Otroci so smeli obleèi kratke rokave in po- le`avati na travniku. Odrasli pa so se skrivaj pretegnili in pomlad je med naravo `e odc- vetela. Takrat sem zaèel tiho plesti svoje drob- ne korenine. Ne vem, kdo me je prinesel sem. Morda ptica, ki me je v nekem nenavad- nem obèutenju spustila med mogoèna dre- vesa, ki so postala moj oèe in mama. In sem rasel. Tiho in mirno. Bil sem podoben dru- gim. Otroci so prihajali, se igrali z drobni- mi vejami. Ob meni so gradili domek, za tru- pom oèeta skrivalnico. Pri mami pa se nihèe ni igral. Tam so ponavadi jedli. Postali smo dru`ina. Otroci, oèe, mama in jaz. Imena nisem imel. Bil sem drevo. Mor- da mi ga starša nista vedela dati, ker me še nista docela spoznala. Mogoèe pa sta mislila, ko bom vedel, zakaj sem prav tu, se bom poimenoval sam. O tem sem razmišljal, ko ni bilo otrok. Sprehajal sem se po svojih `ilah. Poslušal dihanje listov. Skrivaj vlekel svoje korenine iz zemlje. Ampak imena nisem mo- gel izbrati. Toliko sem stopal po sebi, da ni- sem veè opazil otrok, ki so prihajali. Moji listi so postajali rumeni, rdeèi ... jaz pa sem bil še kar v sebi, v `ilah in koreninah. Bile so sne- `inke. Objele so moje telo. Zatresel sem se. Poèutil sem se samega. Starša sta tiho sive- la in sanjarila v srebrnih meglicah. Skrivaj sta si podarjala najlepše sne`ene balerinke. Mene pa je zeblo in bil sem osamljen. Èa- kal sem otroke, ki bodo na pomlad znova prišli. Vem, da se ne zmorem videti sam, ne spoznati. Potrebujem otroke, da mi povedo, kdo sem. V nekem sne`nem viharju sem zaslišal utrujene korake, ki so se vzpenjali po zasne- `enem listju navzgor. Nisem mogel verjeti. &"# 9    Bil je èlovek. Deklica. Utrujenih oèi in obr- njenih ust. Neizmerno sem se je razveselil. Zadihal sem nekaj njenega zraka. Poèutil sem se svobodno. Potrebovala me je za dva glo- boka diha. Bilo je dovolj. Nisem se veè spra- ševal, kdo sem. Deklièine oèi so se sprehajale po naših go- lih telesih. “Kaj neki išèe?” sem se spraševal. Zaèutim njene roke okoli pasu. Slišim šepet. Globoke izdihe. Z izdihi je iztekala `alost. Polo`ila je glavo na moje koleno in iztisni- la solze. Skrivaj sem upognil veje in ji pobo`al lase. Izdihov ni bilo veè. V dlaneh sem no- sil hvale`nost. Naslonila je svoja ramena name. Mi govorila. Besede so bile o meni. Radostni koraki so nadaljevali pot. V `ilah pa sem èutil novo tekoèino. Umirjen sem opazoval podobo, ki je izginjala proti svo- jemu vrhu. Sne`inke so mi prinašale krpice odeje, ki me je zazibala v spanje. Otroci so znova prišli. Skupaj smo se igra- li. Se skrivali. Veliko so govorili. Nekega dne se je pridru`il še `iga, ki me je najprej ogle- doval in nato zaklical: “Idealno drevo za ple- zanje!” ter se pognal po mojem deblu navzgor proti vejam in prebujajoèim listom. Bil je grob. Nekaj listov mi je izpulil, ko je nerodno štrbunknil na mah. Ampak ni odnehal. Ved- no je povedal kaj novega in vedno mi je zadal tudi rano. Nekoè se mi je celo zarezal v kroš- njo in mi razpolovil vrh. Takrat sem se po- šteno ujezil. @iga je dobil veliko prasko. Ne- kaj èasa ni prihajal. Jaz pa sem rasel. Veje so postale moènejše. V koreninah se je porodila `elja. Biti velik. Najveèji. S svojim prsti sem segal èez krošnje gozda. Se pomenkoval s pti- cami. Klepetal. Uèil. Višje in višje sem pri- hajal. Prekosil sem celo razgledni stolp. Èu- :   # dili so se mi. Sanje pa so iz korenin priha- jale v veje. Segal sem do oblakov. @elel sem še zvezde in luno. Zveèer sem spal z njimi v naroèju. Svoje liste sem vozil z zvezdno ko- èijo, Zemlje nisem veè videl. Niti otrok. Vèa- sih sem zaèutil hlad, ampak krošnja se je po- tikala med zvezdami, sanjami in luno. Pa sem pozabil, da korenine zebe. Znova sem med vsem tem postal dolgoèasen. Tiho sam in še tiše, osamljen. Iz vej je iztiskal solze. Teh je bilo vse veè. @elel je umreti. Takrat so se povesile veje. Slišal se je šepet. Ni razumel, ker je še ved- no jokal. Upognil je še trup in z vejami se- gel na Zemljo. Slutil je, da tam, kjer hrani korenine, so odgovori, tam so resniène sa- nje in zvezde, ki ga potrebujejo. Tam so otro- :  ci. Z naporom je povesil krošnjo. Iskal je oèka in mamo. Ni ju bilo. Pustila sta samo svo- ja panja in odšla. Znova je zajokal. Lomile so se `ile, trgale so se korenine. Takrat pa pri- de mimo `ena. Za njo prihajata moški in otrok. Drevo je objeto. Mehke roke mu še- peèejo: “Hvala ti!”. @ena prime moškega za roko, objame otroka in pove: “Verjela sem in se je zgodilo! Hvala ti!” Otrok se je zazibal v moji krošnji. Lotil se je celo debla. Znova je nekdo plezal po meni. Slišal sem: “`iga pazi, da ne padeš!”, ko je deèek izginil med mojimi rokami. Pri- hajali so vsak teden. Otrok je opazoval moje liste. Štel `ile. Celo pesem mi je napisal. Za- èela se je takole: “Ti si drevo ...” In mi je povedal. Zdaj vem. Sreèen sem!