Leto 1894.
581
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXXVI. — Izdan in razposlan dne 26. oktobra 1894.
(Obsega štev. 203.—205.)
803.
Dopustil niča z diié 8. septembra 1894.1.
lokalno železnico iz Nakrf— Netolic v Netolice (mesto).
Heb v mesto Netolice, vzvidelo se Nam je, z ozirom na občo korist te podjetbe, imenovanim koncesionarjem to dopustilo na podstavi zakona o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Drž. zak. št. 238.) kakor tudi na podstavi zakonov z dné 17. junija 1887. 1. (Drž. zak. št. 81.) in z dné 27. decembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 198.)podeliti tak6-le :
Mi Franc Jožef Prvi,
Po milosti Božji cesar avstrijski;
aPostoljski kralj ogrski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimérski *n ilirski; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, šta-Jerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; ^ejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
§• 1.
Koncesijonarjem dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino napraviti v mesto Netolice od postaje Nâkfl-Netolice na progi državne železnice Cmunt—Heb.
§■ 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti:
Ker so dr. Otokar Kudrna, odvetnik v Netoli-a“> Ferdinand Riedl, ravnatelj gospoščine kneza ch\varzenberga v Petrovu, in Jožef Kuliš, meščan Stolicah, zaprosili, da bi se jim dalo dopustilo, graditi in obratovati lokalno železnico od postaje kri-Netolice na progi državne železnice Cmunt—
a)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi ; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in naposled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
(Slovenlaoh.)
125
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
Té ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh.
h) Oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu vstrezno opremo, z začasnicami vred, in takô tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po obstoječih zakonih pristojč^občinam ali drugim samovprav-nim združbam ;
e) oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopustil nice;
d) oprostilo od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné.
§■ 3.
Koncesijonarji so dolžni, gradnjo v §. 1. imenovane železnice začeti precej in dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računčč od današnjega dné; dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roku za gradnjo, dolžni so koncesijonarji dati zagotovilo, položivši varščino 2000 goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgorenje dolžnosti smé se izreči, da je ta varščina zapala.
§. 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesionarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se koncesijonarjem dodeli tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in
o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.1
§■ 5.
Koncesijonarjem so je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa dopustilnih pogojev, ki jih bo postavilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. h (Drž. zak. št. 238.) in železniški obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) in pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče dadö. Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne naredbe in obratni predpisi, podani v redu za želez-niški obrat in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino, trgovinskemu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na to stran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdâ trgovinsko ministerstvo.
§. 6.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s po-sebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji» ki jih to postavi, naredi delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev-
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Nasproti pak se koncesijonarjem priznava pra-vica, da izdadö prednostnih delnic, ki gledé obresto-vanja in razdolžbe imajo prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi drž.ivn0 upravstvo.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam» prodno nastane osnovnim delnicam pravica do divi' dende, pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila i* doneskov poznejših lét, ne sme se odmerjati z več kakor štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj velja to načelo, da se ne smej0 v račun postavljati nikakoršni 'drugi stroški raze*1 stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredb° železnice in za dobavo vozil res uporabljenih *® prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki s° bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo reS kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba ^e drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnoži
obratne naprave, sméjo se dotični stroški prišteti Oapravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in ako se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črtežu, ti ga odobri državno upravstvo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in Prednostnih delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
§■ 7.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi °seb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil Potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ta ter a vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
(Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne brambe.
§• 8.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledé na prevažanje vojakov §. 7., dodeljevati civilnim stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določuje v dopustilnih pogojih.
§• 9-
Koncesijonarji so dolžni, v slučaju mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat dopuščene železnice v toliko in tako dolgo, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo, da je to potrebno za premikanje krdel ali druge vojaške operacije po kaki javni cesti, ki jo rabi železnica.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, Za tirolske deželne strelce, in za žandaremstvo, in 1° ne samo o potovanju na račun državne blagajne, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da bodo pristopili dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetka opravnih rečt Za prevažanje vojakov in zastran vzajemnega pripo-žganja z vozili za veče vojaške prenose, dalje da b° pristopili vsak čas veljajočim predpisom o želez-***®tvu za čas vojske, in pa dodatnemu dogovoru, ** je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenosu •akih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevali na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose P° železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o dezništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje tr>oč in veljavo z dném, ko se po dopuščeni želez-uci prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo dali po tem času, ki se pa ne bodo /žavnem zakoniku, zadobé za koncebyu...».j„
Jav° in moč, kadar se jim bodo uradoma priznanih.
objavili po za koncesijonarje ve-
§• 10.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset (90) let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 3. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti po 'zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§• H.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi na račun koncesionarjev država. Kako naj se vodi ta obrat, vravnd se s posebno obratno pogodbo, ki se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarji.
§• 12.
.. le dolžnosti imajo koncesijonarji samö v to °> kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozi rotn na drugotnost te proge in na olajšila, vsled teg; Oljena gledé na napravo, opremo in vrsto obrata
, Koncesijonarji so dolžni, pri oddaji služeb Z"ati se po zmislu zakona z dné 19. aprila 1872.1.
Koncesijonarji imajo dolžnost, državnemu upravstvu na njegovo zahtevo vsak čas dopustiti soporabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to takö, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za primérno odškodnino odpravljati ali odpravljat
dajati cele vlake ali posamezne vozove po sopo-rabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta so-poraba naj se vendar vrši samö toliko, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilnici z dné 1. januvarja 1886. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Državnem zakoniku iz leta 1886. na strani 63.
§• 13.
Državno upravslvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat izročena, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih :
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potèm se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
Po spredaj stoječih določilih najdeni poprečni donos naj potemtakem koncesijonarjem država kot odškodnino za odkup železnice plačuje v še ostali trajni dobi dopustila v polletnih obrokih, dospeva-jočih vsako leto 30. dné junija in 31. dné decembra.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donosne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno obrestovanje in razdolžitev posojila, katero koncesijonarji vzprejmö pri deželni banki kraljevine češke, in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžitev po državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarjev sama plača posojilo, katero bodo koncesijonarji vzprejeli pri deželni banki kraljevine češke, in pa spredaj navedeno letnino za delnično glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. decembra vsakega leta po do-spélosti.
3.	Državi si pridržuje pravica, da tedaj, kadar se odkup opravi na podstavi srednjega donosa po zmislu odstavka 1., kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil plača glavnico, enako znesku glav-niške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 1. opravljati polletno.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor
si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računih po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
4.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne od plate v bremen čisto, oziroma samo s še ne odplačanim ostankom pri deželni banki kraljevine češke vzprejetega posojila obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotič-nimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, in gradivne zâloge in pa iz na-pravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§• 14.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena last in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in pa kake iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v §. 13., št. 4.
Ako to dopustilo mine in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 13.), obdržč koncesijonarji last pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih tirjati, potèm last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si oni sami sezidali ali pridobili po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
§. 15.
Državno upravstvo ima pravico, prepričati se> da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in ozirom* odpravijo.
Tudi ima državno upravstvo pravico, po svojem človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po nadzornikih, ob stroških koncesijonarjev pošilja' nih — kakorkoli se mu vzvidi primerno — P11' gledovati, da se delo izvaja po projektu in po P°' godbi.
Ako se napravi dčlniška družba, iméj komisar > ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, koli korkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upraV
nega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ za dačelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in naredbe, nasprotne zako-nom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi; toda v takem slučaju je komi-sarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dé brez odloga ter Uaj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniške P°djetbe ne plačujejo koncesijonarji, dokler se dru-gači ne vkrene, nikakega vračila državnemu zakladu.
Koncesijonarji se odvezujejo zaveznosti, izrečenih v §. 89. železniškega obratnega redü z dné kß- novembra 1851. I. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali j)0 policijskem ali pripadninsko-uradnem nadzoru, m pa gledé dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrže-Vati uradne mestnosti.
8- 16.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila VeČkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v do-PUstilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, Pridržuje se državnemu upravstvu tudi pravica, da S(; Poprime zakonom primernih naredeb ter po okol-^°stih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč e pred iztekom dopustilne dobe.
^ Kesno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper k ’ kar ustanavlja tà dopustilnica, in dodeljujoč ^ucesijonarjem pravico, zastran izkazne škode za-o|^Vari vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem j ustvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar ° v nji določuje.
z N ^ sPričdlo tega izdajemo to pismo, navdarjeno j ai5lIn velikim pečatom, v Našem države glavnem sp k)reslolnem mestu dunajskem osmega dné me-
a septembra v letu milosti tisoč osemsto devet Qer '
Girici
s.etem in četrtem, Našega cesarjevanja šestin-
usetem,
Franc Jožef s. r.
^'ndisch-tJraetz s. r. Wurmbrand s. r. Plener s. r.
(Slo	,
804.
Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministerstvoma za notranje stvari in finance z dné 15. oktobra 1894. L,
s katerim se izpreminjajo v 3. in 4. minister-skega ukaza z dné 8. januvarja 1878. I. (Drž. zak. št. 8.) podana določila o pristojbinah meroskus-nih služnikov za meroskuse, ki jih opravljajo zunaj meroskusnih uradov, in pa za tehnično pripo-maganje pri policijskih pregledih v občinskem okolišu države glavnega in prestolnega mesta dunajskega.
§■ 1-
Deloma izpreminjajoč §. 3. in 4. v minister-skem ukazu z dné 8. januvarja 1878. 1. (Drž. zak. št. 8.), dovoljujejo se meroskusnim služnikom za meroskuse, ki jih opravljajo zunaj meroskusnega urada, in pa za tehnično pripomaganje pri policijskih pregledih v občinskem okolišu države glavnega in prestolnega mesta dunajskega, tu spodaj ustanovljene pristojbine.
§• 2.
Okolica vsakega dunajskega meroskusnega urada, kolikor sestoji iz delov občinskega okoliša države glavnega in prestolnega mesta dunajskega, razdeli se na dva pasu, od katerih oklepa prvega krog s polmérom 1800 metrov, ki se potegne okoli uradnega sedeža vsakega takega meroskusnega urada kot središča.
Zunaj periferije (oboda) tega kroga ležeči deli imenovanega občinskega okoliša spadajo v drugi pas.
§• 3.
V katerega od teh dveh pasov spada kak komisijski kraj, to naj se določi s pomočjo črteža, potrjenega po stavbnem oblastvu, v katerega je vrisan v §. 2. omenjeni krog.
Ako krožna črta gré ravno črez komisijski kraj, šteti je, da tâ spada v drugi pas.
§. 4.
Pristojbine za meroskuse.
a) Dnevščine.
Za vse meroskuse, ki se v dunajskem občinskem okolišu opravljajo zunaj meroskusnih uradov,
venlBch.)
126
zaračunjati je v §. 3. ministerskega ukaza z dné 8. januvarja 1878. 1 (Drž. zak. št. 8.) pod a) ustanovljene zneske po meri določil, podanih v navedenem paragrafu.
b)	Vozni stroški.
Vozni stroški se smejo zaračunjati samo pri meroskusih v drugem pasu.
Ako se v tarifi za najemščake, vsak čas veljajoči za dunajski občinski okoliš, nahajajo za razdalje, ki prihajajo v poštev, takse za voz z enim konjem, zaračunjati je te takse.
Gakarine, potem postranske pristojbine za posebne dajatve, kakor za držanje naročene vožnje, za prevažanje prateŽa itd. niso pripustne, ako pra-teža ne zahtevajo posebne okolnosti, katere je v par. tikulariju navesti ter po vsakem predstojniku potrditi
Ako bi tarifa za najemščake ne imela za kako razdaljo, za katero gre, zaznamovane nobene takse ali ako bi se sploh ne dala uporabljali, postaviti je odškodnino za vozne stroške v račun po meri določil g. 2. b) v ministerskem ukazu z dné 8. janu varja 1878. 1. (Drž. zak. št. 8.) (odstavek 1. in 2.)
c)	Prenosni stroški.
V kraju navadna nosnina za prenašanje žigal, potrebnih za meroskusno opravilo, smé se zaračunjati samö v prvem pasu, za katerega ni dovoljeno zaračunjati voznih stroškov.
Zastran prenašanja drugega meroskusnega orodja in pa za potrebno pomoč pri delu veljajo za oba pasli določila, podana v točki c), odstavku 2. paragrafa 2. v ministerskem ukazu z dné 8. januvarja 1878. 1. (Drž. zak. št. 8.).
§• 5.
Pristojbine za tehnično pripomaganje pri policijskih pregledih.
a) Dnevščine.
Za tehnično pripomaganje ob policijskih pregledih v prometu bivajočih mér, uteži, tehtnic in drugih meroskusu zavezanih predmetov naj mero-skusni služniki za ves dunajski občinski okoliš pre-
jemajo za en cel dan dva goldinarja, za pol dneva pa en goldinar dnevščine.
b) Vozni stroški.
Kar se tiče vračila voznih stroškov, o teni veljajo dotična določila paragrafa
§• 6.
Splošna določila o izbéri najcenejše poti, ° skupni porabi voza, rabi železnic, parnih train-wayev itd. naj se primerno uporabljajo za uradna dejanja, ki so predmet tega ukaza.
§• 7.
Ta ukaz stopi v moč tistega dné, katerega sC razglasi v Državnem zakoniku.
Kacquchein s! r.	Plenor s. r.
Wurmbrand s. r.
305.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dné 18. oktobra 1894.1.,
da se občine Kaczyna. Koziniec in Ponikie^ z graščinami vred odkazujejo okolišu za mest° delegovanega okrajnega sodišča v Wadowicah Gališkem.
Na podstavi zakona z dné 11. junija 1868._ (Drž. zak. št. 59.) se občine Kaczyna, Koziniec Ponikiew z graščinami vred izločujejo iz oko'1 okrajnega sodišča Andrychowa ter se odkazujcJ okolišu za mesto delegovanega okrajnega sodi» v Wadowicah.
■arja
Ta ukaz 1895. leta.
stopi v moč s 1. dném januva
Schönborn s. r-