jal uporniškemu 'v Cd zid- ^lucionar! Čeprav L J^kem svetu, je i v svojega prvega Potrebno in ko- j?a ga z besedami I *erega gradi upa-esarska dinastija, ti Profesorju cesar aiJ6^3 v cesarstvu, ^ častne sprave z i J Potreben kakor 0 najbolj spreten (s^offnung(< gOVOr} lj ^°Jega prvega mi- Mojstrana. J. V.d.c Pojasnjen vlom v gostilno Črnivec Vlomilca sedita v avstrijskih zaporih V noči od 26. na 27. avgust je neznanec vlomil v gostilno Črnivec. Znano gostilno vodi Francka Molej, stavba pa stoji tik ob cesti Kranj—Radovljica. Ko je zjutraj gostilničarka stopila v kuhinjo, je opazila, da je ponoči nekdo iskal v njeni gostilni hrano ali morda še kaj drugega. Vlomilec je lahko nemoteno preiskoval, saj ni ponoči v stavbi nikogar. Iz hladilnika v kuhinji je pobral več živil, s štedilnika pa pečenko. Brez juhe ni pojedine, zato je vzel še večji lonec juhe z zajemalko in drugim priborom vred. Mimogrede je pobral še nekaj kozarcev kumaric in nekaj zaseke. Vlomilec, ki se založi s hrano prav gotovo nima urejene družine, so sklepali preiskovalci, ko so prihiteli na gostilničarkino prijavo. Ugotovili so, da je vlomilec imel pomočnika in da sta vlomila v gostilno kaj preprosto. Na zadnjih vratih sta razbila steklo in odprla vrata s ključem, ki je tičal v vratih na notranji strani. Pri natančnejšem pregledovanju prostorov so ugotovili, da sta vlomilca v točilnici nasilno odprla predal. Drugi, zaklenjeni predal z denarjem pa sta prezrla. Vzela sta več zavojčkov cigaret, nekaj čokolade in na-politank. Pod točilno mizo sta našla nekaj steklenic piva in jih prav tako priložila plenu. Vsa živila kot so kasneje ugotovili, sta vlomilca odnesla v nahrbtnikih. Lonec z juho in pekač, v katerem je bila pečenka, so kasneje našli na bližnji njivi, prazna seveda. Gostilničarka je prijavila tudi vlom v shrambo, od koder naj bi vlomilca odnesla 45 kilogramov sladkorja, klobase in še nekaj drugih živil ter 2,800.000 starih dinarjev, ki naj bi bili skriti v shrambi. Zaloga ukradenih živil, ki sta jo vlomilca vzela, je preiskovalce prepričala, da imajo opravka z ljudmi, ki spe zdaj tu, zdaj drugje. Osumili so Franca Bohinca, rojenega 1931, delavca, in Ladota Gorca, oba doma iz Leš pri Tržiču. Bohinca so kriminalisti že poznali, saj je preživel skoraj vso mladost po zaporih (vsega skupaj kakih deset let). Kaznovan je bil pogrsto zaradi vlomnih tatvin, predvsem v planinske koče. Pogosto se je skrival v okolici Tržiča. Tudi tokrat ni bil doma, pač pa se je skupaj z Gorcerr že dlje skrival. Z bratom se je bil spri in odšel z doma že 22. avgusta. Bratu je vzel gumijaste škornje, kupljene v Avstriji; takšne sledi pa so (odtisi pod.platov) preiskovalci našli tudi na kraju vloma. Takoj po vlomu sta ilegalno prestopila jugoslovan-sko-avstrijsko mejo. Hotela sta priti v Nemčijo. Po vsej poti, kajti nista potovala kot pošteni državljani, pač pa po skritih gozdnih poteh, sta vlamljala v planinske koče in se preživljala s tem, kar sta tam našla. Do Nemčije nista prišla, v Salzburgu ju je prijela avstrijska policija. Pri zaslišanju sta priznala tudi vlom v gostilno Črnivec, vendar-trdita, da o kakem denarju v shrambi ne vesta ničesar. O tem, ali sta bila v shrambi in kje je denar, če je bil tam, bo dokončno ugotovilo sodišče. Razprave na sodišču pa ne bo še tako kmalu, saj morata Bohinc in Goreč odsedeti v Avstriji še kazen, ki jima jo je naložilo, zaradi vlomov v planinske koče, avstrijsko sodišče. L. M. IBBI Nesreče v zadnjih dneh # V vasi Bukovica nad škof jo Loko sta v soboto popoldne trčila tovornjak, ki ga je vozil Anton Troj ar, in pa osebni avtomobil, voznik Rado Furlan. Nesreča se je pri- Starine mikajo zmikavte V bližim križišča cest Grad—šenturška gora se odcepi proti proti Stiski vasi cesta. V bližini stoji na majhni jasi kapelica sv. Antona. Do nedavna je v kapelici stal še kip omenjenega svetnika, star okoli tri sto let. Kak meter visok lesen kip pa je nenadoma izginil. Kapelico so oskrbovali Vrhovnikovi iz Apna 11 pri Cerkljah. Oskrbovanje kapelice je pri tej hiši že tradicionalno, saj skrbi zanjo že četrti rod. Ko sta zakonca Vrhovnik šla 8. novembra mimo, je kip še bil v kapelici, šest dni kasneje pa je izginil. Po vsej verjetnosti je zamikal kakega prekupčeval-a s starinami. Do kapelice je bilo kaj lahko priti, tudi vanjo, saj je bila pred njo samo nizka lesena ograja. Zakonca Vrhovnik sta preiskala vso okolico, če bi morda našla kje omenjeno statuo, saj je bilo možno, da bi ga nepridiprav zavlekel kam v grmovje. Vendar za kipom ni bilo sledu. Tatvino, kajti nedvomno gre za tatvino kipa zgodovinske vredne-sti, sta prijavila postaji milice. Opis lesenega kipa je takle: je meter visok, prebarvan z rjavo barvo, ima zeleno ogrinjalo, okoli pasu pa vrvico bele barve. Obrvi ima temne, je brez trepalnic. Na eni roki, verjetno desni, manjkajo trije prsti, odlorn-Ijeni pri prvem členku. V desni roki drži palico, na kateri je privezan zvonec Ker gre za tatvino zgodovinske vrednosti, naj vsak, ki bi kaj vedel o tem kipu, pismeno ali ustno sporoči upravi javne varnosti v Kranju ali pa postaji milice v Cerkljah. L. M. Zahvala Ob nenadni in boleči izgubi našega ata in starega ata Janeza Kimovca Pikovega ata iz Utika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovane vence in cvetje, g. župniku za ganljiv govor ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi Kimovčevi Cilki, dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani v težkih urah. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči Pikovi Utik, 4.12.1968 petila, ko je voznitk tovornjaka nenadoma zavozil na levo stran ceste in s tem zaprl pot nasproti vozečemu avtomobilu. Pri trčenju je nastalo na vozilih za okoli 6000 N din škode. © Na c^sti tretjega reda v Pcdgcri sta v soboto popoldne v nepreglednem ovinku trčila tovornjak podjetja Murka Lesce, vozil ga je Blaž Grašič, in pa dostavni avtomobil, voznik Mihael Sa-jovic. Tovornjak je vozi po po sredini ceste, škode ja za 6030 N din. Sopotnik v dostavnem avtomobilu je bil laže ranjen. 9) Okoli četrte ure zjutraj je v nedeljo nenadoma stopil na cesto pred osebni avtomobil Vinko Gradišar iz Sebenj pri Tržiču Voznik avtomobila Jože Sitar se trčenju ni mogel izogniti in je pešca podrl. Huje ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Nesreča se je pripetila na cesti JLA v Tržiču. Na avtomobilu je za okoli 3000 N din škode. fl) Zaradi poledenele ceste in neprimerne hitrosti je v nedeljo zjutraj zaneslo v obcestno ograjo osebni avtomobil, ki ga je vozil Vladimir Grašič iz Ljubljane. Nesreča se je pripetila na cesti prvega reda v Naklem. Nihče ni bil ranjen, na vozilu pa je za 8000 N din škode. $ V Bistrici pri Naklem se je v ponedeljek popoldne pripetila prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila Janku Pogačniku iz Zg. Bes-nice. Zaradi prehitre vožnje na rahlo zasneženi cesti je avtomobil zaneslo na levo stran ceste, kjer se je prevrnil na streho. Voznik je bil laže ranjen, škode na avtomobilu pa je za 2000 N din. L. M. Fantek je utonil Tragično se je končal nedeljski ob:sk Resmano-vih iz Ljubljane pri znancih v Javorniških Rovtih. Petletni Marko Resman je šel popoldne z domačim šestletnim sinom k majhnemu ribniku. Pri igri pa je Marko padel v 150 cm globoko vodo. šestletni Boštjan je tekel povedat domov, kaj se je zgodilo. Ko so Marka potegnili iz vede, je še kazal znake življenja, dali so mu prvo pomoč, vendar pa je mej prevozom v jeseniško bolnišnico umrl. ČRPALKA OKOVJE Koristniki oljnih peči Ne trudite se s pretakanjem olja za vašo peč, raje se poslužite oljne črpalke OKOVJE, ki jih izdeluje Okovje Kamna Gorica. Garancija 6 mesecev. Lahko jih dobite v vseh trgovinah IX. NOVOLETNI SEJEM V KRANJU 15.—26 XII. 1968 ******************** Hujša nesreča pri Vodovodnem stolpu v Kranfu Na Oldhamski cesti v Kranju se je v torek okoli desete ure dopoldne pripetila hujša prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Marjan Močnik iz Britofa pri Kranju je vozil od semaforjev proti kovačnici. Nenadoma je skočil na cesto pred avtomobil petletni Vojko Kesič. Voznik je zaviral, da bi se trčenju izognil. Vendar je dečka vozilo zadelo, avtomobil pa je zaradi poledenele ceste zaneslo na pločnik, kjer je zbil še Amalijo Turk, ki je peljala svojo triletno hčerko Ireno. Vse tri — Vojka in Amalijo Turk ter hčerko, ki je le laže ranjena — so prepeljali s hudimi poškodbami v ljubljansko bolnišnico. ^^16905^^330549550905083 96 Prodam suha DRVA. Po želji razžagam in dostavim na dom. Senično 15, Tržič 5903 Prodam bulkova DRVA in 150 kg težkega PRAŠIČA. Zg. Besnica 21 5904 Prodam dobro ohranjeno HARMONIKO hohner. Kranj, bđavsjka cesta 19. Ogled dopoldan, soba 326 5905 Prodam PLETILNE STROJE. Ogled vsak dan od 15. do 19. ure. Kranj, SmledniSka c. 58 5906 , Zaradi odhoda v tujino ugodno prodam nerabljeno dnevno OPRAVO. Komjeno-vtič, Brezje 76, gostišče Dobr-ča, Brezje 5907 Prodam KIMPEŽ. Veleso-vo 14, Cerklje 5908 prodam delovnega VOLA. Bašelj 37Preddvo3r 5909 Prodam PRAŠIČA za zakol jn enega 9 tednov starega. Vovk, Hlebce 14, Lesce, i ! 5910 Prodam KRAVO, devet mesecev brejo, ki bo drugič te-letila. Ljubno 78, Podnart 5911 PEČ na olje, skoraj novo, ugodno prodam zaradi selitve (VVesten Ekvator). Ogled vsak dan od 15. — 18. ure. Zavrl, Kranj, 31. divizije 46 5912 Oddam KRAVO v rejo, ki ima 7 1 mleka na dan ali prodam. Kokrica 1, Kranj 5913 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Bašelj 32, Preddvor 5914 Prodam dobro ohranjen desni ŠTEDILNIK gorenje brez koffičk*a. čirče 38, Kranj ; 5915 t Prodam delovnega VOLA, težkega 500 — 600 kg. Nasov-če 27, Komenda 5916 Motorna vozila UKujpim PRIKOLICO za ošepni avto fiat. Naslov v v ogt-isnenT oddelku 5918 ki Ptro&arii FIAT 850, letnik fJ967 v oljčnem stanju. Er-r$^ec. Park restavracija, Kranj 5919 y Prodam_VVV KOMBI s kesonom, menjam tudi za osebni avto jU LES (PLOHI). Ovsondk, Jezerska cesta 108 'c, Kratnj 5920 ! Prodam karamboliran oseb-i aUtjo FIAT 750, letnik 1966 žejo ledini ceni. Naslov v oglasnem oddelku 5921 Kupim Kupim fergusonove BRANE, PLUG, KOSILNICO. Naslov v oglasnem oddelku 5922 Zaposlitve UPOKOJENKA sprejme kakršnokoli zaposlitev v popoldanskih urah. Zna šivati. Naslov v oglasnem oddelku 5923 Iščem kakršnokoli zaposlitev na Jesenicah, (dokončana os. šola in 3 gimnazije). Naslov v oglasnem oddelku 5924 Stanovanja Mlada intelektualka išče neopremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe poslati pod »neopremljena« 5925 Za silvestrovanje iščemo dober TRIO ali ansambel. Naslov v oglasnem oddelku 5926 Kranj CENTER 11. decembra amer. barv. CS film TOBRUK ob 16., 18. in 20. uri 12. decembra amer. barv. CS film TOBRUK ob 16., 18. in 20. uri 13. decembra amer. barv. CS film TOBRUK ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIĆ 11. decembra angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 16. in 19. uri 12. decembra angl. barv. CS film ZLOMLJENA KRILA ob 16. in 19. uri 13. decembra amer.-angl. barv. CS silm KARTUM ob 15.30 in 18. uri Kamnik DOM 11. decembra jugosl. ban', film POLDNE ob 18. in 20. uri Kamnik DUPLICA 11. decembra nemški film SMRTNI ŽARKI DR. MA-BUSSEA ob 19. uri 12. decembra nemški film SMRTNI ŽARKI DR. MA-BUSSEA ob 18. uri škofja Loka SORA 11. decembra nemški film PLAČANA LJUBEZEN ob 18. in 20. uri llllilllllllllltillllllllllliiilll!iilll!!!lll!lllilll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIifl!Ji DOM PARTIZANA I V STRAžIščU IGRAJO Veseli Kranjčani = ilve ašr oranje j REZERVACIJA v gostilni Bcnedik S telefon 22-888 illlllllfllllllinillllllllllllllllllllllllU'IMliilltillllllllllllllilllllllllll 12. decembra franc.-italij.-špan. barv. CS film MOŽ IZ CARIGRADA ob 20. uri 13. decembra franc.-italij.-špan. barv. CS film MOŽ IZ CARIGRADA ob 18 .in 20. uri Radovljica 11. decembra angl. barv. film SAMO DVAKRAT ŽIVIMO ob 17.30 in 20. uri 12. decembra amer. barv. film STOJ STRELJAM ob 20. uri 13. decembra angl. barv. film OTHELLO ob 20. uri Jesenice RADIO 11. decembra kalij. barv. CS film ČLOVEK, PONOS, MAŠČEVANJE 12. decembra amer. barv. film SIERA CARIBA 13. decembra jugosl. barv. film KRVAVA MAKEDONSKA SVATBA Jesenice PLAVŽ 11. decembra amer. barv. film SIERA CARIBA 12. -13. decembra amer. barv. fUm OPERACIJA GROM Dovje-Mojstrana 12. decembra amer, barv. CS film NASILJE V JERI-CHU Kranjska gora 12. decembra italij. barv. CS film ČLOVEK, PONOS, MAŠČEVANJE Prešernovo , gledališče v Kranju ■p SREDA — 11. decembra, ob 19.30: Proslava ob obletnici smrti Ivana Časnikarja »LJUDJE, POSLUŠAJTE ME...« VSTOP PROST ČETRTEK — 12. decembra, ob 19.30 za abonma PREMI-ERSKI iin IZVEN V. Shakespeare: HAMLET — zaradi tehničnih razlogov bo predstava na Primskovem. Gostuje SMG iz Ljubljane PETEK — 13. decembra, ob 15.30 za abonma DIJAŠKI I in II, ob 19.30 za abonma KOLEKTIVI I in II W. Shakespeare: HAMLET, zaradi tehničnih razlogov je predstava na Primskovem. Gostuje SNG iz LjubLjane. Pri večernih predstavah bo vozil avtobus izpred Prešernovega gledališča na predstavo na Primsikovo. Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranjv 515-1-135. — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 21.—, polletna 12.— N đln. Cena posameznih številk 0,40 N din — Inozemstvo IG.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. ..........nmnwHHiHHiHiM*niiHtiiiiPM!f(>Mfiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii*(initiiiiiHT«M!TM*< Obiščite v Beljaku ESPRESSO-CAFE ROSSIELLO Villach — Beljak, Hauptplatz 19 PRODAJA ČOKOLADE, SLAŠČIC IN ŽGANIH PIJAČ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiifiiiiiiiiiiitiii*iaEs<£:iiit.«i!.i£iiictit&iiiiiitaiiiiitiiiJ ^>>iriiiuiiiiiiiiiii3ii!ii!iiiEiiiiifiiii;iiiiiiiiit(iiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiif]iiiiiiiitaiiniifii!|l 1 Obiščite 11A M PI ki D V HOTELU JEZERO BOHINJ BAR E igra kvartet pod vodstvom Julije S Pascu 3 odprt vsak dan (razen ponedeljka) 3 od 21. ure dalje. 3 Izkoristite prijetno vožnjo po novi I cesti Bled—Bohinj ITuiMlMIllllIlIliiUlllllUlIiulUUJJlti^^ jnitiiirifeaiffiiiiiiiiiiiffiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiFiiUi Ljubiteljem knjig — ( Pri nakupu knjig v vrednosti 3 20 N din boste prejeli še eno 3 knjigo. Pri nakupu nad 50 N 3 din pa dve knjigi. Izredna ugodnost, ki jo velja 3 izkoristiti od 14. novembra do 3 31. decembra 1968. 3 knjige v dar! I OBIŠČITE NAS! 3 Mladinska knjiga Kranj Mercator POTROŠNIKI KRANJA! Obiščite novo prodajalno prehrambenega blaga v nebotičniku. Solidno vas bomo postregli s prehrambenim blagom v izvirnem pakiranju, kupili boste lahko vse vrste delikatesnega blaga, kruh, mleko ter express kavo. Prodajalna je odprta dnevno od 7. do 19. ure, v nedeljah pa od 8. do 11. ure. Za nakup se priporoča Mercator prodajalna v Kranju. €3 VAS VABI NA i: KOMPAS Kranj izlet v Trbiž V SOBOTO 14. in 21. 12. 1968 odhod ob 9. uri zjutraj izpred poslovalnice, povratek popoldne. PRIJAVE do zasedbe mest v avtobusu. Informacijo Kompas Kranj Cel. 21 431 .; 3 in tekmovalci v klasični kombinaciji s Koroške. Na B I; treningu bodo teden dni. M S " --- B *• Iz Cervinije so se vrnili alpski tekmovalci Jesenic, B K ki so vadib predvsem smuk v tem znanem italijanskem B B smučišču. Ob koncu treninga so imeli še pregledno a 33 tekmovanje, na katerem pa je bil najboljši Mirko 33 S Klinar. Vsak tekmovalec je prevozil na tem treningu 35 več kot 350 km. S trenerjem kluba Cirilom Pračkom so SS 3| bili na treningu naslednji tekmovalci: M. Kiinar, Marolt, SS S Pesjak, štravs, Pogačnik, Leskošek, Stare in Svetina. a ss a --- V nedeljo, 15. decembra bo v Planici na 65-metrski 53 skakalnici meddruštveno tekmovanje za člane in mla- 55 35 dince. Nastopili bodo vsi najboljši mladinci, poleg tega 53 35 pa tudi drugi člani državne reprezentance, ki niso odšli a 55 na trening v Švico. J. Javornik » m " ■■ "s ma.ttiJts?-3i*» lan Ožlvlfeno delo TVD Partizan Škofja Loka Minuli četrtek zvečer je TVD Partizan škofja Loka priredilo občni zbor, prvi v zadnjih štirih k tih. škofjeloški športni delavci so se zbrali, da bi oživeli delo te ustanove, ki že lep čas obstaja samo na papirju, saj je njena dejavnost konec leta 1964 povsem zamrla. Mrtvilo na področju telesne kulture, ki škofjj Loki na more biti v ponos, se je začelo z osamosvojitvijo posameznih športnih sekcij (smučarji, košarkarji, nogometaši). Pokroviteljstvo nad njimi so namreč prevzele delovne organizacije in podjetja, kar je spričo dotedanjega pomanjkanja sredstev pomenilo velik napredek. Rezultati seveda niso izostali — spomnimo se samo naglega vzpona košarkarskega kluba Kroj in uspešnih nastopov smučarjev Transturista. Do tod vse lepo in prav. Toda kaj se je zgodilo s telovadno sekcijo, katere osnovna dejavnost ni bil tekirjovalni šport, ampak splošna telesna vzgoja? Delo v njej je naglo zamrlo. Ne bi naštevali vseh objektivnih in subjektivnih vzrokov, ki so botrovali temu. Dejstvo je, da odraščajoča mladina ni imela mož-■Mfl redne telesne vadbe. Telovadnico so za svojo upo- rabo prevzele šole, vsem drugim pa je bil vstop vanjo onemogočen. Mladi so lahko zahajali kvečjemu še v lokale, Id jih v mestu ne manjka. Tudi protesti staršev in rekreacije željnih starejših občanov do nedavna niso dosti zalegli. Zagotovili so si podporo občinske skupščine in občinske zveze za telesno kulturo. K sodelovanju so pritegnili več vodnikov in jeseni začeli delati. Že sedaj telovadne ure obiskuje 40 cicibanov in 28 pionirjev. V kratkem bodo začeli vaditi še mladinci in člani, veliko zanimanje za rekreativno dejavnost pa vlada tudi med ostalimi občani obeh spolov. Začasni pripravljalni odbor je na nedavnem obenem zboru določil bodoče osnovne dejavnosti Partizana. To so splošna telovadna vzgoja, orodna telovadba in različni tečaji. Iz svoje srede je izvolil petčlanski upravni odbor, ki mora čim prej urediti vse probleme okrog prevzema telovadnice, njene opreme, sredstev za vzdrževanje in drugega. Letna članarina bo odslej znašala 600 starih dinarjev. Ločani, s svojim sodelovanjem podprite oživljanje osnovnega telesno-vzgojnega društva v občini! I. G. Te dni v Mojstrani gradijo smučarsko vlečnico. Zgrajena bo do 15. decembra, ko bodo v Mojstrani praznovali krajevni praznik. Vlečnica bo dolga prek 700 metrov, v eni uri pa bo lahko prepeljala prek 700 smučarjev. — Foto:F. Perdan 60-stanovanjski blok v Bistrici pri Tržiču — zgradilo ga je kranjsko podjetje Projekt. — Foto: F. Perdjv Kamniško trgovsko podjetje »Kočna« je pred dnevi na Ljubljanski cesti v Kamniku odprlo novo sodobno prodajalno pohištva. V tej trgovini, ki je edina te vrste v Kamniku, prodajajo sobno in pisarniško pohištvo vseh slovenskih proizvajalcev. Kupcem dajejo kredit do milijona S din. Kupljeno blago pripeljejo tudi na dom. (vig) foto: F. Perdan Začetek načrtnih akcij obrambne vzgoje prebivalstva v radovljiški občini Okoliščine, ki so v zadnjem času, zlasti po avgustovskih dogodkih na Češkoslovaškem, razgibale vso našo javnost, so po pričakovanju najavile vrsto ustreznih ukrepov na področju vsesplošnih obrambnih priprav, katerih so se tako kot povsod v deželi, z veliko prizadevnostjo lotili tudi v radovljiški občini. Stare iluzije, ki so še do nedavnega prevladovale, o trajnosti miru in gotovosti na naših mejah, so se v hipu razblinile. Ljudje so začeli trezno razmišljati o svoji usodi in usodi cele dežele. 2ivahna in vsestranska politična aktivnost družbeno-politič-riih organizacij, ki je sledila, je še bolj pospešila zanimanje Občanov za obrambne priprave, o čemer priča nič koliko pobud, predlogov in pripomb posameznikov na doslej dokaj okostenele zamisli o neposredni obrambi pred morebitnim napadalcem. Upoštevajoč ne le spremembe v mednarodnih odnosih, ki so pospešilo obrambne priprave, pač pa predvsem ustava in -/-ikonska določila, ki te priprave —- kot pravico in dolžnost vsakega občana in celotne družbene skupnosti — postavljajo v normalne družbene obveznosti, je koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL sprožil že prod meseci cdlo vrsto ustreznih pobud za konkretne rfkeije pri vseh družbenopoli-tičnih organizacijah, strokovnih društvih in samoupravnih organih v občini. Osnova okvirnega programa koordinacijskega odbora za obrambne priprave, ki ga je v celoti sprejel tudi sv«* za narodno obrambo pri občinski skupščini, je v vsobini dela in konkretnih 0«iog vseh organizacij, druitev in upravnih organov za učin kovito izvajanje priprav vseljudske obrambe in civilne zaščite. Zaradi izjemnega pomena teh nalog, predvsem pa zaradi njihovega usklajevanja in izvajanja na terenu in v delovnih organizacijah, je bil prirejen v novembru poseben seminar, ki ga je v sodelovanju z odsekom za narodno obrambo pripravila Delavska univerza Radovljica. To je bil že drugi tovrstni seminar za vodilne kadre iz cele občine v tem letu, na katerem so se obravnavala obrambna vprašanja. Na zadnjem seminarju, ki se ga je udeležilo 90 najodgovornejših predstavnikov iz družbenopolitičnih in delovnih organizacij, občinske skupščine, krajevni« skupnosti in šol, so bili sprejeti Sklepi, ki so pomenili start v vsestranske množične obrambno priprave na področju cele občine Radovljica. Priprave za vseljudski odpor so poslale primarna naloga vseh družbenih činiteljev, ki poleg strokovno vojaških, organizacijskih in materialnih zasnov, postavljajo v ospredje predvsem vzgojno dejavnost, katera je za prebivalstvo naselij in člane delovnih kolektivov naložena delavski uaiverzi, za rezervne oficirje in podofi-cirje, s poglobljeno vojaško strokovno tematiko, po občinskem Z ROP. V ta namen so bili za obrambno vzgojo sprejeti posebni programi, ki za obdobje od 1. decembra 1968 do 15. junija 1!>G9 vsebujejo ciklus štirih predavanj za prebivalstvo naselij — s področja 12 krajevnih skupnosti, in ciklus šestih predavanj za rezervni starešinski kader iz vveh krajevnih organizacij ZROP. Za več kot dvajset delovnih kolektivov je predviden cidclus štirih predavanj. Pomembno mesto v programih obrambne vzgoje zavzemajo intenzivne oblike, kot so se minarji za vodstva organizacij, prosvetne delavce, člane svetov krajevnih skupnosti, občinske uprave in dr., pri tem pa niso upoštevani programi strokovnega usposabljanja teritorialnih in industrijskih enot civilne zaščite in samozaščite, ki so že ali pa še bodo uresničeni v naslednjem letu. Informiranje in seznanjanje prebivalstva j« torej zagotovljeno skoraj 100-odstotno. To pa je tudi bil glavni cilj, ki bo kot kažejo rezultati prvih akcij po vaseh in podjetjih, uresničen. Ze uvodna predavanja v začetku decembra v nekaterih vaseh kot na primer v Zg. Gorjah, Sp.' Gorjah. Gorjušah in Koprivniku, so bila tako množično obiskana, da se že postavlja vprašanje večjih prostorov. Za uspeh velja priznanje ne le občanom, ki so pokazali svojo državljansko zavest, pač pa tudi dobri organizaciji obveščanja in prizadevanja članom sveta krajevnih skupnosti. Decembra je predvidenih nad 40 predavanj* kar bo zahtevalo izredno funkcionalnost organizatorjev obrambene vzgoje kot tudi, prizadevnosti številnega aktiva predavateljev, ki je izbran iz vrst članov sveta za narodno obrambo občinske skupščine in drugih odgovornih družbeno-, političnih delavcev. Za uspešnost obrambno-vzgojne dejavnosti je polog množičnosti odločilnega pomena idejno-vzgojni vpliv na zavest občanov, na njihova pa-trjotiična čustva, in na pripravljenost izpolnjevanja svojih domovinskih dolžnosti, če bo potrebno. To je osnovno načelo, ki bo vodilo v pripravah za vseljudski odpor.