1(8. Številko. v umnimi, v tom i julija mi leto lv. ^H ^B^B^B^H ^M ^^ ^^^^^^H^^^^^B I^^^^^^^^^^^B ^ft ■BVBVJ ^H ^■■■■V^hBVBk ■BVBVB^ h^ ■BVBVj AVBVJ Hk ^fl Hk ^^ Izhaja vsak dan popoldne, Ursemat nadalje ta praznika. Insarati s do 9 petit vrst 4 1 D. od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 n. Popust ie pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inscratov naj se priloži znamka za odgovor. Bpravnlstvo „Slov. Naroda" in „Narodna tiskarna** Kaallova olica it 5, pritlično. - Talefon it. 304. BaaanannnaBaB^BinnnanBHBBaBiHni Orednlitvo „»lov. Naroda« Kaaftava nlioi it S, I. nadstropja Talalon stav. 34. Dopisa spra|ama la podpisano la sadoatao traakovant. 9ssT* Rokoplao« ao no vraCa« fJM Posamezne itav3lke: *1B v Jugoslaviji navadna dni 7S par, nedalia t O v inozemstvu navadna dni 1 o, nadel Jo 1*25 D PoStnina platna v gotovini. „Slovenski Narod" velja v LJubljani In po posti: V Jnajoalavlll: V Inozemstva: celoletno naprej plačan . D 120*— celoletno......D laf*— polletno......., HO— polletno....... KnV— 3 mesečno. . . ". . . . 30*— 3 mesečno...... M-— 1 ...... . 10— 1........ IS — Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina cioolnčati. Novi narorn'ki naj pošljejo v pr/ič naročnini vedno OsaT" po nakaznici. N.i ramo pismena naroČila brez poslatve denarja se ne moremo tirati. Pospešena obsiooa. 3. julija. Iz Haaga poročajo, da so ruski delegatje predložili svoj račun: 3 milijarde in 224 milijonov zlatih rub-ljev kredita išče ruska vlada pri evropskih državah v svrho svoie obnove. Litvinov je podal tudi podrobno poročilo o nameravani uporabi kredita: za transportne potrebe S£ porabi 1 milijarda 50 milj.; od tega zneska odpade na železnice 600 milijonov. Za poljedelstvo potrebuje JRusija 924 milijonov; od tesa se porabi za stroje in drusa mehanična sredstva 369 miliionov. Za industrijo potrebu le 750 miliionov. za trgovino in banke 300 milijonov, od katerih pride na obnovo mednarodne trgovine 300 milijonov. Doba kredita je določena do konca ianuaria 1926. Vršila se je živahna debata, na koncu pa je predsednik glede na izražene razne dvome stavil vprašanja: 1.) V koliko se udeleži ruska vlada na delu, za katero želi kredita? 2.) kako razredbo prioritete teh kreditov namerava določiti ruska vlada glede na bistvo svot? 3.) kak del imajo predstavljati dobave in kak del likvidni kapital? 4.) katere industrije se smatrajo za državne in katere za pri vatre? Litvinov je v svojih izvajanjih ponov no naglašal. da je prva Domoč določena za železnice, kajti predvsem treba obnoviti zveze z Moskvo in baltiškimi ter črnornorskimi pristanišči, potem pa je treba nuino pomagati poljedelstvu zlasti v Ukrajini. O vseh teh zadevah predloži Litvinov še posebno spomenice, kakor stori to tudi Sokolnikov slede bank. Na sploh so bili ruski predlogi sprejeti simpatično: rok do jan. 1926. je kratek in svota, čeprav velika, ne pomeni mnoeo napram naravnemu bogastvu dežele. Iz govorov ruskih delegatov pa ie bil tudi iasno razviden propad dosedanjega bo!;ševiškega gospodarstva. Dvomi se sicer še o tem. ali so sedanii ruski državniki zmožni da izvedeio ogromen načrt obnove, ali prevladuje volja, da se mora Rusiji pomazati. Istočasno so Drišla iz Pariza poročila, da se ie Poincare napram Nemčiji zelo umili!. Pred genovsko konferenco je Poincare grmel v Ver- 1 dunu. da ako se bo Nemčiia še upirala, se posluži Francija svoje pravice, da nastopi za potrebne sankcije sama proti njej. Sedaj pa je Poincare, v senatu lojalno priznal sterilnost politike, odmerjene edino aplikaciji sankcij in njegove besede so razodevale pripravljenost francoske vlade. da bo podpirala tezo mednarodnega posojila pod kar najugodnejšimi pogoji. Za raziasmtev situacije pa je jeden izmed bistvenih pogojev ta, da se črtaio v tei ali oni obliki tnedza-vezniški dolgovi. Pe Jouvene! je v senatu razlagal, da ako bi morala Francija v resnici plačati odstotke svojih dolgov napram Angliji in Zje-dimenim državam, bi morala plačati vsako leto znesek, ki presega letni obrok nemških reparacij. Poincare se je izrekel nadalje za načrt, da poravna Nemčija del svoffh reparacij z delom. Za sedaj bi prišlo v Francijo 15.000 nemških delavcev z* izvedbo ureditve reke Dorđorae. Tako se Francija bliža Nemčm in .tej hoče olaišati izpolnitev njenih obveznosti. kar se v merodainih fcrojrih v Evropi smatra za velik prispevek k pričetku obnove. Rnsija m Nemčiia ierata v evropski obnovi najvažnejšo vlogo. S previdnostjo in dobrohotnostjo se seda? po našem omenja irnko pride, do zaključkov, ki tvorijo obnovo Evrope v pravem pomenu besede! DEMISIJA PRAVOSODNELA MINISTRA. — Beograd, S. juliia CIzv.) Minister pravdo dr. Lasa Markovi! je odpotoval na Bled, da pojasni Nj. Vel. kralju Aleksandru položaj glede pomito-ščenja, na smrt obsojenega atentatorja. Stejiea. Minister pravde baja ostane, pri svojem predlogo, de. se obsojencu r.e podeli milost. V beogradskih pol'tie>.iH krogih smatrajo za moŽro. dr oda uil-n*ster pravd** demisijo, če kralj se nadalje vztraja pri svojem stališču pomilostitve. V vladnih krogih pa smatrajo tudi za ump^rno, da W bival v kraljevem spremstvu na Bledu vedno po en elan vlade, ki hi ga lahko točno informiral o vladinih ukrepih. IfeSeseascI in IKIadiari. Gotovo ni malega pomena dejstvo, da v Nemčiji za sedli se ni posebno popularna ideia združitve Avstrije z Nemčijo. In to nerazpolože-nje ne datira morda iz najnovejše dobe, kakor da bi se Nemčiia branila Nemške Avstrije radi njenih slabih K spodarsklb razmer, ali radi dru-f,ih, v zadnjem času nastalih povodov; to ncrazpoložcnje se da zasledovati že nekaj časa. Zadnje dni je priobčila »Ktaften- furtner Ztsr.« zanimiv članek Kraškega profesorja R. E. Kajnuia, v katerem ta toži Majdžare. ca so s svojo prctiavstriisko propajrando pripomogli, da se drže Nemci bolj rezervirano napram Avstriji. Da podkrepi svojo trditev, navaia več zgledov, ki so za nas zanimivi še v drugem pogleda. V naslednjem se bomo pedali z njegovim izvajanjem. Lansko leto so m primer uvedli Nemci in Madžari izmen jalno akcijo med nemškimi in madžarskimi akademiki. Slednji so posvetili posebno številko svojega časopisa »Isjak Sza-va^ ideji zbližanja ooch narodov in s rem akcijo začeli Kaindlu že uvodnik z naslovom »Ave Germania« ne Ugaja, najbolj Pa se zaletava in prepira radi članka, ki poveličuje Madžarsko kot braniteijico zapada in njene civiiizaci.ie.. V omenjenem članku trdi nietrov pisec, da so ubranili Madžari zapad rred invazijo Turkov in Mongolov, zamolči pa. da so se bojevale po Madžarskem tudi avstrijske armade, ki so na svojih pohodih prekoračile tudi Savo In Donavo. Seveda reklamiralo Nemci zaslugo, da so očuvali zapad vrtd Turki, predvsem zase, kar Kameli po-vdarja, a V5j ti učenjaki pozabljajo, da so izvojevafi ogromen del teb bo-;ev naši fngoslp.veuakl predniki m da ie glavna zashifira nasfh bojev, da so Turki v Evropi konečno izkrvaveli, torej lasno, da s"io predvsem mi Jugoslovani rešitelji zanadne civilizacije! — Da'ie trdi Ka:nd!, ca so Madžari dose^ii s svoio propagando, da se Nemci v rajhu tpso ravno posebno zanimali za spor radi BurŠke^a. Avstrijcem je hudo. dasi si ne upajo zameriti, da so neiHUri akademik* za čssa bojev ^r Bnriki banketirali v Berlinu z madžarskimi akademiki in niso prihiteli na pomoč s tako vnemo, kakor so se h vaB na strani Nemcev a/strijski akademkl Y Oornii Slezijt Ravnotako so Madžari Nemce skoraj prepričali, da so imeli Nemci v zapadni Madžarski tudi pod madžarsko upravo dovoli nstnških šok Zanimivo le, s kakim ogorčenjem zavračajo Avstrijci madžarsko trditev, da nimajo ogrski Nemci narodnostne kulturne skupnosti z Nemci v Avstriji. Ta trditev je gotovo absurdna, vendar ra se Nemci o koroških Slovencih niso ravnotako ne sramovali trditi sličnc£a in dr. Kamnlker ie enake neokusnosti celo iznese] pred mirovno konferenco! Najbolj pa zadene Avstrijce, če kak njihov nemški rojak - madjaron trdi, da Madžari Nemcev niso nikdar preganjali, da jih niso sramotili (to je tako. kakor če bi Nemci trdili, da nas s »čujem* morda častiio) itd. Neki madjaron je objavil pred nedavnim častni v nekem nemškem listu v rajhu članek, v katerem ni trdil samo te^a. temveč njegove trditve kulminiralo v stavku, da se ima Nemčija zahvaliti samo madžarski nevtralnosti, da ni doživela katastrofe od leta 1918. že 1*70. Čudno zveni Kaindlova konstatacija, da Nemcem ni znano, kak odpor ie vladal v Avstriji med Nemci Proti stremljenjem, da nastopi proti Nemčiji; zahteva, da le treba take trditve z vsem povdarkom ovreČf. — Nemcem torej ne ostaia pribrojena bridka izkušnja z narodnimi izdajieami. kakcrr>en ie m^d drugtell našimi samo na Koroškem napr. poslanec Giancnik. da ne omenimo drugih. Posebnih antipatij med Nemci proti Avstriji PO našem mnenju ne bo. Bavarci so celo zelo vneti za zvezo, če imajo svoie, posebne namene, zaenkrat ni varno, vendar pa ie znači'no .da avstrijski listi z zadovoljstvom registriralo vesti, da so se začeli v zadnjem času. tudi nemški listi pečati s popularizacijo priklopit-ve. Pesnik Zwe_rc:er Pankwart pa ie začel akcijo za počitniška potovanja avstrijskih dijakov, učiteljev in profesorjev v Nemčijo in obratno. Usđno prsđrznsjžs boi-snrsfio Izzivanje. Bolgarska »obtožba« pri Zvezi narodov. — Skupen nastop Jugoslavije, Romunije in Grčije proti Bclitarski. — Beograd, 3, julija. (Izvirno.1 Kakor znano, so odnošajt med kraljevino Romunsko in Grško ter Uoh;ar-sko. kakor tudi odnošaji med kraljevino Romunsko in Grško ter li<*l-parsko na dru^i strani stopili v tem času v zelo resno fazo. Romunski zunanji minister Duoa je v sporazumu intcrcsiranih držav Jugoslavije, I munske in Grčije svoječasno v i^Vi-ji storil demaršo radi vedniii vpadov bolgarskih in makedonskih četnikov na gorenja ozemlja. Bolgarska vlada ni proti tem vpadem oz. proti gibanj] četnikov ničesar ukrenila, marveč le napravila drzno dlpiomatično pote? > ter vložila pri Zvezi narodov v Gc novi obtožbo, da čete omenjenih treh balkanskih držav ogrožajo njene me-je. da se ne more braniti radi nezadostnih varnostnih in brambnih čet, vs'ed česar prosi Zvezn narodov n nujno pomoč. V zadevni noti Bolgarska navaiii tudi, da iej sosede prete z vojno, radi česar prosi oficijelno zvezo narodov za inteTvenoflo ▼ smislu Zvezi-nega pakta. Ko le tainBtvo Z^eze narodov v Genovi prejelo bolgarsko noto, te sklicalo za 15. t. m. posebno selo vrhovnega sveta Zveze narodov. Zvezino tajništvo te obenem o tem obvestilo vse interesirane države s pozivom, da imenujejo svoje zastopnike za trori omenjeno sejo. Seja bo razpravljala o tem sporu. Poslednje dneve so se izmenjale med Beogradom, BuKa^eSto fn Atenami depeše v svrho. da se delci i skupen nastop vseh treh držav pri razpravi glede spora z Bolgarsko« Kakor znano,, je tudi pred dnevi Iz Sofije odpotoval v Boograd naš tamošnji poslanik g. Rakič. Zunanji minister dr. Nlnčič je v soboto In v nedeljo ž njim imel daljše konference o gibanju bolgarskih četašev in o korakih .ki jih ima naša vlada storiti v tem ozfru. aaaaa Jmkovic Ljubo: 0 Mlovlanskol relluDL i. Posto rana eJt>spo4fa i poštovana gospodo; druge sestre i bra6o moja draga! Dana« je velik narodni praznik, praznik Vidovdana! Ja neću da vam govorim o ov^m velikom danu onako kako gA istorija frića, nego ja ću da vam govorim o Vi-dovdanu onako kako ga je naša narodna duša razumela i naša narodna pa> sina opevala. Ja ću da vam g&vorim o Vidovda-nskoj religiji. Vidovdan je jedno veliko ogledale, u kome s© ogleda sva naša prošlost; n kome se najbole ogleda svetla duša našega naroda. Sa tog se ogledala odrazu ie čudotvorna svetlost, koja će obasjavati svu budućnost našu . .. Vidovdan nas ne podseća samo na jedan velik rlogadjaj iz prošlosti naše. __ On nas podseća na svu našu prošlost. Na? je narod preživio viš^ narodnih tragedija, mnogo Kosova. Sve te tragedije skupa, sve te pogibije, čine Vidovdan. On znači naš poraz, iz kojega se rnuja naša pobeda. Godina 1102 madjarski kral Kolo-mnn navalio 3© svom silom na ondašnu hrvatska kralevinu. U Petrovoj gori pogiba hrvatska vojska skupa sa po-slodnim narodnim kralem Petrom Svari ćem. To je prvo naše Kosovo. Na reci Marici navališe Turci na srpski deo našega naroda* U tom boju pogP>e srpska vojska skupa sa narodnim kraljem Vukašinom, orem našeg kralevića. Marka. Tu izerubi^mo Makedoniju. To ie drugo naše Ko-roro. U ljutoj bitci pod Jajcem, • kad su Turci osvojili Bosnu našu ravnu, pogibe naša narodna vojska skupa sa narodnim krajem Stepanom Tomaševićem na čelu. To je opet jedno novo naše Kosovo. Ali najvažnije jo treć> KosovO. jer se je ono najviše primilo duše našega naroda. Kleto 1^89 godine, ravno u da-našni dan, navalile J juri A zijati na srpsko carstvo i na Kosovu svetom po-giboše viteške vojske skupa sa čestitim knezom divnim car Lazarom. Toda slomile Turci srnsku samostalnost in slobodu; uništile srpaka državu. To je najteži a u Isto dobo i najlepši dogadjaj iz prošlosti naš«. U tom dogadjaju naš je narod video snt svoju tragediju, i to na *amo tragediju, koja ee je dogodila togo dana, nego i sve ostale tragedije, koje su ae dogodile prije i posle toga dana. Na Ko§ovu ie naa narr>d vidio sve svoje mane i vrline, vidio je aru svoju snagu in svu svoju veličinu! Za dokaz, da naš narod gleda na Vidovdansku tragediju kao na tragediju, koja obuhvata sve nafte tragedija, neka posluži i ovaj nuli dokaz. U narodnoj pesmi, koja ttpimrje, kosovski boj hvali kao junaka hercega 8t»pana, gospodara Hercegovine, koji je žlreo pola veka iza Kosova. Dakle, duša celokupnog našeg naroda, koje je najlepše progovorila kros peanm I gusle javorove, sakupila fa sve te naše tragedije u jednu veliku tragediju — stvorila je Vidovdan kao simbol naše narodno borbe i na£og narodnog života! Vidovdan je tako postao religija našeg naroda. Tom se je religijom, čvrstom i jak;.im, naš p.arbd tešio kroz, vekove i vekovo; ta mu je religija davala svu sn?»gu za život, i fizičku i mo-rrs.Imt Prožet el Kosovske tragedije, kao dobar otac rMsli samo na spaa duže svoje mila daoa. On knez- gospotlar pric^ščujo svoje sive sokiilo-\^ svoju di'.Tiu vot=ku; on je blago^liva očinskim l'l?go?ktvor.». Plamenovi r*^čju On ujedini dušu svoga r.nroda u jedan jedinstvenu veliku Dušu. koji je spremna na ?ve za krst čnsni i slobodu zlatnu. On sva srca pretvori u jadno are*; on sve misli pretvori u jednu veličajna] misao! I noma nilCoga, k£> ga nobi poslušao. Sve ide u boj na Kosovo. Otac or-tavlja svoju deeu, muz s\t>ju ženu. brat svoju sestru, dragi svoju dmgu; i to sve zato, sto knez La^rar zovei Sve ide si nov sk om pokornošeu, sve ide odlučno, junački i hrabri; sve ide __ nitko ne zaor.taje, ave ide, kao na pir, u sigurnu amrt. A tko može, da ima takovu moč, da sa dve reci makne do višo stotina hilja^ da ljudi? Tt> može samo tovek, otno i muž, u koga se veruje: to može samo čovek, koji govori glfttforu svoga naroda i glasom samo Oca__Boga! Knez Lazar teška srca pozivlje u boj svu svoju decu, ou se teško deli od svoje verne žene, divne carice Milice, ali on sve to čini u nekom svetom i lepem nadahnuću, svešteniekim mirom I dostojanstvom. On proročkim glasom hrabri i teši svoju vojaku, on joj ne obečaje kule i gradove, već iskrene duša kaže*. Pa l ako izgubimo Carsfrv*> — Duše svoje gubiti nemojmo! Negova je duša otmees* i velika, U odJnčnom trenutku, kad je imao da izabere , veru ili neveru, on je izabrao dobro — privolio se je Carstvu nebeskome. Na£ je narod na njegovu atava po stfavio svetlu rarsku krunu, koja divnim sijajem blistr* kroz svu proaloat nasu i koja ć« blistati narV^n aarodu, dok mu bude roda i kol^nn. Ali n*e samo to. Naš je narod bje svetlu krunu postavio na Rjegbtn |iaw i 3^*etitelj~ku aureolu-, p-rofrlaslo ga ,V' za narodnog sveca, ugodniki avevienje-ga Tvorca. Naa je narod u r-estito-m km>7ni vidio najvećeg oca, u febgl treba (ta aa ugledajo svi naši "očevi. Car Lazar fa simbol svih naših naj-boliih otaca, svili onili, koji su M pro i posle Kosova privoleli c*ir-t\-u no^'.Ao me. Jr.goviča majka slu/.i nam aa primer najbolje majko: najecstitij;* /eno. Ona šalje u boj ra Kofovo nn ffva, nego devet svofib milih <*ina i de«rtog svoga starog Jug-Pv>gdi.na. Ona dni^ domovini i veri HrisP»-^bj sve svetinje «*voi-^ voliko dušo i srca, bez reči i bez mnogo surn. Ona ostaje u pustom dvoru svome sta devet tužnih sna ja . . . Njena je postava vitka f otmarn, njeno je lice ozbiljno i tužno. Ona vrućim majčinim sreom. koj« plamti od bbla 1 ponora, prati -Troju milu decu i svog starog muža, ^taros Jug-Bogdana. Ona jednaktom ljubavlju ▼*■ sve svoje sinove; Jednako Boska kao Damjana, jednako Vojirta kao i *vo drug* sintove same sivo sokolove — taj ponos i dika vehke majke. Ali ona nije samo p^ava mejkn, kuja neana aei razUfcu m^i« rod jenom stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 4. julija ia22. štev. 14S — Beograd, 3. julija. (Izvirno.) V zadnjih sejah se le ministrski svet temeljito bavfl z bolgarskim vprašanjem. Podrobno je razpravljal o vseh neizpodbitnih dejstvih, na podlagi katerih bodo vse tri balkanske drŽave v sporazumu nastopile proti Bolgarski pri Zvezi narodov. Po konferencah s poslanikom Rakičem in pomočnikom ministra NeŠičem ter po končanem ministrskem svetu je zunanji minister dr. Ninčič že v soboto takoj odpotoval na Bled, da poroča kraliu o bolgarski noti. — Beograd, 3. jul. (Izv.) Radi odsotnosti nekaterih ministrov je bila včeraj le konferenca vlade, ki se te posvetovala o sporu z Bolgarijo, Notranji minister dr. Voia Marinkovič je poročal o novih zločinih in ropih makedonskih četnikov. Ker tudi ni bil prisoten vojni minister general VaSiČ. vlada nI storila nobenih definitivnih sklepov. — Beograd. 3. iulija. (Izv.) Vlada Je prejela od tajništva Zveze narodov oficijelno vabilo, da se udeleži dne IS. t. m, seje sveta Zveze narodov v zadevi spora i Bolgarijo. — Beograd, 3. julija (Izvirno.) Na včerajšnii vladni konferenci, ki le od 10—13. razpravljala edino le o bolgarskem sporu in o zlodeistvih bolgarskih četašev na našem ozemlju, sta bila določena z ozirom na vabilo Zveze narodov k seji dne 15. t. m., dva delegata in sicer naš poslanik v Sofiji, ki ie znan kot izboren poznavalec bolgarskih razmer, posebno pa makedonskih organizacij IZJAVA DR. WILiFANA, Slavnemu uredništvu »Slovenskega Naroda« v Ljubljani! K tistemu >Še nekaj resnice« gaspt>-da B. J. v odgovor na tisto >Nekaj resnice« J. B. ste opomnili, da sta se tako čula dva zvona o sedanjem političnem spfcru v Julijski krajini. Menim, da ste • tem hoteli zaključiti polemiko. Tudi če bi bila se odprta, se ne bi vmešaval. Siinso v osebni stvari, ker sta se namreč oba dopisnika pečala z moj*> osebo, poudarjam, da ne pripadam nobeni struji in da ne poznam nobene bistvene programne razlika med takozvano novo strujo in tistimi, ki so izven nje, a drugače, kolikor mi je znano, ne tvorijo nobene posebne bolj stare ali bolj nove struje. Naša naloga je tako jasna in v končnem cilju tako samo ena, da ne more priti do resnih programnih sporov. Pač pa je naše delovno polje preozko ali, morda natančneje, število delavcev na tem polju premajhno, da ne bi lahko močno vplivala različnost značajev in neenakost nazorov o političnem sodelovanju. Za to gre v prvi vrsti, vsaj na moji strani. To sem moral povedati, da se bolje določi moje razmerje nasproti dopisu gospoda J. B., s katerim nisem v nobeni zvezi in se tudi stvarno, ne glede na njegovo neoportunost, ne morem povsem strinjiti in nasproti dopisu gospoda B. J., kateremu rad priznavam informiranost, da, rekel bi, avtentičnost glede vsega, kar mi očitajo moji nasprotniki. Z Odličnim spoštovanjem dr. Josip Wilfan. V Ljubljani, 30. junija 1922. Politične oesti. = Socijalistični poslanec Etbin Kristan o narodnem edinstvu. Ob priliki poseta narodnih poslancev na zagrebškem Vzorčnem sejmu je govoril tudi socialistični poslanec Etbin Kristan, ki je izvajal med drugim: Razstava v srcu naše države je ogromen uspeh dela, zato naj se ne pozabi na zavedno jugoslovensko delavstvo, ki je pokazalo na ta način svojo zrelost, moč in dobro voljo, da hoče delati v splošno korist. Država, ki se more opirati na tako zavedno delavstvo, more gledati brez velikih skrbi in brez strahu v bodočnost. Vojna je sicer povzročila razne spore in nesoglasja, toda paša država prehaja iz primitivnega stanja v evolucijo, ki je ne bo mogoče preprečiti. Ta evolucija zahteva široko polje, zato se ne smemo cepiti, ampak se moramo združevati v veliki zajednici, ki je pOgoj za razvoj dela. Zavedni delavec in narodno edinstvo je en sam pojem. Čeprav se pritožujemo in se ne strinjamo z onimi, ki vladajo, vendar pa se strinjamo z edinstvom, ki je moramo izpopolniti in mu pomagati do Jtončnega uspeha. x= Radie proti zagrebškemu zboru. V zadnji številki >Slobodnega Doma< je prepovedal Stjepan Radić vsakemu poštenemu Hrvatu poset Zagrebškega febora na dan 2. julija, ko s1© nahajajo na zboru narodni poslanci. Surovo je napadel predsednika Zagrebškega zbora g. Kadkovića, katereera treba po Ra-dićevem mnenju izključiti iz vsake poštene hrvatske družbe. Ker je bil na dan 2. julija zaključek zbora, je umevno nastalo med pridobitnimi krogi v Zagrebu ogromno razburjenje radi Ra-dićeve nesramnosti, ki utegme sejmu X>rinesti velikansko škocfco. Upamo, da bo ta Radićev izpad vendarle nekoliko pripomogel k trezni presoji RadicVve-ga divjanja in Škodovanja hrvatski stvari. = O protibol^arski ffonji govori nedeljski >Slovenec< z ozirom na naš članek >Odnošaji z Bolgarsko«. Ne more pa se govoriti o prOtibolgarski gornji, marveč o prtotijugoslevenski gonji s strani Bolgarije. S tako Bolgarijo, kakršna je sedanja, se ne bomo pogajali in sporazumevali, takoj pa smo pripravljeni za pogajanja in sporazum, kakor hitro nastopi Bolgarska na pot Jugoslaviji prijazne politike. >Slove- nec< dobro ve, kaj se godi v Južni Srbiji in kakšnih proti nam sovražnih naklepov je polna sofijska vlada in tiste njene organizacije, ki vprizarjajo zločine nad mirnim srbskim prebivalstvom v Južni Srbiji. Da s& »Slovenec* zavzema za Bolgarijo, to razumemo, ker klerikalcem ni mar prava notranja konsolidacija v državi, marveč njim gre le za zdražbe, prepir in nemir, kajti le ob napetem razroloženju v državi si misli klerikalna politika zgraditi svojo pozicijo. Naš beogradski dopisnik g. Ćirković je znan kot zelo resen novinar, ki dobro prevdari, kar napiše. Njegov članek trezno presoja razmerje med našo državo in Bolgarsko, zato pa takole udrihanje in mahanje okoli sebe, kakoršno se pojavlja v Slovencu«, ne more izpodbiti nobenega izvajanja v Ćirkovicevem članku. Slovenec« naj bi se povspel do hladnejše sodbe o Bolgarih, pa bi najbrže več koristil zbližanju med nami in Bolgari, kakor dela to z neumnimi trditvami o protiboltrarski gonji z na-še strani. = Nova pravoslavna cerkev. Pravoslavna cerkev na Poljskem se j a proglasila za avtokefalno ter se odcepila od patrijarhata v Moskvi. = Krvav dan v mastu Hindenburgu. Med Francozi in Nemci ie prišlo 29. m, nv, kakor poročajo iz Oppelna, do ostrega streljanja. Nemci so imeli 18 mrtvih, med temi ženske in otroci ter večje število ranjenih. Ubit ie bil en Francoz, ranjeni pa trije. Podrobneje se poroča o dogodku: Neka poljska skupina ie napadla Hindenburg popoldne. Nemška obramba le takoj nastopila in pregnala Poljake. Nato so prišle na pozorišče boja francoske čete, na kar ie prišlo do spopada med njimi in Nemci. Streljalo se je na obeh straneh in padale so tudi ročne granate. Francozi so zaprli več Nemcev, ki so stali na čelu boja. = Angleška delavska stranka proti vladni politiki. Iz Londona poročajo, da le angleška delavska stranka na svojem letnem zborovanju soglasno sprejela resolucijo, naperjeno proti vladni politiki glede mirovnih pogodb in Zveze narodov. Vlada se poziva, da spremeni versaillsko pogodbo, da zniža nemška reparacijska plačila, da zaključi vojaško zasedbo, prizna Rusijo politično in pospešuje trgovino z njo. Resuluciia končno zahteva, da nima angleška vlada «l leniti aH pospeševati nikake vojaške pogodbe. Julijska krajina. — »Se nekaj resnice«! Poslanec Jos. Lavrenčič nam piše: Slavno uredništvo. Z ozirom na v Vašem cenj. listu z dne 28. t m., štev. 145, priobčeni Članek »Še nekaj resnice« vljudno prosim, da blagovolite objaviti moje sledeče pojasnilo: V citiranem članku trdi člankar, da so bili k seji pokrajinskega sosveta v Trstu radi avtonomije, ki se je vršila dne 6. aprila t. 1. vablieni vsi člani sosveta pismeno in brzojavno. Resnici na ljubo konstatiram, da jaz k tej seji nisem bil vabljen ne pismeno, ne brzojavno, sicer bi se bil seje zanesljivo udeležil. Ako sta bila takrat vabljena k znameniti seji marca in začetkom aprila z mennj v Rimu sonavzoča poslanca gš dr. Podgornik in dr Stanger, mi nI znano. Čudno se mi zdi. da bi ta dva moja tovariša o tej seji meni ničesar ne omenila, kar bi — o tem sem prepričan — brez dvoma storila, ako bi bila o nlei obveščena. Z vsem spoštovanjem Josip Lavrcnfič, noshnec v rimskem parlamentu. — Postojna, dne 30. junija 1922. — Oosn. 0r. ForturiPtn RUkufetk ča napndaio v Trstu in Oorici. da ie r>n nisal v nas* list o primorcem rr»?-kolu. Iziavliamo. da fc dr. Mikiit^tič nam ni posla! o razkolu nobenega članka in s priobčenimi ni v nobeni zvezi. K dogodku na Krnu. Z O o r i š k e g a. 29. jim. Neki, na sebi pravzaprav malenkostni dogodek na Krnu ie izzval zadnje dni silno Korje za mjrne nase prebivalce Kobarida in njegove okolice. Bofc ve. kako ie prišlo do tega, da je bil poškodovan spomenik, ki so ga turinski alpinci pred dobrim tednom postavili na vrhu Krna v proslavo zavzetja one višinske pozicije leta 1915. Znano je samo. da so imeli vojaki te dni ostro streljanje na Krnu, da so oni opazili in javili, da je spomenik, postavljen pred par dnevi, pokvarjen: polec male rane na spomeniku samem le bila odstranjena plošča z napisom, pritrjena na spomenik s Štirimi vijaki. Plošča in vijaki so se našli brez vsake poškodbe. Plošča na licu mesta, vijaki pa, kakor se trdi, pri pastirjih, od katerih so radi tega tri v starosti 12 do 15 let zaprli. Ta dogodek ie dal povod časopisju, fašistom in bivšim bojevnikom, da so pričeli strahovito kampanjo proti podkrnskim Slovencem. Od Tolmina do Kobarida živi vse prebivalstvo v groznem strahu, pričakujoč nasilnosti, ki se mu obljubljajo. Ljudje ne spijo cele noči, vsak trenutek se lahko pripeti za nje kaj usodepolnega. Časopisje, posebno videmskp, izrablja dogodek na vso moč. Raznim strankam niti časopisje ne zadošča več. Izdale so posebne lepake, v katerih polagajo zadevi silno važnost, tako da oostaia vse skupa! že sumll?-vcu kakor da bi bilo nalašč inscenirano. Lepaki se zaganjajo v naše ljudstvo, izlivajoč nanj ves strup, ki ga je zmožna nacionalna strast: smo premaganci brez pravice do življenja! Avtonomija takemu zločinskemu ljudstvu? Smešno! Tako in enako divjajo. Zato ker se ie v najslabšem slučaju par mladinskih nezaved-nežev izppzabilo nad njihovim, sno-menikom in bogme kdo so to bili, mora zopet ves narod trpeti. Vest, da le spomenik pošVodo-van, se je raznesla v sredo. Koj dragi dan so pričele renresaliie. V noči od 22. na 23. juniia le prfšel v Orež-nico kamiion, natlačen kararrnier-iev. Bilo le med 11. in 12. uro ponoči, ko se ie ustavila dvajsetoriea orožnikov pred žtipniščem. kjer so spravili župnika in njegovega goriškega gosta na noge. opozarjajoč ju. da nameravajo fašisti napasti fonnOr irlecom, nego je ona i prava svekrva koja nežna za razliku medju evojim enajama. Zato ju deca i sntije vole i obožavaju kao majku svih majki! U prvom boju na Kosovu ravnom pogibe prvi medju prvima starina Bogdan-Ju ža sa devet mladih Jugovica: Kako devet sivih sokolova — I njihova sva izgibe Vojska! J slomljena srca javljaju joj tu tešku tragediju njene familije. Velikoj majci dolaze glasnici ! elomlena srca javlaju joj tu tešku tragediju nene familija. A ona? Dali plače: nariče kako M to bilo prirodno? Ne, ne zato što joj ponos neda; ne zato što joj mirna savest neda. Ona je u tom momentu u nekom mirnom i lenom, vrlemo ravnom i sve> tom nadahnuću. Ona znade, da su njena deca i njen muž dio jedne velike celine i da je za čivot te celine potrebita nlhova smrt Ona ie radi toga mirna. Ona znade, da eu se toni privolili carstvu nebeskome i tako apaaill svoje duše, svfci obraz i poštenje; ona vidi, da su ostavili onima, koji dolaze najveće blago, koja čovek može da ostavi — poštenu dušu i veliko srce! Ona je radi toga ponosna! Kad je kod velike majke to «rveto nadahnuće prestalo ona opet postaje prosta žena — zemaljsko stvorjenje. I zato kad opazi odsečenu krvavu Danu jnnovu ruku. koja je još čvrsto držala barjak čestitoga kneza, ona izpusti svo- | ju veliku dušu, ali opet tiho, mirno, bez reči, nemo, bez suza — svetački! Tako su umirale mnoge i mnoge naše m«jke pre i posle Kosova. Majka Jugovića je simbol svih naših matera. s Kosovka devojka služi nam za primer verne verenie© i dobre sestre. Čedna devojka, nevine duše i meha srca, krasna po lepoti, a mlada po godinama; ona pre strašnog boja na Kosovu našem pozdravlja sve redom junaka: pozdravlja svoga verenika — svoja ljubav i nadu. Kad su u boj polazili svi su ju junaci milo pozdravljali 1 leno darivali: netko holastom azdijom, netko burmom pozlaćenom, a netko koprenom od zlata; svi su njojze obećali lepo kako će ju udavati mladu 1 sa sreću se postarati njenu. Kad sa je tako lepo pozdravljali, svi su ju molili redom, da zamoli Svevišnjega nebili se iz tabora provratUi iivi. Kosovka devojka evom snagom njene otmene mladiane đuse moli Bogu sa lepo zdravlje i spasenje svoje ljubavi Žive — za lepo zdravlje svoga ručnika 1 *a •pa« braće svoje. Ona je svesna, i ako još mlada i zelena, dužnosti koje zove njenoj? dragog verenika i milog brata u boj na Kosov*>, jer j* i ona ?ula i razumela čudotvorni glas čestitoga kneza. I ba£ zato ona nikoera ne zaustavlja da n» ide u boj. nego i ?>n«, iza strasno katastrofe na Kosovu polju, ide sa dva hondira zlatna, Te pravrće po krvi junake; Kog junaka u životu nadje Umiva ga hlađjanom vodicom, Prićeićuje vinom crvenijem, I zalaže hlebom bi jeli jem! Ta divna devojka, koja je zahrvav-lenih shuta i rukava tražila r*> razboju Junake, ne može da nadje svoga verenika. svoju ljubav živu. jer njegovo telo pliva u krvi! Ko da ne zavoli ta nesrećnu devojka? U Čijem srca da ona ne nadje mesta? Čije oko da ne zaplače kad posluša njezin težak glas, koji jeci ljubavlju 1 bolom: Jaoj, jadna, hude ti sam sreće! Da se jadna za zelen bor hvatim I on M se selen osušio 1 No, takovih nesretnih devojka na 3 je narod imao na tisuće: tisuće, pre 1 posle Kosova; on je sve te devojke predstavio a Kbsovci devojci. Ona fa simbol svih naših dev&jaka, vernih ljuba ln milih sestara. • - Šče; zato da je najbolje, da se odstranita. Kamijon je najo zopet izginil v noč. Kmalu 73. tem, bilo Je okoli tričetrt 1. zjutraj, se le slišalo ro-ootanje drufrejra kamijona: prišli so fašisti in zažgali župnišče. Župnik Je z gostom izginil, čim je slišal, da se bliža kamijou. Fašisti so tudi v Kobaridu napravili precej škode. Pokvarili so tudi Volaričev spomenik. Ko so se vračaU proti Vidmu, so še v Sedlu 7ažoali šolo in ukradli župniku Jarcu 1900 lir. V Kobaridu je najboli razsajal tolmač pri tamošnji razmejitveni ko-misiii. S Kobariškepra poročajo: Tu smo tako žalostni in potrti: Pomislite, fašisti so prišli v soboto v Staro Selo Pri Kobaridu, prihrumeli so v Župnišče, tam pobili vse Šipe in vrata in odnesli RT. žunniku nekaj iestvin, na kar so tekli proti drnštveni sobk kjer so pobrnli in pnžirali vse časnnise in harmonii popolnoma uničili. Požgali so tudi knjižnico in rešiti ie bilo mogoče samo nekoliko knug*. Nato so odšli z glasnim brizganjem. V Drež-nici so požgali žnnnišče in dve hiši. Dekanu v Kobaridu so žujrali. da ga ubiiejo, tudi župniku v Stnrem Selu so tako pretili, ali on se jim ie pravočasno umaknil. Ubo^i reveži Kobarida so se skrivali po Smasteh in Kadrih ter drugih vaseh, ker se ie vsak bal, da £a divii fašisti ubiiejo. Takega strahu že nismo dolero preživeli. — Vse kaže. da so bila italijanska poročila o do.eodku na Krru silno pretirana, samo da so mogfli fašisti zopet zadivjati nad slovenskim lijidstvom. Stvar se skonča naibrže tako. da bo vidno, da Slovencev ne zadene nikaka krivda in da se ni s slovenske strani vprizoril nikak napad na italiianski spomenik na Krnu. Ali preiskava mora biti poštena ! — Z Goriškega. Radi znanega dogodka na Krnu je slovensko politično vodstvo v Gorici storilo takoj vse potrebne koraka pri poklicani oblasti. Naglasak) se je, da je zelo sumljivo tudi to, da se ravno ob priliki, ko se vTšijo odločilna pogajanja med Jugoslavijo in Italijo, vprizarjafc> od nekih skupin neprijetnosti in razburljivosti in na-silnosti, ki ne morejo koristiti italijanski državi! Slovenski poslanci ao obiskali Kobarid in okolico, kjer so poizvedovali o dogodku, ki je tako razburil fašistov-3ke in za njimi druge kroge, ki stoje pod fašistovskim vplivom. Poslanci so ugotovili, da niso županstva ničesar sklepala o obnovi spomenika, marveč da eo le na razne pritiske posamni župani izjavili, da izpolnijo te zahteve. Izključeno ni, da je poškodbo na spomeniku povzročila strela, ker je spomenik postavljen na zelo eksponiranem mestu. To misel je izrekel voditelj republikancev. Z dogodki na Kobariškem se je temeljito bavil pododbor političnega društva >Edinosti< v Gorici, ki stori vse potrebne korake v varstvo slovenske časti in slovenskega imetja, — Ustanovni občni zbor samostojnega političnega društva za Goriško se bo vršil 13. julija t. 1. __ Goriško učiteljstvo priredi dne S. julija v Trgovskem domu koncert z obsežnim sporedom. — V Kanalu je bila velika eksplozija, ki je ubila tri osebe, pet pa je ranjenih- Pismo iz Prosile. tiaUe a. J. Saale, 19. Junija. Pogajanja glede inozemskih posojil Nemčiji so preložena na poznejši čas in z njimi tudi upanje na skorajžno zboljšanje, oziroma ustaljenje nemške valute. Dokler se Nemčiji ne zniža reparacijskl dolg — in Francija vztraja neomajno pri svojih zahtevah — je vsako posojilo Anglije in Amerike izključeno. Zato bodi nemška marka še nadalje svojo pot navzdol. Cez vso Nemčijo gre zopet nov dra-ginjski val. Cene na trgu za živino in živila so v juniju zopet znatno poskočile; pri govedini za 50 do 300 mark, pri prašičih za 200 do 1000 mark. Istotako rastejo cene jajcem, maslu in zelenjavi. Novi padec marke je povzročil na eni strani podraženje Importiranih surovin in živil. Na drugi strani pa si je polofij nemške Izvozne trgovine in s tem industrijski položaj kot tak zelo opomogel. Različne krize in krizice, ki so se začele pojavljati v blagovnem prometu vsled radniega zboljšanja marke, nastopivšega v upanju na Inozemsko pokojilo, so izginile t padcem marke. Tovarnarjem se dobesedno zopet trga blago iz rok, kar velja predvsem za tekstilno industrijo. Tudi Imajo nekatera podjetja, n. pr. za stroje, poljedelsko orodje Itd. toliko naročil, da Jih bodo mogla izvršiti šele v teku prihodnjega leta. Vkjub velikanskemu zvišanju Izvoza rastejo cene nemškim eksportnim predmetom, kar Ima za posledico vedno večjo Inozemsko konkurenco. Tako n. pr. skušata že BelgfJa In Francija z ugodnejšimi ponudbami Izpodrinit! nemško železno industrijo. Podrafenje nemških produktivnih stroškov tira vkljub padanju marke cene vedno številnejših predmetov Etz nivo svetovnega trsa. Nemško gospodarstvo ostala le nada-IJe nezdravo In nesigurno. Valutni rak se Je globoko zirl! v življenjsko važne organe nemfkega gospodarstva. — Boiena Ko-kali, cand. med. Gospodna. IZDAJANJA ODOBRENJ ZA UVOZ. 1. Po odicdbi ministra za f nance J br. S725 z dne se je 96 svinj, nd teh večina prodana. Cene: 5—6 tednov stari 400—650 K, 7—9 tednov stari 800—1000 K, 8__4 mesece stari 1500—1700 K, 4—6 mesecev stari 1800—1000 K, 8__10 mesecev stari 2000—3000 K, 1 leto 4000. K —It Dobava krnSne moke. Dne 5. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne se sklene v divizijski intendanturi komande dravske divizijske t>blaeti v Ljubljani direktna pogodna za dobavo 120.000 k a? krušne pSenične moke. Predmetni o-glas z) natančnimi nodatkl je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom n« vnoeled. —n 4*0.000 amerKklh feleznKkfh de-laveev ▼ !tr*flfn. Iz Newyorka le d^S'o v petek v London poročilo, da !c pro*1a*ena stavka 400 000 feleznffarlev, k! se Ima pričeti dne I. Iulija. VHMta so se dolca po**-Janla med feleznfCarf! fn vodstvom podleti), to brez uspeha. Tako trna Amerika po-leg ogromne premogarske stavke ie ogromno talctnlCanbo stavka Štev. 148. »SLOVENSKI NAROD« dne 4. julija 1922. stran 3. —^ Avstrijsko, madžarska kompeiv zacijska pogodba. Te dni je bila sklenjena med Avstrijo In Madžarsko kompenzacijska pogodba, na podlagi katere tx izvažala Avstrija na Madžarsko stavbni les, kuri\t> in les za brzojavne drogove in železnice. Nadalje bo tudi izvažala časopisni papir In jeklo za kose. Madžarska pa bo uvažila v Avstriji; večje množine vina, piva, šampanjca, sadja, zelenjave, mesnin konzerv, teste. nin, salam, pohištva, strojev in električnih naprav. Pogodba vsebuje tudi dovoljenje prevoza romunske klavne živine skozi Madžarsko v Avstrijo. Pogodba se uveljavi takoj po ratifikaciji s strani fcbeh vlad ter se more odpovedati na 14 dni. —g Dovoljen izvoz romunskega žita. Iz Bukarešte poročajo, da je vrhovna ap rovi zacijska in izvozna komisija dovolila popolnoma prost izvoz vseh vrst romunskega žita. Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne dobi komisija natančnega pregleda čez celokupno produkcijo. —ff Kanal kralja Petra. Iz Beograda poročajo, da je komisija za zgradbo kanala kralja Petra izročila finančnemu in trgovskemu ministru v odobrenje pravilnik za tozadevno delo. —£■ Zakaj je padel francoski frank ? Pariški >JoTirnal< poroča iz tamkaje-njih finančnih krogov, da •so povzročili zadnji padec francoskega franka horzni manevri inozemskih bank. Francija nai bi bila na ta način prisiljena sodn^hati v reparacijskem vprašanju. — Idrijski rudnik v nemšk. rokah? Poslanec Macrelli je vprašal polj od oljskega ministra, ali je res, da se pogaja italijanska vlada z neko privatno nemško družbo za prodajo idrijskega rudnika. Poslanec zahteva pismeni odgovor. Kakor znarto, so oe potegovale za sprejetje idrijskega, rudnika neke italijan?ke delavske organizacij, istočasno pa tudi kapitalistične skupine. Vlada je pozneje ponovno izjavljala, da vse vesti za odstop idrijskega rudnika iz državne upra, ve niso resnične. Tbda vklmb temu prihajajo v javnost znova Idrijo gotovo zelo vznemirjajoče mresti o oddaji rudnika tujim rokam in s^daj celo neki izvendr-žavni nemški družbi! Upamo, da se tudi sedanja napoved oddaje idrijskega rudnika ne uresniči. —g Dobava moke, testenin, fižola in masti. Odelenje za mornarico v Zemunu sklene dne 15. Julija t I. ob enajstih dopoldne direktno pismeno pogodbo za dobavo 8 vagonov krušne moke, 2 vagona testenin, 2 vagona fižola in 2000 kg masti. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarn! trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Avstrijski kreditni zavod za trgovino In obrt Dunaj. V petek, dne 21. julija 1922. se vrši v veliki dvorani društva avstrijskih inženjirjev in arhitektov na Dunaju (I-, Eschenbachgasse 9) 66. redni občni zbor tega zavoda. Med običajnim dnevnim redom je tudi točka glede sklepanja o predlogu za povišanje temeljne glavnice od 1000 milijonov nem. kron na 1500 milijonov nem. kron in na spremembo tozadevnih določb pravil. Delničarji, ki se žele udeležiti rega občnega zbora, imajo deponirati svoje delnice najkasneje dne 7. julija t L; v Ljubljani pri Kreditnem zavodu za trgovino In industrijo, kateri poda vsa zaželjena pojasnila. Na 25 komadov delnic odpade pravica lo enega glasu. PRIHOD VANDERLIPA V BEOGRAD. — Beograd. 3. julija. (Izv.) Balkan Express<: javlja iz Budimpešte, da odpotuje znani ameriški finančnik in oficijelni opazovalec na genovski konferenci Vanderlip v Beograd. Van-derlip namerava prepotovati važnejše kraje Jugoslavije, da natančno prouči gos radarske in finančne razmere naše države. TISKARSKA STAVKA V BERUNU. — Berlin, 3. julija. (Izv.) Splošna tiskarska stavka traja dalje. Ne izhaja noben časopis. Izšel je samo delavski Ust, kj poživlja celokupno nemško delavstvo na enodnevno demonstrativno stavko v znak protesta proti reakcijo-narcem. ■ —i^—— . — ■ ——^—^ Šolstvo. — Drž. realna gimnazija v Celju. Sprejemni izpiti za prvi razred eo se vršili v letnem terminu dne SO. junija. Od 62 prijavljenih učencev je bilo spre* retih 60, med njimi 3 učenke. — Razglas o sprejemu gojenk v Kmetijsko - gospodinjsko Soflo Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Z 2. oktobrom 1922 se otvori ^nindvaj-eeti tečaj Gospodinjske šole, ki bo trajal 11 mesecev. Gojenke morajo -stanovati v zavodu, ki je pod vodstvJOm e& gg. sester Iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marjani-šča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Deklice, ki hfcčejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto-, 2. znati čitati, pisati in računati (zadnje šolsko izpričevalo); 3. predtežitl zdravniško spričevalo, da -so zdrave; 4. navesti kakšnega stanu so starši in kakšen je njih dosedanji glavni poklic; 5. predložiti posestni Ust, potrjen po davčni o-blasti; 6. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da zanje plačajo vBe stroške šolanja; 7. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo stro/aro ravnale jx> hišnem redu. S temi podatki in potrebnimi prilogami opremljene, lastnoročno pisane, nekolkovane prošnje za sprejem naj se vpošljejo vsaj do 15. julij* 1922 Kmetijski dražbi srn Slovenijo v Ljubljani _. * Sokola L CELODNEVNA TELOVADNA PRI REDITEV. Na Taboru, letnem telovacii&ču okusno z zastavami, zastavicami ii cvetkami okrašenem, je S o k£ 1 i. pri ledil včeraj, dno 2. julija v nedeijo ce lodnevno javno telovadbo, ki je biH prva kritična preskusnja za veličastni s hitrimi koraki se bližajoči L jugosLov vsesokolski zlet v Ljubljani, še nekaj tednov nas loči od velepomembnegn dne, ko naše krepko in zdravi Sokol stvo lahko more pokazati svojo notranjo silo. Zletni *>dbori neumorno delujejo Skrbno in kritično premotriva situacijo in tekmujoče sile T. O. (Tehnični od.-bor). Po vsej državi se sedaj vrše številni nastopi posamnih sokolskih društev in za njimi slede župni nastopi, da lahko številna in krepka armada Sokolstva na zletu samozavestno in odločno nastopi v tekmi. Tudi včerajšnja celodnevna, z efektom spremljana telovadna prireditev Sokola I. je pokazala znaten moralen in etičen uspeh. O tej telovadbi poročamo podrobno in naglasamo, da je aranžma v celoti in podrobnostih bil siguren, odločen in precizen. Vsi sokolski delavci in sotrudniki za javno telovadbo so ž> vec dni z vnemo, skrbljivo-stjo in ljubeznijo do velike ideje ranoga pripomogli k uspehom včerajšnjega dne. Dopoldne ob sodefovanju mariborske vojaške godbe je bila javna skušnja po določenih prfcgramnih točkah. Že ta je pokazala precizni in hitri razvoj programa, kar na občinstvo posebno blagodejno upliva, ker gleda vsa tako v krasni kinematografski, a obenem nepreru^eni sliki. Dopoldanske skušnje je gledalo celokupno vojaštvo ljubljanske sarnizije, ki je zavzelo vsa stojišča naokrog. Major mitr. oddelenja II i 1 i v o j e v i ć, delegirani referent ministrstva vojne in mornarice za vse-sokolski zlet je obšel fronto ter vsakega prijazno, bratsko nagovoril glede utisov sokolske telovadbe, posebno naraščaja in dece. JAVNI TELOVADNI NASTOP. Popoldni je postal Tabor pravo mravljišče pisanega in zdravega življenja. 2e do 4. popoldne so bili zasedeni vsi številni sedeži in tribuna. Telo-\adbi je prisostvovalo okoli 4000 ljudi; čeprav moramo pomisliti, da -so bil? v nedeljo zelo številne prireditve, tako sokolske, društvene in športne in da jd veliki športni meeting: na Bledu privlekel tja mnogo Ljubljančanov, moramo končno vendarle reči, da ie Sokol I. dosegel znaten moralen, a tudi gmoten uspeh. Javno telovadbo 3o po-etili pokr. podnamestnik g. dr. Vilko Baltič s soprogo, general D o k i ć s soprogo, pomočnik komandanta divizije polk. B o-gičevič in vlad. svet. dr. Skaber-n e. Umevno, de. ^o bili navzoči številni zastopniki sokolskih društev, tako zastopniki Saveza, člani zl^tneera odbora in starosta Sokola I. dr. P. Pes to t-n i k. Načelnik br. Zane M i k 1 a v e c je je dal točno ob 4. popoldne 5 poveljnik kega odra znamenje za nastop. 1.) Ženska deca. Pod vodstvom vadi tBljice s. Mici Kržetove je od vzhodne stiani lahnih korakov prikorakala ženska deca, broječa 77 deklic, z obroči v rokah. Začela je izvajati z lahkoto in gibčnostjo vse štiri savezne proste vaje z obroči. Pri prvih dveh so motili točno in eksaktno izvajanje v takt prihajajoči disharmonični glasovi. Tretja in četrta vaja pa sta bili najboljši. Krasno je bilo prehajanje iz giba v gib, pra-vt> valovanje. Sestop pa je bil vzoran, kaž», da med d©co vlada red in disciplina. 2.) Moški nameščaj. Razvoj nastopa je bil izveden 'z največjo stramnostjo. Moški naraščaj, broječ 52 krepkih, zagorelih dečkov, 3^ prikorakal v vzorni formaciji v dveh dvoredih in po sredi v štafeti enored. Pod vaditeljem br. Jo-Žetom Gorjancem so se razvili v krasne vrste. Naraščaj je z občudovanja vredno točnostjo in eleganco izvajal štiri proste vaje za vsefOkolski zlet. Mlada telesa, kot vlita, so se pregibala iz položaja v položaj, vsak gib je bil vsekan. Gibi rok so bili po nekod kot vesla mladih mornarjev. Celokupni efekt vseh štirih vaj je bil izboren. 3.) Članice. V štirih zletnih vajah je pokazalo 46 brhkih in lepih članic pod vodstvom vaditeljice in načelnice s. AnuŠke C i g o j e v e vso dražostnost lepih vaj. Pokloni in vzponi so kazali pestro sliko. Izva-janja fo bila v vseh vojah eksaktna in naravnost divna. 4.) Telovadba moškega in ženskega naraščaja. Sledili je telovadba obeh naraščajev. Na gredi, na bradlji, konju in kozi so naraičajevci telovadili v največji disciplini. Tudi skok v višino je bil zanimiv. Viharno odobravanje občinstva pa je dosegal mali narašcajnik — dijak Maks Bešter, ki je na kozi med splošno napetostjo izvedel vratolomen premet z vso eleganco in točnostjo. 5.) Moška deca. Vaditelj Tone Gor-jnnc je na telovadišče privedel 85 malčkov, moško dect>. S palicami je deca v najlepšem redu in taktu izvajala štiri savezne proste vaje. Lepo je bilo pri nekaterih gibih morje rdečih maje. Eononi efekt je bil zelo povoljen. 6.) Orodna telovadba članov in članic. Na raznem orodju je bila zelo eks-aktna brodna telovadba. Zanimivo pa je bilo dejstvo, da postaja publika glede Izvajanja fcelo kritična in je sprejela p velikim odobravanjem vsako vajo, ki je bila eka«ktnt> izvršena* ^,. - 1 _.. 7.) Ženski naraseaj. Vaditeljice, a. Mara Mlakarjeva je za tem razvila ž<*n-Uci naraščaj, broječ 53 Sokolić. Razvoj in nastop tega nara? -aja je bil krasen in discipliniran. Kratko: \ se vaje so dosegle naravnost sijajen efekt! Posebno zadaja četrta 1 aja j-e bila t iko skla-»Ino, enakomerno po taktu in harmonična izvajana, da je bila primarna za kak kino. 8.) Proste vaje s kiji. Navzoče občin ^t\^ pa no naravnost presenetile prosto vaje s kiii- kompozicija Anuske* Cigojeve. Pod vodstvom s. Cigojeve je prikorakalo na prostor 20 r-lanic s kiji. Izvajale so tri vaje tako veleelcgantno, točno, da je bilo kroženje kijev videti kor da bi krožil en sam •j.) Člani. Za tem je nastopilo 66 kiepkih članov v vzornem, strumnem redu stopajoč, da je zemlja bobmela. Pri vseh patih zletnih vajah je bil efekt popolen, ker je vladalo strogo kritje na vse strani. 10.) Skok oh palici. Posebno vzorna vrstna je za tem nastopila s skokom ob palici. Občinstvo je nervozno pričakovalo vsak posamni skok. Med viharnim odobravanjem so pieakoHH 2.80 m bratje Drganc. Hlastan, Žahjak, Ve-rovšek in Lnšin. 110 Tmpozanten zaključek. Zaključna skupina vseh moških in ženskih oddelkov pa |e bila nn ravnost impozantna. Vse se je zlilo v harmonično sliko. Skupino je tvorilo 370 bratov in sester. Xa vrhu je med sviranjem drž. himne dol^o držal stojo hr. Brgant. Za časa skupine je vojaška #odba zanvira-la ~>Bože> pravde*, kar je Se povečalo utis. Sof?DlStUD. — Sokolsko društvo na Viča obvešča svoje članstvo, da se ie zopet pričelo s pobiranjem članarine, deloma po pobiralcu, deloma po pošti. Bratje in sestre, bodite točni v plačevanju predpisanih društvenih prispevkov. Poravna se Članarina lahko tudi osebno pri društvenem blagajniku v Času od I. do 10. julija t. L vsak četrtek hi ponedeljek od 8. do 9. ure zvečer in v nedeljo od 10. do 11. ure dopoldne v društveni telovadnici (na galeriji). — Sokol v Škofji Loki opozarja vsa bratska društva, ki bodo sodelovala tri slavnostni otvoritvi Sokolskega doma dne 9. julija, da dospe pravočasno. Točno ob pol devetih dopoldne se vrše skušnje za popoldanski nastop, ob pol enajstih pa sprevod. Ona bratska društva, ki še niso vrnila poslanih -Prijavnic«, prosimo, da store to nemudoma, četudi prazne, ker jih rabimo radi kontrole. Nekatera društva niso prijavila nobenih naročil za prehrano, ali pa nepopolno. Opozarjamo jih, da pošljejo naknadno tozadevne prijave, ker sicer riski-rajo, da ne dobe obeda, ker bodo gostilne preskrbele Istega le za prijavljeno število gostov. — Konjenica mora biti opremljena popolnoma po predpisih. — Zdravo! — Sokol v Mengšu. V nedeljo dne 25. m. m. je imelo Sokolsko društvo v Mengšu javno telovadbo. Ob treh popoldne ie odkorakal lep sprevod članov, članic in naraščaja po trgu in se vrnil na telovadišče. Tn so se pričele kratke izkušnje in točno ob pol petih se ie pričela telovadba, pri kateri se ie posebno odlikoval mengiški naraščaj in vrsta domžalskih Sokolov. — ZaL da mlada kamniška godba še ni naštudirala glasbe k obveznim vajam, Id bi telovadbo še povzdignila. — Po telovadbi pa se je razvila zelo živahna debata v prijazni senci dreves. — Mlademu društvu čestitamo, vnaprej mu želimo lepega razvoja in drugič še lepšega uspeha. — Sokolsko društvo v Kostanjevici je imelo dne 18. pr. m. svoj drugi nastop po vojni. S sodelovanjem sosednih društev iz Sv. Križa. Št. Jerneja, Rake, Krškega in Brežic se je razvila mogočna povorka po mestu, na čelu ji Sokola-konjenika in mestna gasilska godba kostanjeviška. Pred telovadnico je pozdravil Sokole in goste brat starosta Bučar, povdarjajoč pomen intenzivnega gibanja sokolskih društev v krški dolini, kier je začela po vojni nositi pokonci glavo reakcijonarna. protinarodna in proti-dižavna agitacija. Z bratskim »Zdravo* so se čete razšle na povelje >voljno« in začela se ie telovadba na mestnem trgu, kjer so bili postavljeni tudi Šotori in paviljoni za prosto zabavo. Najprej sta nastopila naraščaja, moški in ženski, ki sta žela posebno od strani kmetskega občinstva burno pohvalo. Temu je sledil nastop Članic iz Št Jerneja, ki so pokazale, kaj premore trdna volja in disciplina tudi v krajih, kier Je nasprotnik močan in brezobziren. Proste vaje skupnega Članstva iz Kostanjevice, Sv. Križa, Št. Jerneja, Rake, Krškega in Brežic so vsled dežja končale nameravani program. Zalibog ni mogla priti na vrsto še telovadba na orodju tako naraščaja kot članstva in članic Članske proste vaje so bile do 4. točke od 52 telovadcev izvajane na godbo jako dobro in enotno. Peta točka je sledila že v dežju, kar je občinstvu jako imponiralo. Orodna telovadba je morala Izostati, kakor tudi srecolov in prosta zabava pod milim nebom. Požrtvovalne dame so morale zapustiti od njih in brata Hanslowskega krasno in praktično opremljene paviljončke ter iskati zavetja s pripravljenimi dobrotami v prostorih br. Bučarja, kjer se Je razvila animirana zabava. Tako se Je moglo vse v lastni režiji Sokola razpečavano blago do zadnje drobtinice prodati in ni Sokol ntrpeT nobene škode, marveč še napravil visok Izkupiček. V telovadnici Je skupne udeležence nagovoril br. starosta dr. ZdolSek iz Brežic, dajajoč poguma koštanjeviikenra Sokolu, naj le-ta vztraja v svojem delu. Pohvalil Je brata načelnika Rožaja. ki je članske proste vaje vodil vzorno in s požrtvovalno predpripravo. Za to. vkljub slabemu vremenu uspelo prireditev, gre tepla zahvala poleg že gori imenovanih še posebno narodnim Ženam in dekletom, bratoma-vaditeljema naraščala, požrtvovalnemu ačiteljsrm z bratom^ nadučlteljem na čela Dalj« fomakl upravi v Kostanjevici za prepustitev potrebnega lesa in drevja. Pozabljena ne sme biti rudi mestna gasilska godba, Id se je za ta nastop posebno pri prostih vajah jako potrudila. Prebivalstvo, tako mestno kakor okoliško, pa je s svojim mnogobrojnim po-setom pokazalo, da goji tople simpatije in ima darežljive roke do sokolske organizacije, kar bo slednjo še bolj navdušilo za na-daljni napredek. Meščanski korporaciji in prebivalcem Kostanjevice, ki so okitili svoja poslopja z zastavami, pa se bo Sokol najbolje zahvali! s svojim delom. Odposlanstva k temu nastopu so poslala Še društva Iz Krške vasi in Orkelj, Rajhenburga in Trebnjega, kakor * di je bila Častno zastopana novomeška sokolska žnpa. Prired;tev ie pokazala, da kostanjevišld Sokol živi in dela. Turlsflka In Sport. ŠPORTNI MEETING NA BLEDU. Vrhovno vodstvo Športne Zveze je priredilo včeraj, v nedeljo, športni meeting na Bledu z najraznovrstnejšim sporedom. Za to športno prireditev se je zanimalo zelo Številno občinstvo. Mnogo Ljubijančanov in Zagrebčanov ie posetilo razne športne prireditve. V vodstveni komisiji so bili g. dr. Hubert S o u v a n. Joso Goreč, major V o-d op i ve c, dr. Fran Jesenko in dr. R. Kopri vn i k. Omeniti pa Je treba tudi majorja J a k 1 f č a. kt je odlično organiziral kolesarsko dirko. Kakor je razvidno iz spodnjih poročil, so bili prvi v lahki atletiki In plavanju večinoma Hrvatje, v kolesarskem sportu 50 dosegli prvenstvo Slovenci. V naslednjem podajamo posamna poročila: REZULTATI: Kolesarska dirk9 /. Glavna kategorija. 1. Šolar Ob rij a) 1:54:46, 2. Kosmatin (n.) l;S4:46,/:?, 3. Širok terim.) 1:54:47, 4. Goltes 1:54:52, 5. Soštarko (Gradi., Zagreb) 1:55. Pri glavni dirki je bil skrajno napet boj pred ciljem med Šolarjem, Kosmatinom in Širokom. Šolar je tolkel Kosmatina za pol dolžine kolesa- — šoštarko ie imel to smolo, da je zavozil na Bledu takoj na cilj; mesto da bi dirkal okoli jezera. Vendar je vozil izvanredno dobro, in bi morda dosegel prvo ali drugo mesto. Šolar si je pridobil naslov *Prvak Bleda za 1922.» /. Novinci 1. Štre-keli 2:10:41, 2. Welbl, 3. Zitherschlager. ///. Seniori 1. Goltes 2:33, 2. Nosan 3. Iglic. /V. Juniori. 1. Vinšek. 2. Jerman, 3. Tram-puž. V, Težka skizpina. 1. Snoj l:55:26,Ao, 2. ZanoŠkar 1:55: 26*/*, 3. Čeme, 4. Dobni-kar, 5. Znpan. Med prvima dvema oster boj. v katerem je zmagal Snoj. Tefka skupina ie v primeri z lahko vozila naravnost sijajno (Šolar 1:54:46, Snoj 1: 55: 26Vio). Motocfldlstf. fNon-stop vožnja, v kateri mora vsak vozač prispeti v določenem času na cilj: kategorija t. 1. Kramberger, 2. Treo. (Pomožni motorji na kolesu.) Kategorija II. (Motorji do 350 cm prostornine.) L Palja-vec brez kazenskih točk. Kategorija ///. (Motorji do 500 cm prostornine.) 1. Kolsek. 2. Ceh. Kategorija /V. (Motorji čez 500 cm.) 1. Novak. 2. Sotler. Plavalma tekma. SO m gospodje. \. Blaževič (Hašk) 32. 2. Richtman (Viktorija), III. Justitz (Hašk). 50 m gospodje, hrbtno. 1. Sandjerdi 51, 2. Sancin 56 Vs CPrim.) 3. Medved Jože (U Šp. khib) 56f/8. 100 m prsno, gospodje. L Maleševič (HaSk) 1.42 */», 2. Jakll (Olimpi-Ja), 3. Justin (Primorje). 50 m dame, prosti stn. L Erbežnik (Jadran), 2. Premelč (Primorje), 3. Medved (L. S. klub). Štafeta 200 metrov. 1. Hašk, 2. Primorje, 3. Ljubljanski Šp. klub. 600 m. poljuben stil. V krasnem tempu prvi prispel ReS (Viktorija. SuSak). ki je pustil svoje konkurente za skoro 150 metrov zadaj. Skoki. 1. KavŠek (Ilirlia), 2. Kordelič (H.), 3. Grfl a. S. krab). Lahka atletika. Tek okoli jezera 6500 m. 1. Praunseis (Jadran) 22 min., 2. Žlof (Oradi.) 22.30, 3. Čuk (Jadran). Tek 800 m. 1. Schneller (Hašk) 2:19:40, 2. Spitzer 225«/i. (Ha$k), 3 Maier (Makabi, Zagreb). Tek 400 m. \. Koiič 58J (Hašk), 2. Beneš 599 (II.) 3. Mi-Škot (Prlm.). Tek 200 m. 1. Perpar 23 sek. (Prim.) 2. Valtrič 23 V5 (Prim.), 2. Modlč Jadran 23*/«). Perpar je s tem tekam postavo novi JugoslovensM rekord na 200 m. REVAN2NA TEKMA NA BLEDU. Malosiransktf : Hlrtja 6:1. Drugi dan ie Ilirija doživela še večji poraz na Bledu. Celo moštvo je popolnoma odpovedalo. Ko ie pričela igra je prispel z avtomobilom NJ. VeL kralj Aleksander v , spremstvu pokrajinskega namestnika g. Uri- ! barja. Sodnik g. ĐoSković iz Zagreba Je ' pustil igro prekiniti in obe moštvi sta po- j zdravili kralja, Slovenci s trikratnim »Zdra- ■ vo«, Cehi s krepkim, trikratnim »Na zdar*. ! Občinstvo pa je prirejalo kralju viharne ' ovacije. Krali ie veselo odzdravljal in se | vsedel v njemu pripravljeno ložo. od koder je z zanimanjem opazoval nadaljni razvoj tekme. Igra je bila zelo Interesantna. Po menjajočih obojestranskih napadih zabiiejo j Čehi v kratkem presledku dva goala. Z le- j po kombinacijo zabije Učak nato iz daljave edini goal. ki ga je goalman najbrž radi nasproti sUajočega solnca zgrelil. Po kratkem času xopet goal za Cehe. Polčas 3:1. Med navzo v polčasu so bile tahkoatle-tične prireditve Švedsko štafeto 100 krat 200 krat 300 krat 400 le odnesel Hašk tik pred Primorjem. V metanju diska je odnesel prvo mesto Bašin (Primorje). Drugi polčas sledijo ostri napadi Čehov, en goal pada za drugim. Ilirija popolnoma v defenzivi. Najboljši Igralec pri gostih Je bil zopet »Bombenwerfer« Prokop. TuA ostalo moštvo M 3 tostranske za je bilo izvrstno, medtem, ko pri IUrijI niti eden ni M v formi. Tekmo Je sodil nepristransko g. ; Boikovičia Zagreba, 3>wtfftt * : 1 za Ma- j Njegovo Veličanstvo kralj Aleksandef Je prisostvoval tekmi do konca. Tisočglavo občinstvo mu ie pri odhodu prirejalo spon-j tane ovacije. Končno omenjamo, da sta bila pri kra-! Iju sprejeta zastopnik Športne Zveze v I Ljubljani dr. Zupane in kustos ljubllan-, skega muzeja dr. Niko Zupani:. Nj Vel. kralj Aleksander ie gospodoma izrazil svo-k zadovoljstvo nad dobro uspelimi sportni-' rji prireditvami. — Nogometna tekma med Ilirijo (LJub- lima) In S. K. Malostranskem (Praga) na Zakl. Rezultat 1 : 6. Rovanche-tekma med : Ilirijo in .M a lovranski m Je končala r vi>o- : khfl porazrm 2a Ilirijo. Moštvo Ilirije ie b:1f> v izredno slabi formi. * * * SENZACIONALNE NOGOMETNE TEKME NA DUNAJU« — Dunaj. 3. junija. (fz\\> V nedeljo 2. t. m. sn bile na Dunaju senzacionalne nogrometne tekme. Renti- ! tati teh so športno občinstvo zelo | presenetili. — Dunai. 3. iuniia. (Izv.) \a Hohenwarti ie bila včeraj nogometna tekma med VV. A. F. in W. Amaterji. Kl.iub stavki tramvajskih uslužbencev '*e doslo na igrišče nad 12.000 > ljudi. Tekma ie bila zelo napeta in elegantna. Rezultat le bil 2 : 1 (1:1), W. A. F. je torci potolkel amaterie — Dunaj. 3. julija. (Izv.) Tudi na drugih igriščih so bile zanimive nogometne tekme. Fl. A. C. le potolkel Sportklub 1:0. Splošno senzacijo pa je vzbudil poraz ^R a p i d a^. k i n ž iva mednarodni sloves. športni klub »Rudolfshiieeb Cfa je porazil z 2 : 1. Dalje ie VVicner V C. podlajzel Germaniji v razmerju 1 : 2. * ¥ * — SdmiČi za prihodnjo zim>kos|K>r-tno sezono se lahko naroči pri turi^t-ovskemu klubu »Skala*, k^tor^mu so (1 j poereoilo pravo«"^.^r 10 p*»sroditi ro * j t varni,x> HMlfiei. Športniki, ki nnvad-j no niso finanoijMno podprti m\ r**rio j lahko nabavili kompletno smuči (7, j Bilpari ali Huitfeld - stremeni), zajamčeno prvovrstne kvalitete po zel*> ! zmerni ceni. Prva pošiljatev (30 mirov) s dospe mesec* septembra d i oktobra. Cena kompletnim !rnu6em prvo poMl- j jatve je 200 dinarjev. __ Naročila s« i sprejemaj*} do 15. t. m. nn naslov T. K. Skala v pisarni Športne Zveze (Nar rodni dom). V naročilih Js navesti ime, poklic, bivališče (točen naslov) In članstvo ene^a ali drag"ee:a kluba. Prijavam jo priložiti tudi denar; smrtniki, ki se izkažei*>. da so dijaki, plačajo lahko v dveh obrokih. Pripomniti ie. da se smuči dobavljajo samo organiziranim smučarjem 02^ 3pJc*rtnikt)DJ (ki ao člani eneea ali drupega kluba). Vsak športnik naj se posluiJ ta Izredne prilike! __ Prvenstvena nocrometna tekma v Celju. Prvenstvena noirometna tekma* med Teljskim SK in Teiiskim Atletik-sp*yrtklubom, ki je bila nnpovedana na 25. junija se je morala radi dežja preložiti na poznejši čas. Dopisi. — Z Jesenic nam poročajo o nastopu -Delavske telovadne iednote«. to je socl-jalisnčna telovadna skupina, ki jo do sedal še nismo videli v Javnosti, nastopno: Preteklo nedeljo se imeli socijalni telovadci I Slovenije svoj telovadni dan, »Olimpijado«, i na Savi pri Jesenicah v Delavskem domu. j Kot delavce nas veseli, da se narod po-sveča telesni vzgoji ter s tem pomaga., da j bo naš rod zdrav in krepak. Aktivno sta se j udeležili tega nastopa le dve društvi, t. f. ^Slotea* iz Maribora in telovadn? odsek I »Svobode* na Jesenicah, Izven telovadnih : točk smo slišali tudi izvalania nekega mla-i diča. ki je govoril na tribuni. Za prihodnjič ! mu priporočamo, da se ne dotika dmgih druStev s tako bedastimi frazami. Njegova predbacivania niso zadela ne Sokolov in ne Orlov, zadela pa so pristaše lastnih telovadnih odsekov, bivše in tudi sedanje nemčurje. veterance in razne feldwebelne, ki so streljali med vojno na proletarijat kar za stavo ter hodili okoli okinčani s številnimi odlikovanji. V nedeljo pa so ravno ti elementi gromovito ploskali govorniku, ko le ta udrihal po jugoslovanskem sokolizmu in militarizmu. Dokler bodo take korifeje vodile telovadne odseke, toliko Časa gotovo ne bodo imeli pozitivnih uspehov. Ljudje, ki so ob vsakem vremenu menjali svoie rnišljenle. oblezli vse farovže. cirkuse itd.. silili v društva, taki ljudje nai r?iUnije Accademique Intematio-nale«, zveze vseh evropskih, afriških m azijskih vseučilišč. Kongres se je pavi! z nadaljevanjem znanstvenega dela >Gorpus inscriptionum latinarum et graecarum«, ki je je do aedaj izdu-pala akademija v Berlinu. Nemci so kongresa ni tiskano delo >Do regno Croa-tiae efc Dalniutiae.« Obiskal je tudi muzej Plantin-Morehis. kjer s*> shranjeni .vsi tiskarski predmeti iz sedemnajstega stoletja. V Londonu je posetil znano* Miss Hristićevn, v Farnfcoroughu jpa kripto, kjer en shranjena k»stl Na-ipoleona 3 IT. in Evgspnije, ki j© rada prihajala v naše kraje. Tam živi tudi bivši ru=ki general Gerome Bonapar-m, V Parizu je posetil svoje in nase prijatelje, odkoder se je vrnil preko Nemrije in Dunaja, v domovino. __1 Slovanska slovstvena zgodovina. V založbi praškega Narodnega muzeja j*e izšel prvi zvezek Machalove slo-vnn?ke slovstvene zgodovine, ki obsega, slovstveno zgodovino do renesans >sJovanstra. Knjiga je isšla v ciklusu >Novočeške biblioteke.« — Odkup slik na jugoslovenski umetnostni razstavi. Finančno ministrstvo le kupilo pet Vukanovićevih slik na umetnostni razstavi v Beogradu. — O vldovdanskl religiji. Vslcd tehničnih ovir pri občujemo žele danes to lepo predavanje, polno poezije bi domovinske ljubezni. _ i Naši pjesnici«. Pod tim nasls-Vom poćet e*e doskora izlaziti nakladom >Narodne Knjižnice« antologije jugoslov^nskog narodnog i umjetnog pjesništva. £vrha je to j zbirci, da u ugodnom i o-kusnom febliku. n uz malu cijenu pruzi u kritičkim izdanjima našem narobi sv>e ono najljepše iz naše poe-izije, sto ce ostati kao trajna književna ^vrednota. Zato će kod izbnra mjerilo jnbiti »samo eetetiojko, bez obzira pa eventualne literarno - historijske ali patriotske i slične motive. S istog irazfcoga posvetit će se naročita pažnja. jjda i sam sastav (redakcija) antologija ne bude šablonski. veo umjetnički skladin i n organičkoj vezi s životom ip jesni ka i dušom njegovog diela. Tako Že naš nair>d -svih triju plemena im^ti .prilik«*, da u najljepšoj formi upozna iono doista najljepše, što su ispjevali pjesnici hrvatski, srpski 1 slovenački. ovaka će antologija imati sliku i bio-terrafiju pjesnikovu, predgovor i rječnik ananje poznatih rijeci. Hrvatski ne pjesmici bih obično štampani ćirilicom, a jBppakj i slovenački latinicom. Format zbirke jest džepni, bIovu eu malena Apetit)r «* umjetnička oprema od prof. vfoze K.1 jakovica. Izdanje svake knjiga bit će dvojako-, jadno na slabijem •papiru, broširano i jeftino, a drago na finom papiru, ukoričeno i skupile. BTako će zbirka biti pristupačna najširim slojevima naroda, naročito našoj mladeži, a opet moći ee se niome ukrasiti svaki jugoslavenski dom. Kao I. Iknjiga zbirke izlazi početkom veljače Petar Pnpradović: Antologija. Uredio i predgovor napisao dr. Branko Vo d n i k . Zatim će u kratkim roko vi _ ynn slijediti: IT. Vojislav J. Ilir. Antologija. Uredio Milan Begović. Pred-covOr od Jovana Kkerlića. III. Fran Preeern: Antologija. Uredio i predgovor napijao dr. Jože frlnnar. TV. Vladimir Nazor: Carmen vitae. Uredio i predgovor napisao Milan Marjanovi ć. Pretplata na >Naše pjesnike« iznosi "Din 40___Uvezano Din 50.—. — Naručbo prima: Narodna knjižni-c a, Zagreb, Vojnička uJ. 1$. — F. M. Dostojevski]: Igrač. U ovom vrlo zanimljivom romanu prikazani su ruski ljudi u sredini zapadne Evrope, kako aa upravo divljom strašću "bacaju na ruletu, dok no proigraju sve, što imaju. Dostojevski j je u >Igraču« prikazao samog sebe, jer i on bio strastven igrač. Roman se čita vrlo lako Jer nema onih filozofskih razmatranja )cao u drugim nekim djelima Dostojevskega. >Igrača« je lijepo preveo dr. Mlan Bogdanović. Cijena din 7___, štampano na finom papiru i elegantno jukorič*3no Din 10.— Preplata na >Na-irJod. knjiž.« Din. 40.-~. Adresa: Narodna knjižnica, Zagreb, Voinicka ul. 13. ___ Knnt Hamsan: Nitkov. — 1» skitničkop života. Medju redovitim fz-oanjitna >Narodne knjižnic** izašle eu ove dvije snažne Hanrsunove novele u 'dobrim nrevodu. Hamsun je tako poznat i omiljeli pisac, đa njertyv* stvari ne trenju naroftlte prenoruJČe Spominjemo samo, da »Nitkov« i »Iz skitnicTcog života« nose sve »dlike majstorstog priganja i stila Haraeunovog, a druga f» u mnogoeem i Hamsunova autobiografija. Cijena din. 3.—. A^reaat Narodaa knjižniea, Zagreb, Vbjniclta ul. 1S. filasbeni ocsMii. — Danas zvečer, dae 3. lulila, ob oamim ^* vrli občni ibor Filharmoničac družbe v mali dvorani rilharmeoičeega po*lopja. -. Dnevni red običajen. — Odbor vabi p. m. ilane Filharmonicne djužbe v Ljubljani, da se tega občnega ćbora udeleže v kar največjem Številu. — Pevski /bor Glasbene Matice. Pev-*ika vaja se vrši daaes, v ponedeljek dna 3. t m. obsedtnih, iatrt. v torek pa ob osmih zvečer. — Odbor. ~- Glasbene Matice v Mariboru IV. redni občni zbor se je vršil minuli teden in posnemamo iz posameznih poročil sledeče: Ustanovnih članov ima 100, rednih 480 in izvrSujočih 140. Ustanovnine, naložene do sedaj, znašalo 60.000 kron. Na glasbeni šoli je poučevalo poleg ravnatelja g. Frana To-piča se 4 redne in 7 pomožnih učnih moči. Število vseh gojencev koncem letošnjega šolskrsa leta ie bilo 340. — V gmotnem oziru je konstatirati napredek, vendar Je zadnji čas, da priskoči vlada z ve£jo državno podporo na pomoč, ker ukovine znalata do polovice manje nego se potrebuje ?a plače učiteljstva, s samimi podporami ->d strani mariborskega prebivalstva, pa ni me-roČ© vzdrževati tako velikega zavoda. &o!a napreduie izborno in so uspehi Jako lepi in veliki. Glasbena Matiea Je ustanovila pose, ben oddelek. »Struna«, kt ima nalogo zalagati skladbe jugoslovanskih in sploh slovanskih skladateljev za salonske orkestre. Oddelek deluje koma* tretli mesec in Je po dosedanjih uspehih razvidno, da !e akcija iako posrečena. — Pri volitvah Je bil z na-vduSeniem ponovno izvoljen predsednikom ustanovitelj Glasnene Matice mariborske %. s^dni svetnik Oskar Dev, v odbor pa sledeči sg.: župan Viktor Grčar. gtmn. ravnatelj dr. .Tos. Te-mlnSek. vlad. svetnik Viktor Parma. žel. nadzornik Drago Stefin. prof E. Druzovič, prof. E. Beran, ravn. Al Križnic, stolni kapelnik J. Trafenik, odv. kandidat dr. Ciril Kraševec, bančni ravnate!t Ciril Toman in ravn. Pmil Gerbac. Mlademu, agilnemu društvu, ki vrli na naSi najsevernejši meji veliko kulturno delo. Želimo na njega trnfevi poti prav mnogo uspehov. — Iz zapiskov starega kitajskega zdravnika. Kadar te pokličejo k Violniku. vpre-zi tri b^le oslička pred svfci bambusov voziček: solnce. modrost in nado. Če prideš peš, daj da te prei ©b»ije solnce, predno vstopu. Vsak bolnik ja izgubil svoj jaz. In Uesvoteke može.« Bolnik je kakor ladja. Vedoti mora. da mu je zdravnik kapitan, ki ga med utapljanjem ostavi najposlednejšL Ne obupaj nad nobenim bolnikom! Doživljamo čudeže, ki «no bili nanje pripravljeni: nihče pa ne doživi Čude-ž»v, ki ne veruje, da *o mogoči. 1\> vero v Judeže mora imeti zdravnik, in čeprav proti veej pameti. Tako blagodejen je obupancu Človek, ki veruje v čudeže. čuti: še je nekdo, ki veruje da ozdraviš, če si sam in Če ao obupali vsi nad teboj: tvoj zdravnik. Ne Ostavljaj nikoli umirajočega, predno ga ni ostavila njegova duša. Lahko se ti zdi nezavesten, a občutil bo morda kot najtežje, da ei mu tudi H obrnil hrbet. Kako bi mogel oen tdravnikov zaustaviti srp belega Bega. In vendar je bilo med njimi vedno nekaj takih, ki ao mu zbudili radovednoat, kaj onegavijo na koleaju njegove ure. Zgodi se petem da gleda cesto dneve, mesece, lete, na da bi se ganil. Dajte ai dopovedati, da je strah pred smrtjo popolnoma nepotreben. Nihče ne doživi svoje smrti. Nas pač ni zraven, kadar umiramo. Predao asa usmrti, nas dobrotnica uspava. Nas jaz posti odleteti kakor v snu v drug Čas in drug prostor, predno odveze posamezne organe njih dolžnosti. .Napisal prof. dr. Karal Ludo- Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 3. /uli/a 1922. — Kralj v Karlovcu- Kakor zvemo, se. je snoči nT VI. k**li Aleksander odpeljal z avtomobilom v Karlo-vec. da si ogleda tamošnje industrijske naprave in tudi okolico. — Češkoslovaški generalni konzul dr. O. Beneš prt kralju. Tukajšnji češkoslovaški generalni konzul g. Otakar Beneš je bil včejaj potom namestnika g. HrJbarJa predstavljen kralju na Bledu. Generalni konzul je izrekel kralju imenom Cehosjovakov njihovo lojalnost in ljubezen vsega češkoslovaškega naroda do Jugoslo-venov in njihovega kralja. Razgo-varjala sta se notem o konzularnih zadevah. Tekom daljnega pogovora je izrekel krali svoio veliko zado-voljnost s tekmo. — Odston ministra dvora? Iz Beograda se poroča, da odstopi minister dvora ?. Dragromir Janko* vič. Listi izjavljajo, da se ie izkazal nesposobnega povodom odlikovanja bolgarskega poslanika Todorova in povodom Stejičevetra pomilošćenja. On je izpostavil dvor nepotrebni kritiki, tako da se ie pojavila neka hladnost med javnostjo In dvorom. Morda pa se anahronistično ministrstvo dvora sploh opusti. — Za zbcIKanle naša valute. Finančno ministrstvo ie storilo te dni. kakor se poroča, vse potrebne korake, da se prične splošno saniranje vseh deviz in valut drŽav Male an-tante. V to svrho se sestane v kratkem konferenca teh držav v Pragi. — Kraljevi par v Železnikih. Poročajo nam; N§ praznik sv. Petra in Pavla sta se vozila okrog 4. ure Dopoldan kraij in kraljica skozi Selško dolino do državne meje* Vest o posetu kralja se Je bliskoma raznesla po celi dolini. Povsod se Je ljudstvo hitelo pripravljat, da dostojno pozdravi visoka izletnika. Posebno prisrčen je bil spreiem v Železnikih. Ko se Je kralj vračal, ie bil že ves trr odet v zastave. Ob vzhičenih in radosti polnih -živio* klici ter grmenjem topov se ie moral kraUevj avtomobil ustaviti ob živi zapreki, ki Jo je napravilo pri cerkvi nreko cesie v poiukrogu zbrano ljudstvo. Prisrčni in spontani sprejem priprostega ljudstva ie napravil na kralfa, kraljico in princesinjo Jeleno vidno najprjjetnei-šj vtis. V imenu obč. odbora je kralja pozdravil obč. svetovalec Gab. Thaler, v imenu «Sokola» br. Janko Demšar, v imenu faranov župnik Noč. Z vsemi se ie kralj prijazno raz-govarjal ter povpraševal za krajevne razmere in vsem prisrčno v roko segel. G. Thaler ie povabil kralja na ravnokar v šoli $e nahajočo razstavo ročnih del šolskih otrok. Y veliko navdušenje vseh le šel kralj v šolo. pod vodstvom g. nadučitelja razgledoval ročna dela. ter se o njih iako pohvalno izrazil. Med tem je ljudstvo obkoljevalo avto kraljice, stare ženice so ii ihte poliubovale roko. dve deklici sta if izročile šopke. Ko ie kraljev avtomobil začel odhajati, ie krali začel z liudstvoni prisrčno rokovati. Navdušeno je ljudstvo zopet vzklikalo kralju in kraljici, ju vabeč na skorajšnjo svidenje. Slučal ie na-nesel. da je srečalo kralja tukajšnje gasilno društvo ob povratku od vaje iz Zalega loga. Kraljev avto se ie ustavil, načelnik Leopold KošmeH Je vojaško javil število mož ter kralju sporočil najprisrčnejše pozdrave društva. Kralj se je smehljaje zahvaljeval sururnemu nastopu gasilcev. Istotako prisrčno sta bila pozdravljena kralj in kraljica na Zalem logu, kjer so iu obsipavali Šolski otroc! s cvetlicami. — U HoUca pri Litiji nam eereeaic, da so se pripeljali tla v petak popoldnt oe-pričakovano kraljevi dvojica i* knefinla Telena. — Jadran»ka banka je, kakor sme že v nedeljskem listu avizirali, kupila te dni hiša Antona Peska na Marijinem trgu in prevzela Vse deleže Zvezne tiskarne, družbe z t>. z., • celokupnim ti-5-karskim in knjigoveškiro materijalom Dnevnik ^Jugoslaviju« pa Je prešel v !c§tni$tvo >Jugoalo vense novinarake delniške družbe« v Zagrebu, v eiajar odb&ru delujeta tudi dr. Gregorin in dr. Bvbaf. Ker ao poštene jugoslovanske intencije Kovinarska družbo in njenih glavnih reprezentsntev znane in priznane, mora ao ta prohod te pozdraviti. — »Jugoslavija.« Jugoalovensko Novinstvo d. d. v Zagrebu nam Javlja, da Je prevzelo s 1. Julijem 1. 1. kupnim potom ljubljanski dnevnik »Jugoslavijo*. — Uflet arb'kih sirot v Celje, Dne 7. julija priđe v Celjo okrog 50 srbskih simt, ki so izgubilo vsled svetovnega meteža svoje roditelje. Celjske narodno ženstvo in društva pripravljajo milim gostem is osrftja naje domovino primaren sprejem. Njih javen nastop so viti dne a. julija sveaor, aa to 9* se fidjelo dna & Julija t Maribor. "~ Redsa alivaa aaupKiaa drultva •Pravnik, s* vrii dna 15. julija t- 1 «b petih popoldjie v dvorani It. 79 pravosodne palače v Ljubljaiii. Dnovui r«d: 1. pt/ioCilo odbora, podružnic in prec^dnlkov, 2. volitev odhona in preglednikov, 3. slučmjrusti. K obi!ni udeležbi vabi odbor. ^_ kongres jugo*lovenskih ne\i-narjav Na seji osrednjega upravnega odbora Jugoalovenskega Doviuarskegtt udružeuja, ki se je vršila v dvorani Srbske matice v Xovem S^dit. s« j& določil dnevni red in program Mamajoga novinarskoga kongresa, ki s^ vrši dne 8. in 9. septembra v SubotieL Po kongresu jo izlet v fimibor, fcboavoa in >."ovi Sad. — Ves a vel pozna aaS sivi Krn «2.z-j časa svetovne vojne. Slovani pa še posebej, ker počiva pod njun n<*š nesmrtni Simon Gregorčič, *amo gotovi vsehrvatski gospodje v Zagrebu ga ne poznajo, ki ćrpak> svo^e informacije iz italijanskih listov, nimajo pa radostnega pouka v domačem domovmn-znan^rAoj in ne pornaio domačih kra;evnui označb. Kako je sicer mogoče, da piše največje glasilo Hrvatskega bloka, nekdarr-Jugoslovenski »Obzor^ o itaLjan«kem spomeniku na — Monte Neru? — Klerikalna polomija v Dravijah pri LJubUani. Da bi zbobnali Čim več ljudi. v> napovedali klerikalci, da bo na nedeljskem shodu v Dravljah govoril sam dr. Korošec. Toda Častitega voditel'a ni bilo na shod in klerikalni backi so bili že takoj v začetku lepo nafarbani. Za dali^o farbarijo sta potem skrbela poslanec Brodar in urednik Kremžar. Prvi ie govoril o notranji poltnkf. drugi pa o zunanji in sicer o centralizmu Oba govora opomini na nevarnost grižo« pa ne zatežeje dosti, kskfer skušnja ufti. Na starših je torej, da pa lijo na otroke. — Is eeijskesra občinskega odbora. Na mesto v Maribor prestavljerrega obe. odbornika fin. svetnika Avg. Sedlarja, vsiapi v občinski odbor hotelir Bernardi, pristaš JD& Prihodnja redna atia ao vrti kamp rnlfaodsjaga todao* — komunike* 'j** v uu-Munn okrožju., ko ^t> jO poglooljeval Gruberjev k*» opravkih v mesto, kak «»zek raosiuVk aH brv. kakroen je po-.^uvijen polog prisilno dela\*nic43; 6e ie ne drugjo, pa v.->:ij tik aatvormiaavi r bi pa bil, da »e upravičenim prošnjam i^»U arebivaiosv ust režo! — leta potreba $e Kaže ni barju ... * , r. >vas, Lipe in SO-sedne vasi. Tam bi bil potreben n- i'i ■ prehod iiuorit cez Ljubljanico pri LA* pah ali Crnivasi -__ naakarl lesen, kakršen je na PruUb! — Dočim Bs>rajo hoditi m voziti zdaj ljudje v ine-»to da-iec BaokfOg po Ižanski oosti. — Sunnost b sovražnost v našem ia-sr>pisjhi. Zdduu »Prerod« se peča tudi s tem vprašanjem ler poroCa« da je odbor za !ira\T»i prerod naroda sklenil povabiti urednike ljubljanskih političnih listov na skupen r374(cnor. kakn bi M ta reč .uhlazda. »Prerod m ne upa trd:ti. da se mu bo to posrečilo in celo dvomi, da bi prišli vsj uredniki na medsebojen pomsnsk ter pravi: »Vi- deh bomo kje ie dobra volja, kje le pa ni Kje jim je za načelo, za resnica n pravico, kje pa namenoma gojijo sovraštvo, producirate surovost in ves nar^d Ž nH sastrvp-Hajo.« — K tej sicer hvalevrvdm namen sPreroda- pripominjamo: Odborova namera je že v bistvu pomankljiva, ker ni odb r sklenil povabiti v prvi v isti. ako ne izključno urednike mariborskih klenka'nih listov, ki so večinoma duhovniki in ianaučni klerikalci in ki v tvotem časopisju namern-*^a co.'ii*> *ovre*rv>, priTducirajo surovost m ves narod z njo zastrupljalo, ker brr. ne gre pa načelo, «za resnico in pravuo. ainpik za- sistematično, dostikrat zgolj osebno sovraštvo proti vsemu, kar ni v snglashi a kler kalno poltično moralo. O os po d svetmk Kalan naj sku*a vplivati na svoje duhovne sohrate-novinarje, ki bi merali fe po svajh gelisklh naukih gojiti Bulnaoa m zatirati sovraštvo. Sicer pa. kar se riče našesra lista. ne p<*trebu}emo takih pomenkov. ker smo hoU krščanski, nego mislilo razni gospodih na Polianskem nasipu. — »Naprei« ima na »vnfih bornih *rjfh -naneh le malo prostora Vendar pa prinaša v veliko nevolio resnih 'ludi v socijalno-demokratični Mrank' take neslanosti. kak'»r ie n. pr. polfriČna vest n cirilici v nlecov' nedeljski *te\-i'k1 Bedasto napada »Slovenski Na^cd* radi neke notice o zagreMke** sejmu in se spušča na to v osrrnSka trva ianja. Zameriti mu tega rd. ker le *e zelo mlad. Ako prtde k pameti. spre\idi da take bedasroče ne morejo koristiti aocHaRznrn Socijalni demokratie odlagajo »Naprei« t vedno pikrej^lmi opazkami. __ V spomin na slovanska biajro spefnika *v, rtrila in Metoda so br> tti-di letoe, kakor običajni, žprnl na Starem qradu v Celju kres, ki arn vedno preskrbi ta moška in ženska podružnica (TM dniz.be — Zel. ravnatelf^-tvo In okrasitev postaj. Žel ravnateljstvo- v Zagrebu \e nam poslalo M na^e ugotovitve, da ni dtorilr* oh pri bod u kraljtwe dvojice i\d Bled svoje dolžnosti, popravek po paragrafu lf*. tis znJt. Dasi ta popravek ne odgovarja zakonitim predpi=om. ga vondar priohčiijomo. kor nam gru za stvar- >Popravek« slove: S pozivom na paragraf 19. tiskovnega zakona izvolite v Vaseon listu Orhja^ti sledeča popravila k člankom, ki ^o izšli v >Slo-veriakem Narodu«, in sicer: 1 V šiev. 132. od 11. jimija t, 1. med dnevnimi vestmi od 10. junija, pM naslovom >\everjetno«. 2. V isti številki in na istem mestu pod naslovom: >Kai je z *gradlx> inšpektorat/i drž- železnic?«. 3. V štev. IU od 1^. junija t. 1 , pod dnevnimi vestmi od 12. junija, poti naslovom: >Še ena o z^crreb^keni železniškem ravnateljstvu«. K članku 1. in 3.-. Inšpektorat držAvn^h Mooaia v Liurv Ijani je dne 8. junija 1922 brzojavno zaprosil ra^^lateligtvo drž. Isi v Zaprebu za dovolitev kredita od 10.000 Din. v avrho okrasitve postaj. Ravnateljstvo ni ugodilo prošnji ker inšpektorat ni upravna iediuiea. v katere delokrog 7-pada skrb za okrnsitev postaj in prfce:, temveč so za to kompetentno le ppo-govne sekcije. Tudi ni nostojaLa potreba podeliti posebno kredite, ker je rav, mitelisfvt) samo odposlalo potrebna eredtftva za olepsanje postaje Bled s tem. da je Pravočasno pr^l sve^^anim sprejemom diriiriralo na Bled dva vaero-ra palm in drueih dekorarijskili rastlin ir. nekaj preproe. Glede razstav pa je izdalo naredbo, da se od postaj, ki leže izven nro^°. kjer je imel voziti dvorski vlaki odpošljejo zastavo oT.im postnem, k* leže ob prfcgi dvorskega vlaka. Tr ditev, da je moralo žeMzni^ko osebje, predvsem stro je vod i? in delavci, zlasti pa takti ki rtpvi kot komunisti, na lnst ne "rtrn-ke okr i«iti stroj d^orsketr.i vl^.-ka. kakor tudi. d« ie blejsko osobje moralo rt> lastnem stro.^k'i olepšati postajo Fled, ni resnična. Okrasitev stroja se da v mejah dobrega okusa izvršiti hr?z "vs'aksffa posebnega stroSkn potrebne delavska moči za izvršitev okrasitve je dostavila kurilnica, v katere irkliučni delokrog snsd? fkrb za olepšanje stro jev. K^kor knriloira v svoi^m poiasnilu v »^^-^en-'kem Narodu« od 14. junija t. 1., etev. 134. izrecno noudarja, je ona v lastnem delokrogu tildi vse potrebna sama ukrenila in izvršila. Vikpkor pa ni nil0 o?ohje o>1 koe?»rsiHodi prisiljeno, da ob svojem strošku ekrasi stroje. Za okrasitev postaje Pl?d je ravnateljstvo po lastnem preudarku, k^kor že omenjene zadostno po^krbe'o tako da tudi v tem slučaju ni bilo piknke potrebe, da tamošnje osoLje iz svojega žepa nripomore. Ako pa je knteri izraed blejskih uslužbencev kaj prispeval pri olopSaaiu po9ta|a1 cm jo ta šteti kol Štev. 148. »SLOVENSKI NAROD« dne 4. julija 1922. Stran 5 prostovoljni, od nikogar zahtevani izraz vdanosti za vladarski dom in edin-stvo naše država le v hvalo. __ K član* ku 2. Dne 17. maja t. 1. se je v Ljubljani obdržala javna dražbena razprava o ponudbah za zgradbo poslopja inšpektorata v Ljubljani. V ta namen je ravnateljstvu drž. žel. v Zagrebu dovoljen kredit v višini enega milijona dinarjev. Od treh ponudb je ena edina odgovarjala ponudbenim pogojem, pa tudi ta presega odobreni kredit za približno 400.000 dinarjev. Ravnateljstvo je te ponudbo dne IS. maja t. 1., torej dan po družbeni razpravi! predložilo Ministrstvu Saobraćaja na odobritev in ob, enem zahtevalo primerno povišanje kredita. Rešitev, da je dotična ponudba odobrena, prispela je danes, dne 17. junija, brzojavno na direkcijo. Direktor državnih železnic: Franić. — Ta >Po-pravekc v bistvu potrjuje to, kar smo hoteli ugotoviti: da so se morali lokalni činitelji brigati za to, da so bile železniške postaje in lokomotive dostojno okrašene ob prihodu kraljeve dvojice. Da bi bili strojevodja in delavci prisiljeni okrasiti lokomotive, tega ni nihče trdil, pač pa se je konstatiralo, da so le-ti to storili prostovoljno, ker se za to niso brigali tisti, ki so bili v prvi vrati poklicani za to skrbeti, — Nova porodisnica v Mariboru. Poročalo nam: Takoj po prevratu se je pokazala nujna potreba, v Mariboru ustanoviti lastno porodisnico v zvezi s solo za babice. Svojca« \o bil veliki del takih slučajev osredotočen v Gradcu, kar je -s prevratom postalo *a sptošnost nemogoče. Ko so merodajni krogi uvideli, da od države ne morejo priča kovati rešitve, so se zatekli na pot privatne inicijative. Posebni vnemi dr. Toplaka se je posrečila akcijo spraviti v pravi tir, lestavil se je pripravljalni odbor s predsedstvom žifpana GrČarja in protektoratom pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja. Dne 12. junija se je vršil v mestni posvetovalnici fcbčni zbor, ki bi bil zaslužil večje udeležbe. Župan Grčar je v kratkih besedah nagibal potrebo zgradbe porodls-nlce, dr. Toplak ie o potrebi poročal z zvedeniskega stališča. Sprejela so se od oblasti že odobrena pravila >Dru-štva za stavbo porodi sni ce Društva za 6tavbo porodi šn i ce<. — Podpiran}« brezposelnih. Državna borza dela nam pereča: Ministrstvo za socijalno politiko !e poverilo z dopisom 2125 z dne 16. mala »Državnim borzam dela v Sloveniji« izplačevanje brezposelnih podpor. Glasim teea odloka imajo pravico do brezposelne pndoore vsi brezposelni, ki so *e prijavili pri borzi dela, a Jim ta tekom treh dni ni mogla preskrbeti posla, odnosno sa niso našli medtem sami. Izvzeti so od podpiranja: 1. poljedelski in gozdni delavci ter vsi sezonski delavci za časa sezone, tekom mrtve sezone imajo pa pravico do pedpore le onf. H so se nahajali v živi sezoni na delu: 2. vsi bolni delavci, kakor ftidi oni, ki so za delo nesposobni. Podpora znaša za glavarja družine 3 Din dnevno, za vsakega družinskega člana pa še po 0.50 Din. Med člane droflne se Štejejo žena, oče, mati In otroci do *14 leta, vsi pa morajo dokazati, da so nezaposleni, da nimajo nikakejra imetja, da ne nilvalo nobene druge podpore (tudi Invalidnine), katerekoli zavarovalnine Itd. ne). Podpora se fzdaia brezposelnemu nepretrgoma največ mesec dni v letu. Izgubi pa podporo, kdor prostovoljno, brez tehtnega vzroka ali vsled stavke zapusti delo: kdor ne bi sprejel od »Državne borze dela« dodeljenega mu posla: kdor bi podporo trosil za igranje, pijančevanje Itd. Ker Je v svrho p^dmranja dodeljena svota zelo omejena, se bo dovoljevala oodpora le na J notrebne J-Slm (zlasti onim z družino) in tudi samo za kratek čas. Kdor tedaj reflektira na brezposelno podporo, naj se zelasf od dne 20. t. m. dalje osebno pri podružnici v LJubljani aH Mariboru z vsemi svojimi dokumenti. Le v izjemnih slučajih Je (oddelle-nim) dovoljena tudi pismena zglasitev. — Nevaren zločinec prijel Preteklo leto Je bilo vlomljeno v eerkev Sv. Martina na Pohorju in odneseno raznih dragocenosti za 133.000 kron. Te predmete Je tat na nekem mestu zakopal In Jfh Je polldja na*!a. Dne 23. t m. pa so orožniki aretirali nekega Fischerla, Id Je irvrfll vlom. Hscher Je član nevarne Internacionalne družbe svedrovcev, ki Ima svoj delokrog po vsi Sloveniji. — Male neweee. NHEka Jagodi«, kletna posestnikov* hčerka iz Veleao-vesra, je pri rezanin slame nenadoma b roko segla med kolesje slambrezniee, k1 ?1 je zmečkalo dva prata. — Tovarniškega delavca Karala Blejoa iz Pre-fiprla fe stroj zgrabil za lavo roko in nm zmečkal dva prsta. — Angela Go^tift, 'VJavka v tovarni >Bistrac, se f* pri ^Hn vbodla v levo roko. Zaradi nasta-l^*?a hudega fastrupljsnla se je morala redati v bolnišnico. — Gizela Perošek, *21etna hči posestnika iz Višnje gore, Je padla po stopnjicah in el zlomila desno noeco. — Žagarjn Jos. Pintarjn Je pri eekanjn drv odletela neka grca v desno fcko in nm ga tatico poaktodorala. — Srete dobroveUCfca. Sedlarski mojster M. J. Is LJubljane Je včeraj popoldne precej globoko pogledal v kozarček. Ko Je tako v »rožicah« kolovrati! ob Gruberjevem prekopu, mu Je nenadoma zmanjkalo tal in naenkrat se Je znašel v hladnem objemu zelene vode v kanalu. Na njegovo obupno klicanje na pomoč Je prihitelo nekaj ljudi ter so ga z veliko muko In težavo potegnili ne suho In gs tako rešili Iz mučnega položaja. — Tragična smrt. Včeraj v nedeljo je na Blejskem jezeru našel pri plavanju tragično smrt nadarjeni tehnik Vladimir Kopač, sin narodnega poslanca g. Josipa Kopača. Plaval ni daleč od jezera, a rešiti ga niso mr»gli, ker ni bilo, kakor čulemo, na mestu rešilnih priprav. O tragični smrti nadarjenega mladeniča je bil obveščen kralj Aleksander, ki je dal takoj na razpolapo avtorriobil, da so ga pripeljali v Izubijano. — Položnice smo priložili danes vsem cenjenim naročnikom, ki jim tekom tega meseca poteče naročnina. Prosimo pravočasne obnovitve. Zamudnikom ustavimo do-poSillanJe lista dne 26. julija t 1. Pravni vpstnik. O VALUTNIH DIFERENCAH IN STALIŠČU SODIŠČ. Radi nastalih valutnih razlik je prišlo Dri nas in v inozemstvu Že do I mnogovrstnih sodnijskih tožb. To-I žili so upniki, a tožbe so vlagali tudi I dolžniki, zdaj v Jugoslaviji, zdal v I Avstriji in drugod. Udeležene so bile ! zdaj privatne osebe, zdai denarni zavodi. Slo se ie enkrat za osebno, drugič za hipotečno terjatev. Sodišča so pa še le v malih slučaiih zavzela odločno stališče. Prišle so razprave do prve in morda tudi do druge instance, a najvišje sodišče v Jugoslaviji še ni imelo prilike, da bi bilo tožitellu delilo pravico, a tožencu ne delalo krivice, kakor pazijo sodišča n. pr. takrat, kadar toži upnik dolžnika, da ne store dolžniku krivice. V zadevi valutnih diferenc pa povejmo najpjvo nekai konkretnih slučajev. Stranka Anton 5. v Jugoslaviji je dolžna graški hranilnici 20.0CK) starih avstro -ogrskih kron na hipo-tečnem izposoiilu. Ta dole ie stranki nadležen in njenemu kreditu celo škodljiv. Zato bi se ga rada znebila. Tudi si predstavlja, da no nizkem kurzu mu ne bo treba šteti 20.000 jugoslovanskih kron. amoak mani. ker bi za manjšo vsoto dobil 20.000 nemško - avstrijskih kron. ki so v Gradcu običaina valuta. Na škodi bi na bila graška hranilnica. kajti 20.000K n.-avstrijskih nima fei tudi pred enimi letom, ko se je to vršilo* ni imelo take notranie vrednosti, ka-koršne so nred volno imele stare krone in kakršno vrednost imajo ju-goslovenske krone. Ako bi pa sodišče razsodilo v korist jugoslovanske stranke, kateri bi reklo, da sme plačati nemško - avstrijske krone, škodovalo bi Kraški hralnilnici. Vzemimo drug slučai: Privatnik Blaž K. na Dunaju ie dolžan denarnemu zavodu v Jugoslaviji 10.000 starih kron in bi se rad znebil tega hipotečnega dolga ter rad plačal dolžno svoto, toda v sedanjih nemško - avstrijskih kronah. Toda zavod te svote, ki bi bila v jugoslovanski valuti čisto malo vredna, ne mara sprejeti. Blaž K. toži na Dunaju. Ondi se je Prva instanca zavzela za svojega rojaka. če bo tudi druga instanca isto storila in če bo so_đba postala pravo-močna, zgubi jugoslovanski zavod svoje hipotečne terjatve in utegne plačati še pravdne stroške. V te slučaju bi se torei jugoslovanski stranki krivica zgodila. Vzemimo tretji slučaj. Naša posojilnica v P. ima na Dunaju v dobri banki en milijon naloženega denarja, seveda v starih avstrijskih kronah, ki jih je bila ona banki zaupala pred in med vojno. Tako! po sklenieni mirovni pogodbi (10. okt. 1919) ie ta dunajska banka brzofavila posojilnici, naj zdaj razpolaga s svojo svoto. Posojilnica pa tega ni mogla storiti, ker je bil promet starih kron iz Avstrije v Jugoslavijo že prepovedan. Zatorej je zahtevala posojilnica izplačilo v Jugoslovenskih kronah, ki so imele takrat in imajo še zel6 enako notranjo vrednost kakor stare a- krone Potom bank bi bila dunajska dolžna banka lehko vstresrla naši posojilnici, toda tega nI storila: takrat bi bilo lehko škode obvarovala sebe in našo posojilnico. Ker tega ni storila, išče naša nosojilnjca svojo pravico pri sodišču v Jugoslaviji. In sicer pri sodnij! v okraju, kjer Ima dunajska banka hlpotečn_e terjatve. Ako bo obsojena, kar je pričakovati, šteti bo morala za dolžan milijon starih avstrijskih kron en koš sedaniih nem-ško-avstrljskih kron da bode posojilnica za ta koš n. avr. bankovcev dobila svoi milijon jugoslovenskih kron, kakršno svoto Ima 2e 5—10 let v svofih kn!i«h zabilježeno. S to sodbo m posojilnica še ne bo nič na dobičku marveč bo na obrestih In pravdnih stroškov znabiti še na zgubi. Pri takem in enakem sodnijskem postopanju bi se tožiteljica in sod-nija na §271 mirovne pogodbe niti ne ozirali. Po tem §-u bi se namreč smelo ozirati na kurs v Genovi (okt. — sept. 1918.) pri odmerjenju takih izplačil, in dunajska banka bi morala naši posojilnici šteti mesto enega kakih 20 milijonov Jugoslovenske veljave, kar bi pa uničilo dunajsko banko, če bi se pa nasprotno postavilo naše sodišče na pretirano mehko človekoljubno stališče, da ie vse te nezgode v prvi in zadnji vrsti le vot-ska povzročila, in edino le ta. da velja »vis mafor«. potem bi bila taka sodba dunajski banki po volli. toda naša posojilnica bi se za svoj milijon obrisala. Da do takih slabih sodb v Jugoslaviji ne bode prišlo, o tem smo prepričani. Naši Hndie se torei trdno zanašajo na iugoslovensko justfco. in naše sodniie nai se izrnzijo. da so kompetentne, soditi o teh valutnih diferencah. Nilh ugodne sodbe bodo Pa za nas tudi praktične vrednosti v vseh slučaiih. v katerih bodo ino-rerrski dolfnikf teraSH dnnaiski) imeli v Jn^oslaviii (Sloveniji) posestva ali hinotečne terjatve, ker b*h bo mogoče zarubitl. ako ne bo šlo drugače._______________________ DrnSfuefie oestl. — Oblasni Savez Dobrovoljaca za Slovenijo. Po sklepu konference delegatov do-brovoliskih savezov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se le vrSIla v Beogradu, se priznava dobrovoljsko svojstvo tudi onim mornarjem, ki so se udeležili aktivno kotorskega upora v februarju I. 1918. Zato porivamo vse tiste, ki so se omenjenega upora udeležili, da prijavijo pismeno svoj vstop v gornjo organizacijo z navedbo točnega naslova. __ O. Z. javnih nameščencev in upokojencev ima v sredo 5. t. m. ob 80. nrf v običajnem lokalu nnir?> sej© feir-frpcja odbora. Dnevni red: Važne poročilo predsedstva in čitanje doslej neodobrenih scapisniksrv. Polnoštevilna udeležba dolžnost! Predsedstvo. ___Občni zbor društva javnih nameščencev v Celju «e vrši v nedel.it> dne 2. julija dopoldne v mali dvorani hotela »Union< z običajnim dnevnim redom. — Društvo stanovanisklb nafemnlkov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 5. Julija t L ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom Informacije dnevno od 18. do 20. ure, Sv. Petra cesta It 12, pritlično, desno. ___ Prvi redni občni zbor St>lo3na stavbene dražba Maribor s* je vršil v nienih prostorih dne 13. junija 1922. Predloer nnrAvnera sveta, iznlačati za leto 1921 9 % dividendo, se je odobril. Ts porodila ie razvidno, da je drufha u-stanovila razen oddelka za podtalne era ribe. moderno onremlieno ielezokon-stmkeiisko delavnico nft Teznn ori Mariboru, ki obratnie nri dobri zaposlenost že celo leto. T)«»He ima drnžba veliko T*ro na Fali ob Pravi, v Beogradu Bro-dnrsko in basrersko družbo, katero je sknnno z beorradskimi interesenti ustanovila leta 1921. To bacrersko nodjetje rfizrpolapra z obsHfcnim bagerskim parkom; nje^a delniška glavnica znaša 7,500.000. _ Din. JngcslonensfoD* i. »Društvo ljubiteljev bavarske umetno, sti.c Pred kratkim se je osnovalo društvo pod tem imenom v Monako vem. Naj prispevajo vsi, ki ljubijo bavarsko glasbo, bavarsko noezijo, slikarstvo in kiparstvo in arhitekturo! OgUsilo se jih je sto in so rekli: >Kaj, bavarska umetnost? Morda hočete reči: Ne mi k a umetnost na Bavarskem?« Ko Sd je ta točka pojasnila, so pribijali prispevki. Gledal s*m in videl, da ao ae plarVvali v — dinarjih. Meje namreč med domislijo in istinitostjo ni, niti je med Bavarsko in Slovenijo. 2. Stobe*edni modras. Gospod piše veliko knjigo. Zbira kačja imena in mi pokaje baš po^lnvje o irodrasn. Strupen je enako po vsej Ju-poalaviji, ta modras, sika enako vsepovsod, a v vsakem srezu ima drugo ime, kakor da je narod volil po arezlh poslance. Sto Imen ima ta kača od tople Sotle do hladne Sitnice na Kosovem. Samo stari grški bogovi so se ponašali s tolikimi imeni in pa nekateri gospodje ko na vi žitnice napišejo vse svoje časti, odlikovanja itd. Gospod piše kačja imena; hodil je celo po crnogorskih strminah, a na Slovensko ga ni bilo. Skoda! Dobro bi se okoristil tudi tam. Ali pa je na Slovenskem vse vkup samo e n strupen jezik ? a. Slab zgled t musiki, dober vzgled ▼ modrasu. Izdelili so nekakino pesmarico za Jugoslavijo. Iz vseh delov našega naroda so sprejeli vanjo popevke, narodne popevke. Zagrebški >centrallstl< pa so zahtevali, naj se macfcdonske, črnogorske popevke dado v knjižnem jeziku, ne v dialektih. Napačno, kaj ne? In v Ljubljani nas ta centralizem tem bolj boli, ker prihaja is ljubljenega Zagreba! Prvo pomoč v tej nesreči so >pro-žilic ljubljanski filologi. Spoznali so: >Bog ne daj v centralističnem jeziku! Rajši dvignimo macedonžčino, ta živi govor, ta vir nepopačetrega življenja, na stopnjo posebnega knjižnega jezika in v tem novem knjižnem jeziku nal svobodno izidejo popevke iz domovine kraljevića Marka«. Filologi so rekli; >ča ima modras 6to posebnih imen samo izven Slovenije, zakaj ne bi v Jugoslaviji napravili istotoliko posebnih samoraslih knjižnih jezikov ?c O muzika, ti pohujšuješ! O modr&fc, ti daješ dober zgled! Darllz. — Za Dom kraljice Marije so darovali: Županstvo Orehovci 125 D, županstvo Dob pri Domžalah 125 D, županstvo Perak 100 D, Južna štajerska hranilnica v Celju 500 D. županstvo Mošnje 100 D, županstvo Bloke 100 D, županstvo Grabonoš 29 D, županstvo PreserJe 250 D, podružnica Kola jugoslov. sester za Mežiško dolino 500 D, Društvo carinskih uradnikov 523 D, geometer Brinšek 100 D, Hranilnica in posojilnica v Železnikih 12.50 D. Županstvo Domžale 250 D, županstvo Pod-vinci pri Ptuju 100 D, županstvo Formin pri Ptuju 50 D, Jugosloven-ski kreditni zavod 250 D, predilnica v Litiji 125 D, Feliks Urbane 2500 D, županstvo trg Vitanje 500 D, mestna občina Škofia Loka 125 D, županstvo Voglje pri Kranju 75 D, uradnistvo Začasne delavske zavarovalnice zoper nezeode 266 D, Društvo geomet-rov SHS 125 D, Društvo mestnih uradnic 105 D. županstvo Cerknica 250 D, Kmetska posojilnica na Vrhniki 125 D, podružnica Slov. Rdečega Križa v Kočevju 1250 D, Jemei Pin-ter 500 D. I. Sandrin 500 D, Fr. Bru-mat 100 D, M. Lukež 50 D. dr. De-francesehi 50 D, dr. Jer^n Grover 50 D. dr. Fr. Dereanc 50 D, dr. Tone Jamar 50 D, dr J. Demšar 50 D, H. Peters 50 D, dr. Avramovič 50 D, Društvo poštnih uradnikov in uradnic v Ljubljani 345.50 D, šolsko vodstvo v Ribnem pri Bledu (šotarska predstava) 50 D, Josid ŠušterŠič, Se-ničica pri Medvodah, 200 D, kegrlja-ški klub »Spinčič«. fantovščina Z. Fr. Goloba, 105 D, uredništvo treov-sks zbornice 450 D, podružnica Kola jugoslov. sester v hrastniku 743 dinarjev, v Novem mestu 1610 D, v Babnem polju pri Rakeku 250 D, Marzldovšek - Aubelj Terezija 50 D, županstvo Grt. Slaveči 10 D, Društvo nižjih mestnih uslužbencev 15 D, Marija Werli v Cerknici 300 D, županstvo Križovci pri Ljutomeru 50 dinarjev. — Za Juroslovensko Marico so darova" li: Zadruga sodavičarjev za Slovenijo v LJubljani namesto venca na krsto umrle sodavičarke Magdalene Ramovš Din 50.—; II. b) letnik trgovske šole v Ljubljani Din 30.— In 2000.— n. a. kron, kateri znesek so nabrali na poslovilnem večeru dne 27. junija 1922. — Iskrena hvala! Posnemajte! — Za dom kraljice Marije so darovali: Tonca in Franjo Hmelak, Rakek Din 5000. >Sa.va< les. tr^rov. in indu-atr. družba Ljubljana Din 6.250. Uradnistvo podružnie© Jadranska banke v Ljubljani Din 1540. Neimenovani 500. Po ravnatelju g. drju. Debelaku: nohtno o^obj^ Din 601.20. Okrajna bolniška blagajna Din 500. Kolo jug:, sester v Crni - Prevalje Din 2-50. Dr. Zirovnik Janko Din 200. Neimenovani Din 500. Mestna hranilnica Novo mesto Din 250. Županstvo Rakek Din 200. Gasilci, H-talni carji in drugi narodnjaki v Poljča-nah Din 222.40. Osbbie Narodne banke v Ljubljani Din 285. Županstvo Ribnica Din 125. Županstvo Poljane nad Škof.i o Loko Din 125. županstvo v Kočevski reki Din 107.25. Jože H*fner, Sknfja Loka Din 100. 2ur» lahko ranjenih« Neki mladenič j% streljal in lahko ranil nekega človeka, projektil pa je potem zaviel stražnikove hlače. Mladenič je bil aretiran in je oddan soditOu. Tudi na JM.i-čirevem trfru ja tnoči pritslo do pretepov in krvavili ipopadov. NEMŠKI ZAKON ZA ZAŠČITO DRŽAVr. — Berlin, 3. julija. (Izv.) Vlada je izdelala zakon za zaščito države. Zakon bo takoj ta teden predložen državnemu zbora v razpravo. NEMŠKI NEODVISNI SfH I.TAEISTI STOPIJO V VLADO, ___Beograd, 3. julija (Izv.) Dr žavna konferenca stranka neodvisnih aocijalistov je sklenila v načelu, da vstopi v nemško vlado. Konferenca je ta skrep storila na predloge organizacij iz Frankfurta, in Berlina, ki zahtevajo, da mora stranka varovati d^.iv-ske organizacije pred vsako renkfijo. Pogoji za vstop v vlado Se ni.co formulirani. Danes d£>p°ldne imajo konference socijalni demokrati in neodvisni socijalisti. V načelu ne obstoje nikake ttv žkoče za vstop v vlado. Socijalisti Imv čSd zahtevali, da vso meščanske stranke stoje na stališču demokratske republike. DOLGOVI FRANCIJE. — Pariz. 3. julija (Izv) Ministrski predsednik Poincare jo imel včeraj na nekem dineju daljM povor o razmerju Francije do N>*m?ije in o reparacijah. Nagiasal je med drugim, da Francija ne more privoliti v nadaljne kmioosije Nemčiji glede reparacijekih plačil. O-menjal je dalje, da koncesij ne more dovoliti, ker je treba pomisliti, da znašajo dolgovi Francije 90 milijard- STAVKA DUNAJSKIH TRAMVAJ^ SKIH USLUŽBENCEV KONČANA. — Dnnaj, 3. julija (Izv.) Danes v ranih jutranjih urah jo bil dosežen sporazum med zastopniki občino in zastopniki stavkujočih tramvajskih uslužbencev. Uslužbenci so takoj danes nastopili delo in vozi tramvaj po mestu. Dunajska občina ima radi stavke 8 mil i ii»-nov Škode. Stavka je trajala tri dni. Borzna poročila. — Zasreb, 3. julija. (Izv.) Zaklfu^k". Devize: Curih 14.625. 14 70. Pariz 6.575. 6.60. London 349—, 351.-^, Berlin 20.~, 21.—. Dunaj 0.405, 0.415, Prajra 151.—. 151.50, Trst 3.70. 3.77, dolar 78.— kabl). —.—, Budimpešta 7.60, —.—. Valute: dolar 77.—, 77.25. lira —.—, 3.70. — Curih, 3. falija. (Izv.) Prod-borza: Za^r^b 1.6625,' Berlin 1.31, Dunaj 0.02S, Trasa 10.10, Budimpešta 0.505, Milan 24.75, London 23.32, Pariz 44.262, Newvork 5.2725. -— Izgubilo se Je vozno kolo iz St. Vida do LJubljane, last z. Josip Zidarja. Dunajska cesta 31. Najditelja Istega prosimo, da ga odda pri tvrdki Zidar proti nagradi, ker ea drugače utrpi hlapec — Izgubilo so so svotloFive modeme rokavice (tričetrt dol^e) in pioer na poti od kavarne Zvezdi — Rimska ce^Li — Sv. Jakoba trg. Oddajo naj se v upravi Slov. Naroda proti nagradi. Zelo prijetno pri ribanju hrbta rok nog in celeča telesa, kot kosme* tikum za negovanje kože zob in uM deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči »Elsafluidor. Mnogo je moč* nejši in boljši kakor francosko /**: nje in Že 25 let priljubljen. 3 dvojna te steklenice ali 1 specijalna stekle. niča skupaj z zamotom in poštnine za 72 kron pošilja: Euffen V. Fcller Stubica donja Elsatrg 238 Hrovaškc Glavni urednik: RASTO PVSTOS'ZMŠE/t. Odgovorni urednik: IVAH P0DR2AL stran 6. „SLOVENSKI NAROD44 dne 4. julija 1922. Štev. MS. Pohištvo se eeio ceno proda. Ogleda se KOLIZEJ. vrata Žtev. 117.____________________4919 JKleblovana soba t« takoj odda. Ravnotam se proda tudi dobro ohranjen sokolski kroj. Naslov pove ■prava Slov. Naroda. 4945 Koncesijoniran zidarski mojster se išče kot družabnik » že dobro vpeljano podjetje. Ponudbe pod „Koncesij oniran - 4905" na upravo Slov. Naroda. 4905 Gosdna uprava Vlnoenea J. Tharaa v Ouitanju sprejme gozdarskega praktikanta ki je hrvTsil najmanj ljudsko šolo in je etar nad 14 let Stanovanje prosto, plača po dogovoru. 4942 Ženitna ponudba. fkhrftnk 35 let star, evangelske V^rc/l IJftn rcrc s premoženjem do 300. 000 K vrednim zemljiScem, išče znanja radi takojšne ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti do 30 let z istim premoženjem. Ponudbe na uprav. Slov. Nar, pod ,,OBRTNIK-4944". 4944 Trgovski pomočnik 'popolnoma vešč špecerijske stroke in knjigovodstva tudi veščsa mostojne slov. in nemške korespondence se takoj sprejme pri NABAVUALNI ZADRUGI JAVNIH NAMEŠČENCEV V PTUJU. Plača in pogoji po dogovoru. 4943 KoHlsiiiio popolnoma zmožno srbskega in nemške* ga jezika v govoru in pisavi, perfektno stenografinjo in strojepisko išče se za takoj. Stanovanje prosto. Ponudbe z zahtevo plače, referencami in sliko na naslov PETER & KOZINA^ tovarna čevljev, Tržič. 4940 Inserlralte o ggj. Harodu! Stanovanje , išče gospodična event s hrano. Ponu-> dbe na upravo lista pod „V, D.-4907". Siain ii prijam sobo išče bančna uradnica z 15. julijem aH 1. avgustom. Ponudbe pod „N. P. - 4906" Pohištvo novo lepo ohranjeno deloma še nerabljeno se proda Sp. Šiška, Gasilska c. 233 prit desno, zraven šole. 4909 Proda se lahka nova polkrita kočija. Izve se pri Iva« iofer, aoapoewotefca a. t>. 4Q33 Proda ae enonaBstropna hiša 6 dobro ldočo gostilno In trgovino v Ljubljani, cena po dogovoru, poizve se vsak dan od 1—3 ure popol, na Ere m *>f arttlolo.__________________4V34 Ha proala| v lepem mesto velika pritljična hiša prazna za malo Industrijo, večji obrt, ali skladišče in zraven lepa 1. hiša, elekt. luč, vodovod, kop. soba, veranda, stanovanje, 10 sob na razpolago, cena 300.000 Din. Eerol Breznik« Celje, Dolgopolje ul štev. 1 4937 Odvetniška pisarna dra. LJad. Sttker v Brežicah iieo koncipllento. Reflektanti s vsaj nekaj prakse imajo prednost. Pogoji po dogovoru Vstop takoj. 4941 aasBaasaBeaanaannBaaaaaaaaaaaaBa&ae Nekoliko vještih, starijih! ljevače mo?c dobiti stalno nanve*t. konfl«| ■ f H L'JIVflOIllCE 1£L OIIVO "[f m m D. D. OSIJEK. ------------------------------------------------------------- Josip Bulic posestnik in izdel. kem. proizvodov Pavla Batičm Kern poročena 2. julija 1922. Litija, Škofjaloka, Idrija, 4849 Kranj Pnh s aiošh kili z novo pneumatiko. Naslov pove upr SI. Naroda. #90 Vajenec m 1 za krznarsko obrt se takoj sprejme ■Mag tabor gtaH trg S. MnbHaoa Ko pot odi '000*— Din. za dobo enega leta. prot mesečnemu odplačilu t*r dr bfim* obresti Ponudbe na upravo Slov. Naroda noc .Posojilo 493S* 490* 1 In i eha na prometnem kraju v najem, aH s< kupi hl*a pripravna za to obit. Ponudb« na upravo Slov. Naroda pod „Pekaiijz 4922". Stavbni risar se sprejme takoj pri tvrdkl Accett« Tabor t. 492C Kompleten sokolski kroi i se proda. (Za velike postave). Kje novi tjjrava Slov. Narode. 4932 Potnik s kolonijalnim biapom, ki potuje po celi Jugoslav ji, želi prevzeti zastopstvo od drngte strok proti provri ji Ponudbena upravo pod „A'ilen 4914" Prodam po ugodni ceni večjo količino drenov:h držajev za kladiva od m 050 do m 1*— dolgosti, ter 3—5 cm debelosti. Ponudbe pod šifro ..Ugodno 100" poštno ležeče Št. Vid nad Ljubljano. 4935 Izjava. Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih napravi jala moja žena Jos'pina Šuštar na moje Ime. Jakob Čnitar, Rodica št 29, pri Domžalah. 4909 Iščem posojila 20.000DIn. proti visokim obrestim za dobo dveh let na dobro iđočo trgovino na deželi proti eve ntuelni garanciji. Pismene ponud6e na upr. Slov. Naroda pod „Foaotlo" 4913 Zavarovalnica v LJubljani apreime dva uradnika Oferte na Ljubljana, poštni predal št 136. 4901 Obvestilo. Obveščam slavno občinstvo, da kupujem stare obleke, čevlje in pohištvo. Grem tudi na dom. Drame Martin, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29.________4902 Svinjsko mast v sodčkih po 200 kg po 110 K in vino belo in Silher po 17- K prsdaja IMMtrMei* d. d. Biolovar. 4910 THftT od 4. do 25. julija ne ordinira Ugodna prilika! Proda se posestvo, eno uro od Maribora oddaljeno, na državni cesti, ob (stoječe iz stanovanjskega poslopja, podobnega gradu (7 sob, kuhinje) stiskalnice, konjskega in govejega nleva, svinjaka in čebelnjaka. K posestvu spada tudi vinogradno poslopje. 3 orali vinograda, 4 oralov gozda. 4 oralov sadovnjaka, 1 oral njive In travnik. Fundus instruktus. Informacije bo oglasni zavod L Sušnik, Maribor9 Slovenske nI. IS. Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem in znancem tužno vest, da je gospod Vladimir Kopač tehnik dne 2. julija nenadoma preminul. Pogreb našega ljubljenca bo v torek dne 4. t m. ob 6. uri iz hiše žalosti Bethovnova ulica na pokopališče k Sv. Križu. Llubljana, 3. julija 1922. Žalujoča rodbina. Potrtim 6rcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, tužno vest, da je neizprosna smrt ugrabila našo nad vse ljubljeno soprogo, oz. hčerko, sestro, teto, svakinjo itd., gospo iio Premk it Mart po dolgotrajni mukepolni bolezni, previđeno s sveto-tajstvi v cvetu njene dobe. Pogreb nepozabne se vrši v torek dne 4. julija 1922 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Novi Vod mat št. 177 na pokopališče k Sv. Križu. Zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra. LJubljano, 3. julija 1922. lalojoti »prog ti sorodaikL Mesto posebnega obvestila. Ulzltte in kuverte priporoča Narodna lama v Ljubljani. Sokolski kroj v dobrem stanju ne eroda| v Sp. &lki Št. 78 pri dru?ini Kosmi,ta. 4 *21 fepa zračna soba te Odda za dobo dveh mesecev. Kje pove uprava Slov. Naroda. 4923 Sprejme se gospoda na hrano in stanova;.je. Kje pove uprava Slov. Nar. 492*5 3šcem gospodično k tiiktnemu otroku za popoldanska Bff Predstaviti 9—1 Smole, Vegova ul 8 1 4^27 Lepa mUm lii se ftdda tak j enemu gospodu, dra-dilčc 7/H desr.o. 4912 Sobro Bomačo hrano lećata dva pospoda za takoj! Ponudbe stat na upravo Si. Naioda pod „Stalno 4f*23" Lepo zraSo stanovanje- O Ida nt za poletra 2 meseca. Našlo. pove upr. Slov. Naroda 4917 Katera družina bi bila voljna vzeti na hrano in stano vanje dij*kinio? Cenj. ponudbe r.a Avgust 4916" v upr. Slov. Naroda. Proda se godb eni av.omat na utež. zelo mo'an glas. Naslov pove upr. Slov. Nar. 4915 Trgovski pomoHk železninar se sprejme takoj pri Erjavec a Turk, Ljubljana. 4812 htm in polsuha, za jesensko dobavo se kupijo v vsaki množini. Ponudbe na poštni predal 151, ___________Ljubljana._______4699 Sprejmejo je 3 pitati izvežbane, prvovrstne trezne moči. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna ^Frande11, Ljubljana, Emonska c. 8. Istotam se odda zanesljivim krojačem proti kavciji delo na dom. Spre ni. zanesli ivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. 4772 Najcenejše otroške vozičke, dvokolesa raznih modelov, vsakovrstni deli za razne stroje, pneumatika in zastopstvo malih pomoi fnih motorčkov za navadna kolesa- „T RIB U NA" Ljubljana Karlovska cesta st. 4. Zvcnarska ul. 5L. 1 Sprejmejo se tudi popravila. "lilMliiila- z dolgoletno Inozemsko prakso, vsestransko izobražen, energičen, popolnoma samostojen, prvovrstni organizator, s koncesMo, iiče v sviho ustanovitve podjetja trgovca s kapitalom, kateri b prevzel komercijalno vodstvo podjetja Cenj. ponudbe rod „Plodonosno" na upr. Slov. Naroda. 4925 Kapital ee liCO za tehnično podjetje brez konkurence z velikim promet m. Cenj. ponudbe Dod „Izdaten dobiček" na npr. Slov. Naroda. 4924 Skladiščnika-železninarja resno, sta^ejSo moč, kakor tudi več pridnih prodajalcev te s*mke išče firma: Sehoetder & Verovsek v LJubljani 4911 Slike z naše rivijere. Spisal Ivan Podrite*. Cena 3 Din. Dobiva se v „Narodni knjigarni" in drugod. I Traži se za ladanje izučenu gospodičnu diječer J gebav&tl djetetu od J godtae. — L'pir: J na upravu lista pod .1922/4814.* plavalne pasove z plutovine izdeluie tovarna zama^-kov Je'ač n & Ko. Ljub'jana. 4571 2 parceli na lepem mestu blizi T voli a sr pro-'a-ra F- ni:dre pod ^ifio „2 parceli 1922* na upiavo lis^a. 493 Mesečno sobo s posebnim uhodom v sredini mr»tj» iieeJa dva gospoda, katera sta črez dan odsotna m sicer do 1 ">. j i iia. Naslov pove upr«vnlitvoS!or Naroda A 'J 1 ve upra.'i sL»o ^>iov. Naroda. "Proda n posiisiSoT »'oizvf: se v Škofji »Ud It 3, prit n*- je. 4Vo Čeh, absolvent vftje pivovarske lole v Prs [i i h i *i ti uspeh« m, 7e i premft^'ti n Ponudbe i HAbsolvent 4865** na ur»». Slov, Nar di. 4 » Cva Mi fin. GiaAdka ščela pi m«*tne službe za popoldanske ure Ponudbe na urr. SlovensK. Nj l>od .Pumerno — 4882* Dob-o oL -jen utrošili m\h\\ se ceno proda. Ogleda se lahko od \\ d) 14. NaSiOv m K\t v apravni*1 u m lov. Naroda. * 81 fisivilolio i->vxe finančni svetnik, samec, vsled pr ■-mestitve v Lubljano. — P< nndt <:■ „Dr. N. —4Hnl-' na upr. Slov. N Deklica stara 14 let, boljših staršev, ki je d vr-Sila 1. meščansko Solo z dobrim hom, išče n;esu kot ačenUa v večji trgovini v mestu ali na deželi. Pon':o7 Više siaisl pomiia koji sa vje§ti u Izradbi ramasa, traži za odmah DRAGUTIN VVEISS, tvornica gamaša, Bjelovar. 4^81 Samstojiiga avadiika z večietno prak-o sprejme takoj posojilnica v Rušah. Ponudbe z navedbo zahtev pri prostem stanovanju se naj naslovijo na posojilnico v Rušan. 4&U Več samostojnih uradnikov Iš6e večje industrijsko podjetje v oko-lici Ljubljane za tako!. — Ponudbe in prepisi spričeval pod .Večje industrijsko podjetje 25—4840 na upravo Slovensk. Naroda. 4840 Prostovoljna lovno drož^k V sredo, S. julija 1922 ob 3. popoldne se vrš: v skladišču »Balkan-na Bunajski cesti prostovoljna javna dražba skoraj popolnoma novih mobiiij (no?olna spalna oprava salonska oprava, slike Itd. Med mobihsami je tuul već komadov staiinske vrednosti. Oc^da se Iphko y ponedel]ek in torek v SKiadi?č i ,Balkaf n*. _____________________480f> Logar (ioiar) i poliar tražl se za večji posjed u S avoniji. — Plača, stan, o^rijev i Četverogodišnje 2 0 1 pšenice, 300 I ra*i, 25] kakurnza, 39 kg svmj-ke masti, I 4 jutra obradje-mg krumpirima i basča (vrt) posebno. Gotovine 1000 Din. godišnje. Prednost Im.adu oženjeni. U obzir do'aze samo potpunom trijezni ljudi. Nastip službe odmah. Dopise izvole slati na adresu: Vlastelinstvo .ŠUPLJA LIPA«,'po^ta Končanica. 4^23 Pe'fekten korespondent za slovenski, atasildy srbolirvaškl in francoski jezik, z dtlnim znanjem Italijanščine in angle'Cine, kot tak zaposlen v banM, is.'e p jsla 23 večine me. — Cenj. ponndbe na upravo Slov. Naroda pod jLmMjaea 4^4" I IVI S R If ¥ R L,UBUAHA, Sodna uica 7 J« n L U V t U Manufaktura na veliko ju* : sa- Christofow zavod, edini oblastveno :> • j»* dovoHeid zavod za stenografijo in stre jenlsje v Sloveniji, vpisi Je za