Ameriška Domovina
/t- n/i’ c w gyif lii— ho iwi c
AMERICAN IN SPIRIT
iDR@9N in uutouAoe om$
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 11, 1968
SLOVENIAN
MORNING N€WSPARfift
1SL
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
RDEČI PRESKUŠAJO OBRAMBO SAIGONA
Včeraj so rdeči napadli zunanji obrambni pas na zahodni strani Saigona, pa bili pognani v beg s hudimi izgubami.
SAIGON, J. Viet. — Zavezniško poveljstvo računa z novim velikim rdečim napadom na glavno mesto Južnega Vietnama. Do njega naj bi prišlo koncem tega ali v začetku prihodnjega meseca. Rdeči imajo zbranih okoli Saigona vsaj 5 polkov rednih čet Severnovietnamske armade in 25 vitkonških bataljonov, okoli 1500 gverilcev pa tudi v samem mestu.
Zavezniška obveščevalna služba trdi, da rdeči napad na Saigon tokrat načrtno in zelo podrobno pripravljajo. Zbrane imajo velike količine vojaških potrebščin, orožja in streliva, pa tudi moštvo je točno poučeno o vseh podrobnostih ozemlja in mestnih predelov, kjer bo predvidoma vodilo boj.
Ameriške in južnovietnamske čete se na napad prav tako skrbno pripravljajo. Obramba mesta je razdeljena v notranji in zunanji pas. V vsakem je od 20 do 25 bataljonov pehote, ki skrbno nadzira vso okolico podnevi in ponoči. V to obrambo so vključeni oddelki helikopterjev In letal, ki so stalno v zraku. Posebni oddelki rečne mornarice, južnovietnamske in ameriške, stalno nadzirajo tudi vse vodne poti v mesto in njegovo oklico. Na čelu obrambe sta skupno en ameriški in en južno-vietnamski general, njima so podprejene vse oborožene sile, ki so odgovorne za obrambo glavnega mesta ali s to sodelujejo.
Včeraj sta dve četi rdečih napadli obrambne postojanke na močvirnem predelu kakih 5 milj od mesta, pa sta bili odbiti. Do manjših spopadov in puškarje-nja patrol pa prihaja vsak dan na raznih krajih okolice mesta. Zavezniške sile so prepričane, da bodo kos vsakemu, še tako skrbno pripravljenemu rdečemu napadu na glavno mesto, toda njihov cilj je sovražnika nadlegovati v taki meri, da do splošnega napada na mesto sploh ne bo prišlo.
Francoske univerze do jeseni zaprte
PARIZ, Fr. — V ponedeljek je policija pognala študente, ki so imeli zasedeno poslopje pariške univerze. To je bila zadnja skupina, ki ni marala prostovoljno oditi. Policija je snela rdečo zastavo s poslopja in jo nadomestila s trikoloro.
Vlada je med tem izdala odlok, da naj univerze zapro v petek svoja vrata do prihodnje jeseni.
Največji prirastek
WASHINGTON, D.C. — Največji prirastek prebivalstva v ZDA je bil v desetletju 1800-1810 kar za 36.4 odstotke.
CLEARING*
Vremenski
prerok
pravi'.
Večinoma sončno in milo. Najvišja temperatura okoli 75.
Novi grobovi
Mary Zdešar
V soboto, 29. junija, je preminula Mrs. Mary Zdešar, Mentor, Ohio, stara 77 let in rojena v Horjulu, Slovenija. Bivala in umrla je v Western Reserve Convalescent Home, Kirtland Ohio. Zapušča moža Tomaža, dve hčeri, dva vnuka in štiri pravnuke. V Chicagu, 111., zapušča enega brata, enega brata in tri sestre pa v Sloveniji. Pokopana je bila na All Souls pokopališču.
Adolph Srnick
Včeraj je nenadoma doma umrl Adolph Srnick, po domače Church, star 43 let, rojen v Clevelandu, godbenik, ki je igral pri raznih orkestrih. Delal je pri Crescent Metal Co. Umrli v družini so starši Peter in Josephine Srnovrsnik, oče je bil več let mežnar in organist pri Sv. Vidu, sestre Olga Slapnik in Alma Jerone. Tukaj zapušča ženo Anne, hčer Darlene Menmuir, sina Richarda Timothyja, vnuka Michaela, sestre Mary Potočnik, Josephino Fantine in Paulino Lenarsic, brate Petra, Raymonda in Williama. Pogreb bo v soboto ob enajstih iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda na pokopališče Lakeview. Truplo bo položeno na mrtvaški odendanes popoldne ob petih.
Frank Abram
Včeraj je v Charity bolnišnici umrl Frank Abram z 1.273 E. 58 St., star 77 let, rojen v Avstriji, od koder je prišel pred 62 leti. Delal je pri Republic Steel Co. Bil je član Dr. France Prešeren št. 17 ADZ. Tukaj zapušča ženo Mary, hčere Jeanne Dan, Angelo Jonke in Mary Marn, 7 vnukov in 4 pravnuke. Umrli so hčer Frances in sin Frank. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8.30 iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih.
-----o----—
Ljubljanska banka bo odprla podružnico v Muenchenu	,11;;
LJUBLJANA, SRS. — Kreditna banka in hranilnica se pripravlja na odprtje svoje podružnice v Muenchenu, glavnem mestu Bavarske. Cilj tega je pritegniti denar jugoslovanskih delavcev v južni Nemčiji. Njihovo število tam cenijo na okoli 90,000 oseb.
Podružnica bo izplačevala obresti v nemških markah ali pa v Jugoslaviji — v dinarjih.
Johnson poziva lenal Angleška bo dobila
še S2 fiiiljeifa posojil
LONDON, Ang. — Anglija
k odobritvi dogovora o atomski oborožitvi
Predsednik je poslal Senatu v odobritev dogovor o omejitvi atomskega orožja na sedanje atomske sile, ki so ga ZDA nedavno podpisale.
SAN ANTONIO, Tex. — V torek je predsednik L. B. Johnson s spremnem pismu k dogovoru o omejitvi atomskega orožja na sedanje atomske sile, ki je bil sprejet v Združenih narodih in so ga nedavno podpisale Združene države, Sovjetska zveza, Velika Britanija in blizu 60 drugih držav z vsega sveta, pozval Senat, naj dogovor čim preje sprejme. Johnson je opozoril senatorje, da bo že leta 1985 v obratu toliko atomskih elektrarn, da bodo te lahko producirale mimogrede vsak dan toliko plutonija, kot ga je potrebno za 10 vodikovih bomb.
Potrebno je pohiteti in poskrbeti, da atomsko orožje ne bodo začele izdelovati še nove države poleg teh, ki ga že imajo. Te so Amerika, Rusija, Anglija, Francija in Kitajska. Žal Francija in Kitajska pogodbe o omejitvi atomskega oboroževanja nočeta podpisati. Za sedaj odklanjajo podpis tudi države kot so Zahodna Nemčija, Indija, Brazilija in še nekatere, ki so sposobne začeti izdelovati atomske in vodikove bombe, ker imajo zato tehnično znanje, tehnična sredstva in potrebne surovine.
Včeraj je o dogovoru o omejitvi atomskega orožja govoril pred senatnim zunanje političnim odborom državni tajnik Dean Rusk. Trdijo, da utegne Senat dogovor odobriti še pred končanjem sedanjega zasedanja v začetku prihodnjega meseca.
Bay se upira vrnitvi
LONDON, Vel. Brit. — James E. Ray, ki so ga prijele angleške oblasti 8. junija letos na londonskem letališču, ker je imel dva potna lista in v žepu nabasan revolver, na poziv ameriških oblasti, ki ga dolže umora dr. M. L. Kinga 4. aprila letos, se upira vrnitvi v Združene držve.
J. E. Ray je izjavil pred britanskim sodnikom, da M. L. Kinga ni nikdar videl in da nima z njegovo smrtjo nobene zveze. Ameriške oblasti so predložile britanskim potreben dokazni material in vse kaže, da bo do izročitve le prišlo. Odvetnik obtoženca je vložil proti vrnitvi priziv in britansko sodišče je
kar ne more stabilizirati svoje valute, ki ji stalno grozi nevarnost novega razvrednotenja. Ta nevarnost ima dva vira: naj prvo je angleška zunanja trgovina v stalnem primanjkljaju, ker dežela več uvaža, kot izvaža vkljub vsem vladnim prizadevanjem, da Anglija omeji uvoz; druga nevarnost ni nič manjša, toda manj poznana. Anglija ima še zmeraj $13.6 bilijonov dolga, ki ga je napravila v prvi in drugi svetovni vojni pri svojih kolonijah. Brez posojil od kolonij bi angleška vlada ne mogla kriti vojnih izdatkov ne v prvi ne v drugi svetovni vojni. Dolgove sicer redno odplačuje, pa vendar jih ima še sedaj $13.6 bilijonov.
Da bo nevarnost za Britanijo tem večja, je skoraj ves znesek $13.6 bilijonov že zapadel. Ker ga ne more plačati, si pomaga z začasnimi sporazumi, ki odlagajo zapadle roke za kratke dobe. Lastniki takih terjatev do londonske vlade so sicer uvidevni, toda tupatam jim le poide potrpežljivost, posebno takrat, kader se bojijo novega razvrednotenja angleškega denarja. Takrat seveda bi se radi vsi znebili čim preje terjatev v funtih in jih mečejo na londonski devizni trg. Do sedaj so ameriške in evropske banke p: iskočile na pomoč, sedaj so pa 'pj pomoči dale obliko obveze, da bodo dale angleški vladi kredite do $2 bilijonov, kadar bi rabila posojila za kritje dolgov na “sterlinškem področju”, to je v bivših angleških kolonijah.
Sporazum je v načelu sklenjen, formalno ga bodo pa odobrili guvernerja 12 evropskih bank z Mednarodno banko v Bazlu na čelu letošnjo jesen. Angleška vlada bo sedaj mirnejše gledala na napade mednarodne špekulacije na angleško valuto.
Kanadsko krzno
WINNIPEG, Man. — Lovci preskrbe okoli 60% vsega krzna, kar ga pride na kanadska tržišča, ostanek dobavijo farme za gojenje dragocenih kožuharjev.
določilo razpravo o tem za 29. julija 1968. Trdijo, da bo obtoženi J. E. Ray, oziroma njegov odvetnik nastopil proti nasilni vrnitvi v ZDA, češ da je bil umor dr. M. L. Kinga, katerega Rayja dolže, političen umor. Za take umore dogovor o izročitvi obtožencev med Veliko Britanijo in ZDA ne velja.
SP0CK HOČE VZTRAJATI
Včeraj je zvezni sodnik Francis J. W. Ford v Bos tonu obsodil dr. B. Spocka na 2 leti zapora in $5,000 globe, ker je svetoval in pomagal mladim ljudem, da so se izognili vojaški obveznosti. Obsojeni so bili trije njegovi soobtoženci. Dr. B. Spock je po razglasitvi obsodbe dejal časnikarjem, da bo svoj boj proti “nezakoniti” vojni v Vietnamu nadaljeval.
BOSTON, Mass. — Dr. Benjamin Spock, 65 let stari zdravnik in nekdanji profesor Western Reserve univerze v Clevelandu, je bil včeraj obsojen od federalnega sodnika Francisa J. W. Forda na dve leti zapora in na $5,000 globe na temelju odločitve porote, da je kriv kovanja zarote pomagati svetovati in pomagati mladim ljudem, da se izognejo vojaški službi. Na enako kazen so bili obsojeni tudi trije Spockovi soobtoženci rev. \V. S. Coffin Jr., 43 let stari kaplan z Yale univerze, M. Goodman, 44 let stari pisatelj, in M. Ferber, 23 let stari slušatelj Ffarvard univerze. Zadnji je dobil namesto $5,000 le $1,000 globe. Sodnik Ford je ob objavi sodbe poudaril: Kjer prenehata zakon in red, nastopi anarhija!
Po razglasitvi sodbe je dr. B.
Spock dejal časnikarjem, da je še vedno prepričan, da “ni kršil nobenega zakona”. Po njegovem je vietnamska vojna “nezakonita”, zato ji je odločen tudi dalje vstrajno nasprotovati. “Za gotovo nameravam nadaljevati z delom proti vojni z nastopi po vsej deželi”, je dejal dr. Spock časnikarjem. To bo začasno dejansko lahko vršil, ker je sodnik pustil njega in tovariše na svobodi pod varščino $1000 za vsakega. Odvetniki obsojencev so napovedali priziv na višje sodišče in trdijo, da bodo šli s pritožbo na vrhovno sodišče, če bo njihov priziv zavrnjen.
V smislu odločitve porote bi lahko sodnik naložil naj višjo kazan 5 let zapora in $10,000 globe. Bil je torej precej popustljiv. Pri razglasitvi sodbe je sodnik poudaril, da zakon ne more in ne sme delati izjeme, kdor ga krši, mora biti kaznovan.
Podporniki dr. B. Spocka in tovarišev po vsej deželi so napovedali proteste in zborovanja ter seveda nove demonstracije proti “nezakoniti” vietnamski vojni. Pri tem se sklicujejo na določila 1. dopolnila zvezne ustave, ki jamči svobodo govora in izražanja misli. Sodnik Ford je njihovo stališče označil za krivo in dr. B. Spocka ter tovariše obsodil, ko jih je porota spoznala za krive. Obsojenci in njihovi podporniki sodbe nočejo sprejeti, odločitev je torej v rokah višjih sodišč.
Bodi previden in pazljiv, pa te boš izzognil marsikateri nesreči!
CLEVELAND, O. — Da je Hočiminhova diplomacija spretna in okretna, se ne da tajiti. Kdor tega ne verjame, je dobil nov dokaz ravno te dni.
V znanem francoskem gorskem letovišču Grenoble zboruje te dni mednarodni kongres pravnikov. Udeležujejo se ga delegacije 38 držav. Delegacije so večinoma usmerjene na levo in obsojajo ameriško politiko v Vietnamu. Kongres je torej izredno ugodna prilika za propagando vietnamskih komunistov. Hočiminhova vlada je to takoj spoznala. Naprosila je par ameriških pravnikov, ki so znani po svojem obsojanju Johnsonove vietnamske poli-
Ho Ci Minh ponuja novo politično mišnico
tike, naj prideta — seveda po lastni pobudi — v Hanoi, da slišita in vidita, kaj dela in misli vietnamska komunistična vlada. To sta bila profesor Falk in advokat Burnestein. Oba sta seveda poročala o svoji poti na kongresu, svoje vtise bosta pa razglasila tudi v naši deželi.
Iz njihovega poročila se vidi, da Ho Či Minha trenutno najbolj zanima za pot, po kateri bi spravil do veljave “Zvezo narodnih, demokratskih in mirovnih sil”, ki jo je ustanovil že pred znano februarsko ofenzivo in jo poslal na delo kar med februarskimi boji. Zveza se je takrat oglašala po radiju, je delila letake, je skušala organizirati manifestacije “delovnih množic” itd. Njen političen program
je bil tipično komunističen. Odobravala in hvalila je vse, kar je vietnamskim komunistom pri srcu, toda skrbno se je varovala, da bi imenovala na primer Vietnamsko OF, ki jo ves svet pozna kot podaljšano roko Hočiminhove vlade. Hotela je ohraniti videz nevtralnosti. Da je povezana s komunisti, so potrdili vietnamski partizani, saj so jo takoj ob njenem rojstvu začeli hvaliti in oboževati. Prebivalci Južnega Vietnama so zadevo hitro razumeli in se za Zvezo niso dosti brigali. Če so kaj hoteli od komunistov, so se rajše obračali kar naravnost na vietnamsko OF.
Vietnamski komunisti se pa ne dajo oplašiti. Dasiravno se prvi poskus z Zvezo ni obnesel, Ho Či Minh nanjo ni poza-
bil. Ji je naročil, da naj se udejstvuje kar mogoče živahno v samem Saigonu, tujim sopotnikom, ki pridejo v Hanoi, jo pa stavlja kot vzgled idealne nevtralne organizacije, ki naj pri sestavi nove kompromisne saigonske vlade igra svojo vlogo.
V Washingtonu in Saigonu vedo pravo ceno tej Zvezi, zato se ne spuščajo z njo v debato. Hočiminhovih propagandistov to ne bo motilo: razvpili bodo Zvezo kot vzor nevtralne politične sile v Južnem Vietnamu, ki naj sodeluje pri pomirjenju dežele.
Zato je pojav Zveze zaenkrat le dokaz, da bi Ho Či Minh rad prišel do oblasti po prehodni kompromisni vladi, ki naj v njej vlada duh “nevtralne” Zveze.
Japonske volitve v senat doprinesle k politični stalnost!
Vladna stranka je pri volitvah odnesla trdno zmago in s tem dobila odobritev za svojo politiko sodelovanja z Združenimi državami.
TOKIO, Jap. — Zadnjih senatnih volitev se je udežežilo okol 70% volivcev, kar je za vroči poletni čas izredno visok odstotek. Ne smemo pa misliti, da to izpričuje visoko politično zavest japonskega volivca. Japonski volivec se še ni odvadil voliti tudi po drugih vidikih in ne samo po političnih. Tako so na primer največ glasov dobili kandidat j e, ki vodijo v literaturi ali pa so tipični športni asi. Radi športne in pisateljske glave jih je volilo na stotisoče volivcev, ki se pri tem niso spraševali, kateri stranki pripadajo kandidatje. Seveda vedo stranke za to slabost japonskega volivca in mu rade postrežejo s priljubljenimi kandidati, ki se pa drugače malo menijo za dnevno politiko.
Volitve so potekale mirno, dale so pričakovan rezultat. Zato tudi o posledicah volitev ni spornih sodb. Med važne posledice volitev spada splošno prepričanje, da se japonska zunanja politika ne bo menjala do 1. 1970. Volitve so se namreč vršile v znamenju zahteve opozicijske socijalnodemokratske stranke in njenih zaveznikov-levičarjev, da naj Japonska opusti obrambno zvezo z Ameriko in prestopi na nevtralno pot. Volivci so se odločili, da naj zunanja politika ostane nespremenjena. Zato bo sedanja obrambna pogodba med Ameriko in Japonsko veljala do L 1970. Takrat se lahko ali obnovi z novim besedilom ali pa konča.
Ministrski predsednik Sato ima največ koristi od volitev. Ker je njegova stranka zmagala, je čisto gotovo, da ga bo jeseni na novo izvolila za strankinega načelnika, kar mu bo zajamčilo tudi mesto vladnega predsednika.
Sato menda namerava razpustiti spodnji dom že prihodnje leto, ker upa, da bo takrat ravno tako bleteče zmagal kot letos. Ako bi čakal do konca funkcijske dobe poslanske zbornice, ki bo 1. 1970, bi bil zanj položaj takrat slabši kot prihodnje leto.
Japonska je torej srečna dežela; so ji za 2 leti prihranjene politične krize.
Iz Clevelanda
ilL
in okolice
Pozdravi—
Frank in Rozi Rupert pošiljata svojim znancem in prijateljem pozdrave iz Slovenije, od koder se bosta vrnila prihodnji mesec.
Iz Trebnja v Sloveniji pošiljata pozdrave prijateljem v Clevelandu Louis in Rose Brste. V Slovenijo sta odpotovala na kratke počitnice.
Zadušnica—
V nedeljo, 14. julija, ob desetih dopoldne bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Prosena ob 6. obletnici smrti.
Visok cilj—
Združen poziv (United Appeal) si je postavil za cilj letošnje nabirke, ki bo kot običajno v oktobru, $17,200,000.
Stokerji zmagali—
Clevelandsko poklicno nogometno moštvo “Stokers” je sinoči ob navzočnosti nad 16,000 gledalcev na Stadionu porazilo znano brazilsko moštvo Santos 2:1. V brazilskem moštvu je igral najbolj znani nogometaš sveta Pele.
Ozir na zdravje odvrni! Johnsona od kandidature
WASHINGTON, D.C. —Znani časnikar Drew Pearson je objavil v zadnji številki časopisa
*T	J- ^5 -1 ~ 1 ^TF*-'	f"* ■* (Ti■*'v»
■L-rO\_»Jv CiLJlg	rk.A	v
razlaga povod, zakaj se je Johnson odpovedal kandidaturi. Članek pripoveduje, kako je Johnson dolgo časa premišljeval, ali naj zopet kandidira in pri tem računal s svojim zdravjem. Pri tem je ugotovil, da mu trenutno nič ne manjka in da se počuti izvrstno, toda podatki o dolgosti življenja v njegovi družini mu svetujejo previdnost.
Johnson-je mislil, da bi lahko dobil kandidaturo na demokratski konvenciji in potem t u di zmagal pri volitvah, toda začel je dvomiti, ali bi njegovo zdravje zdržalo 4 leta napornega dela v Beli hiši. Vse to je držal za sebe, še podpredsednika Humphrey j a je o svojem sklepu obvestil šele zadnji trenutek. Drugi povod za odpoved kandidaturi je bila pa njegova želja, da gre dežela v pogajanja za mir v Vietnamu brez notranjih trenj. Zato se je rajše umaknil in tako spravil razpoloženje za pogajanja na podlago, ki ne pozna čustev in razburjanja. Nekaj vloge je seveda igral tudi strah pred atentati, toda ta strah ni bil tako velik, kot bi človek mislil.
Odkod je Pearson dobil te podatke? Vsi znaki govorijo, da se je res srečal zadnje čase z Johnsonom. Kaj sta takrat govorila, ni prišlo na dan.
Senatni odbor odložil predlog o davku za pot na tuje
WASHINGTON, D.C. — Finančni odbor Senata je odložil razpravo o vladnem predlogu za uvedbo posebnega davka na potovanja v tujino. Kljub temu, da se vlada žene za sprejem tega davka še v sedanjem zasedanju Kongresa, za kaj takega sedaj ni več izgledov.
Fotografiranje priljubljena zabava
ROCHESTER, N.Y. — V naši deželi je nad 40 milijonov ljudi, ki se ukvarjajo s fotografiranjem za zabavo. Letno porabijo za te namene skupno preko 500 milijonov dolarjev.
/UfERIŠKA DOUOVIIM
» '«».» «./ < « »X I I • • \1 I
6117 St. Clair Ave. — HXnderson 1-06241 — Cleveland, Oblo 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
~	NAROČNINA:
E& Združene države:	v
i $16.00 na leto; $8,00 za pol leta; $5.00 za S meseca Ka Kanado in dežele izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
P	SUBSCRIPTION SATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
|,:	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
p"	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
8Ž	No. 132 Thurs., July 11, 1968
Po končanem federalnem proračunskega letu
Koncem junija je bilo kar natihem brez vsakih posebnih svečanosti pokopano federalno proračunsko leto. Nihče ni namreč zadnjih 12 mesecev pričakoval od njega kaj dobrega. Pričakovanje se je žal uresničilo. Zapustilo je pa za seboj velik primanjkljaj, večji, kot je bil napovedan in pričakovan. Zapuščinske obravnave po njem še ni, ko bo pa opravljena, bomo končno vedeli, kako velik je deficit.
Ni važno, ali bo primanjkljaj znašal par bilijonov več ali man j njegove posledice čutimo že vsi, najbolj seveda gospodinje v revnih družinah. Takih revnih družin je pa na milijone, saj je le manjšina revežev tako srečna, da ima letne dohodke v znesku $3,200. Ta znesek je namreč potreben za vzdrževanje družinske matere “brez očeta s 4 maloletnimi otroki. To je uradno ugotovilo naše HEW (federalno tajništvo), ki mora voditi med drugim tudi federalno socijalno politiko. V število revnih družin moramo torej vključiti poleg tistih, ki živijo od javnih podpor vseh vrst, še precejšen odstotek družin, ki morajo živeti od prepičlo odmerjenih pokojnin. Usoda teh družin spada med najbolj tragične v naši deželi. Leta in desetletja so ubogi upokojenci plačevali dobre dolarje kot premije, sedaj pa dobivajo dolarje s slabo kupno močjo kot plačilo za vestno izpolnjevanje zakonskih predpisov.
Ali naj imajo te družine vsaj upanje, da se bo draginja ustavila? Sami sebe bi goljufali, ako bi mislili in trdili tako.
Že takrat, ko je predsednik Johnson podpisal zakon o povišanju davkov, je rekel, da bo nova davčna politika samo “ohladila” inflacijski val. Inflacija bo torej šla svojo pot, samo ne bo tako hitra, kot je bila do sedaj. Johnson ni s tem odkril nobene nove resnice. Začetek vsake inflacije se ne čuti prvi dan v obliki draginje, navadno čutimo draginjo šele dobro leto po začetku inflacije. V Jugoslaviji smo na primer začeli inflacijo proti koncu 1. 1938, začutili smo jo pa šele proti koncu 1. 1939. Pri nas je to trajalo še dalj časa. Pojave inflacije smo poznali že pod Kennedyjevim režimom, draginja je pa prišla šele pod Johnsonovim. Zato bo sedaj tudi dalj časa trajala. Ustaviti inflacijo in draginjo je namreč veliko težje, kot jo začeti.
Posledice novih davkov se bodo začele čutiti v počasnejšem naraščanju cen šele enkrat proti koncu prihodnjega leta. Čutili jih bomo torej le malo v sedanjem proračunskem letu.
Čeprav od novih davkov ne moremo pričakovati nobenih čudežev, moramo vendarle biti hvaležni, da je do tega prišlo. Upamo namreč, da bo naša federalna vlada po dolgih letih spremenila dokončno svojo, recimo, proračunsko miselnost, ki nas je vodila v inflacijo in draginjo.
Že pokojnega predsednika K«rnnedyja so njegovi gospodarski svetovalci prepričali, da se federalnemu proračunu ni treba bati primanjkljajev. Kar je bilo v korist primanjkljajem dobrega odkrito in objavljeno, vse je služilo kot pritisk na Kennedyja, naj začne oboževati primanjkljaje. Ako jih nimaš, jih pa ustvari z znižanjem davkov! To je bila v tistih časih največja učenost takrat sodobnih ekonomistov, ki jo je seveda takoj pozdravil naš Kongres in — znižal davke.
Kennedyjeva finančna politika je bila zgrešena, toda razumljiva. Mož je zmagal pri predsedniških volitvah z neznatno večino in hotel zopet kandidirati. Moral je pravočasno začeti pripravljati politična tla za novo kandidaturo. Manj davkov in več konjunkture, več zaposlenosti, itd, vse to spada med učinkovita sredstva politične propagande.
Ko je Johnson prišel v Belo hišo, ni našel federalnega proračuna v zadovoljivem stanju. Primanjkljaj je rastel, rastli so stroški za vojskovanje v Vietnamu, Johnson sam se je pa zaveroval v ideal velike narodne skupnosti, ki naj njegovim rojakom ustvari vsaj podobo raja na zemlji. Vse je kazalo, da bodo federalni izdatki rastli hitrejše kot bo dotekal davčni denar. Moral bi bil svojo finančno politiko usmeriti v kritje federalnih izdatkov. Dokler se je pripravljal in boril za zmago pri volitvah, bi mu človek še oprostil, saj mora politik večkrat žrtvovati interese gospodarstva interesom politike. Ko je pa tako sijajno zmagal, bi moral pastati realnejši v presoji proračuna, pa tudi zmogljivosti našega gospodarstva. Še posebej zato, ker mu prvi dve leti po njegovi zmagi Kongres ni odrekel nobenega zakona, ki ga je Bela hiša smatrala za važnega.
Šele poraz demokratske stranke pri kongresnih volitvah v 1. 1986 mu je odprl oči, da se namreč samo z dolarji ne da vplivati na ameriškega volivca. To spoznanje je spremenil v prakso šele takrat, ko je začel misliti, da ne bo več kandidiral za predsednika. Šele takrat je njegova administracija začela zagovarjati misel, da je treba zamašiti vrzel med izdatki in dohodki v federalnem proračunu. Pa je bilo že prepozno. Administracija je hotela iti nazaj na pravo
finančno pot, tega pa ni hotel storiti Kongres. Kako bi si mogli drugače razlagati dejstvo, da je en sam kongresnik (Mills) lahko zavlačeval celo leto novo davčno zakonodajo.
Upajmo, da bo federacija ostala na sedanji poti, ki vodi v izravnan proračun, in da je doba federalnih primanjkljajev v proračunu za nami. Seveda jih ne bo mogoče hitro zbrisati iz proračunskih zakonov. Na čisto izravnan federalni proračun bo treba čakati še par let. Imamo pa vsaj upanje, da bomo to dočakali. Pred letom nismo smeli imeti niti tega upanja. Če bi ga imeli, bi sanjarili.
I. A.
BESEDA IZ NARODA
Za Baragovo stoletnico v Hlarquette
CLEVELAND, O. - V MARQUETTE za Baragovo stoletnico pelje iz Clevelanda poseben avtobus. Odhod bo v soboto, 17. avgusta zgodaj zjutraj. Proslava v marquetteski stolnici bo v nedeljo popoldne ob 4. s škofovo mašo in zborovanjem. Udeleženci iz Clevelanda imajo posebno slavnostno večerjo. V ponedeljek (19. ovgusta) zjutraj odhod iz Marquetta in povratek v Cleveland isti večer.
Cena za dvakratno prenočišče v hotelu in sedem obrokov hrane $65. Prijave sprejema Baragov dom (Tel. 361-5926).
J. G.
Nedelja DNU pri Mariji Vnehovzeti
CLEVELAND/ O. — Prihodnjo nedebjo 14. julija, je zopet nedelja DNU. Vse moške Iz župnije vabimo, da se zberejo ob 7.45 zjutraj v prostorih pod cerkvijo, — kot običajno, da se skupno udeležimo svete maše ob osmih.
Kakor je vsem članom DNU in vsem faranom znano je 18. junija nenadno umrl član našega društva g. Ernest Terpin. Dolga leta je bil slovenski dopisnik DNU pri “Ameriški Domovini’’. Zelo ga bomo pogrešali. Člani DNU in Marijina legija sta se od pokojnika poslovila 27. junija ob 7. zvečer v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. Molitve zanj je opravil naš župnik č.g. Vikto1' Tomc. Pogreb je bil v potek, 28. junija v cerkev Marijinega Vnebovzetja, nato pa na Kalvarijo. Pokojni Ernest Terpin je bil star 81 let in do zadnjega svež in poln življenja. Vedno se je zanimal za vse javno življenje in zlasti za življenje Slovencev, tako tu v Ameriki kot v domovini. Vsak mesec smo brali v “Ameriški Domovini”, kako nas je vsako druge nedeljo v mesecu vabil k naši skupni sv. maši in sestankom. Ta vabila pa niso bila šablonska, ampak je vedno vanje vpletal važne dogodke naše župnije. Zelo rad je tudi potoval. Pa ni bil tak popotnik, ki gleda, pa ne vidi, posluša, pa ne sliši, ampak se je v vsakem kraju zanimal za tisto, za kar ga je pot vodila v posamezne kraje. Delal je beležke, zbiral gradivo in potem objavljal svoje potopise, ki so bili res zanimivi. — Spominjajmo se ga v svojih molitvah!
Sredi meseca junija je prišel iz Guarande v Ekvatorju slovenski misijonar v g. dr. Jerko Gržinčič. Teden dni je ostal v našem župnišču in se bo še vrnil. Verjetno bo ostal v ZDA do konca letošnjega leta. Želimo mu, da bi se dobro počutil med nami.
Omeniti moramo tudi, da sta clevelandske Slovence obiskala slovenska duhovnika č.g. Alojzij Breznik iz Uniontowna, Washington, in pa č.g. Jože Mavsar, župnik v Townsenda, Montana. — Č. g. Jože Mavsar je iz znane Mavsar j eve družine iz Praporč pri Št. Rupretu na Dolenjskem. —Razen dveh članov številne Mavsar j eve družine so komunisti vse pomorili. Dne 27. decembra 1942 se umorili: očeta Jožeta, mater Terezijo, sinove: Darka, Cirila, Petra in Stankota in
hčerko Mici. Par mesecev kasneje, 23. marca 1943 še 12-let-nega Vilka Dolfi pa je padel v boju s partizani, maja 1943; Pavel pa je bil vrnjen z domobranci iz Vetrinja in neznano kje umorjen. Tako sta ostala od šte-vilue družine samo č. g. Jože Mavsar in njegov brat France.
Oba gospoda č. g. A. Breznik in č.g. Jože Mavsar sta v naši cerkvi tudi maševala in sicer v nedeljo, 23. junija. Gospod župnik Mavsar je tudi pridigoval. Za njun obisk smo jim farani zelo hvaležni in ju vabimo, da se zopet kmalu kaj oglasita.
Zdravko Novak. -----o------
fCluh slovenskih upokojencev v Euclidu
CLEVELAND, O. — Na seji Kluba dne 2. julija se je bilo sprejelo povabilo društva št. 355 SNPJ iz Fairporta, Ohio, na slavje njihove 50-letnice obstoja in v počastitev 50-letne članske dobe. Slavje se bo vršilo v Painesville Township Parku v nedeljo, 28. julija.
Ker spada več teh društveni-kov k euclidskem klubu upokojencev, se bo izkazalo solidarnost s tem, da se popeljemo na njih slavjt s posebnim fousom izpred Slovenskega društvenega doma na Recher Aye. ob dveh popoldne in odpelje iz parka ob sedmih zvečer. Vožnja stane za tja in nazaj $1.25. Rezervacijo za ta bus lahko naročite, ako pokličete tajnika Johna Zamana, tel. 481-4871, ali pa predsednika, tel. 531-3151.
Po izjavah naših upokojencev je bil zadnji izlet v Enon Valley, Pa., v splošno zadovoljstvo po-setnikov. Naj bo tudi ta izlet vsem v veselje in zabavo! za odbor Louis Kaferle ---------------o------
Pismo najmlajšega slovenskega misijonarja
LUSAKA, Zamb. — Bralcem “Ameriške Domovine” je že znano, da sem šel meseca februarja v sosednjo republiko Malawi k belim očetom študirat čini-janščino. Pri njih sem ostal tri mesece in pol. 10. junija pa sem se vrnil v Zambijo.
Že od nekdaj sem imel smisel za pustolovščine; okoliščine so poskrbele tudi topot, da sem si “utešil lakoto”. Prvo noč sem prebil na misijonski postaji, ki je oddaljena od mesta Lilongwe kakšnih 60 milj. Tam delajo trije beli očetje, ki si zvečer svetijo še vedno s petrolejkami, stanujejo v hiši z debelimi zidovi, kot da bi se bali razbojniškega napada. Bambusova streha jim daje varstvo le pred soncem in dežjem, estetski sladokusci pa bi bili manj zadovoljni. Mar ni zanimivo srečati misinonarja starega kova?
Naslednje tri dni sem se ustavil v semenišču KACHEBERE, ki leži na meji med Zambijo in Malawijem. Tamkajšnje pred-stojništvo sem prosil za dovoljenje, če lahko preživim nekaj dni med njihovimi bogoslovci, tako da sem jim enostavno kar pridružim. Radi so mi , ustregli. Študentje teologije so me bili veseli, saj menda še niso imeli med sabo takšnega evropskega vrstnika. Semenišče je praktično le za Afrikance. Trenutno je v njem 48 semeniščnikov. Z njimi
sem jedel, igral nogomet in druge igre, poslušal različna predavanja... Skratka, skušal sem se vživeti v njihov način življenja in mišljenja. To pa zato, da bo in lažje vzgajal afriške poklice.
Prisostvoval sem tudi Nyao plesu, ki so ga uprizorili nadobudni semeniščniki ob domačem prazniku. Naj pripomnim, da je bil Nyao ples še pred kratkim od Cerkve strogo prepovedan; dovoljenje je treba pripisati novemu pokoncilskemu duhu, ki veje tudi v Afriki. Kar je dobro, velja ohraniti in le, kar se ne sklada z nravnimi načeli, naj se opusti. Morali bi videti bogoslovce, kako so se vrteli in peli kakor pravi pravcati plesalci virtuozi. Neki izmed profesorjev je pripomnil: “Ako bi teologijo spremenili, odnosno jo prilagodili plesu, bi ne rabili, sedem let študija, bogoslovja pa bi bila polna!”
Prijetne štiri dni sem preživel v semenišču Kachebere; srce pa me je vleklo vendarle naprej ... v Lusako k našim misijonarjem. A glej, smola: V obmejnem mestu Chipata, po starem Fort Jameson, so mi postregli v škofovi hiši z novico, da so pred nekaj urami neznanci pognali v zrak na reki Luagwa most, ki pomenja važno zvezo med Vzhodno in Zahodno Zambijo. Večerja mi ni teknila. Prisiljen sem bil na ponovni štiridnevni odmor, nekako 350 milj od Lu-sake. Da bi si pregnal “domotožje”, sem se vključil v župnijsko delo. V tamkajšnji škofiji ravno urejajo kartoteke. Znanje, ki sem si ga pridobil ob tem delu, mi bo prejalislej koristilo.
Čez tri dni sem se lepo prepeljal čez znamenito reko Luanga, a ne po mostu, marveč pod njim. Napadalci so poškodovali most, kot da bi bil napaden z bombami. Moje potovanje v Lusako je bilo zamudno. Vozili smo se 25 ur, res po polževo, vendar se nisem dolgočasil. Opazoval sem ljudi in njihove navade. Sedaj je tukaj čas, ko domačini požigajo pustoš, da bi pregnali iz nje kače in drugo golazen. Samo na tem potovanju sem naštel kakšnih 20 takih ognjev.
Na večer 14. junija sem se pozdravil s slovenskimi misijonarji v Lusaki. Sprejeli so me z velikim veseljem. Isti dan, ko sem prišel jaz v Lusako, je prišla tja tudi prva misijonska lajična pomočnica iz Slovenije gdč. Rozina Hercog. Naš misijon ima bodočnost!
Imenovali so me za učitelja v semenišču Mpima, ki ga vodijo ameriški jezuiti. Semeniščniki so sedaj na počitnicah, zato bom ostal v Materu še do 15. julija. Obenem ko se še nadalje izpopolnjujem v činijanščini, pomagam tudi našem misijonarjem pri njihovem župnijskem administrativnem delu.
Vsem misijonskim prijateljem v ZDA, Kanadi in drugod po svetu prav prisrčen pozdrav! Stanislav ROZMAN Matero Catholic Parish P.O. Box 2527 LUSAKA, Zambia, Afrika
Knjiga dr. Vladka Mačeka v drugi izdaji
The Pennsylvania State University Press je založila drugo izdajo knjige dr. Vladka Mačka “In the Struggle for Freedom.” Knjige v zadnjih par letih ni bilo več dobiti, ker je popolnoma pošla. Delo je popis razvoja Hrvatske kmetske stranke, ki jo je malo pred prvo svetovno vojno ustanovil Stjepan Radič. Ko je na posledicah ran, ki jih je dobil pri streljanju v belgraj-skem parlamentu leta 1928 Radič umrl, je bil dr. Maček izvoljen za njegovega naslednika. V tem svojstvu je dr. Maček bil dejanski predstavnik ' Hrvatov do svoje smrti v izgnanstvu v Ameriki.
Lep del svojega živlenja je prebil v političnih zaporih in ječah, v letu 1939, ko je druga
Mreža za kupčijo s starinami
Grške umetnine so vozili v tujino v zabojih kot “hrano”; premalo paznikov, ukrepi proti tihotapcem.
Štiri mesece se je nabiral prah na treh lesenih zabojih s “hrano” v garderobah na železniških postajah v Muenchenu, Bruslju in Zuerichu. Pošiljatelji so bili v Atenah, vsebina je stara nad 2000 let. Zaboji so vsebovali 66 dragocenih predmetov, ki so jih našli med nedavnim izkopavanjem v Grčiji in ki so jih pošiljatelji naslovili na petične Nemce, Belgijce in Švicarje, — navdušene zbiratelje starin.
Nameščencu v garderobi na zueriškem kolodvoru se je zdela zadeva sumljiva, starin ni hotel izročiti naslovljencu, hkrati pa je obvestil pristojne oblasti, ki so zaplenile zaboj s “hrano” in v Atene poslale sporočilo o najdbi. Atenska policija je prijela pet tihotapcev “živilske stroke.”
Tri mesece poprej je uspel oblastem naj večji lov v Grčiji, ki ima glede tatvin in trgovine z umetninami dokaj pestro in razgibano zgodovino: pod ključ je prišel okraševalec vaz Papailio-pulos, kije kot nameščenec atenskega arheološkega muzeja in kot cenjen poznavalec starin dvanajst let praznil steklene omare. Starine, ki jih je kradel, je pod roko prodajal zbiralcem, trgovcem in predvsem turistom.
Podobno kakor Papailiopulos se skušajo z umetninami iz grške preteklosti obogateti kmetje in muzejski pazniki, arheologi in a-materji, Grki in tujci. Večini to uspeva, zakaj že vsa povojna leta narašča povpraševanje po antičnih predmetih. “Še nikoli ni bil rop umetnin v naši deželi tako sistematičen, kakor je zdaj,” je potožil prof. Marinatos, naj-višji predstavnik grških arheologov. Res je, nobena dežela ni tako bogata s kulturno-zgodovin-skimi predmeti kakor Grčija, nikjer pa tudi ni tako malo ljudi, ki bi morali po službeni dolžnosti paziti nanje. Številna najdišča in muzeje varuje le kakih petsto paznikov.
Bogat plen se naravnost ponuja zlasti v nezaščitenih obalnih vodah, kjer se lastniki jaht in športni potapljači uveljavljajo kot najbolj nevarni lovci na starine. Promet jaht in podobnih bark za obalno plovbo se je v minulih osmih letih povečal v Grčiji sedemkratno. Dobro o-premljene skupine se odpravljajo na plovbo vzdolž obal ter iščejo amfore, kipe in druge stvaritve iz grške preteklosti v potopljenih mestih in barkah.
svetovna vojna že divjala po Evropi in grozila Jugoslaviji, pa je sklenil premirje z Belgradom v znanem sporazumu Cvetkovic-Maček in vstopil v jugoslovansko vlado kot njen podpredsednik. Med drugo svetovno vojno ga je ustaški režim najprej zaprl v kazensko taborišče, nato pa interniral njega in družino. Koncem vojne je dr. Maček tajno zapustil Zagreb in hitel posredovat za Hrvate k zapadnim zaveznikom. V Parizu so ga ameriški zastopniki sprejeli pod svoje varstvo, toka političnega razvoja pa tudi njegovo posredovanje ni moglo spremeniti. Zadnja leta življenja je deloval kot podpredsednik Zveze kmetskih strank.
Živahen in slikovit je Dr. Mačkov popis tega dela hrvatske politične zgodovine. Duh dobrotljive prizanesljivosti vsem nasprotnikom, političnim in drugim, prevladuje v celem delu. Osebna nota se uveljavi: le tam, kjer je neizogbna, pri važnih dogodkih, ki jih je dr. Maček sam ustvarjal, oblikoval in vodil kot zastopnik Hrvatov.
Knjiga stane $7.50 in jo je dobiti pri: The Pennsylvania Stale University. Press, University Park, Pennsylvania 16372 in’1 pa pri The Pennsylvania University Press, 2729 Whitfield St. London, -N. I. England.
M. K.
Arheolog Vardelis je mnenja, da leži v morju pred zelo členovito obalo Grčije vsaj še dva milijona posod za vino in olje.
Pod geslom “Razbita amfora” so grške oblasti predlansko poletje dobile bitko z mednarodno mrežo roparjev starin: v zalivu pri Patrasu ter pri Korintu in v Jonskem morju so z letali, s patruljnimi čolni in z rušilci prestregle tri tuje jahte z dragocenimi starinami. Člani posadk, med katerimi ni manjkalo dobrih poznavalcev grške antične ustvarjalnosti, so bili kasneje obsojeni na zaporne in denarne kazni.
Grški zakoni doslej niso zagotavljali zadostne zaščite, saj je tatvina umetnin veljala nasploh za tako majhen prekršek, da krivci večinoma niso bili kaznovani. Nezakonitim iskalcem antičnih zakladov je v najhujšem primeru grozil zapor do dveh let, navadnega kurjega tatu ali vlomilca v prodajalno pa je čakala več kot dvakrat hujša kazen. Skrivni prevažale! starih umetnin so bili manj kaznovani kdkor tihotapci cigaret in whis-kyja. Razen tega so sodišča večinoma spreminjala zapor v denarne kazni, ki so bile naravnost smešno nizke v primerjavi z milijonskimi dobički črne kupčije s starinami. Po novem zakonu čakajo krivce te vrste hude zaporne kazni do dvajset let, kar je v Grčiji toliko kot za uboj.
Arheologi izražajo bojazen, da stroge kazni ne bodo zatrle tihotapske trgovine s starinami, in zahtevajo več nadzornega osebja, hkrati pa bi bilo treba poučiti prebivalstvo: “Pri nas mno-_g;U kradejo, ker imamo odprta ckna.” S tem imajo v mislih zlasti tuje turiste, zakaj z vsako sezono se začne tudi lov na starine, ki niso dovolj zavarovane. Mnogi tujci se ne zadovoljijo z ogledom, marveč skušajo marsikaj vzeti s seboj.
------o------
Poroka v letalu
Kot samska sta se Helmy Olsen : n Erik Christensen z letalom odpeljala iz Koebenhavna, kot zakonca sta pristala v Malagi (Španija). Švedinja in Danec sta se hotela poročiti kakor vsi drugi, ker pa sta napačno prebrala letalski vozni red, je prišlo do ene najbolj nenavadnih porok v letošnjem letu. Dopoldne sta si hotela na matičnem uradu v Koebenhavnu reči. da, zvečer pa sta se nameravala z letalom odpeljati na poročno potovanje.
Zmotila sta se, letalo je imelo predviden vzlet ob osmih zjutraj in ne zvečer. Turistični urad jima je priskočil na pomoč.
Župan iz Gladsaxa Erhard Jacobson, ki je bil prav tako namenjen na počitnice, je vzel s seboj matično knjigo in je opravil poročni obred v višini nekaj tisoč metrov. Poroka se je začela nad Parizom, končala pa se je nad Španijo.
Cleveland
Stokers
FOOTBALL
(SOCCER) at the Stadium SUN. JULY 14, 2 P.M. Cleveland vs. St. Louis
&
WED. JULY 17, 8 P.M. Cleveland vs. Vancouver
Bleacher seats	$1.00
Student tickets	$1.00
All lower deck	$3.00
Tickets on sale at the stadium or Richman Brothers
AMERIŠKA DOMOWEOS,

ž&»a«4 Efiia Tkariiii m for th« JrnMmtfm in Wfesoaafei 1
Tedenska priloga za Slorenc« v Wisconsisa
dDSJslf ^ # "dTGOTttflTKJOnDa
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY I
Address
All Cenuaanimtfeas to
OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Stoat, Publisher 3601 TV. Ohio At« Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4371
.jro^iGOLSTrinnnnnrTnni
M ilwauski zapiski
MILWAUKEE, Wis. — Mogočno je zadonela pesem: Srebr-nomašnik bod pozdravljen. Dne 4. julija je dr. Fr. Jože Gole praznoval 25-letnico svojega mašni-škega posvečenja. Proslava se je vršila v cerkvi sv. Janeza Evangelista ob lepi udeležbi gostov in prijateljev. Malo pred enajsto uro dopoldne se je razvila procesija z duhovščino in srebrno-mašnikom. Pred vhodom v cerkev sta srebrnomašnika pozdravila v narodni nošnji Janko Levičar in Mary Coffelt. Pozdravila sta ga v lepi slovenščini in mu po pozdravu podarila lep šopek rdečih nageljnov. Pri pozdravu so bili navzoči tudi sorodniki in znanci iz Indianapolisa. Po pozdravu se je procesija podala v cerkev. Za srebrnomaš-nikom so sledili sorodniki in narodne nošnje. Duhovšina, ki ni sodelovala pri sv. maši je zasedla prvo klop na levi strani, sorodniki pa prvo klop na desni strani. Takoj za sorodniki so zasedle klopi narodne nošnje in nato povabljeni gostje. Vseh skupaj je bilo čez dve sto.
Srebrnomašniku so pri sv. maši stregli kot dijakon: Jože Perčič, srebrnomašnikov sošolec in sam jubilant, subdijakon: Štefan Kraljič, ceremonijar:	dr.
Emil Hodnik. V prezbiteriju cerkve je imel svoj sedež tudi msgr. Nace Kunstelj, ki je vrhovni dušni pastir vseh zamejskih Slovencev in živi v Angliji, in domači župnik p. Klavdij Okorn, frančiškan.
Pri sv. maši sta imela govor msgr. Nace Kunstelj v slovenskem jeziku, in p. Klavdij Okorn v angleškem jeziku.
Msgr. Nace Kunstelj je razvil pri svojem govoru sledeče misli: Dragi prijatelji: Zbrali smo se, da čestitamo gospodu doktorju k
Kakšne se Vaše oži!
AKO RABITE OČALA— obrnite se s zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL C0.
Telefon Mitchell 5-7174 1801 So. 11th Street Milwaukee, Wis. 53204
njegovi srebrni maši ob 25-let-nici njegove prve daritve v cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Vem, da mu ni prijetno danes biti središče tega praznovanja, ker je skromen duhovnik in nikdar ni hotel časti, ki bi se njega tikala.
In vendar je prav, da se z njim veselimo tega dneva, ki ga je naredil Gospod, kot beremo o Veliki noči. Navadno govorimo o duhovniškem stanu kot stanu žrtev in križa, navajeni smo videti duhovnika v črni obleki, ki naj pove o odpovedi svetu, nam pa danes veliko lepše govori zadnji koncil, ki pove, da duhovniško žviljenje razodeva velikonočno veselje. Duhovnik kot kristjan je deležen ne le križa, ampak tudi vstajenja.
Gospod Jože se je rodil septembra meseca 1916 v Zagorici pri Dobrniču, kraju, ki nam je znan po škofu Baragi, kajti pri istem kamnu sta bila oba krščena. Letos tja romajo množice, da skoraj izprosijo misijonskemu škofu čast oltarja.
Ko je nekdo pisal o rojstvu pri Goletovih, je zapisal: “Glej, da boš pazila nanj. Ta fant je določen, da postane kaj višjega, morda celo Gospodov služabnik pri oltarju in vodnik bojžega ljudstva.” Pa ni bilo potrebno teh besedi deti v usta rojenic, saj naše matere rade pazijo na otroke in molijo zanje.
Gospod Jože je tako rastel pod skrbnim vodstvom svojih staršev in je bil po posredovanju krajevnega župnika Blaža Rebo-la odšel v zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljublano. Ni treba povedati, da je vse šole izvršil z odliko. Tako je tudi svoj študij nadaljeval v ljubljanskem semenišču, kjer je bil posvečen in je dne 4. julija pred 25 leti daroval svojo novo mašo. Bilo je sredi vojne in težkih razmer, ki so bile v naši domovini, zato ni mogel imeti nove maše v domači župnijski cerkvi, pač pa v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Oče in mati sta prišla tja v delovni obleki, kot da bi šla na poljsko delo od doma. Veliko pa je bilo njuno veselje, ko sta videla svojega sina kot duhovnika pred oltarjem. Še bolj značilno je njegovo imenovanje za kaplana v Mokronog, ker ni mogel nikdar nastopiti svojega mesta, čeprav iz Ljubljane do Mokronoga ni daleč. Pomagal je zato v dobrodelni pisarni, saj je
“When friends ask,
'Isn't electric heat expensive?’
1 just show them the records,"
SAYS MRS. POWERS OF KENOSHA,
The Powers’ 14-year record of electric heating costs explodes ridiculous claims that you have to be “made of money” to enjoy electric heat.
The Powers heat their 1400 square foot home for about $140 a year. “After 14 years’ experience, we wouldn’t have anything but electric heat,” they say.
Facts —■ not hearsay. But find out for yourself. Cali a Recommended Electric Heating Contractor.
Wisconsin electric power company
bilo toliko potrebnih pomoči v onih dneh.
Predaleč bi posegel, ako bi opisoval njegovo pot iz domovine na Koroško do štajarskega Gradca. Ker ga je že pokojni škof dr. Rožman določil, naj bi se posvetil bogoslovni znanosti, da bi mogel kdaj učiti mlade bogoslovce resnice o Bogu in cerkvi, se je vpisal kot slušatelj na graško univerzo ter tam dovršil doktorat z “summa c u m laude” — z najvišjo pohvalo. Da se je preživljal je bil obvezan delati. Delo, napori in trpljenje je končno razvilo hudo pljučno bolezen, da je bil dalj časa v bolnišnici. Zanimivo, da so ga k prvem izpitu pripeljali v am-bulanci. Doktorat pa je obsegal crijentalno biblične vede, dogmatiko, moralko, cerkveno in mednarodno pravo.
Ni bila še odprta pot na za-pad, zato je gospod Jože vršil službo na univerzi in pri tamkajšnjem cerkvenem sodišču. Skrbel je kot duhovnik tudi za inozemce, ki so takrat študirali v Gradcu. Bil je član učiteljskega zbora v Plus Institutu v Brucku na Muri. Pomagal je rad po župnijah, zlasti pa na znani božji poti Marija Trost nad mestom..
Dobro se je zavedal, da je mašnik, da je s tem nerazdru-žljivo združeno oznanjevanje Gospodove smrti in njegovega vstajenja. Duhovnik ne stoji le ob križu Kristusovem, ampak tudi ob odprtem grobu, iz katerega se je Kristus dvignil v novo
življenje. Zato je poln vedrosti, moči in radosti. Zato je maša središče vsega duhovnega življenja. In vse ono, kar se dogaja na oltarju najde svoj odmev v duhovnikovem srcu. Odtod tudi njegovo velikonočno veselje.
Tako je gospod Jože rad pomagal, kjer je le mogel tudi v novem svetu. Tako na župniji v West Allisu, zadnja leta pa tu pri sv. Janezu. Veselil se je novega življenja, kjer ga je našel.
Hvaležni smo mu tudi za božjo besedo, saj je oltar tudi vedno miza božje besede in njegova beseda je bila prežeta z veseljem. Prav po naročilu zadnjega koncila: “Z vsemi so dolžni duhovniki deliti evangeljsko resnico, katere se sami veselijo v Gospodu.
Odtod pa tudi izvira pristna pastirska ljubezen, ki je nesebično dajanje samega sebe, “da morejo tolažiti tiste, ki so v katerikoli nadlogi s tolažbo, s katero nje same Bog tolaži.” Pred nekaj meseci je tu blizu odšel s sveta drug duhovnik, dr. F. Jaklič, ki je znan po svojem delu za Barago. Mislim, da more samo gospod Jože vedeti, kolikokrat ga je obiskal tudi takrat, ko se pokojni profesor ni več zavedal obiska.
Saj je vedno pomoč drugim, da morejo biti naravnani na Boga, obenem tudi zavest globokega veselja.
Svet ni samo padli svet, je tudi vstali svet, po Kristusovem odrešenju. Po sv. Ambroziju je svet tudi vstal, vstalo je po Kri-
stusu tudi nebo, vstala zemlja, da bi bilo novo nebo in nova zemlja. Zato so v svetu vtisi in odsevi Kristusovega vstajenja in njegove zmage. Kako se kaže to tudi v kulturi in umetnosti. V svetu je še boj, a končni zmago-vavec bo Kristus.
Dragi gospod Jože, duhovnik božji in delivec božjih skrivnosti, ne bi mogel lepše zapisati, kakor je zapisal nekdo izmed tvojih prijateljev v listu: Ob tvoji 25-letnici, odkar si postal služabnik božji pri oltarju in poslanik Naj višjega, ti tvoji prijatelji in znanci širom stare domovine, Amerike in Kanade in kjer koli je kdo v širnem svetu, ki te pozna in ceni, vsi ti želimo . prosimo Naj višjega, naj ti nakloni v vsem obilju svojih milosti in svoje pomoči, zlasti pa zdravja in varstva svojega. Naj ljubi Bog obilno blagoslovi vse tvoje delo, tvoje napore in žrtve za večjo čast božjo ter časni in večni blagor vseh onih, ki so izročeni tvoji skrbi in ki so ti dragi in ljubi kot dobremu pastirju in učeniku. Naj ti dobri Bog okrepi zlasti šibko zdravje, da boš mogel uspešno izvrševati svoje odgovornosti polno delo, da boš zmogel težo in vročino dneva v teh zmešanih časih. Naj gospodar življenja okrepi tvoje moči in tvojo delavno sposobnost do skrajnih mej človeških dni na zemlji. Še mnogo, mnogo zdravih, srečnih in plodonosnih let!
(Daljč1‘prihodnjič.)
P. E. Trudeau zavezal ministre k molku
OTTAWA, Can. — Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je vse ministre svoje nove vlade zaprisegel k strogemu molku o vsem, kar se govori in razpravlja na sejah vlade. Časnikarjem je dejal, da bo morebitno enkratno pogreško v tem pogledu spregledal, nikakor pa ne druge.
Trudeau je časnikarje izzival, naj kar preskusijo, kako trden je molk njegovih ministrov. Predsednik vlade je odločen izdelati še pred vladnimi počitnicami obsežen načrt dela vlade za jesen, pa tudi za prihodnja leta. V ta namen je 29 ministrov, kolikor jih je v novi vladi, razdelil v posebne delovne odbore.
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščem gospodinjo za moža in 2 otroka 8—9 let. Plača po dogovoru. Kličite 481-3387.
-G33)
BARVAM	
hiše zunaj in znotraj.	Kličite
432-0219.	
	-(133)
DELO DOBIJO
Oskrbnik
Iščemo dvojico, da bi skrbela za poslopje, na razpolago SVa sob. Kličite KE 1-8092.
(132)
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 2 sobi. Kličite 431-0160
(132)
Loti naprodaj
50 x 150 v Richmond Heights. Velik lot v Euclid, pripravno za veliko poslopje. Kličite 481-0400.	(133)
Hiša naprodaj
Zidana hiša, 2 spalnici, zgoraj nezgotovljeno, predeljena klet, lot 60 x 144, zidana garaža. Kličite 481-0400.	(133)
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Prodajam brez posredovalca Colonial hišo, zidano, 3 spalnice, papirana, 2 ognjišči, kurjava na vročo vodo, IV2 kopalnice, dnevna soba; za $29,900. Kličite torek, sreda, četrtek RE 2-9254. 21600 Kennison Ave. iz 222 St.
(9,10,11,12,15 jul)
V najem
Oddamo stanovanje 4 sob, kopalnice, plinska peč, samo odraslim na 7417 Lockyear Ave. $55.00. Kličite 391-3895.
-(133)
TV naprodaj
Proda se 23” Silvertone tele-vižen v dobrem stanju za $50. Kličite KE 1-1503.	(132)
Razprodaja pohištva
Radi selitve prodamo spalnico, elektr. peč, jedilnico, televizor, stoječe svetilke, mizice in druge malenkosti. Kličite 481-6782 zvečer.	—(133)
Izredna prilika
Prodam 2-družinsko hišo 6-5 na 6307 Carl Ave., bakrene cevi, aluminijasta okna, elektrika v zidu, 2 garaži, 2 novi peči. $15,-200. Pridite in si oglejte!
-G35)
Lastnik prodaja
, Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720.
(11,12,17,18,19 jul.)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 154X5 Waterloo Rd.	TV 1-2r«
Ae-LVJI_3KT
v STORES

Po naorlih Henry Osreaux i z d e S a n § efeganine ure z 17 dragulji
14.88
Henry Gireaux ustvarja resnično fine ure po izredno nizkih cenah. Izdelava je v zlatu in nerjavečem jeklu ... vsaka ura teče na 17 draguljih. Vsaka ima garancijo izdelovalca. Izberite katerokoli iz popolne zbirke. Lahki plačilni pogoji. V pritličju v centru in podružnicah.	- t
KUPUJTE PRI MAY CO. DANES: V CENTRU OD 10 A.M. DO 8:30 P.M. PRI PODRUŽNICAH OD 10 A.M. DO 9:30 P.M.
DAJEMO IN ODKUPUJEMO EAGLE ZNAMKE.
AMERIŠKA DOMOVINS,
^ T» TJ.AITT,.TF.N*
D. RAULJEN:
Mrtvi ognjenik

“Le udari, pravim!” je ponovil Peter in se zarežal. “Ne moreš se potajiti. Ti si mi pravi! Brata čez prag, sina v grob, to bi bilo po tvojem!”
“Tebe je še bilo treba!” je sovražno pogledal Artnik.
“Treba, treba! Vidiš, brat preljubi, dva gosta že imaš, imej še tretjega! Bržda ti nisem tako všečen kakor, onadva, toda prišel sem pravi čas.”
Peter je položil svojo vrečo, navezano na vrv, da jo je lahko nosil čez ramena, na klop k srnjaku. Kdo bi vedel, odkod se je vzel. Ali ga je prineslo jutro, ali že pretekla noč? Ves resast je bil. Klobuka, brade, las in razdrapane obleke so se držale senene bilke, spal je bil nekje v svežem senu. Kakor koli, zdaj je bil tu, izgubljeni popotnik, romar, nadloga domačije. Bolj kakor drugekrati so krvavele njegove vnete oči. Zdaj je stal sred dvorišča, meril brata in mežikal gostoma. Naposled je z rokama prhnil proti Marku, kakor da ga hoče napoditi:
“Beži, šent! Kaj se upiraš, kaj beseduješ! Ne boš z očetom češenj zobal! Ta ti pomeri život, da boš imel hrbet širši kakor daljši! Beži!”
Kakor da bi naganjal kokoš, je zašumel proti Marku. In ko je ta ubral korake za hišo, se je Peter porogal gospodarju:
“Kaj me gledaš, brat preljubi? Ali me nisi povabil? Mar nisi rekel, naj pridem? Dal mi boš, da si kupim pameti, si rekel. Poglej me, zdaj sem tu!” “Morda so ti že drugi dobri ljudje medtem kaj posodili!” je hotel zbadljivo obrniti Artnik.
“Dalij dali! Ljudje so dobri. Iz dobrote dajo, kar dajo, ti pa mi boš dal, kar mi gre po zaslu-ženju.”
“Po kaj si prišel? Kaj hočeš?”
je Artnik s pridržano togotnostjo zbodel oči vanj.
“Česa hočem? Svoje terjam! Kot mi boš dal, zapeček, da bom v miru prenašal svoje kosti, dokler mi je to še sojeno.”
“Nikoli nismo zapirali vrat, sam si jih zaloputnil za seboj, potepenec!”
“Že prav... pa naj bom tepež potepeni... Toda ne boj se, po-legač, da se ne bi tudi potepencu sanjalo, kaj vse se je že zgodilo na Smrekovcu ta čas, odkar sem od tod pobral šila in kopita. Polaknil si se, naj ti bo! Če boš ti mene s potepencem pital, bom jaz tebi in drugim kakšno povedal, da ti bo kri v glavo pognalo, ti... lotrasti prešestnik!” (Dalje prihodnjič)
Prva železnica v Kanadi
MONTREAL, Que. — Železnica med LaPrairie in St. Johns, Que., je bila prva železnica v rednem obratu v Kanadi.
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
FOR SALE BY OWNER — Large, spacious cottage. 50 miles from Chgo. Yr. round home. Can be used as inc. prop. On private beach. Ideal for retired couple. 238-7385.	(132)
Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena Vi. novembra 1914
.J-A
DEEP LAKE — For Sale by trans ferred owner. Yr. round 5 rm. home. Bsmt., Ige. adi. lot, natural frpl. $15,000. 356-7313.	(132)
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
•	ASSEMBLERS
•	INSPECTORS
•	PACKERS
•	MACHINE OPERATORS
•	PUNCH PRESS OPERATORS
DAY OR NITE SHIFT
THE ILLINOIS LOCK CO.
301 W. Hintz Rd. Wheeling, HI.
An Equal Opportunity Emplcyer
(132)
WAREHOUSEMEN
PAPER HOUSE NEEDS WAREHOUSEMEN
Company Benefits. Good Working Conditions. Steady.
Call Monday Thru Friday
376-0355
(135)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Experienced for family of 4. Some cooking. Late morning until after dinner. Excellent salary. Lincoln Park area. References. After 6 p.m. WE 5-2460.
(132)
CHILD CARE — Young, pleasant, reliable girl to live in. Care 2 children ages IVz and 4. $30 wk. to start. References. 973-6692.
(132)
ROUND LAKE PARK. By OWNER 2 bdrm. year round home. Completely remodeled. Vz blk. from private beach. $700 dn. Full price $8500.	Ph. 356-5340
(132)
FRANKLIN PARK — By Owner 3 bdrm. brick cape cod. IVz baths, liv. rm.-din. rm., Ige. mod. kit. Patio, full bsmt. Brick gar. on Ige. lot. Nr. everything. Can be either resid, or comm. prop. Price: low $40’s. 455-3964.	(134)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY: CORNER STORE. Brick, with 4 apartments. 1 car garage. $23,000. 1481 West Huron St Phone 226-8983
(133)
RESTAURANT & TAVERN — By ov/ner — Fully eqpd. On U.S. Hwy. 12 at Solon Rd. With adjoining 2 lots. 1st yr. gross' — $50,000. Gd. money maker. Price $60,000. (Slo1! 675-2411.	(132)
DELICATESSEN Good business in expanding Palatine, 111. Next to liquor store and parking lot.
16 S. Bothwell, Palatine. 359-1848
(132)
BAKERY
Well est. Completely equipped. Very reasonable, $5,000. Selling due to illness. PE 6-1744 or BE 7-0143.
(133)
DELICATESSEN
German. Good opportunity for couple. Well Established. Sacrifice due to illness.
Ph. KE 9-8038
(133)
GAS STATION — BY OWNER For sale or lease. Good location. Good business. 447-0965.
(132)
DRUG STORE. Well established. South-West side. Money maker. OWNER retiring. Ph. 254-9431.
(132)
v Zedinjenih Državah	LJJaj ||j Inkorp. v dr*. Illinois
Severne Amerike •JvUC** JURCI, ill. 14l maja 1*15
Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vss.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St, No. Chicago, lil. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, HI. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St,
Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, HI.
MATTHEW KOCHEVAR, 314 Darken Ave., Apt. 10-B, Joliet, 111. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50. Ul.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrasli oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniškc zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434
V-=--..............^
IŠMles of ffi@ Supreme loard ieefing on Ipril 27ffr, Siii m Me!, SHinois.
(Continuation)
At this time a tentative schedule was presented to the Supreme Board and a general discussion was had. This tentative schedule was approved.
Joseph J. Sinkovich made a motion that it be accepted in its present form. The motion was seconded by Anna Jerisha.
The motion carried.
The tentative schedule of the 18th General Convention of the Holy Family Society of U.S.A., is as follows;
18TH
GENERAL CONVENTION
Sunday, August 25th and Monday, August 26th
Fontana D’or Corporation, 6425 West Grand Avenue, Chicago, Illnois TENTATIVE AGENDA FOR CONVENTION
I.	Mass: 11 a.m. — To be celebrated by Father Aloysius Madic, Spiritual Director of Holy Family Society.
II.	Cocktails and Hors D’oeuv-res — Noon to One — Music by Billy Reich.
III.	Sit down dinner — One o’clock
A)	Welcome speech by Host Lodge
B)	Grace by Father Aloysius Madic
C)	Music by Billy Reich during dinner
D)	Welcome speeches by the President, Steve J. Kosar; the Treasurer, Anton J. Smrekar; the Secretary, Joseph J. Konrad and the General Agent, Hirsh J. Kravit.
(A limit of three minutes for each speaker)
V. Convention will be called to order at 3 p.m. by the President, Steve J. Kosar. A) Pledge of Allegiance to the Flag by the Host
Lodge.
B)	Invocation by the Spiritual Director, Father Ma-dic, and prayer for the living and deceased members of the Holy Family Society.
C)	Roll Call of Officers and duly elected delegates and alternates by the Recording Secretary.
D)	Appointment of a permanent Chairman by the Vice-President — Subject to Convention approval.
E)	Appointment by the Chairman of the following Committees:
1.	Credentials Committee
2.	Financial Committee
3.	By-Laws and Rules Committee
4.	Communcations Committee
5.	Sergeant-At-Arms
End of First Session SECOND SESSION — 9 a.m.
I.	Call to order by the Chairman
A)	Prayer
B)	Pledge of Allegiance to the Flag
C)	Roll Call of Officers
II.	Reading of previous day’s minutes by the Recording Secretary.
III.	Report by the Credentials Committee, and seating of delegates.
IV.	The Chairman asks for the Secretary to make a general report to the Convention. This report should include:
A)	Any actions fo the last Convention
B)	Any actions of the Supreme Board
V.	Reports of the following Officers:
A)	President
B)	First Vice-President
C)	Second Vice-President
D)	Spiritual Director
E)	Treasurer	; |
F)	Secretary
G)	First Trustee
H)	Second Trustee	<*
I)	Third Trustee	|
J)	Judicial Committee
1.	First Judicial
2.	Second Judicial
3.	Third Judicial
K)	Athletic Director (Written reports from the various Officers)
VI.	Reports from the Temporary Committees
A)	Communications	]
Committee
B)	By-Lav/s Committee
C)	Financial Committee
VII.	After the approval of the reports given, the temporary committees are dissolved as their work is completed.
VIII.	Unfinished Business
IX.	New Business — Resolutions
X.	Election of Officers
A)	President
B)	First Vice-President
C)	Second Vice-President
D)	Secretary
E)	Treasurer
F)	First Trustee
G)	Second Trustee
H)	Third Trustee
I)	First Judicial
J)	Second Judicial
K)	Third Judicial
L)	Athletic Director
M)	Spiritual Director — Appointment of the Convention
N)	Medical Director
XI.	Induction of elected Officers by the Spiritual Director
XII.	Adjournment with prayer led by Father Aloysius Ma-dic.
XIII.	Meeting immediately following as per the By-Laws of newly elected Officers.
After a short discussion by the members of the Supreme Board, a motion was made by Joseph J. Konrad that Mary Pu-klavetz be paid the sum of $25 per diem. Motion seconded by Anton Smrekar. Motion carried.
The Treasurer, Anton Smrekar, made a short statement concerning this meeting, it was a wonderful meeting, much was discussed and accomplished.
The following members of the Supreme Board were called for comments; 1st Vice-President, Louis Barbie; 2nd Vice-President, Anna Jerisha; 1st Trustee, Frank Tushek; 2nd Trustee, Matthew Kochevar; 3rd Trustee Joseph J. Sinkovich; the Record ing Secretary, Joseph L. Dras-
V BLAG SPOMIN
OB DVAJSETI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA OČETA, SOPROGA, STAREGA OČETA IN BRATA
Matt Intihar
ki nas je zapustil dne 1. julija 1948.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči ostali:
soproga MARY,
otroci MATT, ALMA in. EDWARD z družinami; sestre AGNES JANČAR, FRANCES TOMAŽIČ in MARY PLEČNIK z družinami v Lorainu.
Cleveland, O., 11. julija 1968.
ler. All members have in unison agreed with the Treasurer’s statements that it was a very good meeting and that the accomplishments were very well taken.
A motion was made by 1st Vice-President Louis Barbie and seconded by Anton Smrekar that this report in unison be accepted. Carried.
1st Vice-President Louis Barbie now called upon the President, Steve J. Kosar for a statement to the Board.
1st Vice-President Louis Barbie and members of the Supreme Board of the Holy Family Society of U.S.A.:
It is with great pleasure to address you again at this quarterly meeting. I have enjoyed the whole session, from this point of view, that is was very well handled by all members of the Supreme Board. The business end of the whole session was very good in handling the various problems that were confronted, and the acceptance of the resolutions which are very vital to us all. I was very pleased the way everything was carried out.
I am also pleased with other accomplishments that have been decided at this time, and I see a very good future for the Holy
Family Society in the way y0® have handled these problem and resolved them.
I have nothing further to sa! than to compliment you for a-* your actions.
Steve J. Kosar, President
A motion was made and sec onded that the next BoaT( Meeting of the Supreme Off* cers be held on Saturday, Juf 27, 1968.
At this time there was no ne" business to transact, therefor a motion was made by Josep*1; J. Sinkovich and seconded w Louis Barbie that we adjour*1' the time being 2:20 p.m. Carried Joseph L. Drašler, Recording Secretary
Kateri je največji kanjon?
Grand Canyon v državi zoni je nadaljši in najgloblji 111 svetu. Dolg je 217 milj, osem o( petnajst čevljev širok in na1 eno miljo globok. Reka Color! do River, ki teče skozi ta kaF j on, si je tekom stoletij izjedi pot tu skozi ter odkrila sve največji in najveličastnejši vz**' rec naravnega kiparstva. O* glavnem kanjonu je mnog11! manjših stranskih kanjonov br*1 Ijatnih barv, ki tvorijo veliki zanimanje geologov.
mm TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po. polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberlt«!
HOWARD
549 SAST 185 STREET. EUCLlB
BAKER
KB 1-8187

JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI
S
Ml
=	POGREBNI ZAVOD
= 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583
1	C O L LIN W O O D S KI URAD
= 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
2	Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago
H	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubi ata
MATIJA MAVEC
roj. 10. januarja 1901 v Krvavi peči, lara Rob na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1949. leta v North Carolina, a od tam pa 1950. v Chicago, 111., kjer je živel do svoje smrti. Bil je skrben, gospodar in dober oče svojim otrokom. Vsi, ki so ga poznali, so ga spoštovali in imeli radi.. Pogreb je bil 11. junija iz pogrebnega zavoda Zefran, od koder smo ga prepeljali v cerkev sv. Štefana in od tam na pokopališče Resurrection k večnemu počitku.
S tem potom se toplo zahvalimo g. župniku Sv. Štefana in Father Fortuna tu za opravljene molitve in sveto mašo.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga prišli kropit, se poslovili od njega v pogrebnem zavodu, ter ga v velikem žalnem sprevodu spremili na njegovi zadnji poti.
Nosilcem F. Martinčič, F. Markovšek, Dujo Babic, J. Stražišar, A. Mavec in S. Mavec prav lepa hvala za vaš trud.
Prisrčno se zahvaljujemo vsem darovalcem številnih prekrasnih vencev in mnogih prispevkov za svete maše ter v druge dobrodelne namene.
Iskrena hvala za mnoge izraze sožalja in sočustvovanja ob naši boleči izgubi.
Hvala lepa tudi pogrebnemu zavodu Zefran za lepo vodstvo pogreba in druge prijazne usluge.
Tebi pa, dragi nepozabni soprog, oče in stari oče, želimo mirni počitek in lahna naj ti bo ameriška zemlja. Ohranili Te bomo V blagem spominu za vedno.
žalujoči:
žena ANGELA; sinova: JOŽE in MARJAN; hčeri: DANICA in soprog JOŽE ŠENK,
ŠTEFKA in soprog RADO PIRIH; nečaki: MARJAN, JOŠKO, HENRY, VICTOR, PETER, TONY; nečakinji: MARIA, ELIZABETH.
Chicago, 111., 11. julija 1968.