Poštnina plačana v gotovini« Leto XVm., št. 247' Upravništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon št. 3122, 8123, 3124, 3125, 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, fielen-burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105 241. LJubljana, petek 22. oktobra 1937 Cena t Din Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. SVEČANA OTVORITEV SKUPŠČINE IN SENATA Obe zbornici sta začeli svoje redno delo s čitanjem otvoritvenega ukaza - Senat si je izvolil že tudi svoje odbore Iskanje izhoda iz španske krize Pri reševanju perečih mednarodnih problemov se dvom in up vselej močno zbližata, čim se sestanejo diplomati, da s »poslednjimi poskusi« rešijo, kar se še rešiti da. Takih »poslednjih poskusov« je bilo že v abesinski aferi precej, v španski državljanski vojni pa se pojavljajo redno tedaj, kadar doseže napetost zaradi razpleta te vojne, zlasti pa zaradi njenega vpliva na splošni mednarodni položaj, svoj višek. Tako se je tudi sedaj pojavil nov »poslednji poskus« v obliki obnovljenih razprav o vprašanju odpoklica tujih prostovoljcev iz Španije. Predzgodovina tega najnovejšega poskusa je kratka in že znana. Po neuspehu angleškega kompromisnega predloga z dne 14. julija t. 1. so razprave v londonskem odboru obtičale na mrtvi točki. Med tem pa so se pojavili nekateri novi elementi, ki so deloma govorili za sporazum, deloma pa proti njemu. Morebitnemu sporazumu nasproten je bil zlasti pojav gusarstva v Sredozemlju. Konferenca v Nvonu, katere sklepom se je kasneje v Parizu pridružila še Italija, je zaustavila to piratstvo in je obenem pripravila tudi tla za ublažitev močno poostrenih nasprotij med velesilami. Toda tudi po pariških sklepih so nekatera važna vprašanja, ki jih je postavila španska državljanska vojna, ostala nerešena. Med nje spada v prvi vrsti problem tujih prostovoljcev, ki velja še vedno za najbolj kočljivo vprašanje španske krize, saj je v njem zapopadeno bistvo tako zvanega vmešavanja, odnosno nevmešavanja v španske zadeve. V to situacijo sta sedaj še enkrat posegli s svojo pobudo angleška in francoska vlada. S posebno noto sta povabili Italijo na konferenco v treh, ki naj bi položila temelje za definitiven sporazum velesil o odpoklicu tujih prostovoljcev iz Španije. Italija je sicer načelno pristala na razpravo o prostovoljcih, pa je odklonila konferenco treh in zahtevala, da se o tem razpravlja samo v londonskem odboru, ki je bil proučeval že tudi prvi angleški kompromisni predlog. V tem predlogu je bil predviden tudi način, kako naj se izvede odpoklic tujih prostovoljcev. Italija je s tem namignila, da bi bila samo za tako rešitev tega vprašanja, kakršno je zagovarjala že ob tej priliki pred londonskim odborom, ko je zahtevala, naj se generalu Francu najprej prizna pravica vojskujoče se stranke in se šele nato odstranijo prostovoljci. Približno v istem okviru in obsegu, pa s približno istimi težkočami, se je vprašanje odpoklica tujih prostovoljcev iz Španije pojavilo tudi na sedanjem zasedanju londonskega odbora, le da so to pot načrti posameznih vlad za izvedbo odpoklica bolj konkretni kakor so bili pred meseci. Italija se je postavila najprej na stališče, da se brez priznanja pravice vojskujočih se strank obema taboroma v Španiji sploh ne želi spuščati v podrobno razpravo. Grandi pa je že na drugi seji v toliko popustil, da je pristal na morebitni sklep, naj bi se še pred priznanjem omenjene pravice odpoklicalo enako število prostovoljcev iz obeh taborov. Izrekel pa se je proti francoskemu stališču, naj bi se iz obeh taborov odpoklicalo sorazmerno enako število prostovoljcev. To razlikovanje je važno, ker je znano, da se bori na Francovi strani neprimerno večje število tujih prostovoljcev, kakor pa v republikanskih vrstah. V svoji najnovejši izjavi je končno italijanski zastopnik šel še korak dalje in je pristal tudi na mednarodno komisijo, ki naj bi ugotovila število tujih prostovoljcev in nadzirala njih odhod. V pogledu postopka za izvedbo odpoklica pa se italijanska vlada sklicuje na angleški načrt z dne 14. julija ter na izjavo francoske vlade z dne 16. t. m., ki v drugi točki nravi, (3? se ho o priznanju pravic, r-ki jih mednarodna praksa oriznava vojskujočim se strankam«, moglo razpravljati, čim bo ugotovljeno, »da je umik prostovoljcev že dovolj nanredoval«. S to izjavo se je Italija zelo približala angleškemu kompromisnemu račrtu ter francoskim nredlor<-,d1r><» ie bil rv^lim ^ža-vam šele dostavljen v proučitev. Zanimivo bo zlasti stališče Ru^iip, ker ie ruski zastonmk na dosedanjih jas- no povrni. rTa Pnsiia toliko n° bo spuščala v razr>r3*"> o nrizr>or,':n vojnih pravic gpne^alu ^-^nci1. dokler n° bodo ohranjeni iz Šnanije vsi tuji prostovoljci. Angliia bo verjetno uporabila ves svoi vnliv, da bi se rloseael sporazum, ki seveda ne more biti drugega kakor komnromis med raznimi stališči, kakor so do sedaj prišla do izraza. V tem primeru pa bo sedanji angleško-francoski Beograd. 21. oktobra, p. Novo zasedanje našega narodnega predstavništva, ki se je praktično začelo že včeraj, je bilo danes slovesno otvorjeno. Na obeh sejah, v senatu in narodni skupščini st-a bila prečitana otvoritvena ukaza kraljevega namestništva. Obe seji sta bili zelo kratki, traiali sta le po četrt ure. Ukaz kraljevih namestnikov je prečital ministrski predsednik, nakar je b'l i v senatu i v narodni skupščini določen še dnevni red za prihodnjo sejo: volitve stalnih odborov (finančnega, administrativnega, odbora za prošnje in pritožbe, imunitetnega in verifikacijsikega). V skupščini šteje tinančni odbor 31 članov in ravno toliko namestnikov, ostali skupščinski odbori pa štejejo po 21 članov in 21 namestnikov. V senatu je v finančnem odboru 15 članov in ravno toliko namestnikov, v ostalih odborih pa po 11 članov in po 11 namestnikov. V skupščini, kjer je pri volitvah skupščinskega predsedstva prišlo med opozicijskimi skupinami do sporazuma za enotno kandidatno listo, so se vršila med temi skupinami poga-gajanja tudi za enoten nastop pri volitvah skupščinskih odborov, sporazuma pa ni bilo in bodo potemtakem pri jutrišnjih volitvah posamezne skupine nastopile s samostojnimi kandidatnimi listami V senatu je bil dosežen sporazum med vsemi tremi senatorskimi klubi. Poslanski klub JNS je na svoji današnji ! seji, ki jo je imel takoj po seji skupščine, določil svoje kandidate za razne odbore. Med kandidati so za finančni odbor Ivan Mohorič in Iv&n Prekoršek, za administrativni odbor Milan Mravlje in Josip Turk, za odbor za prošnje in pritožbe Albin Koman, za imunitetni odbor Rudolf Pleskovič in Stanko Hočevar, za verifikacijski odbor pa Avgust Lukačič. Volitve so proporčne, zato je klub za vsak odbor določil le po toliko članov in namestnikov, kolikor jih bo klubu JNS pripadlo. V senatu so se nekam bolj podvizali kakor v narodni skupščini in je bila seja za izvolitev odborov že danes popoldne. Ker je prišlo do sporazuma o kandidatnih listah med vsemi tremi klubi, so bile te volitve v senatu prav za prav le formalnega značaja. Poleg stalnih odborov senata je bil sporazumno izvoljen tudi poseben odbor za proučitev zakonskega načrta o ugodnostih odlikovancev z redom Kara-djordjeve zvezde z meči. Pogajali so se tudi za sporazumno izvolitev zastopnikov senata v glavnem odboru za volitve senatorjev, ki bodo v januarju. Vendar pa o tej zadevi sporazuma ni bilo mogoče doseči. Jutri se v senatu že prične razprava o načrtu zakona o ugodnostih za odlikovance s Karadjordjevo zvezdo. In Jovan Altiparmakovič. Senatorji JNS so oddali prazne listke- S tem ja bil dnevni red današnje seje izčrpan in je predsednik zaključil seio ob 17.55. Prihodnja bo jutri ob 16.30 z dnevnim redom. Na razpravo pride načrt zakona o ugodnostih za odlikovance s Karadjordjevo zvezdo. Konstituiranje odborov Po zaključitvi seje je predsednik senata pozval vse izvoljene odbore, naj se nemudoma konstituirajo. Dejansko se že pod večer sestali in se konstituirali. V finančnem odboru so izvoljeni za predsednika ponovno dr. Stanko švrljuga, za podpredsednika Halidbeg Hrastnica, za tajnika Franjo Smodej. Od senatorjev JNS so v tem odboru Ivan Pucelj, dr. Albert Kra-mer, dr. Josip Nemec, Milan Marjanovič in Radoslav Dunjič kot člani, kot namest- Banghaj, 21. oktobra, o. Po informacijah United Pressa se na severnem bojišču nadaljuje kitajska ofenziva z velikim uspehom. Kitajci prodirajo vzdolž železniške proge Tiencin-Pukao in so že prodrli v pokrajino Hopej in zavzeli mesto Piu-čan. V pokrajino šansi praiv tako prodirajo Kitajci z velikim uspehom. Osma kitajska armada je prizadejala pri Sinkovu Japoncem najhujši poraz, kair so jih doživeli od začetka kitajsko-japonske vojne. Japonci so imeli v tej bitki nad 8.000 mrtvih in so jim Kitajci zaplenili 170 tankov ter ogromne količine vojnega materiala. Tudi v Nankingu službeno potrjujejo, da je japonska ofenziva v severni Kitajski popotaoma strta in da so sedaj Kitajci na vsej črti prešli v protiotfenzi-vo. V japonskih vojaških krogih so zaradi ponavljajočih se porazov zelo vznemirjeni. Iz Tokia poročajo, da je vojni minister že odredil mobilizacijo več letnikov, tako da bo pozvanih pod orožje milijon rezervistov, M jih bodo takoj po-srtali na Kitajsko in v Mandžurijo. Japonci so namreč pre pričani, da tiči za kitajskimi uspehi Rusija in se boje, da bo ruska vojska elktivno posegla v razvoj dogodkov. Tudi kitajsko letalstvo razvija živahno akcijo ter je v pretekli noči in v teku današnjega dne napravilo Japoncem obilo škode. Kitajskim letalcem je uspelo pognati v zrak vsa glavna japonska skladišča municije in vojnih potrebščin, tako da so Japonci v hudih zadregah, ker je tudi dovoz zelo otežkočen. Kitajci so namreč razdejali mnogo železniških objektov in porušili tudi mostove in ceste. Pred šamghajem so danes Japonci poizkušali z novo ofenzivo, toda bili so zopet krvavo odbiti. Z velikimi izgubami so Se morali umakniti na svoje izhodne postojanke. Največ zaslug za te kitajske Praga, 21. oktobra, b. Komaj se je sredi drugih mednarodnih zapletljajev nekoliko polegla poslednja kampanja proti CSR, ki jo je nemško časopisje vodilo ob Mussoli-nijevem obisku v Berlinu zaradi znanega sestanka češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodže z avstrijskim kan-celarjem dr. Schuschniggom v Badnu pri Dunaju, že so nemški listi izrabili navadne volivne incidente v Teplicah med su-detskimi Nemci za nove izpade proti češkoslovaški vladi in državi. Incidenti, ki so se pripetili ,so sami po sebi tako razumljivi ,da bi jih ne bilo treba še posebej prikazati kot pojav prevroče volilne kampanje, ki se je vršila v zvezi z občinskimi volitvami. Policija v Teplicah je spričo pretiranega odmeva v nemškem časopisju kljub temu izdala uradno sporočilo, ki pravi: Dne 17. oktobra je bil zaradi hujskanja aretiran in izročen sodišču v Teplicah 29-letni kovač Anton Morche, rojen v Duxu. Po dosedanii preiskavi je bilo mogoče ugotoviti, d* stražniki, ki so dne 17. oktobra opravljali službo na Glavnem trgu. ni^o nastopili proti oasantom. k' so predsedniku sudetsko-nerrške stranke Konradu H<*n-leinu vzklikali s 'He"!«, temveč so se nasprotno vsi triie policijski o^ani. ki so opravili ted^i službo nri H°"'pinnvem gvtomob'1". obn^ii 'e'o korektno, kar je na zapis^;ku potrdil turP er»en ^mH poslancev H0,Meinove stranke. Šele. ko so bili stražniki no poslancu Franku drug za dmgim deiar>*ko napadeni, ie bil ta odveden na policiisko stražnico Policija je vrh tega izpraznila del trga, ker ie večji del publike hotel spremljati odvedenega Fran- nikl pa dr. Uroš Kralj, dr. Peter Zec, dr. Grga Andjelinovič, Ivo Vranič in Krsta Radovanovič. V imunitetnem odboru so predsednik dr. Josip šilovič, podpredsednik Miloš Cu-kavac tajnik Dušan Djerič. Od senatorjev JNS so v tem odbora Radoslav Dunjič, Jeremija živanovič, dr. Albert Kramer in dr. Josip Nemec kot člani, Krsta Radovanovič, Ivan Pucelj, Milan Marjanovič in Dobrosav Petrovič pa kot namestniki. V administrativnem odboru je predsednik senator Miloš Cukavac, popredsednik Vatroslav Canjuga. tajnika Dušan Djarič, od JNS ra Krsta Radovanovič. Milan Mar-torjev JNS so v njem kot člani Atanasije Šo-člani, Atanesije Šola, Pavle Vujič, Lazar Ar.ič in Radoslav Dunjič pa kot namestniki. V odboru za prošnje in pritožbe je predsednik Ivan Hribar, podpredsednik Mihallo Djurič. tajnik pa Dušan Stevčič. Od senatorja JNS so v njem kot člani Atanasije Šola. Jeremija Živanovič, Pavla Vujič in dr-Vašo Glušac. kot namestniki pa Lazar Anič, Milan Marjanovič, dr. Josip Nemec in Dobrosav Petrovič. V venfikacijskem odboru je predsednik Osmai. Vilovič. podpredsednik Svetislav Paunovič. tajnik Dušan Djerič, od JNS pa t:ot člani Lazair Anič. Ivo Vranič, dr. Vaso Glušac in Krsta Radovanovič in kot namestniki Radoslav Dunjič, dr. Uroš Krulj in Mili.n Maijanovič. uspehe ima poveljnik 8. kitajske armade general čruteh, ki se je izkazal za. odličnega stratega. Uspelo mu je ne samo zaustaviti prodiranje Japoncev, marveč je s spretnim manevriranjem presekal zre-zo med severno in južno japonsko vojsko. Cele japonske armade je obkolil in onesposobil z3, nadaljnjo borbo. Ker je pod-miniral železniške proge, ceste in mostove, ja Japoncem silno otežkočdl tudi urnik. Na rekah in v japonskem zaledju so vrh tega četniški odredi, ki prizadevajo Japoncem mnogo skrbi in izgub. Posebno se je izkazal tudi polk »zmaga ali smrt*, ki je v Sestavu 8. kitajske armade. Ta polk je danes napadel glavno japonsko letališče v pokrajini šansi ter uničil 24 letal, pri šinkta/u pa je zajel velik oddelek Japoncev in jim zaplenil 60 tankov in 200 okloipnih avtomobilov. Prodiranje Japoncev v pokrajino Honan Tokio, 21. oktobra. AA. (Reuter) Japonske čete so definitivno vkorakale v pokrajino Ronan, ker so prekoračile reko Liju-čang. Japonska poročila iz Hongkonga javljajo, da je kantonska vlada preklicala blokado reke pri Kantonu, nedvomno zato, ker je spoznala, da za prevoz vojnega materiala kopenske zveze ne zadoščajo. 34 letal nad Nankingom Šanghaj, 21. oktobra. AA. Danes opoldne je 34 japonskih letal obstreljevalo okolico Nankinga in uničilo več poslopij. Blizu letališča čiaočanga so letala vrgla več bomb na skrajni del železniške proge Tien-cin-Pukao, vendar bombe niso dosegle svojega cilja. Kitajska agencija »Central News« poroča, da se je Kitajcem posrečilo danes popoldne sestreliti več japonskih letal, ki so letela nad Čapejem. ka na policijsko stražnico. Kakor pravi zdravniški izkaz, je bilo pri poslancu Franku mogoče ugotoviti na treh krajih odrgnine kože, pri poslancu Kollnerju na enem kraju, podobne rane pa so bile ugotovljene tudi pri vseh treh policajih. Iz te objave je razvidno ,da je šlo v glavnem na razburljiv dogodek ob volilnem shodu, nemško časopisje pa je zadevo skušalo od vsega pričetka prikazati kot nastop proti nemški manjšini, zbrani v Hen-leinovem taboru. Zaradi izpadov nemških listov proti češkoslovaški vladi .državnim oblastem in državi sami je češkoslovaški poslanik v Berlinu dr. Mastny prejel naročilo svoje vlade, naj takoj vloži protest proti takemu pisanju nemškega časopisja. Včeraj je dr. Mastny obiskal nemškega zunanjega ministra dr. Neuratha in mu izročil ostro protestno noto češkoslovaške vlade Vsi češkoslovaški listi posvečajo nemški kampanji daljše članake. v katerih se zelo ostro izražajo o nemških metodah boia proti ČSP. Posebno ester je članek v vladnem »Venkovu«. Današnji večerni listi posnemajo tudi uvodnik pariškega oficiozne-ga »Tempsa«. ki prav tako z indignacijo obsoja nemško kampanjo proti ČSR. Podobni glasovi prihajaio tudi iz Londona, kar sprejemajo tu z zadovoljstvom na znanje. Izmed nemških listov je zbudil v tu-kajšniih krogih pozornost posebno članek nacističnega organa »Der Angriff«, ki napada ČSR v zvezi in istočasno z napadi na avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigea, kateremu očita, »da drži v novejšem času povsem s češkoslovaško«. Seja narodne skupščine Današnja seja Narodne skupščine, prva redna seja v novem zasedanju, je bila sklicana za 10. uro, pričela pa se je ob 10.40. V dvorani so zevale precejšnje praznine, zlasti v centru in na skrajnem levem krilu. Galerije za občinstvo so bile prav tako precej pičlo zasedene. Zanimivo je, kako so se narodni poslanci letos porazdelili po klopeh. Tri sektorje, od skrajne desnice proti sredini so zavzeli v celoti člani vladne večine, maloštevilna Djorgjevičeva zem-ljoradniška skupina, ki tudi podpira vlado, sedi na dnu tretjega sektorja, v četrtem sektorju, tik poleg članov JRZ so se razmestili člani kluba »Narodni pokret«, to so oni, ki so bili iz JRZ izključeni, ker niso glasovali za konkordat. Ker že splošno zatrjujejo, da jim bodo v kratkem omogočili vrnitev v JRZ, jim v sejni dvorani pač ne bo treba menjati prostorov. Poleg njih je neodvisni klub, za njim dr. Lavrenčič, na dnu četrtega sektorja staro-radikalni klub ter še delovni in jugoslovenski klub. V petem in šestem sektorju so člani kluba JNS in poleg njih sam zase Voja Lazič in nazadnje na skrajni levici trije poslanci združene opozicije, ki so letošnjo pomlad prišli v parlament. Seji so prisostvovali tudi vsi ministri z dr. Stojadinovičem na čelu. Manjkal je le oboleli minister Dragiša Cvetkovič, ki se zdravi na češkem. Ker se je število ministrov pri zadnji rekonstrukciji povišalo na 16, so bili kljub Cvetkovičevi odsotnosti zasedeni vsi za ministre določeni prostori. Sejo je otvoril predsednik Stevan Cirič. Zapisnik včerajšnje seje je bil izjemoma enkrat sprejet brez pripombe. Takoj na to je predsednik vlade prečital naslednji ukaz o otvoritvi zasedanja: V imenu Nj. Vel. kralja Petra n., po božji milosti in volji naroda kralja Jugoslavije, so kraljevi namestniki na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra na podlagi £1. 32 ustave in g. 26 zakona o poslovnem redu narodne skupščine ter po zaslišanja ministrskega sveta sklenili in odrejajo, da se seje narodne skupščine, sklicane k rednemu zasedanju 20. oktobra 1937, otvorijo 21. oktobra 1937 s čitanjem tega ukaza. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve naj izvrši ta ukaz.« Ukaz, ki nosi današnji datum, so podpisali kraljevi namestniki knez Pavle, dr. Radenko Stankovič, dr. Ivo Perovič ter vsi člani vlade. Ko je bil ukaz prečitan, je skupščina priredila Nj. Vel. kralju lepo manifestacijo. Zatem je predsednik Cirič predlagal dnevni red za jutrišnjo sejo, na kateri naj bi skupščina izvolila pet svojih stalnih odborov. Skupščina je predsednikov predlog soglasno sprejela, nakar je bila seja ob 10.55 končana. Prihodnja je sklicana za jutri ob 10.30. Dve seji senata V senatu se je seja pričela kmalu po 11. uri. Tudi tu so bili navzoči vsi člani vlade razen ministra Cvetkoviča. Sejo je otvoril predsednik dr- Želimir Mažuranič. Ko je bil pračitan in odobren zapisnik včerajšnje seje, je predsednik vlade dr. Stojadinovič prečital namestniški ukaz o otvoritvi zasedanja, ki je povsem enak onemu, kateraga je pol ure prej prečital v narodni skupščini. Tudi v senatu je tdl ukaz sprejet z ovacijami kralju. Predsednik senata je nato še pradlagal, da bi se prihodnja seja vršila že takoj danes popoldne ob 6.30 in da bi se na njej izvolili člani petih stalnih senatnih odborov, odbora za proučitev zakonskega načrta o ugodnostih odlikovancev z redom Karadjordjeve zvezde z meči in naposled še namestniki za predsednika in podpredsednika glavnega odbora za volitve senatorjev. Ker je bil predlog soglasno 6iprejet, je presednik že ob 11.20 zaključil opoldansko sejo. Popoldanska saja se je pričela s precejšnjo zamudo, ker so se med tem že nadaljevala pogajanja med zastopniki vladnega, neodvisnega in nacionalnega kluba glede sporazuma za volitve stalnih odborov. Popoldanske 6eje so sa od ministrov udeležili le trije: dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr-Spaho. Zapisnik dopoldanske seje je senat odobril br-jz pripombe. Nato je takoj prežel k volitvam pet stalnih odborov. Zaradi doseženega sporazuma je bila predložena le ena lista, ki je bila nato izvoljena z vzklikom. Tudi odtor za proučitev omenjenega zakonskega načrta, je bil izvoljen z vzklikom. Za vo'itve zastopnikov senata v glavac?m odboru za bližajoče volitve senator j av pa r-rorazum ni bil dosežen. Glasovali so «»to z listki. Oddanih je bilo 71 glasovnic in so dobili skupni kandidati vladnega in neodvisnega kluba po 50 glasov. Izvoljeni so bili senatorji Svetozar Paunovič, Ljudevit Gaj Gijon padel Likvidacija republikanske fronte v Asturiji — Nacionalisti so včeraj po krvavi borbi zasedli mesto Gijon so se vodile borbe med prebivalstvom, ki je zahtevalo predajo mesta in anarhisti, ki so uvedli pravo strahovlado. To je tudi v glavnem vzrok, da so morali asturski rudarji, ki so mesto junaško branili, zapustiti svoje utrjene postojanke in prepustiti mesto upornikom. Okrog 50.000 asturskih rudarjev je sedaj skoro popolnoma obkoljenih in ni upanja, da bi se mogli rešiti ker so jim nacionalisti preprečili vsak i umik. Po vsej Španiji, v kolikor je pod oblastjo generala Franca, so padec Gijona svečano proslavili. Republikanska of enziva v Aragoniji ustavljena Pariz, 21. oktobra, o. Po vesteh iz Lizbone je ustavljena velika republikanska v., ofenziva na aragonski fronti, ki je trajala »poslednji poskus« za rešitev politike H dnj čeprav ^ republikanci v ofenzivi nevmešavanja pomenil dejansko zače- dosegli znatne uspehe, so njihove izgube tek nove španske politike velesil, poli- vendar tako velike, da so morali ofenzivo tike tako zvane nevtralnosti, ki se bo prekiniti. Po splošni cenitvi so izgubili v začela tisti hip, ko bosta obe stranki teku zadnjih 14 dni nad 20.000 mrtvih in priznani za vojskujoči se stranki. dvakrat toliko število ranjenih. Salamanca. 21. oktobra, o. Nacionalistične čete so danes dopoldne po hudih borbah naposled zavzele zadnjo postojanko republikancev v Asturiji, mesto Gijon. Okrog poldneva so Francove čete vkorakale v mesto, zasedle takoj radijsko postajo in objavile svoj uspeh. V Gijonu so se vodile že od ranega jutra strašne ulične borbe med nacionalisti in branitelii mesta, ki so branili vsako ped zemlje. Nacionalisti so morali naskakovati hišo za hišo Republikanci so mesto na več krajih zažgali in so se umaknili šele potem, ko so razdejali vse važnejše naprave. Republikanske čete so se umaknile v notranjost Asturije. Kakor pripoveduje prebivalstvo, je vladala v Gijonu zadnje dni že prava anarhija. Že več dni Severna japonska vojska na umiku pred Osma kitajska armija je vpadla Japoncem v bok, jih vrgla nazaj in napravila silno bogat vojni plen Nova nemška gonja proti češkoslovaški Ostra češkoslovaška protestna nota v Berlinu zaradi novih izpadov nemškega tiska proti ČSR Dobrodošli, sinovi Francije! Danes bo pozdravila naša bela Ljubljana v svoji sredi močno delegacijo rezervnih oficirjev zavezniške francoske vojske, ki bodo prvič posetili našo domovino. Ljubljana se ob posetu ljubih gostov zaveda veličine dela, ki so ga doprinesli ravno najboljši sinovi Francije ramo ob rami s srbsko vojsko in jugoslovenskimi dobrovoljski-mi legijami tudi za osvoboditev Slovencev izpod tujega gospodstva. Srečen slučaj je hotel, da prihajajo francoski rezervni častniki med nas v času, ko je bila znova formalno potrjena iz krvi in trnljenia porojena večna zveza med veliko francosko nacijo in jugoslovenskim narodom. Zavezništvo, ki veže naša dvn narn da. sega že v prve početke naših horh aa osvoboditev in zedinjenje južnih Slovanov ter je tudi za bodočnost naj- jačja garancija naše samostojnosti in svobode. Jugoslovenski narod in posebej še Slovenci zato toplo pozdravljamo francoske rezervne oficirje. Tem bolj dobrodošli so nam, ker vidimo v njih potomce one francoske vojske, ki je pred 130 leti z Ilirijo prvič razrahljala okove našega stoletnega tla-čanstva tujcev ter položila seme na naše narodno prebujenje. Dragim gostom želimo pri njihovem bivanju v naši sredi vse najboljše. Zadovoljni bomo, če se bodo vračali v svojo domovino utrjeni v prepričanju, da imajo v jugoslovenskem narodu zvestega in prepričanega zaveznika in pobornika pri delu za mir in napredek Sestanek s šefi beograjske združene opozicije Zagreb, 21. oktobra, o. Danes dopoldne se je v Zagrebu začelo govoriti, da se pripeljejo popoldne iz Beograda šefi srbijan-ske združene opozicije in njihovi sodelavci. Ko so se novinarji telefonično obrnili na Beograd, so zvedeli, da so se z jutranjim brzovlakom res odpeljali v smeri proti Zagrebu Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič in Miša Trifunovič ter z njimi dr. Laza Markovič, dr. Milan Gavrilovič, Božidar Vlajič, Krsta Miletič in Milan Grol. V politični pisarni dr. Mačka novinarji niso mogli dobiti nikakih informacij Zato so prvotno mislili, da gre za manifestativen sestanek opozicijskih šefov, ki je bil napovedan ob podpisu zagrebškega sporazuma. Popoldne pa se je izvedelo, da se je dr. Maček z inž. Košutičem, Večeslavom Vilderjem in Savo Kosanovičem odpeljal z avtomobilom v smeri proti Sisku. Temu se je pridružilo kmalu nato še sporočilo iz Siska, da so Beograjčani izstopili v Ca-pragu pri Sisku in potem nadaljevali pot z avtomobilom v neznano smer. Tudi novinarji so se nato v avtomobilih odpeljali proti Sisku. Spotoma se jim je posrečilo dognati, da je bil cilj zagreb-kih in beograjskih opozicijskih šefov vas Farkašič, kakih 20 km zapadno od Siska, na meji srezov Sisak in Pisarovina. Tam so se sestali v župnišču pri župniku Irgo-liču, ki je srednješolski tovariš dr. Mačka. Posvetovali so se do večera. V Beograd se bodo vrnili jutri, nocoj pa prenočili v Sisku. Dr. Maček in njegovi spremljevalci pa bodo najbrž že nocoj prišli nazaj v Zagreb Popuščanje napetosti Po včerajšnjem pristanku Italije upajo, da bo Španski problem naglo likvidiran London. 21. oktobra, o. Po včerajšnji izjavi italijanskega delegata t londonskem pododboru za neMnešavanje pričakujejo sedaj angleški vladni krogi, da se bo sedaj brez zavlačevanja pričelo praktično urejevanje vprašanja umika tujih prostovoljcev iz Španije. Eden bo na jutrišnji seji pododbora predlagal, naj se takoj sestavi komisija, ki bo odpotovala v Španijo, da točno ugotovi število tujih prostovoljcev v obeh taborih in določi, na kakšen način naj se organizira njihov umik. Angleška vlada bo predlagala za predsednika te komisije bivšega ministra \Vinstona Churchilla. Glede na to. da so Italija. Nemčija in Portugalska izjavile, da ne bodo delale nobenih težav niti za povratek onih svojih državljanov, ki so se borili na strani valeneijske vlade, računajo. da s te strani ne bo nobenih posebnih težav. Kaj bosta storila sedaj Valencija in Salamanca Vse pa je sedaj odvisno od tega. kakšno stališče bosta zavzeli vladi v Valenciji in Salamanei. V načelu sta sicer oba španska tabora pristala na umik prostovoljcev, toda vprašanje je, kakšno stališče bosta zavzela sedaj, ko gre za praktično izvedbo. Vsekakor je Eden trdno odločen to stvar takoj razčistiti in bo že na jutrišnji seji pododbora zahteval pooblastilo, da takoj stopi v stike z obema španskima taboroma- V Londonu izražajo bojazen, da bodo največje težkore na strani valeneijske vlade, lvi je sedfij v mnogo bolj neugodnem položaju. kakor pa general Franco. S padcem Gijona, ki so ga nacionalisti danes končno zasedli, je sproščenih na tej fronti okrog 30 000 tujih prostovoljcev in za generala Franca ne bo prav nič težavno in riskantno. če jih kakih 5.000 pošlje nazaj v Italijo in Nemčijo in s tem zadosti prvi /.ahtevi londonskega odbora. Preden bo londonski odbor dokončno uredil vprašanje umika prostovoljcev, upa Franco izvojevati odločilno zmatio tudi že pred Madridom, kamor bo sedaj vrgel vse svoje sile. Baš zaradi tega bo valenciiski vladi potreben sleherni vojak in se bo le težko odločila, da odpošlje tuje prostovoljce, ki so se baš na madridski fronti najbolj uveljavili. Kakor kaže, je baš v teh okoliščinah iskati tudi razlos za sedanjo nepričakovano popustljivost Italije in Nemčije. Danes odločilna seja odbora za nevmešavanfe Danes so se izvršile zadnje priprave za jutrišnja zaključna pogajanja odbora za nevmešavanje, zlasti za sejo odbora za nadzorstvo v Španiji, ki bo sestavila dve komisiji: eno za valencijsko vlado, drugo pa za vlado generala Franca. Obe komisiji bo- sta pooblaščeni, da proučita stanje tujih prostovoljcev v Španiji. Predsedstvo odbora za nevmešavanje bo jutri določilo, koliko prostovoljcev naj se takoj odpokliče iz Španije ter nato ugotovilo, na kak način naj se sprejeti načrt predloži generalu Francu, odnosno valencijski vladi. Najvažnejša vprašanja v tej zvezi so določitev pravic komisije in njeno sodelovanje s kompetentnimi oblastmi odbora za nevmešavanje na eni strani, in z obema vojujo-čima se strankama na drugi strani. Doba za izvedbo odhoda prostovoljcev se od strokovnjakov različno presoja. Cenitve gredo od dveh tednov do treh mesecev. Posledica zakulisnega sporazuma London, 21. oktobra, b. V tukajšnjih političnih krogih mnogo razpravljajo o najnovejšem italijanskem preokretu na zasedanju londonskega odbora za nevmešavanje. Splošna sodba, ki jo podpirajo informacije iz poučenih krogov, je, da je sprememba italijanskega zadržanja posledica zakulisnih pogajanj med Italijo in Veliko Britanijo. Doslej je bil v londonskem odboru položaj tak, da je Italija vezala svoj pristanek na odpoklic tujih prostovoljcev iz Španije na poprejšnje priznanje pravic vojskujočih se strank obema španskima taboroma, zlasti generalu Francu. Pri tem se je Italija zavzemala za to, da bi se londonski odbor povrnil na angleški kompromisni predlog z dne 14. julija. Tedaj se je italijanskemu stališču upiral ruski delegat. Ker pa je ta sedaj izjavil, da bi Rusija ne bila nasprotna odpoklicu prostovoljcev, bi odgovornost za morebiten neuspeh londonskih pogajanj v celoti padla samo na Itaji-jo. V zakulisju pa se je med tem dogodil še drug pomemben ptreokret na angleški strani. Po seji angleške vlade v sredo se je govorilo, da soa zlasti angleški konservativci zelo razburjeni zaradi italijanske akcije med Arabci. S to akcijo je Italija pritiskala na Anglijo, da bi bila pomirlji-vejša v sredozemskih vprašanjih. Sedaj naj bi se z Italijo ne dosegel le sporazum o Španiji, temveč tudii o Arabcih. Tu domnevajo nadalje, da je angleška vlada pod pritiskom komsevrativcev dala Italiji neka zagotovila glede generala Fiainca, nakar se je taikoj pokazala tuidd večja, italijanska popustljivost v vprašanju prostovoljcev. Splošna sodlba je, da bo Italija delala tem manj n ©prilik londonskim pogajanjem o odpoklicu prostovoljcev, kolikor večjta bo njena gotovost, da bo končni zmagovalec v Španiji general Franco. Ostri ukrepi proti ekstremistom na Madžarskem Budimpešta, 21. oktobia. b. Včeraj so se ves dan vršila v predsedstvu vlade važna notranjepolitična posvetovanja, katerih so se udeležili ministrski predsednik Daranyi, notranji minister Szell ter šef tisikovnega odsek? v ministrskem pred-sedsedstvu. Predmet razgovorov je tvorilo pobijanje ekstremnih pokretov na Madžarskem, ki so so v zadnjem čaau zelo razširil. Splošno prevladuje prepričanje, da je položaj, ki je nastal zaradi prevelike aktivnosti nekaterih radikalnih ekstre-mistov, zlasti tudi narodnih socialistov, tako napet, da ne dovoljuje vladi nobene- ga odlašanja več glede ostrega nastopa proti vsem tem kršilcem javnega reda in miru. Ker je bil k posvetovanjem poleg notranjega ministra pritegnjen tudi šef tiskovnega oddelka v ministrskem predsedstvu, so v poučenih krogih mnenja, da so bali sprejeti konkretni siklepi tudi glede zatiranja zakotnega ekstremističnega tiska, ki preplavlja vso Madžarsko. Globok vtis je napraivdla nia javnost Darany-jeva izjava, da se glede ukrepov Za ugotovitev miru povsem solidarizira z notranjim ministrom Szellom. škofovski sestanek v Zagrebu Zagreb, 21. oktobra, o Jutri se sestane v Zagrebu konferenca jugoslovenskega epi-skopata Konferenci, ki bo trajala več dni, bo predsedoval nadškof dr. Bauer, v kolikor mu bo dopuščalo zdravje, sicer pa ga bo zastopal nadškof koadjutor dr. Stepi-nac. Konferenci pripisujejo v cerkvenih krogih veliko važnost, ker bodo na njej razpravljali tudi o vprašanju konkordata. Ze danes je. prispelo v Zagreb večje število nadškofov in škofov, med njimi sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič. Windsorski vojvoda pri Hitlerju Berlin, 21. oktoora. b. Obisk vojtvode in vojvodinje Windsor pri kancelar ju Hitlerju je napovedan za jiutri popoldne. Beležke Protestne resolucije JRZ proti sporazumu »Samouprava« nadaljuje s kampanjo proti zagrebškemu sporazumu. Pod štiri-kolonskim naslov cm »Ves jugoslovenski narod obsoja in enodušno zavrača sporazum združene opozicije« objavlja protestne resolucije organizacij JRZ in raznih občinskih zartopov. V obširnih izvlečkih objavllja vsebino resolucij, ki so jih sprejeli mestni sveti v Novem Sadu, Požarev-cu, Kmjaževcu, Veliki Kikindi, Boljevcu, Podgorici, Golulbcu itd. Po mnogo obetajočem naslovu smo pričakovali t da bomo našli med protestnimi izjavami tudi vsaj eno iz Slovenije. O&vidno pa »Samouprava« vsaj v eni točkii soglaša z zagrebškimi sporazumaši: da se sporazum SLovencev ne tiče... Mi sicer nismo tega mnenja, a le talko si moremo razlagati okoliščino, da »Samouprava« o stališčih slovenskih mestnih svetov, občinskih odborov in organizacij JRZ ničesar ne zabeleži, čeprav piše o akciji »vsega jugoslovenskega naroda«. Nova grožnja,Samouprave4 beograjskim listom Beograjska »Politika« in »Pravda« prizadevata glavnemu organu s svojim vztrajnim molkom o zagrebškem sporazumu mnogo jeze in zgražanja. Posvetil jim je zopet celo kolono ostrih ukorov in neprikritih groženj, da bo zapela k?ij kmalu šiba, če se naglo ne poboljšata. Odvzema jima pravico, da se nazivljeta informativni in objektivni tisk. »Sporazum med združeno opozicijo in dr. Mačkom«, pravi med drugim »Samouprava«, je bil za opozicijska beograjska lista stvar epo-haln ega pomena. Danes pa ne najdemo v teh dveh listih niti besedice v valu protestov, ki jih je siprožil zagrebški sporazum v šumadiji in Srbiji. Strankarski listi so lahko 02Jk0srčnii informativni tisk pa nikakor ne. S svojim stališčem napram sporazumu sta se »Politika« in »Pravda« strankarsko opredelila. Doslej je sprejela vlada že nad 200 resolucij proti sporazumu, o katerih pa ni v obeh beograjskih listih ne duha ne sluha. Zaradi tega je mogoče reči, da tak tisk ne daje nobenega jamstva za spoštovanje slabo obeleženih meja svobodoljirbnejšega tiskovnega zakona, ki ga sicer tako zelo potrebuje-: mo, ker odgovarja tradicijam in razpoloženju našega naroda. Spričo pisanja gotovih beograjskih listov pa se mora priznati ,da bi bilo res veliko tveganje uveljaviti nov svobodoumnejši tiskovni zakon.« JRZ za ohranitev unita-ristične ureditve države Kakor po drugih delih države je sklicala tudi banovinska organizacija JRZ za vrba-sko banovino v Banjaluki zbor, na katerem je protestirala proti zagrebškemu protokolu. cVrbaeke novi ne« pravijo, da so zbrani pristaši JRZ cmanifestirali svojo privrženost k političnim zakonom, ki so stvorili in organizirali unitaristično državo- Sedaj pa hočejo nekateri pretvoriti našo unitaristično državo v nekako »zloženo« državo in zato sedaj naenkrat ni6mo več en narod, nego trije s tremi narodnimi individualnostmi, kakor pripovedujejo nekateri nekdanji jugoslovenski unitaristi, ki so nazvali svoj strankarski aranžman za sporazuma. Dubrovniški mestni svet in sporazum Splitska »Nova doba« ix>roča iz Dubrovnika: »Iz krogov, ki so zelo blizu sedanjemu mestnemu svetu v Dubrovniku čujemo, da nameravajo občinski svetniki dati na ta ali oni način izraza svojemu nezadovoljstvu z zagrebškim sporazumom. Vest o tej nameri se širri po vsem Dubrovniku in je izzvala razumljivo zanimanje. Mi jo teležimo z veliko rezervo. Z zanimanjem pa pričakujemo seje občinskega sveta, da bomo videli, ali občinski svetniki pravilno ocenjujejo svoj stvarni položaj. Mislimo, da si ne bodo nakopali sramoto vsiljencev. ki bi poskušali ponarejati pravo sliko resničnega razpoloženja Dubrovnika«. Beograjska manifestacija mladine JEZ Kakor smo že poročali, bo v nedeljo 24. t. m. prvi državni kongres omladine JRZ. Omladino JRZ vodi bivši minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič Zanimivo je, da bodo omladinci JRZ ob tej priliki prvič nastopili v svojih uniformah Prvotno so nameravali prirediti manifestacijski sprevod po Beogradu, sedaj pa so se odločili, da se bo manifestacija vršila na športnem igrišču Beograjskega športnega kluba. Dostop bodo imeli samo člani organizacij JRZ, ki se bodo izkazali s posebnimi legitimacijami. Hrvatska zimska pomoč Podpredsednik HSS inž. Avgust Košu-tič je imel na nedeljski glavni skupščini HRS, mačkovske delavske organizacije, dolg govor, v katerem je med drugim napovedal ustanovitev posebne »hrvatske zimske pomoči«. Dejal je: »Smo na pragu zime, o kateri vemo že sedaj, da bo huda za hrvatske siromake. Zato se moramo združiti vsi po mestih in vaseh, da organiziramo zimsko pomoč za naše hrvatske siromake. Predvsem moramo misliti na hrvatske delavce, ki jih čakajo letošnjo zimo težki časi. Pri organiziranju naše zimske pomoči bodo sodelovale vse politične, gospodarske in prosvetne organizacije, ki delujejo v okviru hrvatskega narodnega pokreta. Sleherni med nami mora nekaj žrtvovati v ta namen. Po dopri-nesenih prispevkih bomo potem sodili, kdo je pravi Hrvat in pravi človek.« Nepismenost v naši državi Srbsko kulturno društvo »Prosveta« v Sarajevu je te dni objavilo obširno spomenico o stanju pismenosti v naši državi. Spomenica je sestavljena po statističnih podatkih ministrstva prosvete. V Jugoslaviji je pismenih vsega 55 odstotkov prebivalstva v starosti nad 20 let. skoraj polovica pre i-valstva torej še vedno ne ana citati in pisati. Število analfabetov ni enakomerno porazdeljeno po vsej držaji. Tako imamo banovine. kjer je nad 70 o'ls>.>tkov preb.M»l-stva v starosti nad 10 let nepismenega. Z več ko 60% nepismenih je skupaj pet ha-novin: drinska, moravska, vrbaska, zetska in vardareka. Ozemlje teh banovin predstavlja 56 odstotkov v«e?a ozemlja, prebivalstvo pa polovico vsega prebivalstva kra- Ganljivo slovo od žrtev nesreče nad Bledom Ivana Kendo na Bledu in Jakoba Kunstlja v Gorjah )e spremila velika množica k večnemu počitku — Verica Sodja bo pokopana na Koprivniku Bled, 21. oktobra. Sredi najlepšega jesenskega popoldneva, ko so se od solnca ohžarjeni parki in gozdovi prelivali v živo pisanih barvah zamirajoče prirode, je danes množica občinstva spremila hotelirja Ivana Kendo k me govemu poslednjemu počitku. H krsti, ob kateri so bili Sokoli postavili častno stražo, so se včeraj in danes nagrmadili kupi vencev in cvetja, ki so nemo in vendar tako zgovorno pričali, kaliko iskrenih, zvestih prijateljev in spoštovalcev si je ohranil pokojnik do svojega zadnjega dne. Poleg številnih zasebnikov z Bleda, iz Ljubljane in drugod, so posebne vence poklonili domače sokolsko društvo, ki je imelo v Ivanu Kendi svojega velikodušnega podpornika. Zveza za tujski promet, ki ji je bil pokojnik dolga leta delaven in vzpodbuden odbornik. Zveza združenj gostilniških obrti, domača gostilničarska zadruga in sekcija hotelirjev. Ob tri četrt na tretjo, ko so *e pričel"; pogrebne svečanosti, se je na telovadišču Sokolskeg3 doma zbrala takšna množica pogrebcev od blizu in daleč, kakor je Bled še ni videl zlepa. Po molitvah duhovščine je spregovoril starosta bleiskih Sokolov dr. De Gleria. ki se je v ganljivo lepih besedah poslovil od bivšega podstaroste v imenu društva. Kai je Ivan Kenda pomenil za Bled — je rekel med drugim — je vsakomur znano. Zato ne bom našteval njegovih zaslug za razvoj našega svetovnega letovišča in zato se bom samo v imenu Sokola poslovil od najbolj priljubljenega in zaslužnega brata. Ves svoj notranji nemir, svojo borbenost, delavnost in optimizem, ki ga je Ivan Kenda kazal na gospodarskem področju, je prenesel tudi v sokolske vrste. Ko je Bled dobil svoj prvi Sokolski dom, ie bil zgrajen predvsem iz njegovih žrtev. Toda naš stari dom je bil njegovemu poletu pretesen. Na njegovo pobudo in snet ob dobršnem njegovem deležu smo zgradili novega, lepšega in večjega. Pokojnik Ivan Kenda je imel vedno za vsakega odprto roko. a ko je izgubil vse svoje premoženje, je izgubil tudi mnogo svojih prijateljev. ki jim je svoieps pomagal do uspeha in vpliva. Brez uspeha se je umaknil v smrt, medtem ko so drugi kockali o tem, kar je on s svojo pridnostjo pridobil. Vsekakor je tragično dejstvo, da je moral poslednjo uro bivati med nami prav pod streho Sokolskega doma, ki je edino do konca ostala še njegova. Ko so me poklicali na kraj katastrofe v Zatrnik —, je nadaljeval dr De Gleria — sem našel Ivana Kendo na žalost mrtvega. A ko sem ga bližje pogledal, sem našel nad njegovim srcem košček zdrobljenega zrcala in drobci tega zrcala so bili kakor poseben simbol njegovega življenja in smrti. Na zadnji strani zrcala sem opazil raztrgano sliko Bleda. Tako se je s strtim Bledom strlo tudi njegovo veliko in plemenito srce... Svoj govor je starosta zaključil s slovesno zaobljubo, da bomo v požrtvovalnosti vedno sledili pokojnikovemu vzgledu. Pevci so zapeli večno lepo »Vi-gred«... Od Sokolskega doma do pokopališča se je nato razvil veličasten žalni sprevod. Za križem in sokolsko mladino, ki je nosila množico vencev in šopkov, je korakala domača gasilska četa, a za sokolskim p-apo-rom in krasnim vencem, ki ga je poklonil domači Sokol, so stopali blejski Sokoli v krojih, med njimi tudi brat Matko Ulčar, ki je po čudnem naključju ostal pri nesreči živ in zdrav. Za duhovščino so Sokoli v krojih nesli krsto, ob nji je korakala sokolska častna straža. Za krstvo sta stopala užaloščena vdova in sin Janez, a med številnimi prijatelji Kendove rodbine in pokojnikovih sodelavcev so stopali v sprevodu tudi soproga ministra in senatorja ga. Anči Kramerjeva. soproga bivšega ba*ia Olga Pucova soproga narodnega poslanca in bivšega ministra g. Mohoriča, predsednik Zveze za tujski nromet dr. Mam, predsednik Zveze združenja gostilniških obrti re-stavrater Majcen, zastopnika ljubljanske zveze gostilničarskih obrti g. Zupan in Ko-ritnik, predsednik smučarskega kluba »Ljubljane« g. Gnidovec s podpredsednikom dr. Orlom, direktor OUZD dr Bohinjec in mimo drugih zastopnikov domačih organizacij in korporacij predsednik Zdraviliške komisije g. Vovk. Neskončno dolg in žaloben se je pomikal sprevod skozi Bled do pokopališča, ki leži sredi najlepšega koščka naše zemlje, a zdaleč gledajo nanj vrhovi Triglava in grebeni Karavank. Na novem delu božje njive je vzela jama vase truplo moža, ki je bil Bledu soustvaritelj in vodja. Pevci so ubrano zapeli »Poljana toži«, da se je oro-silo tisoč oči. Sokolski prapor se je še enkrat sklonil v poslednji pozdrav, potem so grude zabobnele na krsto. Vsa pogrebna svečanost je bila brez zunanjega bleska, ki bi ga bil Ivan Kenda deležen na svoji poslednji poti, če bi ga bila smrt zadela v letih srečnejše usode, prav po svoji iskreni preproščini je žalna svečanost na vse prisotne napravila najgloblji vtis. Zadnja pot Jakoba Kunstlja Gorje, 21. oktobra. Danes ob 16.30 je tragično preminili u-gledni posestnik, gostilničar in trgovec g. Jskob Kunstelj nastopil svoio zadnjo pot. Pred hišo žalosti se je k pogrebu zbrala množica ljudi, kakršne Gorje še ni videlo. Saj je pohitela več nego polovica pogrebcev z Bleda tudi na Gorje. Ko je duhovščina opravila svoje molitve, so sokolski pevci iz Radovljice in pevci iz Zasipa zapeli žalostinko »Vigred se povrne«. Nato i11- l JI X_D rti— M f ljevine Jugoslavije. Najmanj analfabetov je v dravski banovini (5.54%), največ pa v vrbaski banovini (72.60%). Boil-a za analfabetizmom gre zelo po- časi od rok. Tako smo dvignili število pis- menih v državi v teku desetih let sem za 7 odstotkov od 48 na 55 odstotkov. Ako tudi v bedoče ne bo šilo hitreje, hon-j potrebovali še najmanj pol stoletja, da bo stanje pismenosti v vsej državi tako. k.i.-:or je danes pri nas v Sloveniji, kjer es lahko reče, da analfabetizma ni veit se je začel pomikati veličasten žalni »prevod proti fari... Prva je korakala šolska mladina, za njo 50 gasilcev v krojih, potem so nesli krasne vence Sokola z Bleda, gasilskega društva, pivovarne Union iz Ljubljane, občine Gorje in domačih gasilcev ter mnogo šopkov in pestrega jesenskega cvetja. Vse vence m šopke je nesla sokolska deca. Za njo je stopalo 35 Sokolov v krojih, sledilo je 7!) članov in članic v civilu z znaki. Za duhovščino so nesli krsto, ob kateri so stopali v častnem spremstvu na vsaki strani gasilci in Sokoli ter vrsta sosedov s prižganimi svečami. Pri grobu se je od predragega pokojnika poslovil v toplo občutenih besedah nad-učitelj g. Razinger in za njim v imenu gasilcev trgovec Rus z Bleda. Nato je zemlja sprejela zemske ostanke zaslužnega moža pošten ;aka čigar spomin bo vedno ostal svetal med Gorjani. Zadnje ure Verice Sodjeve Bled, 21. oktobra. Vest. ki se le v sredo raznesla po Bledu, da je Verica Sodjeva umrla, je bila preura-njena, a vendar je zrasla iz pravilne slutnje. da mladenka ne bo mogla preboleti hudih poškodb. V sredo proti večeru se ie meno stanje precej poslabšalo, dobda je vročino, da je pnivsem omagala in pridružila se ji je še pljučnica. Proti jutru je siroto začelo dušiti fn videti je bilo takoj, da so njene minute štete. Dobila ie v resnici hude poškodbe: prsni koš je bil zdrobljen in pljuča_stisnjena. da je ves čas krvavela. A da je sploh tako dolgo ostala pri življenju, je to pač le priča njene močne, zdrave narave. Zjutraj je sama začutila, da ni nobenega izgleda in zato je prosila, da jo iz Zatrni-ka prepeljejo na njen dom. Njena posled-n;a želja je bila: umreti doma. Kmalu nato — okrog 9. zjutraj — je Verica izdihnila. , . . Verica Sodja je bila prikupna cvetoca mladenka, ki je štela šele 22 pomladi. Na Mrzlem studencu je živela precej odteg-njeno od sveta, pri stricu, šumarskem svetniku g. Hanzlovvskem. Z veseljem je gojila turistiko in smučanje. Pokopaii_ jo bodo na pokopališču na Koprivniku, ki je naša najvišja gorska vas, tako da bo tudi ▼ grobu ostala sredi planinskega raja. ▼ katerem je preživljala svojo miadost. Matko Ulčar pripoveduje o nesreči Bled, 21. oktobra. Posestnik Matko Ulčar, ki je pri katastrofi nad Gorjami po čudežnem naključju ostal živ, je pripovedoval danes našemu poročevalcu naslednje podrobnosti: Ko smo odhajali od Sporthotela, sva se Kenda in jaz še najprej malo pričkala, kdo bo sedel v kabini na sredi. Vedno ustrežljivi, Kenda je predlagal, naj jaz sedem med njega in šoferja, ker sem bil brez plašča in je bilo pozno popoldne že precej hladno. Imel sem s seboj 5-letnega sinčka Joška in sem Kendovo ponudbo odklonil, češ, da bom na kraju s fantom lažje sedel. Tako smo sedli v kabino: na skrajno levico šofer, na sredo pokojni Kenda, na desno stran pa jaz s sinčkom v naročju. Pokojni Kunstelj in danes tudi že pokojna Sodjeva pa sta sedela zadaj v karoseriji. šofer je vozil v lagodnem, treznem tempu, ki je bil potreben že zaradi težine in velikosti voza. zlasti, ker je cesta zelo ozka. Resmanov tovorni avtomobil je triton-ski, tipa »Magirus Diesel« in je sam 2 ln pol metra širok. Ko smo naleteli pri Zatrniku na skupino voz s hlodi, jih je šofer hotel prehiteti in je zavozil precej na levo. Tisti mah, ko je šofer zaokrenil na levo, se je v meni že vzdramila slika, kako plavamo in se kotalimo — tako nevaren in tvegan je bil ta zaokret Res se je isti hip avtomobil že nagnil in se prevrnil po strmini. Tik preden se je voz prevrnil, sem z bliskovito naglico spoznal položaj: sklonil sem se čez sinčka, da ga zaščitim, a obenem mi ie šinilo skozi mozeg, da je kabina zidana tako čvrsto, da zadrži vso težo in pritisk avtomobila. Avtomobil je napravil še pol obrata in jaz sem za hip izgubil zavest." A ko se je v svojem padanju ustavil, sem odprl oči in tedaj sem videl, da sva v kabini s sinčkom vržena čez volan. Prvi hip nisem mogel prav razbrati, kaj se je zgodilo in kakšne so posledice te nesreče. Vrata na levi kabine so bila odprta. Stopil sem ven, da pogledam, kaj se dogaja.", Tedaj sem poleg sebe izpod kabine videl glavo pokojnega Kende, ki je bil z obrazom obrnjen v zemljo. Isti mah sem tudi znčul šoferja, kako je begal po strmini in kričal: »Kje je revolver, kjer je revolver. da se ubijem!« Malo više gori sem opazil mrtvega Kunstlja in smrtno nevarno ranjeno Verico Sodjevo. Kako so se vrata odprla, smo mnogo ugibali. Najbrž se je avto na strmini nagnil in med padcem so se odprla. Silovit sunek je iztrgal Kendo iz srede in ga vrgel ven. Kako se je to zgodilo, točno ne bo najbrž mogoče nikoli pojasniti. Ne pozabim, da se je Kenda, ko smo odhajali z Mrzlega Studenca, z desnico oklenil mene pod pazduho. Medtem ko je njega lz sredine iztrgalo iz kabine, sva oba na skrajni levici in desnici — šofer in jaz — ostala po res čudnem naključju brez poškodb, in z nama tudi moj sinko. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo; Bvropa: Hladen val še nad vzhodno Evropo, kjer prevladuje jasno vreme. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme. Pričakovati je postopno pooblačitev v zahodnih predelih in v primorju. Tam utegne biti tudi nekaj dežja. Zmerna košava v Podunavju. Toplota bo še narasla. Zagrebška: Stalno, vedro, podnevi zmerno toplo, noči hladne. Dunajska: Pooblačenje in poslabšanja vremena. Naši kraji in ljudje Nevarnosti ozke ceste na Pokljuko čudno, da se doslej ni prevrnilo že več avtov Bled, 21. oktobra. Velika nesreča ki se je pripetila v torek jrvečer na planinski cesti med Zatrnikom in Gorjami, nam daje mnogo misliti. Zahtevala je življenje dveh mož, ki sta v gorenjski javnosti igrala pomembne vloge. Nekdanji gospodar in preoblikovalec Bleda Ivan Kenda, ki ga je že itak hudo preganjala zla usoda, in bivši gorjanski župan Jakob Kunstelj, sta na cesd, ki vodi z Bleda na naš najlepši planinski svet, omahnila v naročje smrti. »Jutro« je že omenilo, kakšne razmere vladajo na pokljuški cesti. A o tem velja še izpregovoriti. Kajti ta nesreča je že druga, ki se je v tem okolišu pripetila v zadnjih mesecih. O prvi, ki k sreči ni zahtevala človeških življenj, nismo pisali, ker smo v naprej vedeli, da vest o njej ne bo prišla v javnost. Že nekaj let smo vsi. ki smo zainteresirani na cesti na Pokljuko, opozarjali, da je ta planinska cesta za sodobni avtomobilski promet mnogo preozka. »Jutro« je že v nekaterih člankih, tičočih se cestne in.reže, ki naj bi se uredila in razpeljala v območju Bleda in Bohinja, opozarjalo zlasti na ureditev pokljuške ceste. Mi, ki smo ee že neštetokrat vozili po tej cesti, smo bili pogostokrat priče, s kakšnim rizikom io se ogibali avtobusi avtomobilom in vo-lovom, ki so privozili z nasprotne strank Včasih je manjkalo le par centimetrov, da ee ni vozilo s potniki vred prekopicnilo nizdol po strmem bregu. Dogajalo se je, da se je vozilo, ki je stalo na skrajnem »unanjem robu ceste že vidno naprezalo. e nato o ipre v približno 12 m dolgo. <"o 8 m široko in 7 m visoko dvorano s kapniki. Iz prve dvorane vodi kakih 30 m dolg hodnik do 5 m visoke stene, na katere vrhu leži mala galerija. S te galerije je mogoč spust po vrvi na (i m nižje ležečo etažo in od tam še 7 m nižje v drugo dvorano, ki je lepša in skoraj dvakrat večja od prve. Dolžina ji je do 20 m, širina do 13 m in višina do 10 m. mestoma pa jc deljena z me istenami. Iz te dvorane vodijo mogočna naravna vrata v izmeri 5X(i v drugo jnmo, ki pa je na,polnjena z vodo. a vendar pregledna še v dolžini 10 m. Slednja jama je gotovo daljša. Približno 9.5 m oddaljena od nje, a 6 m višja je druga jama. tudi napolnjena z vodo im ob normalnem stanju vode pregledna kakih 15 m v dolžino. Pri narasli vodi se voda preliva iz gornjega vodnega korita v spodnji del in pada z velikim šumom v spodnjo izhodno jamo in priteče na dan kot potok »Studena«. Vsi znaki kažejo, da mora biti jama izrednega obsega, ki ga bo mogoče natančno določita šele potem, ko bo sodelovalo jamarsko društvo, ki ima na razpolago potrebne priprave za raziskovanje. V jami so številni raznovrstni kapniki, kapniške skupine, zagrinjala in stebri. Velikost jame v neposredni bližini Kostanjevice utegne v marsikaterih pogledih koristiti vsej okolici. Zato smatramo za potrebno, ugotoviti, da se raziskovalna dela ne ovirajo, zlasti ne onim, ki ne delajo zase, temveč za .javnost, kakor dela g. Au-man. Nerazumljivo je namreč, da je bilo prav v poslednjem času g. Aumanu s strani občine zaibranjeno vsako nadaljno raziskovanje v tej jrmri. Vprašamo samo: komu v korist in komu v škoHo? Dr. Kosta Lukovič Pred nekaj dnevi je, kakor je naš list ze poročal, napredoval v II. položajno skupino šef Centralnega presbiroja g. dr. K o-s t a Lukovič. To napredovan je pomeni obenem tudi počastitev vsega jugosloven-skega novinarskega stanu, saj je dr. Lukovič, ki vodi sedaj naš naivišji novinarski urad, izšel iz vrst aktivnih jugoslovenskih novinarjev. Dr. Kosta Lukovič je znan kol novinar, publicist, književni in gledališki kritik ne samo v naši državi temveč tudi v inozemstvu. Velike so njegove zasluge za razvoj našega mladega tiska. Kjerkoli more, se zavzema dr. Kosta Lukovič za naš tisk in za svoje tovariše novinarje. Veliko pa je njegovo delo tudi na področju nacionalne propagande. Inozemstvo je bilo mnogokrat napačno poučeno o razmerah v naši državi. Deloma je treba to pripisati delu naših nasprotnikov, ki hočejo našo državo očrniti pred zunanjim svetom. Že prej, ko ie dr. Kosta Lukovič deloval pri listih, mu je zaradi dobrih zvez, ki jih je imel. mnogokrat uspelo, da je ustvaril v inozemstvu o naši državi pravo sliko. Pri tem mu je pomagal njegov veliki uvled, ki si ga ie pridobil že v mladih letih. Njegm'a doktorska disertacija iz književnosti o Ccrneillu, kakor tudi njegova študija o francoskeni religioznem gledališču v XVII. stoletju sta svoj čas povzročili veliko zanimanje in pohvalo inozemskih znanstvenih in književnih krogov. Kar se tiče njegovega dela glede propagande v Centralnem presbiroju, naj omenimo samo to, da se je po njegovi zaslugi v naših radijskih postajah uvedla nacionalna ura, v kateri naši predavatelji govorijo o raznih problemih našega političnega, kulturnega in socialnega življenja. Po njegovi zamisli se je ustanovila v Beogradu tudi kratkovalovna brezžična postaja, ki vrši neprecenljivo propagando za našo državo v inozemstvu. Slovenski tisk ima v dr. Lukoviču velikega podpornika. Dr. Lukovič je ob priliki zadnje novinarske razstave v Ljubljani pokazal toliko ljubezni za slovenski tisk, da čutijo slovenski novinarji za svojo dolžnost, da se pridružijo čestitkam, ki jih je dr. Lukovič prejel ob priliki svojega napredovanja. Predzgodovinske izkopanine iz Ormoža Ptuj, 21. oktobra. Severno od Hardeka so v bližini gozda trije tumuli, predzgodovinske gomile. Lastnik: zemljišča posestnik g. škrinjar je enega izmed teh grobov skoraj docela izravnal. V začetku tega stoletja so na tem kraju izdelovali opeke in pri odkopa-vanju ilovice, so zadeli na izredno važno in k|po predzgodovinsko najdbo, ki jo je shranil starešina sreskega sodišča v Laškem g. dir. Arncld Pernat in jo izročil po posredovanju komservatorja notarja Skra-batja iz Ormoža mestnemu Ferkovemu muzeju v Ptuju, zakar jima izreka odbor nejiskrenejšo zahvalo. Pred seboj imamo žal le fragmente velike posode z bogato belo meandersko ornamentiko. Dobro ohranjena sta oba mogočna ročaja v obliki ptičjih glav v s ve tli kaslo črni barvi ter sta okoli in okoli poslikana z lepimi belimi omamenti. Doslej še niso nikjer odkrili slične posode in zdi se, da im mo pred seiboj ia-edno redkost. Prav v bližini te gcamile j? bil drugi, po svoji obiiki še ohranjen tumulus, na katerem rastejo danes vinsike trte. Tam je tudi štirinajst dni kopal prof. Prane Ferk. Vsebdno, kakor so odlomki velikih žar, priprosta skleda in posebna lepa mala skodelica z ročajem in bela, omamnimtika, je iz'.oči 1 ptujskemu muzeju. Po zatrdilu g. dr. Pernata so takrat izkopali tudi lep železen laten-ski meč, ki je danes neiznanokam izginil. Tretji tunuulus v bližini je že pri vasi Har-deku in je last posestnika Otmarja Per-ca. Muzejsko društvo v Ptuj.u namerava prihodnje leto tsim okoli raziskovati predzgodovinska grobišča, posebno pa obe veliki gomili na Hajndlu. A. S. „@sv«ta la Kosovo in dostop do morja" Osvobodilna vssjna 19*3 in spletke z Dunaja Po 1. 1908 so se v turških pokrajinah Balkana stalno javljali nemiri. Pokolji kristjanov so bili na dnevnem redu in dosegli višek v krvavem klanju v štipu in Koča-nih. Preko meje so stalno vpadali Arnavti in zato ni čudno, da so se krščanske državice Balkana pomenile o skupnem nastopu proti Turkom Dne 13. marca 1912. je bil v naj ečji tajnosti sklenjen srbsko-tolgarski dogovor. Tvorci važnega sporazuma so bili srbski zunanji minister Milo-var Milovanovič, bolgarski min. predsednik Gešov ter mska poslanika v Beogradu in Sofiji, Hartwig in Nekljudov. Le ruskemu carju je bilo znano, kaj sta sklenili slovanski državi na Balkanu in francoski min. predsednik Poincare je zvedel za besedilo dogovora šele ob obisku v Moskvi, avgusta 1912. Stroga tajnost je bila na mestu, da se preprečijo intrige, ki bi gotovo posegle vmes. Ostale velesile ^o sicer nekaj slutile, a to je bilo le tipanje za pravim jedrom važne pogodbe. Na Dunaju in v Berlinu sploh niso mogli verjeti, da bi se Srbija in Bolgarija sporazumeli ali celo zedinili o razdelitvi plena, saj je bilo znano, kako je car Ferdinand vedno računal sebi v korist 7. Nemci, Srbom v škodo pa na grabežljivost Avstrije ... Dunaj je bil z objavo balkanske vojne vprav presenečen, črnožolta diplomacija s proslulim Berchtoldom je iz-"ubila glavo. Francoski in ruski diplomaciji se je med- tem posrečilo, pripraviti Avstro Ogrsko, da ostane v primeru spopadov na Balkanu nevtralna. Avstrijska vojna stranka pod vodstvom generala Hotzendorfa je bila namreč precej bojevita in lahko bi se zgodilo, da bi udrla v izpraznjeni Novopazar-ski Sandžak, Srbiji za hrbet. Turčija je računala s tem, a ruski diplomat Sazonov je srečno dobil avstrijski pristanek na teritorialni status quo ante bellum na Balkanu. pa naj se konča vojna kakor koli. Poin-care je dosegel slično na ostalih dvorih, ki so se odrekli poseganja v vojno zaradi balkanskega vprašanja. Nemški zunanji minister je celo sporočil na Dunaj, da »Nemčija noče biti avstrijsld satelit na vzhodu«, po zlomu turške armade je pa cesar Viljem počastil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda ob posvetu v Berlinu konec novembra z besedami: — Nur kein£ Dummheiten!... Da, da, zmage pod geslom »Balkan balkanskim narodom« so bile le preveč zgovoren migljaj krvoločnim krempljem v zvito diplomacijo omreženega črnožoltega orla. Vpočetku septembra so se začeli veliki nemiri na vsej turški meji. Razburjena Turčija je 28. septembra odredila delno mobilizacijo svoje vojske. Dva dni kasneje so vpoklicale pod orožje vso svojo vojsko Srbija, Črna gora, Bolgarija in Grčija. V Beogradu je zavladalo velikansko navdušenje, staro in mlado je hitelo z odločno Oražnove podpore razdeljene Ljubljana, 21. oktobra Med podporami, ki jih prejemajo revni slušatelji Aleksandrove univerze, -o naiizdat-nejše tiste, ki jih podeluje ustanova Oraž-novegn doma. Pokojni dr. Oražen bo ostal med Slovenci v zgodovini o dobrodelnih delih zapisan na najo iličnejšem meeiu. Sam je prav dobro doumel vse težave slovenskega študenia. ko se je moral z zategnjenim pasom prebijati do znanja v korist svojega naroda. Dr. Oražnova socialna zamisel je po njegovi oporoki v prvi vrsli namenjena študentu-medicincu. Če denarn« možnosti te ustanove še niso izčrpane zanje, so namenjene ostalim študenuom. Glavno merilo je pač revščina in nepreskrbljene^- voljo v vojašnice. V dobrih sedmih dneh ie bilo zbranih nad 400.090 mož, tri slavne armade so bile pripravljene na junaški pohod. Medtem so se pod vodstvom Francije ze-dinile vse velesile, da posredujejo na Balkanu za mir, boječ se splošne evropske vojne. Rusija ket zastopnica Anta.nte in Avstrija v imenu Trozveze. državi, ki sta imeli največ interesov na Balkanu, naj posredujeta pri zaveznikih. Treba je odločno ohraniti mir, velesile da se bodo že pobrigale za reformo v prid kristjanom pod turškim jarmom. Ali že drugi dan. ko sta ruski in avstrijski poslanik izročila noto zaveznikom, dne 9. oktobra, je napovedal črnogorski kralj Nikita Turčiji vojno. Ostale države so sicer še enkrat poskusile doseči pristanek Turčije na predlagane reforme — ali ko je Porta 15. oktobra vse predloge odbila, so 17., 18. in 19. oktobra napovedali zavezniki vojno. Krvavi ples za svobodo tlačene raje se je začel, plameneča iskra je švignila iz jeklenih src in preko grmade trpljenja in slavnih zmag pripravila vstajenje Balkana. Avstrija se je še na predvečer vojne napovedi desinteresirala na Sandžaku, trdno uverjena. da bo po bivšem nemškem oficirju von Goltz-paši reorganizirana mlado-turška vojska gotovo zmagala, še drugi dan vojne napovedi je a. o. zunanje ministrstvo sklenilo, da je treba pridobiti črnogorsko vlado za carinsko unijo in da ji je celo pripravljena odstopiti Sandžak za — Lovčen! Po srbski zmagi pri Kumano-vu, ki je na Dunaju odjeknila kakor strela Tako so iz fonda Oražnove ustanove prejemali že nekaj let naši študentje brezplačne podpore v obliki stanovanja in prehrane. Kura torij ustanove se je vsa leta trudiL da je te podpore čim pravičnejše razdeljeval in skušal s tem zadostiti velikim in obsežnim potrebam našega revnega študenta. Te dna je kuratorij za letošnji zimski semester že določil, komu naj podpore pripadajo. Na njegov naslov je dospelo skupno 176 prošenj, med njimi dve od slušateljic in sicer za brezplačno prehrano 138, za brezplačno stanovanje pa 113. Med temi prošnjami je bilo 75 takih, ki eo prosili za oboje. Kuratorij je rešil in razglasil na deski v avli univerze, da pripade hrana v >Jadranu« odnosno v Delavski zbornici 70 slušateljem, od tega 28 medicincem, 17 jn-ristom, -12 filozofom in 13 tehnikom, stanovanje pa 84 slušateljem in 6icer 31 medicincem, 26 juristom, 20 filozofom in 17 tehnikom. — V teh podelitvah pa še niso vklju-žene tista podpore, ki se jih ustanova nadeja še izposlovati za nekatere slušatelje. Velik požar pri Slovenjgradcu Slovenjgradec, 21. oktobra V torek proti večeru je nastal pri posestniku Kotniku v Starem trgu pri Slovenjgradcu velik požar. Prav naglo je zajel hišo in se nato preselil tudi na vsa gospodarska poslopja. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Slovenjgradca, Starega trga in Podgorja-Vneto so se trudili pozno v noč, ali žal^ se tudi naiporu združenih gasilcev ni posrečilo kaj prida rešiti. Omejiti so se torej morali le na lokaliziranje požara. Kakor je bilo ugotovljeno, je požar nastal zaradi tega, ker so se vnele saje v dimniku. Na vso nesrečo je bilo na podstrešju poleg dimnika nakopičeno mnogo slame, ki se je seveda lahko ob prvi iskri vžgala, škoda je velika. Ubogemu posestniku so razen hiše in gospodarskih poslopij zgoreli tudi vsi pridelki. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Kranj potrebuje Ljudsko vseučilišče Kramj, 21. oktobra. Pred dvema letoma je bilo v Kranju ustanovljeno Ljudsko vseučilišče, katero so tedaj meščanski krogi sprejeli z velikim veseljem. Ustanovili so jo domači akademiki, JugiosCovemrtko akademsko dliuštvo, ki se je dve leti prizadevalo, da obdrži to prosvetno ustanovo na dostojni višini. Delovanje Ljudske univerze je blo dosedaij bolj skromno, še polno začetni-ških nedostatkov, tod-a, bilo je vsekakor pravilno pojmovano. Mnogo truda so vložili akademiki v to ustanovo, da bi na ta nač:n nudili ne samo meščanstvu, temveč vsem slojem možnost, da se seznanijo z mnogimi vprašanji, ki se tičejo javnega in zasebnega gospodarskega, socialnega ni kulturnega življenja. Akademiki so se odločili za njeno ustanovitev glede na splošne potrebe časa, ki so tedaj zahtevale njen nastanek. Po dveh letih delovanja pa so voditelji prišli do spoznanja, da krajevne potrebe, ki se večajo z naglim gospodarskim in socialnim razvojem, zahtevajo širši obseg in čim trdnejšo podlago. Nedostatki, ki so se dosedaj pojavljali, so bili nastali zaradi težkih gmotnih razmer, s katerimi se je morala ustanova boriti. Temu pa so se pridružile še druge težkoče in sicer zaradi prevelike obremenjenosti voditeljev, ki nikakor niso zmogli vsega dela dovršiti z ono doslednostjo in trdnostjo, kakor bi to bilo za normalno delo potcebmo. Sedaj, ko stopa Ljudska univerza v tretje leto obstoja, so se njen,i voditelji odločili, da dajo tej ust' novi č m širši obseg. Ker na izboljšanje v takih razmerah ni misliti, se je na ustanovnem otčne.m zboru Ju gos loven-k ega akademskega društva sestavil odbor petih članov, ki naj vprašanje poživitve in izpopolnitve natančno "prouči in naide na;'Evangeljn\k< in s tem otvorila novo sezono. Predstava je za abonma. Vstopnice so v knjigami Slomškove tiskovne zadruge. e— Gospodinjska nadaljevalna šola za šoli odrasla dekleta se bo, kakor druga leta,, otvorila tudi letos v gospodinjskih prostorih II. deške (prej okoliške) narodne šole v Celju. Pouk se bo pričel v začetku novembra- Dekleta, ki se želijo udeležiti tečaja, naj se zglasijo zaradi vpisa v teku meseca v I. b razredu II. deške narodne šole. e— Zadnji letošnji izpiti vozačev motornih vozil bodo v sredo 27. t. m. ob pol 9. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. e— Uršulin sejem. Včerajšnji letni živinski in kramarski sejem v Celju je bil kljub lepemu vremenu 6labo obiskan. Prodajalcev je bilo sicer približno toliko kakor na lanskem sejmu, kupcev pa je bilo znatno manj, ker sili gospodarska kriza ljudi k skraini štednii. SVEŽE ZELJE V GLAVAH in BEL KROMPIR dobite poceni pri Kmetijski družbi v Celju, telefon 165. e— Brezposelnost- Pri celjski borzi dela je bilo 20. t m. v evidenci 232 brezposelnih (170 moških in 62 žensk) nasproti 277 (202 moškima in 75 ženskam) dne 10. t. m. e— Dve hudi prometni nesreči. Ko je vozil 49-letni posestnik Vinko Topovšek iz Resane pri Gomilskem v torek opeko, je padel pod voz in je šlo kolo čezenj. Topov-Šek je dobil huda notranje poškodbe. V sredo se je prevrnil z drvmi naložen voz med vožnjo na 43-letnega posestnika Jakoba Štumfa z Ljubečne in mu zlomil desno nogo nad Členkom. Ponesrečenca se zdravita ▼ bolnišnici. „ , . e— Napad s sekiro. V ponedeljek je neki moški iz St. Janža na Vinski gori v prepiru napadel 52-letnega posestnika Blaža Javornika iz iste vasi in mu s sekiro presekal desno stegno. Javornika so prepeljali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— 18 samostojnih koncertov in 362 ostalih prireditev je priredila železničarska pevska ednota »Drava« v zadnjih -10 letih. Pod spretnim vodstvom zaslužnega javnega delavca in zborovodje Ipavčeve pevske župe, ki je obenem tudi zborovodja »Drave«, se je delovanje tega pomembnega pevskega udruženja poživilo, razgit-alo in poglobilo. Da se naši vrli »Dravaši« vsaj malo oddol-že svojemu pevovodji, mu prirede v soboto 23. t. m. prijateljski večer pri Povodniku. a— Novice iz Ljudske univerze- Drevi ob 20. bo predaval docent dr. Matko iz Ljubljane o zanimivi in aktualni temi, kaj mora vsakdo vedeti o svojem srcu. Prihodnje predavanje, v ponedeljek 25. oktobra, bo posvečeno spominu T. G. Masaryka. a_ Nad mejo žari nebo. V gospodarskem poslopju posestnika Kozliča pri Sv. Antonu v Avstriji tik naše državne meje nad Ma-renbergom je upepelil ogenj ves inventar in zalogo lesa. Na pomoč poklicani vrli gasilci iz Ivnika eo mogli rešiti samo stanovanjsko hišo, ki so jo bili tudi objeli ognjeni zublji. Rešili eo ie nekaj živine, medtem ko so orodje, krma in pridelki postali žrtev ognjenih zubljev- Škoda je precejšnja in j® bil ogenj najbrže podtaknjen. Vremenska poročila Dozdevno vreme v oktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut- P. 22. Vera Kordula S. 23. Klotilda N. 24. Rafael P. 25. Krizant, D. T. 26. Evarist Z. krajec ob 14.26 S. 27. Frumencij Č. 28. Sim. Juda P. 29. Ida, Narc. S. 30. Alfonz R. N. 31. Volbenk večinoma oblačno, bres slane nagla ohladitev jutranje megle, zelo mrzle noči, vetrovno kakor pozimi Poročilo Meteorološkega zavoda na oniveral 21. oktobra Ljubljana 7. 768.6. 3 2. 97, 0. megla, —, —j Maribor 7. 767.5, 3 0, 95, O, 0. —, —; Zagreb 7. 768.0. 5.0. 95. O. 0. —, —; Beograd 7. 768.1. 8.0. 70. ESE3. 0, —, —; Saraievo 7. 769.5. 3.0, 90, O, -10, —, —; Skoplje 7- 767.8, 6.0. 95, O, 10. —, —. Temperature- Ljubljana 14.0, 2.8; Maribor 14.0, 2 0; Zagreb 15.0, 5 0; Beograd 16.0, 6.0; Sarajevo 15.0, 2.0; Skoplje 17.0, 2.0; Split 21.0, —» a— Gledališke.novice. Povsem novo opremo za »Sodnika Zalamejskega«, čigar premiera bo jutri, v soboto, je nabavilo mariborsko gledališče. Inscenaeija v okviru novega krožnega horizonta izgleda naravna in slikovita, nabavljeni pa so tudi novi historični kostumi- Ker je zanimanja za premiera veliko, priporočamo nabavo vstopnic čimprej. — V nedeljo bo prva Dopoldanska predstava in se vprizori zabavna kmečka veseloigra »Trije vaški svetniki«, ki je tudi pri prvi letošnji vprizoritvi zadnjo nedeljo vzbudila salva smeha. Veljajo znižane cene. a— Kakor oreh debela toča je prad dnevi padala v Slovenskih goricah in uničila kmetovalcem precejšen del letošnje setve ajde. Ljudje ne pomnijo tolikšnih vremenskih nezgod že dolga leta in so slovenjgori-ski vinogradniki in poljedelci utrpeli zlasti letos ogromno škodo. a— Rnkomavhi odnesli dva soda mošta. V vinsko klet trgovca Ivana Andrašiča iz Maribora, ki ima svoje posestvo v Smolin-cih v Slov. gor., so vdrli neznani rokomavhi in odnesli dva soda vinskega mošta. Trgovec trpi radi tega din 2000 škode in so v zvezi s tem že aretirali dva delavca, ki sta bila za čas trgatve zaposlena pri Andraši-ču. Iz Zagorja z— Rudarji so počastili spomin prezidenta Masaryka. V Zadružnem domu na Lokah je v nedeljo prirelilo Delavsko kulturno društvo »Naprej« komemoraeijo za T. G. 3Iasarykom. Pre d in po spominskem govoru je igrala godba, pevski odsek pa je pod taktirko g. Ritterja zapel več pesmi. Obisk je bil velik, in je vsa prireditev napravila mogočen vtis. Iz Krškega k— Odlikovanje. Te dni je bila odlikovana z redom Sv. Save V. stopnje upravnica tukajšnje pošte gdč. Mirni Maurerjeva, i zlato kolajno za vestno službovanje pa upravnik pošte v Leskovem pri Krškem g. Joško Rep. Čestitamo!! k— Knjige Vodnikove družbe bodo kmalu izšle. Prosimo vse one. ki doslej še niso obnovili naročnine, da to store do 1. novembra pri poverjeniku. Gospodarstvo Predlog za spremembo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov Glavna zadružna zveza kraljevine Jugoslavije je izdelala predlog za spremembo in dopolnitev uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, ki ga je predložila na merodajnih mestih. Ta predlog se glasi: 1) V obračunu kmečkih dolgov je treba zadrugam priznati tudi sodne stroške in stroške eksekucije, ki go nastali po 20. aprilu 1932., če je bila tožba ali eksekuicija osnovana na zadružnem odplačilnem načrtu za dotično zadrugo, ali pa če dolžnika po prejšnjih uredbah ni bilo smatrati za kmeta, temveč mu je bila priznana zaščita šele po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. 2) Po uredbi morajo zadruge za odpis 25% dolga uporabiti polovico deležine glavnice in vse rezerve. Uredba se naj izpreme-ni v toliko, da se uporabijo za odpis le dejanske rezerve, ki ostanejo potem, ko je zadruga odpsala svoje sumljive terjatve in zneske, ki jih je predp:sala zveza za sanacijo drugih zadrug odnosno zneske, ki bo potrebni za sanacijo zveze. V ta namen naj bi kreditne zadruge sestavile postbno bilanco zaradi ugotovitve dejanskih rezerv po stanju od 25. novembra 1936. Če je zadruga včlanjena v zvezo, ki ji je odobrena sanacija, naj se odbijejo zneski nasproti zvezi zaradi sanacije in tudi zneski za prispevek v sanacijski fond zveze v smislu čl 6 uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug. Za te zadruge naj bilance predloži zveza s skupnim izkazom zaradi istočasne ugotovitve dejanskih rezerv teh zadrug. 3) Če je glavni dolžnik zadruga, ki je prišla v iikvidacijo najmanj leto dni pred uveljavljenjem te uredbe, tedaj naj se smatra. da morajo obveznosti zadruge izpolniti solidarno dolžniki in poroki. 4) Točka 5 b, čl. 24. finančnega »kona, ki določa, da se P" dolgovih prako 500000 Din ne smatra kot kmečki dolg presežek dolga preko 500.000 Din, naj se spremeni tako, da se dolgovi kmetov, ki presegajo 500.000 Din, sploh ne smatrajo kot kmečki dolgovi. . , 5) Zadružnim zvezam naj se povrnejo vsi stroški in vsi izdatki za posle v zvezi z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov (sestavljanje obračunov, izročanje upniških listin, pojasnila zadrugam itd.) V tem pogledu naj se izpopolni čL 17. uredbe. 6) Čl. 36. uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov naj se v 1. odstavku dopolni v toliko, da smejo kmetijske zadruge za nakup in prodajo poleg odplačilnih obrokov zahtevati od kmečkih dolžnikov tudi obresti v enaki višini, kakor jih morajo same plačati za kredite. 7) V obseg orne zemlje naj se glede na razmere v dravski banovini prišteje tudi površina gozdov. 8) Ako se dolžnik, ki ima pravico na zmanjšanje dolga za 50%, ne poslužuje ugodnosti po uredbi, to ie da ne zahteva zmanjšanje dolga in ne plača anuitete, potem gre poroku pravica, da zahteva zmanjšanje dolga na 50°/o; če pa pride do pris:ln€ izter-jatve potom dražbe, potem nai bo porok zavezan samo do višine 50% dolga. 9) Kmetje, ki so kupili od Osrednjega saveza hrvatskih seljačkih zadrug zemljišči veleposestev, ki jih je likvidiral savez, ki mu je sedaj odobrena sanacija, naj poplačajo svoje dolgove nasproti savezu, če jim je le-ta kreditiral kupnino, po predpisih, ki ve- I ljajo za dolgove kmetov nasproti denarnim i zavodom. Velik zbor železniških upokojencev Ljubljana. 21. oktobra V torek je bilo v dvorani Delavske zbornice z?lx>rova,nje železniških upokojencev in jentnikov iz območja ljubljanske železniške direkcije. Prisotnih je bilo nad 500 prizadetih iz vseh večjih krajev Slovence. Zborovanje je bilo sklicano zaradi sklenitve ukrepov za končno rešitev doslej neurejenega položaja železniških upokojencev in ren-tnikov. Izvoljen je bil akcijski odbor in sprejet naslednji program: enoten nastop vseh upokojencev, ne glede na to. kateri skupini kdo pripada; nastop naj podpro vse obstoječe organizacije aktivnih in upokojenih že- Znatni deficit češkoslovaškega žitnega monopola Češkoslovaška žitna monopolska družba objavlja letno poročilo za leto 1936/37., ki je prav poučno zaradi težkoč, ki jih je morala diužba v tem letu prebroditi. Znano je, da se je žitna produkcija v Češkoslovaški zaradi razmeroma visoke in kmetu vnaprej zajamčen^ cene zadnja leta znatno dvignila in je kmalu občutno prekoračila potrebo domače potrošnje. Žitna monopolska družba je morala ta produkcijski višek prevzeti in plačati, ni ga pa mogla prodati v inozemstvo, ker je bila svetovna cena zlasti v letu 1935. za več nego polovico manjša nego je znašala cena. po kateri je bila družba primorana oiikupiti žito. Vse to je prisililo češkoslovaško vlado, da je lani izdala ukrepe za omejitev produkcije, zlasti v pšenici. Šele letos, ko 60 se cene pšenici na lezničarjev; apel na občinske uprave, da b svetovnem trgu zboljšale je družbi uspe'o Sklepi Svojih sej podpro zahteve UJ>okojen- ■ nrodati v rnorpmstvn veeie količine rvaeni-cev in da se z njihovimi upravičenimi za- htevami seznani tudi naša javnest. Zahte ve upokojenih železničarjev in rentnikov so minimalne. Zahtevajo predvsem povračilo znižanih doklad. katere so jim bde odtrgane 1. oktobra 1035. prevedbo kronskih rentni-fcov 7.a dinarske naknadno s 1. julijem 1927, priznanje do'lad k pokojninam upokojenih delavcev, ukinitev plačevanja naknadnih prispevkov za Delavski pokojninski fond in vštetje delavskih let za odmero pokojnine in izplačilo doklad k rentam. Na zborovanju je bil sprejet med drugim sklep, naj zelem ški upokojenci in rentni-ki v vsakem večjem kraju prirede zborovanje in naj se skuša 7. raznimi intervencijami pri poslancih senatorjih in ministrih v Beogradu vplivati na zboljšanje njihovega položaja. Za izvedbo tega je potrebno sodelovanje vseh prizadetih upokojencev in rentnikov. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek. 22. oktobra: ob 15. uri Julij Cezar Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. Sobota, 23. oktobra: Beraška opera. Izven. Znižane cene od 22 Din navzdol. Nedelja. 24. oktobra: ob 15. uri: Pesem s ceste. Izven. Cene od 22 din navzdol, ob 20.: Vozel. Premiera. Premierski abonma. OPERA Začetek ob 20. uri Petek, 22. oktobra: Zaprto. (Gostovanje opere v Celju: Evangeljnik). Sobota, 23. oktobra: Navihanka. Izven- Znižane cene od 30 din navzdol. * Zanimalo vas ho, da obsega operni repertoar za najbližji čas sledeča dela: Čajkov-skega: »Jevgenij Oajegin« z gosp. Primožičem v naslovni par; i ji, pod muzikalnim vodstvom dirigenta Štntofa, ki je delo nanovo prevedel na svoj znani mojstrski način. Dalje da se ponovi Šoštakovičeva opera »Lady Macbeth iz Mcenska« z gdčno. Olj-dekopovo. pod taktirko ravnatelja Poliča. Dalje da nastopi naša nova koloraturka gdčna. Nolhjeva kot Kosim v sSeviljskem brivcu«, katerega bo pel gosp- Janko, opero pa dirigira kapelnik Neffat. Razen tega pripravljajo premiero domače operete »Ančka«, katero sta sestavila dva mlada visoko-šolca gg. Smiljan Samec (libretist) in Osvald Dobeic (komponist). Premiera Petrovičeve vaške šale »Vozel« ho že v nedeljo zvečer, na kar posebno opozarjamo. Vsa komika situacije obstoja v tem. da zamenja mlajša sestra nevede slučajnega znanca s sestrinim možem, iz tega nastanejo najrazličnejše zmede, ki se zapletajo v vedno večji in bolj zmeden vozel. Situacija se vedno bolj ostri in postaja od prizora do prizora bolj komična. Igra nudi polno mero najvedrejšega smeha in prisrčne zabave. Dejanje je lokalizirano, s tem je pridobila igra za naše gledanje na neposrednem učinku in domači barvi. Režija je M. Skrbinškova. Igrajo dame: Mile-va Boltar-Ukmarjeva, Levarjeva in ga- Polonca Juvanova, ter gg.: Jerman, Drenovec in Potokar (oz. Sever). Nedeljska predstava je za premierski abonma. ★ ŠENTJAKOBSKO G ED AL IŠČE Sobota. 23. oktobra: »Lincoln«. Premiera. Nedelja, 24. oktobra: »Lincoln«. ★ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 22. oktobra: zaprto. Sobota, 23. oktobra: »Sodnik Zalamej&ki«. Premiera. Bloki veljajo. prodati v inozemstvo večje količine pšenice (preko 20.000 vagonov), država pa se je zavezala kriti stroške za vzdrževanje železne rezerve pšenice v višini 20.000 vagonov. Navzlic ugodnejši ceni na svetovnem trgu pa je družba utrpela pri izvozu pšenic© znatno izgubo, ki je znašala povprečno 37.50 Kč (56 Din) pri' gtotu. Objavljena bilanca se nanaša na leto 1936/37. V tem letu so znašali stroški za vskladišoenje žita iz leta 1935. 87.6 milijona Kč in stroški za vskladiščenje žita iz leta 1936. 79.3 milijona Kč, skupaj torej 166.9 milijona Kč. K temiu je treba še prišteti ;zgubo (razliko v ceni) pri izvozu žita v višini 152 milijonov Din (2£8 milij. Din) in končno znesek 122 milijonov, ki ga je bilo treba odpisati zaradi diference v ceni za pšenico isn rž iz leta 1935. Vsi navedeni izredni stroški, ki so nastali zaradi nadlpro-dukcije znašajo 442 milijonov Kč. Za kritje leh izrednih stroškov je morala država prispevati 135 milijonov Kč (prtko 200 milijonov Din), od tega samo za stroške vskla-diščenja pšenične že'ezne rezerve 93 milijonov Kč. Tudi za tekoče leto bo morala češkoslovaška država prispevati še znatne zneske, in sicer ne samo za vskladiščenje pšenične železne rezerve, temveč tudi za kritje diference pri izvozu, ki se v tekočem letu 1937/38 še nadaljuje. Vsedržavni trgovski kongres bo v Ljubljani V torek in sredo je v Osjeku zasedalo Centralno pre stavništvo zvez trgovskih združenj v naši državi. Na tej konferenci so sodelovali delegatje iz Beograda. Zagrela, Ljubljane in drugih naših trgovskih centrov. Predsedoval je Bernardo Krešič. Predvsem so razpravljali o veleblagovnicah. Ministrskemu predsedniku in trgovinskemu ministru so poslali prošnjo, naj se čimprej uzakoni načrt uredi «. 6 katero 63 prepoveduje 116'anavljanje veleblagovnic. Glede na socialno zavarovanje trgovcev je bilo sklenjeno, da bo to vprašanje na osnovi strokovnih referatov proučer.o na prihodnji seji pre "stavništva, ki bo v drugi polovici novembra v Novem Sadu. Daljša je bila tudi razprava o krošnjarjenju. Kongres trgovcev iz vse države bo meseca maja prihodnjega leta v Ljubljani. Pred otvoritvijo prve bano-vinske sadjarske razstave Od kar je bil zaključen Mariborski teden, ni bilo v Mariboru takega živahnega vrvenja kakor je bil te dni. Na obširnem razstavišču pivovarne Union in po dvoranah v notranjosti tega ogromnega poslopja se pripravlja I. banovinski sadjarska razstava in velik sadni sejem, ki bo otvorjen v soboto, dne 23. t. m. ob pol 11. uri dopoldne. Sadjarji hočejo pokazati, kako so napredovali v zadnji, zlasti povojni dobi in kako se razlikuje današnje sadjarstvo od nekdanjega. Posebno zanimivi in za vsakega zavednega sadjarja pobudni bodo na razstavi trije glavni oddelki in sicer: pripomočki in sredstva za uspešno sodobno negovanje sadnega drevja, nadalje pripomočki za sodobno uporabo sadja in vzorci vseh v naši banovini pa tudi po drugih banovinah najbolj razširjenih sadnih sort. Iz bližnje in daljne mariborske okolice vozijo vse sadje na razstavo s tovornimi avtomobili. Od bolj oddaljenih podružnic ga pošiljajo v zabojih, deloma ameriških, deloma pa v kabinetnih. Take zbirke sadja v vseh sodobnih posodah in opremah še ni bilo na nobeni sadni razstavi. Vsa prireditev bo prizadjala ogromno truda in tudi velike stroške. Svoj poučni ln propagandni smoter pa bo dosegla le tedaj, ako bo imela primerno število obiskovalcev. Naj nikdo, ki se zanima za na- predek sadjarstva, ne zamudi te edinstvene prilike. Zlasti naj bi si razstavo ogledali vsi napredni sadjarji, podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, ljubitelji lepega sadnega drevja in žlahtnega sadja. Sadni sejem pa naj posetijo naši sadni trgovci in sploh vsakdo, ki se želi založiti za zimo z izbranim zimskim sadjem. Vsem obiskovalcem te razstave in sadnega sejma je dovoljen od 21. t. m. do 3. novembra 50% na železnicah. Stanje Narodne banke Zadnji izkaz Narodne banke ol 15. t m. zaznamuje zapet povečanje zlate podlage za 9.8 na 1725.3 milijona Din. V prvi polovici oktobra je zlata podlaga v celoti narasla za preko 21 milijonov Din. Devize izven podlage pa so se po najnovejšem izkazu zmanjšale za 36.5 na 6^1.8 milijona Din. Posojila zaznamujejo malenkostno nazadovanje za 1.1 na 1581.6 milijona Din, postavka »raznih aktiv« pa se je ponovno znatno dvignila, in sicer za 53.6 na 1888 milijonov. OH začetka julija t. 1. je ta postavka raznih aktiv v celoti narasla za 759 milijonov (vsebuje pa, kakor znano, tečajne diference, odkupljene marke in lire, razna posojila in najbrž tudj zlato). Obtok bankovcev je v drugi četrtmi oktobra nazadoval za 58.0 na 5771.7 milijona Din .Obveznosti na pokaz pa so narasle za 90 5 na 2490.7 milijona Din. Kritje znaša 26.83% (v prejšnjem izkazu 26.77). Gospodarske vesti = Nadaljnje povečanje naših klirinških terjatev v Italiji. Po najnovejšem izkazu Narodne banke o stanju aktivnih in pasivnih kliringov na dan 15. t. m. se je v drugi četrtini oktobra saldo naših terjatev v Italiji v novem kliringu ponovno povečal, in sicer za nadaljnjih 5.5 milijona lir na 29.5 milijona lir (68 milijonov din). Samo v prvi polovici oktobra se je saldo naših terjatev povečal za 9.4 milijona lir (21.6 milijona din). V starem kliringu je saldo naših terjatev nazadoval le za 0.2 na 40.6 milijona lir. Tudi saldo naših terjatev v Nemčiji se je zopet dvignil, in sicer za 2.8 na 17.6 milijona mark. Od ostalih aktivnih kliringov se je povečal saldo naših terjatev v Poljski za 0.9 na 14.7 milijona din in saldo naših terjatev v Turčiji za 1.5 na 8.0 milijona din. — Od pasivnih kliringov kaže klirinški račun s Češkoslovaško povečanje salda našega dolga za 1.5 na 127.0 milijona Kč in saldo našega kli-ringa s Francijo povečanje za 0.7 na 6.6 milijona francoskih frankov. Zmanjšal pa se je naš klirinški dolg v Madžarski za 1.2 na 6.2 milijona din, naš klirinški dolg v Rumuniji za 0.9 na 26.0 milijona din in naš klirinški dolg v Švici za 0.2 na 1.3 milijona švicarskih frankov. = Pomirjenje na newyorški borzi. Po torkovem polomu na newyorški efektni borzi je že naslednji dan nastopilo pomirjenje. Čeprav tendenca ni bila enotna, so se vendar tečaji od najnižjega stanja v torek po večini dvignili, deloma prav znatno. Ob zaključku je bila tendenca izrazito čvrsta. Promet je bil izredno velik in je prekoračil 4 milijone dolarjev. Tudi evropske horze kažejo prijaznejše lice- Kako vpliva napela politična situacija na razvoj borznih tečajev nam priča zlasti okolnost, da je v Londonu na mah nastopila čvrsta tendenca, ko ie prišlo poročilo o popustljivejšem držanju Italije v odboru za nevmešavanje. Tudi na londonskem kovinskem trgu so se cene v sredo nekoliko popravile in je cena elektro-litičnemu bakru narasla od 49 na 50. = Dobave: Strojni oddelek direkcije drž-železnic v Ljubljani sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo cevi, ventilov, katrana i dr.; do 28. t. m. za dobavo papirnatih trakov za brzinomere, 6mirkovega platna, azbestnih vrvic, topilnih loncev ter razne železnine; spdošni oddelek do 23. t. m. ponudbe za dobavo raznega papirja in lepenke in gradbeni oddelek do 26. t- m. za dobavo žaginih listov. Direkcija dr. rudnika v Kaknju sprejema do 27. t. m. ponudbe za dobavo 6vinca, tele kovine, emajl-laka. pocinkane cevi, železne pločevine ter bencinskih jamskih svetilk. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo kopalne bakrene peči in 1 000 kg medi. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do dne 28. t. m. ponudbe za dobavo jamskega kabla, raznega železa, ščetk ter rudarskih lopat; do 6. novembra za dobavo krp za čiščenje, telefonskega kabla in armiranega voda. Komanda pomorskega arze-nala v Tivtu sprejema do 25. t. m. ponudbe za dobavo portlandskega cementa, keramit-nih plošč, kaučukaste vrvice, ogledal, sukan- I ca, karbida, solne kisline, električnega materiala, Čistilnih predmetov, jadrenine, celuloida, gume, azbestnega platna in pokrival, do 27. t- m. za dobavo konopljene vrvi, do 1. novembra za dobavo materiala za pisalni stroj »Adlerc, kolen za cevi ter cevi, do 2. novembra za dobavo električnega materiala, konstruktivnega jekla, vijakov, žeb-Ijev i dr., jadrenine, sukanca, do 3. novembra za dobavo koksa, bombaža, linoleja in lepila, do 4. govembra za dobavo električnih svetilk, vrvi, stekla, električnih predmetov iz medi, do 8 novembra za dobavo jadrenine, sukanca, konopljene vrvi, žebljev, zakovic, portlandskega cementa, do 9. novembra za dobavo ploščic iz cinka, barve za tanke tkanine, konsistentne masti, mazila za ležaje, železnih pocinkanih spojk in žice. = Licitacije. Dne 9. novembra bo pri upravi zavoda »Sarajevo« v Sarajevu licitacija za nabavo strojev za les im 11. novembra za dobavo raznega jekla. Dne 10. novembra bo pri upravi policije v Z&gTebu licitacija za nabavo plašče v, 11. novembra za nabavo hlač, 12. novembra za nabavo bluz, 13. novembra za popravilo starih uniform in 15. novembra za nabavo belih kap, rokavic i dr. za potrebe policijske straže. Dne 15. novembra bo pri direkciji pomorskega prometa v Splitu licitacija za nabavo raanih barv za potrebe pomorskih svetilnikov in znakov in 19. novembra za dobavo raznega potrošnega materiala za te svetilnike. = Licitacije. Dne 23. t. m. bo v intendant uri štaba dravske divizijske oblasti v LjuMjani licitacija za dobavo 50.000 kg krompiria in 50.000 kg zelja za potrebe vojaštva za čas od 1. oktobra 1937 do 31. marca 1938. in 25. t. m. za dobavo 9^0.000 kg ovsa. Dne 25., 26. in 27. t. tn. in 2. novembra bodo pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu licitacije za nabavo bolniške in sanitetne opreme ter sanitetnega materiala. Borze 21. oktobra Na ljubljanski borzi go danes avstrijski šilingi zopet nekoliko poprstilj in so se trgovali po 8.75. V zagrebškem privatnem kliringm je bil promet v avstrijskih š:1ingih po 8.7450 (v Beogradu po 8.7289), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 30. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu nespremenjeno ti* 90. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri prijazni tendenci notirala 415.50 — 417.50 (v BeogTadu je bil promet po 416). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4°/o severnih agrarnih o'anka 100 — 100.75, 7% Blair 84.75 — 85.25, 8% Blair 94 — 96; delnice: Narodna banka 7400 den., PAB 205 — 214, Trboveljska 220 — 235, Gutmann 45 den., šečerana Osijek 140 — 175, Dubrovačka 425 — 440, Oceania 275 den., Jadranska 410 — 430. Beograd. Vojna škoda 416 _ 447 (416), 4% agrame 53.50 den., 4% severne agrarne — (54). 6% begluške 78 — 78.25 (78 — 78.25), 6% dalm. agrarne 76 — 76.50 (76 — 76.25), 7% invest. 93.50 den.. 7% Drž. hip. banka 100.25 den.. 7% Blair 85.60 — 85.75 (85.60 — 85.75). 8% Blair 94.25 — 95. Narodna banka 7520 _ 7550 (7550 — 7600), PAB 210 — 215. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 21. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 99.50, za maj 99.75, za julij 93-75; koruza: za dec. 59.75, za maj 51.25. + Winnipeg. 21. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 125.875, za dec. 120, za maj 117.50. -I- Novosadska blagovna borza (21. t. m ). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 176 — 178. banatska 171 - 180. baška ladja Tisa 181 — 183, ladja Begej 180 — 182; sremska 77/78 kg 175 _ 177; slavonska 77,/78 kg 176 _ 178. Koruza: baška in sremska 105—107; t.anatska 102—104. Oves: baški, sremski in slavonski 116 — 118. Rž: baška 165 — 167; Ječmen: baški in sremski 63/04 kg 130 - 132.50. Moka: baška in sremska »0g« in »Ogg« 272 50 — 282.50: »2« 252.50 - 262.50: »5« 232.50 — 242.50: »6« 212.50 - 222 50; »7« 172.50 — 182.50 »8« 127.50 _ 132.50 Otrobi, baški, sremski in banatski v vrečah 95 — 99. Fižol: baški beli brez vreč 206 — 208. BOMBAŽ + Lirerpool, 20. oktobra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 4-69 (prejšnji dan 4.65), za dec. 4.75 (4.71), za inaj 4.84 (4.79). + Newyork. 20. oktobra. Tendenca stalna- Zaključni tečaji: za nov. 8.36 (8.35), za dec. 8.31 (8.29), za april 8.25 (8.24). Slaba trgatev ob severni meji Gornja Radgona, 20. okt. Kakor v vseh drugih vinorodnih krajih, se je tudi v našem obmejnem kotu pričela letos trgatev precej rano in to seveda tudi hitro končana. Zdaj, ko pe je vreme izboljš.lo, trgajo le še veliki vino-gradn-'ki, ki zaradi deževja poprej -niso utegnili izr/ršiti trgatve v svojih obsežnih vinogradih: s tigatvijo so čakali do Terezije, ki je ob dobrih letinah prava oznanjevaJka trgatve. Toda letos je toliko zaželjena jesenska žetev, nr j vesele; še vinogradn/kovo delo, zopet žalostna zaradi skrajno neugodnih vremenskih prilik med letom. Mali vinogradniki so pohiteli s trgatvijo že konec septembra ali vsaj prve dni oktobra, ne oz raje se na kvaliteto, samo dg rešijo gnilobi vsaj tisto, kar se je oteti dalo. Skrajno neugodnih vinskih letin, kakor sta zadnii dve (1936 in 1937), ne pomnijo naši stari vinogradniki. Z bornim izkupičkoma se bo- do mogli ki l Li rtnBof In davSfiSn, ko naj oblečejo družino. Detoftnja trgatev pa pomeni tudi aa vtničarje nadaljevanje lani pričete bede. Obračunavanje zaslužka v primeri s kratkim trajanjem trgatve bo dokaj skromno, zlasti še, ker je ves zaslužek pošel že dcralej, da ne preostane za ptreživljecje čez zimo prav ničesar. Seveda tudi letos m bilo živahnega vrvenja skozi obmejno Gornjo Radgono, koder so se v času dobre vinslke letine vrstile dolge kolone voznikov s polnimi sodi od Kapele, z Janževega vrha, Orehov-skega vrha, Zbigovcev, Polic in črešnjev-oev. Kako tudi, saj letošnji letini ni bilo vreme vse leto prav nič naklonjeno. Vsakdo je pridelal tretjino manj kakor je pričakoval, kvalitativno pa je letošnji pridelek dosegel jedva 16 stopinj, vendar se v zadnjih lepih dneh zboljšuje in kažejo pozne sorte 17, 17%, kvečjemu do IS stopinj, medtem ko je ob prejšnjih dobrih letinah Imel mošt celo do 22 stopinj. Čeravno bo letošnjS pridelek zelo pičel, je jasno da pri taki kakovosti tudi cena ne more' biti bogve kako zadovoljiva. Je pač po 2.50 do 3.50 din. Pač pa se opaža zboljšanje cen pri moštu, ki teče šele zadnje dni. Očitno je, da s tako nizkim izkupičkom ne bodo kriti niti obdelovalni stroški letošnjega leta, najibolj žalostno pa je k vsemu temu še dejstvo, da se tej ceni vendarle mora ukloniti precejšnje število malih vinogradlnilkov, da z nujno potiebmim izkupičkom jesenske žetve vsaj delno krijejo svoje zadolž;tve na račun letine. Vsaj bobnu se je treba izogniti. Pomanjkljivosti strokovnega nadaljevalnega šolstva v Ljubljani Na pobudo predsednika mestne občine so se na magistri: itu zbrali člani odbora za strokovno-nadaljevalno šolstvo k seji, ki so ji prisostvovali tudi z etopniki banske uprave, zbornice za TOI in Delavske zbornice. Predsednik dr. Adlešič je pri tej priliki poročal, da so izdatki za strokovno šolstvo letos izredio narasli in da Jc Ueca v prihodnjem lelu računati še z višjimi izdatki. Lani je bilo treba za strokovno-nadaljevalno šolo 56 razredov, letos jih je bilo po proračunu približno 57, a šolski upravitelji so mladino razdelili tako, da jih je nad 60. Mestna občina ima pri iskanju kritja za strokovno-nadaljevalno šolstvo precej težavno stališče. Učenci, ki so obvezani prispevati po 20 din mesečne šolnine, mnogokrat ne zmorejo tega plačila, prav tako pa tudi številni mojstri ne plačujejo dolžnih zneskov, pa mora V3e primanjkljaje kriti občina iz svojega. Mestno poglavarstvo si prizadeva, da bi strokovno-nadaljevalne šole dobile čim prej svojo zgradbo za katero se zbirajo prispevki že več let. Tajnik odbora dr. Rrilej Je podal zanimivo sliko našega stroltfovno-načh fljeval-nega šolstva v številkah. V lanskem šolskem letu je splošno stroikovno-nadalje-valno šolo na Vrtači obiakovalo 237 vajencev, strokovno-nadaljevalno šolo za meliansko-tehnrlčne olbrfci na Ledini 278, strokovno-nadaljevalno šolo za umetne ia oblačilne obrti na Prulah 247, žensko strokovno-nadaljevalno šolo za umetne in oblačilne obrti pri Sv. Jakobu 246 gojenk, strokovno nadaljevalno šolo za stavbne obrti na Grabnu pa 214 učencev. Od skupnega števila 1200 vajencev tn vajjenk je leto z uspehom zaključilo 1069, ostali so bili deloma nesposobni, deloma neizpra-šani. Lani je imel odbor 714.357 din izdatkov in 717.804 din dohodkov. V gradbeni fond sta prispevali mestna občina 78.000 din, banska uprava pa. 50.000 din. Proračun za novo šolsko leto Izkazuje po 692.000 din izdatkov in dohodkov. V trazjpravi so zasitoprniM posameznih, korporacij nagOašali pomanjikaaje knjig in drugih učil. Naše strokovno-nadčllje-valne šole so škoraj brez vsega, kar potrebuje pedagog za resnično strokovno vzgojo. DZ je ugotovila, da obiskuje redno strokovno-nadaljevalno šolo le 60°/» vseh vajencev v Ljubljani, kar daje precej klavrno sliko o prosvetni stopnji naše industrije in obrti, šolam bi bilo treba omogočiti poučne ekskurzije s četrtinsko vožnjo, prirejati bi bilo treba šolske razstave, ki v najbolj jasni luči prikazujejo napredek in uspeli. Kar se tiče šolslkega poslopja, se mestna občina ukvarja z načrtom, da napravi prizidek pri srednji tehnični šoli. 12 splavarjev utonilo Moskva, 21. okt. a. Dne 13. oktcfjra se je v Magnitogorsku v pokrajini ČeljaAunsk zgodila huda nesreča. Na delu pri splavih je utonilo 12 ljudi. Nesreča se je zgodila radi tega, ker so hili splavi v zelo slabem stanju ter je bilo tudi premalo vesel in pasov za reševanje. Vodja postaje je vedel za to, pa ni ničesar ukrenil proti temu. Štiri uradnike so že oddali rednemu sodišču. Amnestija v Gdansku Gdansk, 21. oktobra. AA. Policijski šef je danes razpustil centrumaško stranko v Gdansku in vas njene organizacije. Po razpustu te St anke je ostala le še narodno socialistična stranka. Senat pripravlja zakonski načrt o amnestiji političnih obsojencev. Amnestija bo veljala budi za celo vrsto pristašev razpuščena centrumaške stranke. E3 Dotrpela je, previdena s tolažili sv. vere, moja ljuba dobra sestra in teta, gospodična Stanonik Marija zasebnica. • K zadnjemu počitku jo spremimo v soboto 23. oktobra ob 4. uri pop. iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 22. oktobra 1937. Žalujoča sestra JOSIPINA in ostalo sorodstvo. »JUTRO« 5č. m .....= 6 V Londonu rešujejo problem nevmešavanja '« Petct 21 3L »3*. i «■'* Prizor s japonsflco-kitajskega bojišča Angleški zun. minister Eden Francoski veleposlanik Corbin Italijanski poslanik Grandi Baterija japonskega topništva brede skozi narasle vode pri feangkaju Prvi avtobus na tračnicah v Adis Abebi V Adis Abebo je prispel prvi avtobus na tračnicah, ki bo obratoval redno na progi med Masauo in abesinsko prestolnico. Za to pot je rabil štiri dni. Oddaja imetja v Italiji Italijanski ministrski svet je sprejel zakonski načrt, ki uvaja enkratni izredni davek na glavnice delniških družb. Ta davek je 10-odstoten. Družbe s pasivno bilanco bodo imele primerne olajšave. Briljant v slaniku V okolici Vroclava si je neki brezposelni v trgovini kupil slanika. Ko ga je hotel pojesti, se je zasvetil v ribjem mesu precej velik briljant, o katerem so ugotovili, da je pristen. Mož je svojo najdbo izročil policiji. Veliki muSti Mož, ki igra vodilno vlogo v sedanjih arabskih nemirih V sedanjih težavah, ki jih imajo Angleži B Palestino, se neprestano ponavlja naslov palestinskega velikega muftija. Prav te dni so o njem poročali, da se je mož rajši umaknil z begom v Sirijo, nego da bi se čal ujeti po Angležih. Palestinski veliki mufti in mufti jeruzalemski je Hai Amin Efendi Al Husein. Ni še znano, ali mu bo po njegovem begu mogoče še nadalje iz varne razdalje voditi arabsko opozicijsko gibanje proti angleškim delitvenim načrtom v Palestini. To je odvisno pač v prvi vrsti od Francije, ki izvaja nad Sirijo mandatno oblast in ki ji v sedanjem položaju gotovo ne bi šlo v račun, da bi se na kakršen koli način zamerila Angliji. Vendar pa je treba upoštevati, da ima tudi Francija v Siriji težave z Arabci in se jim ne sme preveč zameriti. Že doslej so se vse niti arabskega odpora proti Angležem stekale v Damasku in francoska oblast jih ni hotela opaziti. Hai Amin je razmeroma mlad mož in šteje šele 37 let. Pripada ugledni arabski rodbini. Njegov dosti starejši brat si je izbral kariero mohamedanskega dostojanstvenika in si je pridobil tudi položaj velikega muftija. Hai Amin je študiral na stari mohamedanski univerzi v Kairu, delal je pridno in se je učil zlasti jezikov, tako da obvlada poleg arabščine zlasti tur-ščino, francoščino in angleščino. Zanimal pa se je zelo tudi za politiko in je prišel zgodaj v dotik s krogi, ki so na podlagi angleških vojnih obljub delovali za popolno arabsko neodvisnost. Angleži so postali nanj kmalu pozorni. Vedeli so. da je postal duša tega gibanja, ki je zahtevalo, naj se angleške obljube izpolnijo, gibanja, ki je zavoljo tega nujno prišlo v spor z Anglijo. V Jeruzalemu je Hai Amin nadaljeval svojo protiangleško politiko in 1.1920. je zavoljo nje prvič pri- šel v neugoden položaj. Angleška policijska oblast v Palestini ga je aretirala in postavila pred sodišče, ko ga je zalotila na tako zvanih ilegalnih poteh. Obsodili so ga za deset let v ječo. Te kazni pa ni Hai Amin nikoli odsedel. Uspelo mu je, da je pravočasno odnesel pete v Transjordanijo, kjer je nadaljeval svoj boj proti Angliji. Kmalu potem je sir Herbert Samuel, angleški višji komisar za Palestino izdal amnestijo za politične zločine, število aretiranih Arabcev je bilo med tem tako naraslo, da niso vedeli, kam bi ž njimi. Angleška mandatna vlada je tudi menila, da bo pomilostitev vplivala na arabske kroge pomirjevalno. Takoj se je Hai Amin vrnil v Jeruzalem, kjer je znova začel s svojim starim delovanjem. Arabci so ga v pravem triumfu spremili v palestinsko prestolnico. Njegov nepopustljivi boj za arabsko neodvisnost ga je bil med njegovimi rojaki napravil slavnega. V tem času je njegov brat umrl. Bilo je mnogo kandidatov za sedež velikega muftija, ki ni zvezan samo z velikimi dohodki. temveč tudi z vodilno ulogo med Arabci. Nepojmljivo je to, da je baš angleška mandatna oblast podnirala njegovo kandidaturo. Sir Samuel Herbert menda ni imel pravega pojma o pomenu mladega moža, morda se je tudi nadejal, da bo visoki položaj napravil Haia Amina pomir-Ijive.išega. Nič takšnega se ni zgodilo. Mladi in med Arabci zelo priljubljeni veliki mufti ni niti od daleč mislil na to, da bi se dal izkoristiti kot karta v angleški igri. Nasprotno: njegov položaj mu je dal še več možnosti, da je razvil politično propagando, ki ga je sedaj ponovno pregnala iz domovine in ga napravila v islamskem svetu še dosti bolj popularnega, nego je bil doslej. Veliki mufti med svojimi verniki Nalezljive bolezni na znamkah Gumirana stran znamk, terišče bakterij — Zanimiva debata na Angleškem Zavoljo vprašanja, ali si je mogoče z znamkami naprtiti kakšno nalezljivo bolezen, je nastal na Angleškem prepir. Neki znani zdravnik je pred kratkim izjavil, da izvira po njegovem mnenju veliko število nalezljivih obolenj v ustih in tudi v notranjih organih od lepe navade, ki jo imajo ljudje, da slinijo znamke. »Zadnja stran znamk«, pravi ta zdravnik, »je pravo torišče za nešteto najraz-novrstnejših bakterij. Znamke ležijo že v poštnih uradih v celih polah po mizah, v starih in zamazanih mapah, prijemajo jih stotine ljudi v roke, ki si teh rok niso vedno pravkar umili, in tako pomenijo znamke veliko nevarnost za ljudsko zdravje. Ista stvar je sicer tudi s pisemskimi zavitki, ki jih ljudje tako radi ovlažijo z jezikom in na ta način zapirajo. Ta slaba navada je prav tako razširjena, kolikor nevarna in potrebno bi bilo, da bi nastopili z vsemi pripomočki proti njej. Z znamkami bi bilo treba ravnati v vseh primerih snažno, ne bi jih smeli prijemati in hraniti bi jih morali v higiensko neoporečnih posodah. Občinstvo bi morali pripraviti ob razvado, da slini znamke, z isto energijo, ki jo uporabljamo za to, da bi ga odvadili pljuvanja na tla.« Poštna uprava pa je zavzela k temu popolnoma drugačno stališče. »Vsako leto prodamo več nego 7500 poštnih vrednot-nic«, je izjavila, »še nikoli pa nismo slišali niti o enem primeru, da bi kdo obolel, ker je kakšno znamko oslinil. Našim uradnikom nalagamo povsod največjo skrb za snago in tudi snago glede znamk. O tem, da bi se širile pole po umazanih mizah, nam ni ničesar znano. Za gumiranje zadnjih strani naših znamk uporabljamo le najboljši arabski proizvod, tako da ni računati niti z neugodnimi kemičnimi učinki. Strah pred bacili se nam ne vidi pre- več utemeljen. Vsi vendar vemo, da se živila zelo pogosto prijemajo z nesnažnimi rokami in da jih ljudje tudi tako jedo, vemo tudi, da razpolaga človeški organizem z dobro opremljeno vojsko protivnih bacilov (?), s policijo v ustih, ki opravijo na kratko z vsemi bakterijskimi skupinami, ki žive v nesnagi. Končno poznamo iz zgodovine policije znameniti eksperiment profesorja Pettenkoferja, ki je požrl celo epruveto učinkovitih bolezenskih klic, pa ni obolel. Vendar smo pripravljeni služiti ljudskemu zdravju, če bi to od nas zahtevali, in znana nam je tudi pot, ki naj bi občinstvo pripravila do tega. da ne bo več lizalo znamk: gumiju bi bilo treba dodati le preparat, ki bi imel tako neprijeten okus, da bi se vsakdo branil približati svoj jezik tej mešanici.« Debata o tem predmetu se še nadaljuje. Zapuščeni otroci na Poljskem Poljski listi pišejo, da je opazovati v tamkajšnjih mestih čedalje večje število pri merov, da starši izpostavljajo svoje otroke. Posebno hudo se je ta pojav razpasel v Lodžu, kajti letošnje leto do septembra so starši postavili tam 4*20 otrok na cesto. Lodž velja za poljski Maneb«st<*~ beda pa je tam še vse drugačna nego v Mancne-stru. Revni ljudje ne odlagajo s 6vojih ramen - v Ljubljani čstejši. Delo, ki je bilo kot celovečerni balet za Ljubljano novost, je prepleteno s simboličnimi elementi, ki v c-e-loti razen n«i nekaj mestih ne nnotijo. (Scena g 6vetečimi 6rci v temi je izrazito inscen^torska naloga). Plesi baletnih zborov in sodelujočih solistov so na študirani s fantazijo, ki j.e polna duhovite domiselnosti. Hudič, vražja gostilničarka. skupina pri snubitvi, kjer se kaže pantomina v najčistejši obliki in slika na sejmu, scene, ki eo se odlikovale po sijajno diferencirani karak^errzacriji. so nam dokazovale, da. imata Mlakarja velik 6uit tudi za inscenacijo Pozitivnost zaključne scene leži predvsem v vprašanju, ali sta prinesla z zaključnimi plešo značaj hrvatskih narodnih plesov ali ga nis-ta. Scena s;ma na sebi se zdi nekoliko razvlečena, kar manjša, in to ravno ob zaključku, močne vtise, ki jih daje osrednji motiv dela. Mogoče velja to le za našo publiko, zagrebški in inozemski so bila zaključna kola gotovo kaj prijetno domačega oziroma novega. Od vseh Jelinih plesov so bili najboljši v sceni ob vodnjaku. Odlikovali so se pred- I vsem ipo polni fantaziji, po dobri, karakte-rizaciji različnih razpoloženj in po tehnični J eksafctnostL Mirfcova ustvarjalna sUa aaa je suvereno pritegnila- Plesalec nam je pokazal kaj je tehnična dovršenost, absolutna lahkotnost in ritmika. Iz duetov Mirka in Jele (prva elika in zadnja, ki je ponavljanj« prve) nam bo pa ostalo v spominu le nekaj momentov. To so tasti, ki dajejo Mlakarjevi umetnosti nekaj, česar ne srečujemo vsak dan, nekako predano preprostost, polno tople vsebine. Kjer je prišlo to "do polnega izraza smo papolncma zaživeli z njima Iz tega najlepšega pa nas je večkrat zmotilo ponavljanje stereotipnih fraz iz klasičnega baleta, ki so nas zmedle in nas za momente trgale iz lepih razpoloženj, ki nam jih je sicer prinesel ta plesni večer. Vida L. Zapiski Aleksej Hanzen, ruski slikar, ki je preživljal svoja emigrantska leta v naši Dalmaciji, je umrl te dni v Dubrovniku. Ljubljansko občinstvo je spoznalo Hamzenove slike pred tremi leti na razstavi v Ljubljani. Ze doma v Rusiji je Hanzen, ki je dolga leta študiral slikarstvo v Parizu, opozoril nase kot marinist. Tudi v Jugoslaviji je slikal predvsem marine, poveličeval 6 slikarskim čopičem leDas Lehrbuch des Lebens«). Kojc se je v tej težki dobi, ki zastavlja človeku toliko mučnih življenjskih vprašanj, posvetil praktičnemu dušeslovju. Prepričan o sili duha, o moči človeške misli, skuša po tej poti razrešiti vozle notranjega življenja in privesti Človeka do zdravja, mini in sreče. Vedno znova se ponavlja v Kojčevih spisih ideja, ki je tudi temelj njegove metode za lastno zdravljenje nervoznosti, da smo ljudje vedno samo to, kar zavedno ali nezavedno mislimo, da smo. Medtem ko se je Kojc v »Učbeniku življenja« in v knjigi »Selbstheilung nervoser Leiden« bavil e splošnimi vprašanji našega telesnega in duševnega zdravja, z načinom življenja in pod., razvi ja v knjigi »Der Weg zum Gliick« svojo filozofijo človeške sreče. Star problem ki se mu je posvečalo že toliko modrih in učenih ljudi vseh vekov in narodov. Kojc 6e ga je polotil kot praktik, človek, ki ei je nabral v stikih z ljudmi mnogo izkušenj in ga skuša dognati s svojo metodo. Koliko je uspel? Do katere mere utegne prepričati čitatelja? Odgovor bodi prepuščen onemu, ki v takih knjigah išče navodil in tolažbe. Knjiga stane kartonirana Din 60. — ŠPORT Nekaj za blagajnika SK LJubljane Deželani in dijaki bi morali dobivati vstopnice za tekme ceneje, pa bi bil obisk gotovo še večji kakor je bil v nedeljo Prejeli smo in objavljamo: V nedeljo smo imeli v Ljubljani lep športni užitek. Naš predstavnik v ligi SK Ljubljana se nam je pokazal v prav dobri luči in če bo igral tudi v bodoče še tako, se nam ni treba bati kakor sicer vsako leto ob koncu državnega prvenstva. Tudi igrišče je lepo urejeno in že v nedeljo se je pokazalo, da je bil obisk v nemali meri tudi zaradi tega mnogo boljši kakor prej. Toda nekaj pa le ni v redu! SK Ljubljana ne zastopa v nogometu samo Ljubljane, temveč vso Slovenijo in zato prihajajo na njene tekme tudi ljudje z dežele. In teh ni malo! Iz vseh krajev se zbirajo in gotovo dovolj žrtvujejo, če poleg vstopnine nosijo še ostale stroške, da obiščejo nogometno prireditev. Toda pri blagajni za te gledalce nimajo pravega smisla. Tako se nas je v nedeljo zbralo nekaj deželanov in kupili smo vstopnice po 8 Din. Res je, da so te za otroke, toda nam so jih dali, pozneje pa nas ž njimi niso pustili na igrišče. Ne- kateri smo doplačali, drugi pa so zahtevali povračilo denarja. Zato ker več pač niso imeli! Zakaj ne bi obiskovalci z dežele dobivali vstopnic po znižani ceni? Ce bi ljudje vedeli, da bo tako, bi jih gotovo prišlo še več. Popust pa bi morali med drugimi brezpogojno imeti dijaki, za katere pome-nja znesek Din 12 vendar že celo premoženje. če so ugodnosti pri blagajni deležni vojaki, bi jih bili z enako pravico lahko tudi dijaki. Blagajniku SK Ljubljane priporočamo, naj bi proučil ta vprašanja; mi smo prepričani, da bi takšna ureditev njegovi blagajni gotovo ne bila v škodo, temveč samo v korist. Mislimo, da je še mnogo takih, ki so tega mnenja, saj so se razprave v večernih vlakih, v katerih smo se vračali domov, vrtile res samo okoli tega. kako zelo draga je vstopnina za tekme in kako premalo prožni so glede tega pri blagajni SK Ljubljane. Prijatelj SK Ljubljane z dežele. Prvenstvo LNP To nedeljo je na sporedu že VIL kolo Pojutrišnjem bodo že sedmo nedeljo igrali za prvenstvene točke v ljubljanskem podsavezu. V sporedu je kar devet prvenstvenih tekem prvega razreda, med katerimi želijo objaviti prireditelji posebno opozorilo za tekmo Bratstvo—Reka ki bo gotovo ena najprivlačnejših v tem kolu. Obe moštvi sta v zadnjih nastopih pokazali velik napredek. Jeseničani so si v Ljubljani priigrali dve zaporedni efektni zmagi. Reka pa se tudi uspešno bori za prvo mesto v tabeli. Po načinu igre sta nedeljska nasprotnika popolnoma različna. Bratstvo igra koristno in na prodore ter je polno temperamenta, Reka pa je znana po lepi kombi-nacijski igri. Splošno se pač računa z zmago Reke, toda visoki zmagi Bratstva v zadnjih dveh tekmah obetata Reki precej težak posel. Tekma se bo začela ob 15.30 na igrišču Reke ob Tržaški cesti. Sedmo kolo prvenstvenega sporeda pa obsega razen gornjega srečanja še naslednja: v Celju: Celju—Olimp, v Trbovljah: Amater—Trbovlje, v Ljubljani: Jadran— Mars, Hermes—Svoboda, Kranj—Slovan, v Mariboru: Maribor—Rapid, železničar— Gradjanski in v Cakovcu: CSK—Mura. Nogometni drobiž Na zadnji seji upravnega otibora JNS je bilo sprejetih več važnih in zanimivih sklepov. ki bodo zanimale tudi našo nogometno »provinco« z Ljubljano na čelu. Med dirugiim je bil sprejet pravilnik za (profesionalne nogometne trenerje, glede katerih .je natančno določeno, kako se morajo vesti med tekmami in so zanje odrejene tudi kazni, če bi kakorkoli kršili določbe tega pravilnika. Ministru za telesno vzgojo je bil predložen obširen ekspoze glede ovir, ki jih delajo šolske oblasti nogometašem dijakom, razen tega pa mu je bila predložena še posebna prošnja glede ukinitve posebnih policijskih taks za nogometne tekmie. V tej prošnji je kot najbolj kričeče naveden primer SK Ljubljane, ki je v teku enega leta z.a same policijske takf,e plačala nad Din 10.000,— V nadaljnjem je bila odklonjena pritožba Jugoslavije zorer verifikacijo prvenstvene tekme z Bskom v zvezi z nastopom znanega Stevoviča. Važen je dalje sklep, da je bil spomladanski del ligaškega prvenstva preložen za teden dni prej glede na to, ker sta dva termina v oni dobi (3. april in 29. maj) zasedena z mednarodnima tekmama g Poljaki in Belgijci. Tekme bodo potem takem zaključene že 22. namesto 29. maja 1938. Proti temu sklepu se je kakor čitamo na -dragem mestu, pritožil zagrebški Hašk. ker bi nedeljo preti prej določenim terminom še ne mogel nastopiti s svojim novim napadalcem Medaričem. Nedeljsko tekmo med Jugoslavijo in Ljubljano, ki bo po zadnjih vesteh naJVže glavna tekma na dvojni prireditvi ni igrišču Jugoslavije v Beogradu, bo-so lil g. Du-kič iz Sarajeva, tekmo med Baskom in Con-ccdio pa g. Kap iz Sarajeva Hajduku in Jedinetvu v Splitu bo žvižgal g. Berglez iz Zagreba, v Sarajevo pa so za Slavijo in Haška ipoklicali g Monikarija iz Skoplja. Najvažnejšo tekmo te nedelje med Bskom in Graidjanskim v Zagrebu pa bo sodil Italijan, ki pa za zdaj še ni določen. Občni zbor SK Slovana Drevi ob 19.30 bo izredni občni zbor SK Slovana v gostilni Mencinger na Smartin- ski cesti. Pridite in reSite z nasveti ln dejanji najstarejši klub Ljubljane! Razpis juniorskega prvenstva Dravske banovine za moštva v letu 1937. Zveza slovenskih lahkoatleskih klubov razpisuje za nedeljo 24. t m. ob 14. na Stadionu na Tyrševi cesti juniorsko lahkoatletsko prvenstvo Dravske banovine za moštva. Prireditev se vrši na tekališču dolgem 400 m, ki ima dva nedvignjena zavoja in je pokrito z lešoim. Prijave je poslati do pol ure pred pričetkom tekmovanja na naslov Zveze, tajnik Savo Sancin, Tavčarjeva ul. l/III. oziroma na tekmovalni prostor. Prijavnine in nagrad ni. Za vsako moštvo 6meta nastopiti po dva tekmovalca, v stafetnih tekmovanjih po eno moštvo. Ocenjevanje: 8, 5, 3, 2, 1. štafete 6e ocenjujejo dvojno 16. 10, 6, 4, 2. Program in vrstni red tekmovanja: 1. predteki 60 m zapreke, 2. met krogle 5 kg, 3. skok v višino z zaletom. 4. predteki 100 m. 5. skok ob palici. 6. met diska 1.5 kg, 7. finale 60 m zapreke, 8. predteki 200 m, 9. met kopja 600 gr, 10. skok v daljavo z zaletom, 11. finale 100 m. 12. met kladiva 5 kg, 13 troskok. 14. finale 200 m. 15. tek 1000 m, 16. 4X100 m. — Garderobe za vse tekmovalce na Stadionu. Vhod za tekmovalce in publiko z Vodovodne ceste. Blagajne postavi Zveza. Vsak klub mora poslati po 5 rediteljev, ki se imajo javiti vrhovnemu reditelju na tekmevalnem prostoru najpozneje c»b 13.30 na dan tekmovanja. Opozarjajo se vsi klubi, da zaradi junior-skega prvenstva Dravske banovine odpade junionski meeting SK Planine. Ker pride za prireditve Zveze na vrsto igrišče SK Planine (Stadion), opozarja Zveza vodstvo SK Planine, da ima za imenovano prvenstvo etavrti brezplačno na razpolago Stadion, »la-čilnice in izvršiti vse potrebne priprave za tekmovanje. Zbor lahkoatletskih sodnikov za Dravsko banovino. Na juniorskem prvenstvu Dravske banovine za moštva v nedeljo 24. t. m. ob 14. uri na Stadionu morajo brezpogojno sodelovati vsi člani Prijaviti se morajo predsedniku zbora g. Gorjancu na Stadionu najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja. Odbor lahkoatletskih sodnikov za mesto Ljubljano. Za miting SK Planine, ki bo v nedeljo ob pol 15. na Stadionu ob Tyrševi cesti, je določena tale jury: vrhovni sodnik: Michel, vodja tekmovanja: Potokar, pomočnik vodje: Slamič, starter za teke: Griinfeld, starter za mete in skoke: Cek, glavni zapisnikar: dr. Bradač, sodniki na cilju in merilci časov: Gnidovec, Keber, Hvale, dr. Alujevič, Slamič, Stepišnik, Potokar in Kos. Odslej naj klubi naslavljajo svoje dopise na naslov: Savo Sancin, Ljubljana, Tavčarjeva uL l/III. STK Moste. — Ob 20 važna seja. Istočasno naj se zglase v klubovem lokalu zaradi važnih informacij vsi aktivni igralci. SK Jadran. Drevi ob 20 strogoobvezen sestanek vsega članstva pri M. Sokliču. Prosimo polnoštevilne udeležbe! Sokol Sokol I. priredi v nedeljo 34. t m. dopoldne na vojaškem strelišču prvo ostro streljanje telovadečega članstva in naraščaja. Društveni pripadniki se vabijo, da mnogoštevilno prisostvujejo temu izrednemu dogodku v napredku društvenega delovanja Uprava. Sokolsko društvo Ljubljana - Vič je na svoji zadnji prosvetni seji sklenilo, da tudi letos uvede prosvetne večere z javnimi predavanji iz nacionalnega, kulturnega in soVolskega področja. Uprava društvn bo poskrbela za prvovrstne predavatelje. Tako bomo imeli v soboto 23. t m. prvo javno predavanje br. dr. Branka Verčona »Zunanjepolitični problemi.« Predavatelj je znan kot. strokovnjak v zunanjepolitičnih zadevah, zato bo nudilo predavanje vsem po-setnikov izreden užitek. Začetek predavanja bo ob 20. Vstop prost. Vabimo so-ko'sko članstvo in vse. ki se zanimajo za zunanjepolitične probleme, da posedjo to zanimov predavanj©. Lotion Silvikrin ne polepšava samo lase, temveč tudi hrani in krepi tkivo za rast las in lasne korenine. Uporabljajte ga za vsakodnevno nego las, ker ohrani zdravo lasišče, prepreči izpadanje las, pospešuje rast las in odpravlja prhut. Lotion Silvikrin je edina voda za lase, ki vsebuje koncentrirano naravno hrano za lase Neo-Silvikrin. Steklenica Din 27.— Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. naravna hrana za lase poživlja rast las Y-403-O RADIO Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAŠ VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Petek, 22. oktobra Ljubljana 11: Šolska ura: Glasbeno predavanje s petjem (g. Luka Kramolc). — 12: (Sprehod po domovini (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Ciganski orkestri (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Moda in obleka (ga. Ema Oražmova). — 18L20: Bernhard: Kmochiada (venček-plo-šče). — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Narodne pesmi. Sodelujejo: g. Vekoslav Janko, Svetozar Banovec in Stanko Avgust — 20.50: Orkestralne podoknice i(plošfie). — 21.10: Violinski koncert ge. Lote Paumgarten, pri klavirju prof. M. Li-povšek. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota. 23. oktobra Ljubljana 12: Pestri zvoki (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igTa Radio orkester. — 18.40: Industrializacija Slovenije: Železarstvo na Jesenicah II. (g. Avgust Kuhar). — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila — -19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kumar). — 20.30: Ribniški večer: >Ribnčan je pa čez use«. Humo-ristična igra: napisal in vodi Janez Andol-šek, sodelujejo: Akad. pevski kvintet m člani rad. igr. družine. — 22: Čas, vreme, poročila, Gpored. — 22.15: Koncert Radio orkestra: Vesel konec tedna. Beograd 16.45: Narodni napevi. — 19.20: Orkestralna glasba in plošče. — 20: Srbski večer. — 21.20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.20: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.35: Slovaške narodne pesmi. — 20.15: Operni prenos. — 22.15: Lahka glasba s plošč. — Varšava 20: Operetni večer. — 22: Orkestralen in pevski koncert. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.20: Zborovsko petje. — 16.25: Plošče po željah. — 17.50: Pevska ura. — 19.25: Koncert vojaške godbe. — 20.25: Pester glasbeni program. — 21.45: Klavirske skladbe. — 22.20: Slavni umetniki (plošče). — 23. Ciganska kapela. — Berlin 19.10: Lahka glasba s plošč- — 2010: Naj živi dobra volja — 22.30: Plesna muzika. — Miinchen 19.10: Zabava naših dedov. — 21.10: Plošče. — 22.30: Sototni ples. -Stuttgart 19.10: Jesenska kantata. — 19.30: Lovska latinščina — 20: Zvočna skici rka. — 22.80: Iz Berlina. — 24: Nočni koncert. Rafael Sabatlnls 96 MORSKI KRAGULJ GusarSki roman »V tem se motite, mylord,« je zlbnano odgovorila Rozamunda. »Moja izipovedlba bo nujno potrebna, kadar vas vse ovadim zaradi umora na širokem miarju. In to storim, ako ostanete pri svoji nameri.« »Rozamumdla!« je vzkliknil Oliver z glasom radosti in zmagoslavja. Nasmehnila se mu je, s smehljajem, ki ga je poplačali za grozečo smrt na vešalih. Nato se je spet obrnilla k sodnikom, na kateire so vplivale njene pravkaršnje besede kakor bomba: »Ker siru Oliverju m vredtao, da bi ovrgel obdolžitev, storim to jaz namesto njega. Motite se, gospoda, ni me ugrabil. Ljubim Oliverja Tressiliana; polnoletna sem in deilam, kar hočem. Rade volje sem ga spremila v Alžir in postala tam njegova žena.« Če bi bila v resnici vrgla bombo, ne bi brila mogla napraviti hujše zmešnjave. Sodniki so vsi poparjeni strmeli vanjo. »Njegova ... žena ?« je zaječijal lord Henry. »Vi t., vi ste njegova ... « Ali sir John je togotno planil vmes: »To je laž, prekleta laž, da bi rešila temu lopova vrat! « Rozamunda se je sklonila k njemu: »Vaša pamet je bila zmerom nekoliko počasna, sir John, drugače mi vas ne bi bilo treba spominjati, da ne bi imela za kaj lagati, če bi mi bil res storil tako hudo krivico. V tem vprašanju, gospoda, bo moja beseda pred vsakim sodiščem tega sveta več zalegla kakor trditve sira Johna ali kogar koli drugega.« »Bogme, to je seveda res,« je poparno zastokal krd Hemiry. »Potrpite nekoliko, KUiigrew.« Spet je zadlržal razburjenega sira Johna. Nato se je obrnil k siru Oliverju, ki ni bil izmed najmanj presenečenih v kajuti: »Kaj pravite k temu, sir?« »K temu?« je ponovil gusar, ki skoraj ni mogel spraviti besede iz sebe. »Kaj morem še reči?« »Vse je izmišljeno in zlagano!« je zčklica! sčr John. »Midva, Henry, sva bila vendar priči dogodka, in sva videla — « »Videla sta,« mu je Rozamunda segla v besedo, »nista pa vedela, kaj je bilo dogovorjeno.« Za trenutek so njene besede zavezale siru Johnu jezik; pri duši mu je bilo kakor človeku na močvirnih tleh, M gii vse prizadevanje, da bi našel trdna tla, le globlje pogreza v mužavo. Vendar se je poskusil braniti: »Kmalu poreče,« je zasmeh-ljavo dejal, »dla jo je njen zaročenec, plemič Lionel Treasilian, rade volje spremljal na begu!« »Ne,« je odvrnila Rozamunda. »Lionela Tressi-laana so s silo odvlekli, da bi se pokoril za svoje grehe — za grehe, ki jih je bil naprtil rodnemu bratu, za grehe, ki so predmet vaše nadaljne obtožbe proti siru Oliverju.« »Kaj pomeni spet to?« je vprašalo njegovo lord-stvo. »To pomeni, da obrekuje sira Oliverja, kdor trdi, cfca je ubil mojega brata; to pomoru, da je pravi morilec Lionel Tressiliam, ki je dal, da bi bila mera njegove lopovščine polna, po najetih ljudeh ugrabiti sSra Oliverja in ga kot sužnja zavleči v Berberijo.« »To je preveč!« je zdivjal sir John. »Norca se dela iz nas! Laže kakor ciganka! Ta pes jo je začaral s svojimi mavrskimi umetni je mi. « »Počakajte,« je rekel lord Henry in vzdignil roko. »Prepustite to reč meni.« Resno in slevesno je stopil pred gospodično. »To mistress, je huda obdolžitev. Ali imate za svoje besede kak dokaz — kar koli takega, da bi se vam zdelo dokaz?« Toda sir John se ni dal ugneti. Srdito je zaro-pcčail vmes: »Vse to je zgclj lažniva istorija, ki ji jo je vdahnil ta ničvrednež. Začaral jo je, saj pravim. Stvar je jasna kakor beli dam.« Sir Oliver je piri teh besed/: h udaril v glasen smeh. Čedalje veselejša, čedalje bolj deška in razposajena volja se ga je polaščaia. Ni je mogel brzdati. »Začaral? Reči moram, da ste dos^dni: nobeirje obdoflžatve ne pozabite. Najprej morsko razbojništvo, naito ugrabljenje, potem umor, in zdaj celo čarovnija!« »Trenutek, prnsim!« je vzkliknil lord Hemy, ki priznava, da se je zdaj sam razvnel: »AM mar res- no trdite, gospodična. Rozatrmnnda, da je liane® Tressilhn umoril Petra Godoiphina?« »Resno?« ZamiSljivo je skrivite, ustnice. »Ne astmo, da resno trdiiim, ampak tu, vpričo živega Boga, slovesno prisežem: Lionanefl je tisti, ki je ubil micrega brata; Lionel je tisiit, ki je zvalil krivdo na "sira Oliverja; Lionel je tisti, ki je razširil glas, <2i je sir Oliver iiz strahu pred odkritjem tega dejanja pobegnil kdo ve kam, in jaz, v svojo sramoto priznam, sem verjela javnemu mmenju; a Bog bodi zahval jen, potlej se zvedela resnico!« »Resnico, gospodStina? Resnico, pravite — € je strastno vzkliknili sir John. Njegovo Icrdistvo je spet videl, da mora poseči vmes. »Potrpite, prijatelj,« je opaminil vitez3, »nazadnje mora resnica zmagati Nič ne skrbite, Ki!-ligrevv.« »Med tem pa zapravljamo čss!« je zanenčM sir John in čemerno obmolknil. »Ali naj vaše besede tako razumemo, mistress,,« je povzel liord Herory, »da ujetnike vo izginjanje iz Peneirrovva nii bilo radovcljno, kakor smo doslej mislili, ampak da so ara Oliverja po bratovem prizadevanju s silo odvedli?« »To je čista resnica, kakor gotovo me Bog vidi in sliši,« je odgovorila Rozamunda z drhtečim glasom, ki ni le enega sodnika prepričal o odkritosrčnosti njeraiih besed. »Morilec se je hotel s tem daj "in jem obvarovati odkritja, hkratu pa postati dedlič tressilianiskih posestev. 9I4L1 OGLASI iTiTui] i J Beseda 1 Din, davek 3 Din, Ki šifro ali dajanje naslova f Dna. Najmanjši znesek 17 Din. Pomočnika damsko in moško delo, sprejmem. Nastop takoj. — Ivan Gostenčnik, krojač v Valjevn. 27728-1 Boljše dekle do 35 let ?ta.ro, ki zna ku hati in opravljati vsa hišna dela. sprejme boljša obitelj. Prednost z znanjem nemščine. Predstaviti se. Hotel linion pri vratarju od 2. do 3. ure. 27726-1 Kotlarje •prejmem Nastop takoj. Ponudbe poslati na: Tvornica vagona, SI. Brod. 27m-l Prvovrsno kuharico sprejmem, ki bi obenem opravljala tudi osaala hišna dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27731-1 Dva avtomehanika strokovnjaka in tri šoferje, sprejme takoj Kovač Jože, Trž'č. 27(388-1 Krojaškega pomočnika dobrega, ranm za fine male kiO«e. Nastopiti takoj. Favle UdiT, Slov. Javorn;k. 27695-1 Pekovskega pomočnika vojaščine prostesra. sprejme takoj Ros i na Franc, Zagorje ob Se vi. 277104 Hotelsko kuharico ta letoviSčarski hotel odnos-no pensijon. iščem. Stalna služba (lahko vseletna zaposlitev). Rpflektiira se samo na verzirano I. vrstno silo. Ponudbe z zahtevami ua ogl. odd. Jutra pod šifro »Letovišče*. 277934 Hotelski kuhar ca pensrjon in letoviščarski hntel, dobi stalno službo. Zaposlitev lahko vseletna. V poštev pride samo I. vrstna moč s prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 777*. ■37704-1 Pletilje tnd: začetnice in špularico sprejme v stalno delo Gr-žra. Celovška 41. Oddam delo na dom. 27734-1 Vsaka beseda .50 par, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 iDn; najmanjši znesek 12 Din. Pošteno dekle ■ dežele, išče (lužbo v mestu ali periferiji. Naslov: Betka Mirt, Mokronog 13. 27723-2 Brivski delavec dober in soliden, išče na-meščenje. Star 25 let govori tudi nemški. Ponudbe na ogl. odd. jrntra pod »Brivec. 27707-2 Vajene i(fce) Beseda 1 Din, davek S Din, za šifro ali dajanj« naslova 5 D n. Na iTT>.-iujš* znesek 17 Din. Učenca sprejmem v špecerijsko trgovino. Celovška c. 81. 27735-44 Peči Dravograd montiramo v nedeljo 24. t. m. v rest. KomaveT. Tovarna Lutz peči, Ljubiiana VII. 27714-6 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posušene gobe vsake množine, kupim po zmerni ceni. Steno Giovani Via Della Guardia 113 — Trieste. 27706 33 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din, za Miro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za 1. december Iščem lepo dvosobno stanovanje v al! blizu središča mesta. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Ju'tra po značko »Stalna mirna stranka*. 27®Sl-31a Prodam Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. K Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks. suha drva 1. Pogačnik BOHORIČEVA 6, Telet. 20-59 Salonsko garnituro v baročnem sl>gu, obstoječo iz ovalne mize in 4 foteljev ugodno prodam. — Poizve se v trgovini, Ljubljana Prešernova ul. 54. 27625-6 Nagrobno svetilko dobro ohranjeno, predam. — Ogled od 12.—.14. ure. Poljanska c. 9, pri sedlarju. 27437-6 Piščanci zaklani za obaro, rižoto itd. po Din MS za kg, vsako sredo ln soboto. Kmetijska družba, r. z. z o. t. Novi trg 3, telefon 31-05. 27708-6 Asvio;ntpio Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Da. Najmanjši znesek 17 Din. BMW «vto, ie v dobrem stanju kupim. Naslov v vseb poslovalnicah Jutri. 27690-10 G. Th. Kotman: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač Puch 500 skoro nov zadnja tipa, z vsem komfortom in sooiu- som in Morris avto dvosed-ežui, v izvrstnem stajiju, poc-eni naprodaj. — Cigale"tovia ;ll!/I. de« no. — Ogled v dopoldanskih urah. 277;9-10 Stroji Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali daian'p naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm. Pisalni stroj »Underwoodt — popolnoma nov, nerabljen, prodam za Din 4.000. Aleksandrova »/III, levo. 27727-29 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stalno kupuje vse vrste staro pohištvo in obleke vse vrste GOLOB MARIJA, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana. 27733-7 24 Vsi drugi ljudje na ulici so jo jadrno popihali, misleč, da je nenadoma izbruhnila kdo ve kakšna kužna bolezen. Samo hraber redar se je neustrašeno približal kraju nesreče... ali joj, tudi njemu se ni zgodilo nič bolje kakor drugim! Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Obrtne banke ljubljanske knjSžico 20.000 din, prodam. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. — Telefon 38-10. 27732-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovsko hišo dvostanovanjsko, lokal (11 prostorov )ob prometni cesti tii,k Maribora, oddam v najem za Din 700. Za prevzem trgovine potrebno din 30.000. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27731-20 Sobo odda Beseda 1 Din davek 3 Din, za šiiro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmi.visi znesek 17 Din. Čisto sobico >ddam stalnemn mirnemu go_ spodu nad kavarno Evropo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27717-23 Informacije Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe: A. G., Boljša. Beograd, Brez konkuren. e. Cruka in blondinka. Dubrovnik 77, Dober motor, Dobro obiskovana, Daktilografka, Ema Sketel Cvetana, Eksistenca, zasigurana, Gorenjska, Hvaležna, Hrastov les, Jf6en, Jugomerkur, Kar bo pa bo, Kodeljevo, 25-letna Ljubljana, Ljubeze i Lep zaslužek Lepo, Monopol, Mirna stranka, Mira, Marljiiva in poštena. Moderni stroji, Nova hiša, Natančnost, Nizka cena. Oktober 1987, Odločnost, Orbis Pola usode, Parcela, Pflajderca. Potrebna delavnost in malenkostna varščina priden fant, Prijateljica, Prilika, Prijateljica prirode, Resnost, Res lepa, Skupni dom. Srečna bodočnost. Srečno naključje, Stalna služba, 4-sedežnii, Sreča, Skupna sreča. Soliden točen Sigurno 25.000, Strog, Stenodr.ktilografka, Skromna, Strojepiska, Študij, Trgovec, Trgovina, Tiha sreča, Veliko odsoten, V brezhibnem stanju, V. M., Vestno delo dobra plača, Visokošolec matematik Voaiček, Začetnica 77, Zastopnik 1937, Zadovoljstvo 28, Zlata jama 97, Značaj-na. Zlata jama 97, Zaupanje A, 88, 50, 2000, 38-46. Ludvik Mrzel: V Golubovec, na kraj sveta Ko sem v kolodvorski restavraciji v Va-raždinu positnaril za račun, češ, da moram na vlaki me je drobni, prijazni na-takarček ljubeznivo vprašal, kam sem namenjen. — V Golubovac, sem dejal. — U Golubovac? se je začudil v svoji široki zagorski kajkavščdni. — Onda putujete na kraj sveta. Prvikrat sem bil stopil v te kraje in nisem razumel, kaj njegova beseda pomeni. Solnčno jesensko jutro Je bilo, ulice so bile polne svečanega vrveža, brhke oko-ličanke so v slikovitih domaČih nošah, vse v čipkah in rožah pa v širokih, na sto gub izlikanih krilih hitele v cerkev in na trg. Na postaji sem poiskal golubovečki vlak. Vlak, kakršni so pač vlaki na najbolj zapuščenih progah sveta: nekaj voz za ljudi, dolga kolona tovarnlh lor, spre- Prilik |ugodnega nakupa] trenškotov, hubertusov, obleke, perila itd. Presker |Sv. Petra cesta 14] 'kupuje , SeveržK? Ljubljana! \6osposvelskac." INSERIRAJ V „ JUTRU"! Najslajša in najboljša krepilna pijača je BERMET - VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci. — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom.. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci. Fruška gora. MESTNO POGLAVARSTVO opozarja vse interesente na zakup mestnih zemljišč (njiv, travnikov in vrtov), da se bodo vse oddaje v bodoče objavile na občinskih deskah v magistratnem poslopju in v poslopju gospodarskega urada, Beethovnova ul. 7. Interesenti naj stavijo svoje ponudbe po navodilih, ki bodo objavljena na razglasih. Oddamo dva lepa lokala ob eni najprometnejših točk v strogem centru Ljubljane. — Reflektanti naj se z navedbo stroke javijo na šifro »Promet«. Kopajte domače blago! Razpis natečaja. Mestna občina ljubljanska razpisuje NATEČAJ ZA PRIDOBITEV IDEJNIH OSNUTKOV DECJEGA ZAVETIŠČA, ki ga namerava postaviti na svojem zemljišču v k. o. Trnovsko predmestje. Pravico sodelovanja imajo inž. arhitekti in akad. arhitekti, ki so jugoslovanski državljani, bivajo in delujejo v območju ljubljanske sekcije U.J.I.A. Člani ocenjevalne komisije so gg: 1. Dr. J. Adlešič, predsednik mestne občine v Ljubljani, 2. Dr. T. Klinar, predsednik soc. političnega odbora, 3. H. Svetel, mestni svetnik in načelnik soc. političnega urada, 4. Dr. M. Ahčin, mestni zdravnik, 5. Arh. Tomažič Franc, 6. Arh. Mušič Vladimir, 7. Arh. Serajnik Domicijan. Namestniki so gg. 1. Arh. Spinčič Ivo, 2. Arh. Omahen Janko. Določene so tri nagrade: Prva nagrada ...... din 8.000.— Druga nagrada......din 6.000.— Tretja nagrada......din 4.000.— Rok natečaja konča dne 10. decembra 1937 ob 12. uri opoldne, do katere ure se morajo osnutki v zapečatenem ovoju dostaviti osebno ali po pošti mestnemu socialno političnemu uradu v Ljubljani, Mestni dom levo II. nadstr. soba št. 5, kjer se dobe brezplačno tudi vsi razpisni pripomočki, program in ostala navodila, med uradnimi urami, osebno ali po pošti. V LJUBLJANI, dne 21. oktobra 1937. MESTNO POGLAVARSTVO V LJUBLJANI Predsednik: Dr. J. Adlešič 1. r. daj pa majčena, zgarana lokomotiva brez tenderja, kakršne so včasih vozile po majavih, škripajočih tirih trboveljskega dnevnega kopa. Potem je zažvižgala parna piščalka, vozovi so pokljukali drug dragega za seboj, vlak se je prestopil z mesta. Jesenska pokrajina je pri Varaždinu še skoraj na las slična pokirajini Ptujskega polja: ravnina brez konca in kraja, na njivah v razstave zložena koruza, med njimi snopovje prosa, po močvirnih travnikih se bosopeti pastirčki pode za krdeli marogpete govedi. Onkiaj Tivarjevih tvornic se odcepi pravkar dograjena, železnica na Koprivnico. Nove tračnice leže na svežih pragovih, trefoa je samo še uradne ceremonije v rokavicah in cilindrih in v novo smer bo z novim tempom stekel nov vlak. Da, tempo to je v teh krajih beseda. Vagon, v katerega sem bil sedel, je bil šepsv na eno plat in vso pot je poskakoval, kakor da Ima berglo pod pazduho. S čudovito naglico dobiva patriarhalno zagorsko zaledje industrijski obraz, sredi težko pristopnih gozdov rase-jo šah ti in etaže, gore se odpirajo in dajejo kamen aa, gramoz in cement. Tu, med travniki in polji, nasmejanimi v solncu, pa se po tiikrat na dan na to in ono stran počasi sprehaja golubovečki mešani vlak, počasi, brez vneme cijazi zvrhane tovore blaga, kakor da v resnici vzdržuje zvezo s koncem sveta. Toda svet, ki skozenj drži njegova proga, je vreden, da prideš in da ga vidiš. Od Varaždina sama ravnina na vse strani neba, samo ekileč ,daleč na jugu se za ped iz zemlje dvigajo obronki hribov, ki je pod njimi Golubovec pokopan. Na vzhodu se polagoma vzpne na obzorju temna Ravna gora, visoka tura Varaždincev, z gradom slavnih Draškovičev, na zipadu Ivanišica, ki je v svojih smrekovih gozdovih že zdavnaj zagrebla poslednje razvaline nekdanjih viteških roparskih gnezd, zdaj pa je prišla vanjo nova gospoda s severa- in juga in začela namesto v nevarnih zasedah rajši pod zemljo plena iskati. A tu, ob progi, majčkene postajice brez vasi za seboj, okrog uradnih poslopij zagrajeoa dvorišča, polna puranov in gosi, kope sena za živino tn v kupu zemlje pred hišo preprosto zidane kleti. In kraiji imajo imena, da se moraš zanimati, od kod. — Cerje-Tužno, kliče sprevodnik, in ko povprašaš, ti povedo, da je tam zadaj nekje še Cerje-Nebojse. Iz turških časov bo menda ta reč, pravijo, v enem Cerju je tekla kri, da je bilo joj, v drugem so Zagorci tolpe junaško odbili. Tako se niti davne zgodovine pletejo v današnji dan. V Cerju boš srečal prve znrlke industrije, ki oživlja golubovečki kot. Iz Završja pod Ivanjščico vozijo v tovornih avtomobilih pieanog do sem, tu ga motorka na traikiu vsiplje v vagone. V Ivancu, dve postaji dalje, boš naletel na oKoliške žene, ki nabirajo premog na štircu tik proge. V Jerovcu, pod P-avno rušo kraj Ivan-ca, ga koplje petsto mož, pa jim voda že tri mesece zaliva jame in svet se useda, da bo razrušilo polja daleč naokrog. Potem te, še prav izpod hriba, pozdravi Le-poglava, katere gostoljubni zidovi d- jejo nezaželeno zavetje okrog 1200 nesrečnim, izobčenim ljudem. Pa Se ok.og tega ogromnega mrtvega doma Je življenje v poletu. Na njivah in vrtovih delaj o are-stantje v svojih modirih raševinastih uniformah, tam z:daj je odprt kamnolom. Tu se dolina zoži do kraja skozi tesmo grlo Očure počasi ropoče težki vlak. Pred Očuro, zadnjo postajo pred koncem sveta, teče proga čez cesto. V koraku gremo kakor ves čas — za razdaljo pičlih 34 ta je golubovečkemu vlaku treba 130 minut — otroci, ki se vračajo z opravkov v Lepoglavi, za šalo tekmujejo t njim. Toda v Očuri ne marajo biti kar tako, kraj ceste so obesili napis: Pozor na vlak! In na prelazu so postavili ram-pe, ki jih odpiaa in zapira šefova gospa. Tako se prebijemo mimo zadnjih selišč, nekaj mlinov je še ob poti, v kamnolomu kopljejo delavci, ki so bili nedavno za-stavkali, ker se jim je zdelo dinar za uro težaškega dela premalo. Potem se svet spet za spoznsoije odpre, še nekajkrat zasope lokomotiva, piščalka veselo zažvižga, v znamenje, da je golubovečki vlak doma in odbijači njegovih voz za zvene pod separacijo premogovnika. Onkraj se-paracije so tra&nice zavihane nazaj. Ce še niste doslej, boste zdaj vedeli, kako se pride v Golubovac, na kraj sveta. Njegovi železniški progi se godi, kakor je že to navada pri nas. Težki tovori škripljejo vsak dan od jutra do noči po nji, a kam b isvet prišel, če bi denar ost: i jal tistemu, ki ga zasluži? Počasi razpadajo tiri in nasipi, pragovi so pre-peieli, da otroci lahko za Igračo žeblje bezajo iz njih, lokomotiva pada iz tirov iz dneva v dan. Toda Zagreb je kakor majhen Beograd — bodo že opravili naši vrli Zagorci sami. si mislijo na direkciji in puščajo vse skup vnemar. In Zagorci sami opravljajo, kar se da. Malo ljudii je, da bi stopili v golubovečki vlak, in prav zato vedo načelniki postaj, kon-dukterji in zavirači skoraj za slednjega potnika, ki pride v vagon. Vse pa ima na dlani duša in mozeg vlaka, mojster Ha-bek, nušinist. Vozi od Golubovca do Varaždina in še d;ilje po dvakrat tja in nazaj, premika na postajah brez konca in kiraja in ves čas ga r>eie skrb, ria ne bi bilo preveč zamud. Zadnjič je po nekakšni nezgo di zjaimudil zvezo na Cakovec, pa je imel Ljubljančane v vlrfeu da so za tri ure obsedeli v Varaždinu. — Verjamete, mi je pripovedoval, tako me je bilo sram, da si nisem upal iz lokomotive . Na svetu bi lahko bilo pač marsikaj drugače, če bi na vseh malih in velikih lokomotivah rrizen premoga gorelo tudi nekaj srca in vesti. Vsak Jistrov naročnik je v slti&aju smrtne nezgode zavarovan za 10.GC9 dinarjev Ob vsaki priliki — se spomnite d« to .Jotrorl* .Mali oglasi" * Sloveniji naj ospeioejSa, oa)-eeoejSa ln najhitrejša posredovalnica ca slttibe »seb vrst. it prodajo tn n&kop vseb utvari, aa nepremičnine, to-iaJLe. podjetja, kapital, te nitve ln sa vse drego •.'V flSJvtvSfi-^ji, ZAHVALA Ob prerani izgubi našega nenadomestljivega blagopokojnega gospoda dr. IVANA LAMUTA viš. pošt. svetnika se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom in prijateljem, ki so nam bili ob strani v pretežkih dneh. Hvala gg. dostojanstvenikom z g. županom na čelu, hvala spoštovani poštni družini pod vodstvom g. direktorja, hvala gospodoma govornikoma za tople poslovilne priznalne besede. Hvala Akademskemu zboru in zboru nižjih pošt. uslužbencev ter poštni godbi za pretresljive odhodnice. Hvala gg. zastopnicam in zastopnikom naših društev, hvala vsem, ki ste blagopo-kojnemu nagromadili vencev in šopkov, hvala vsem, ki ste ga obiskovali, kropili in spremili v tako častnem številu v prezgodnji grob in nam izrekli neštevilne sožalke. Posebna zahvala požrtvovalnemu prizadevanju gospodov zdravnikov in angelsko dobrim sestram, ki so nam hoteli rešiti to neprecenljivo življenje. Vsaka najmanjša pozornost nam je bila v uteho. Maša zadušnica bo v soboto 23. t. m. v farni cerkvi Sv. Jakoba ob 7. uri. LJUBLJANA—PARIZ—ZREČE, 22. oktobra 1937 Globoko žalujoča soproga MARA z otroci in vsem ostalim sorodstvom. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij >Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inseratni del fe odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.