PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
pninorstoi
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 650 lir - Leto XLIL št. 105 (12.430)
Trst, torek, 6. maja 1
Ob 10-letnici potresa
FERRUCCIO CLAVOKA
Furlanija daje velik poudarek ob letnici tragičnega potresa, k{ ji je fi. maja 1976, ko jo je še vedno moril kronični problem izseljenstva, zadal še en hud človeški, socialni in ekonomski udarec.
Furlanskim naprednim silam pa je uspelo, da je iz vsesplošnega razdejanja nastala priložnost obnove. Za črtani programi obnove niso namreč zaobjemali le rekonstrukcije potresnega območja, pač pa so zavzemali tudi vprašanja razvoja in postavljanja novega ravnovesja med razvitimi in ob robnimi območji dežele.
Takojšnjemu sproženju procesa obnove, za katerega lahko trdimo, da se bliža zaključni fazi, pa sta botrovali tako italijanska kot mednarodna solidarnost.
Nekoliko drugače pa se je zasukal proces razvoja in uresničitve interne ga ravnovesja. Brez strahu, da bi nam kdo ugovarjal, lahko trdimo, da ni bilo razvoja in da se ni začel noben proces uravnovešanja. Tega pa ne smemo kriviti mednarodne ekonomske recesije. Izgubo delovne sile namenje ne našemu območju je namreč povzročil širši proces razvoja, ki je zaobjel druga področja po Italiji in po svetu. In vsi ti ekonomski momenti, tudi ne gativni, so pomenili za gričevnate in gorate predele Furlanije — slednje lahko istovetimo z obmejnim pasom — v bistvu opravičilo za zapuščanje zemlje, za emarginacijo in nerazvitost.
Ob tem pa ne smemo pozabiti dejstva, da sta leto pred potresom Italija in Jugoslavija podpisali tiste o-simske sporazume, v katerih, v členu št. 6 piše kako se obe državi obvezujeta, da bosta razvili »svoje ekonomsko sodelovanje in si kot posebni cilj postavili izboljšanje življenjskega statusa prebivalcev obmejnih krajev obeh držav«. Kar med drugim potrjuje tudi člen št. 9 sporazuma za promocijo ekonomskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo.
Ne prekrivamo si dejstva, da so, Po potresu, tako programi razvoja in novega socialnega ravnovesja, še posebno pa osimski sporazumi, podžgali nič koliko upanja v srcu Slovencev vi demske pokrajine: saj sta bila to dva zgodovinska trenutka, taka, ki bi mo rala bistveno spremeniti našo prihodnost.
Z enim samim podatkom pa lahko n zadostni meri pokažemo kolikšno ja °ilo naše razočaranje: od leta 1973 do leta 1984 so slovenske občine videmske pokrajine izgubile še 2.051 prebivalcev. To pomeni, da je demografsko stanje teh občin, ki je bilo že lako hudo prizadeto v zadnjem trideset-ictju, upadlo še za 12,54 odst. Od slanih prebivalcev, pa jih ima kar 60 °dst. petdeset let in več!
10-letnica potresa je zato pomembna priložnost, ob kateri lahko pokažemo vsem Slovencem v Italiji, in Pf‘ možnosti tudi vsej Sloveniji, našo arcmatičm situacijo in izrazimo na-So nujo po ukrepih, ki bi lahko pre-Vesili ta trend fizičnega razkrajanja n^še etniške biti. Nujno moramo de-Bnirati in načeti novo politiko. Tako Politiko, ki bi morala iz narodnostne pripadnosti narediti svojo zadnjo yZTo v igri, čeprav bi morala pri uporabiti več taktike kot do sedaj.
Narodnostni problem je namreč ravrio po potresu ponovno skočil v Ospredje pozornosti. Morda je bilo °. Prvič v zgodovini, da so Slovenci ldemske pokrajine, deloma tudi za-Jfdi pomoči, ki jo je nudila Slove-l]a: razumeli pravi pomen pojma ^solidarnost«. Imeli so priložnost, da 0 spoznali, se pogovarjali in živeli stiku s slovenskimi arhitekti, in-in tehniki. Svoje domove so ^O-Prli Slovencem, ki so razdeljevali ulotke in z njim so spoznali in pre-verjaii dejstva novega, skupnega, V časopisju so brali, da je s ovenija v celoti ponudila Furlaniji V°io napredno tehnologijo restruktu-*ra«ja. Od Slovencev so dobili ce-r-eV-t, les, in druge gradbene mate Jffle. Videli so številne rekonstruk-llc domov, dobili so montažne hi-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI

Zaradi ugodnih vremenskih pogojev oh južnih vetrovii
Zmanjšana radioaktivna onesna nad glavnim delom Italije in Slov cm je
d o	-*0
So p	9 X.S
r_	o-5 fn	*• Z 7 s	1
	0-
> ->•	o -X
1	M	s
Predsednik republike danes v naši deželi
VIDEM — Predsednik republike Francesco Cossiga se bo danes udeležil proslav ob desetletnici katastrofalnega potresa, ki je leta 1976 povzročil 982 smrtnih žrtev in veliko razdejanje v 119 občinah videmske in pordenonske pokrajine. Poglavar države, ki si je bil tedaj ogledal prizadete kraje kot notranji minister, bo prisostvoval osrednji uradni ceretmoniji v videmskem gradu, ki se je bodo udeležile najvišje deželne oblasti, zastopniki parlamenta, vlade, ustavnega sodišča in vojaških oblasti.
Po uvodnem pozdravu videmskega župana Piergiorgia Bressanija bosta na proslavi spregovorila predsednika deželnega sveta Paolo Solimbetrgo in odbora Adriano Biasutti. Nato se bo Cossiga v bližnji dvorani Ajace srečal z župani in občinskimi upravitelji prizadetih krajev, ki so veliko prispevali k obnovi po potresu, ki je skoraj povsem opravljena. Predsednik republike bo obiskal tudi odsek avtoceste Videm - Trbiž, ki ga bodo julija odprli prometu, njegovo bivanje pa bodo neposredno spremljali 3. televizijska mreža ter italijanski in slovenski radio.
Slovenci iz dežele Furlanija - Julijska krajina pozdravljamo prihod Cossige, ki je že v svojem nastopnem govoru kot predsednik republike opozoril na dolžnosti države do manjšin, ki bogatijo družbeno tkivo, kar je ponovil tudi v nedavnem intervjuju o naših krajih, ki ga je objavil krajevni italijanski dnevnik v prvomajski številki.
RIM — Po zaslugi ugodnih vremenskih razmer, saj prevladujejo vetrovi južnega kvadranta, se je bistveno zmanjšala jedrska onesnaženost nad Italijo. Minister Zamberletti je včeraj posredoval podatke o kontaminaciji, ki jih je ugotovil posebni tehnično-znan-stveni odbor. Da pa bi bila zmeda čimbolj popolna, so podatki navedeni v zastarelih enotah, ki jih je opustila vsa Evropa. Namesto bekerelov uporablja ta odbor kirije, ali bolje rečeno nanokirije, kar pomeni 10 na potenco minus 9 — 1 kiri pa je enak 37.000 megabekerelom. Kljub vsemu temu pa lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se je onesnaženost z jodom 131 bistveno zmanjšala.
V severni Italiji so včeraj v kubičnem metru zraka namerili le 0,08 nanokirija (v nedeljo 0,2; 3. maja 0,5 in 2. maja 1 nanokiri). V srednji in južni Italiji so zaradi padavin ti podatki nekoliko višji, a ne povzročajo zaskrbljenosti. Precej višji so podatki o onesnaženosti rastlinja in mleka. Tako so včeraj na listnati povrtnini namerili 97 nanokirijev (ni mano v kolikšni količini povrtnine), medtem ko so v litru mleka ugotovili 6 nanokirijev. O ceziju 137, ki je najobstojnejši
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
LJUBLJANA — Po zadnjih meritvah povečanega radioaktivnega sevanja v Sloveniji je republiški štab za civilno zaščito ugotovil, da sevanje po prvem maju, ko je bilo najvišje, upada za okrog 20 odstotkov dnevno. Ker so tudi vremenske napovedi ugodne, so opustili nekatere preventivne ukrepe, ki so veljali doslej. še naprej pa bodo budno spremljali kontaminiranost zraka, vode in prehrambenih izdelkov ter o tem vsakodnevno obveščali javnost.
člani razširjenega štaba za civilno zaščito so na tiskovni konferenci s predstavniki sredstev javnega obveščanja opozorili, naj občani še naprej ne uporabljajo kapnice za prehrano in napajanje živine. Prav tako ne dovoljujejo hranjenje živine — predvsem krav mlekaric — s svežo krmo. Do nadaljnjega odsvetujejo uživanje sveže zelenjave (neoporečna naj bi bila zelenjava iz Dalmacije in nabrana pred 29. aprilom ter do sedaj skladiščena), sicer pa bo prodajo sveže zelenjave in tudi drugih prehrambenih artiklov spremljala zdravstvena inšpekcija.
Tržni inšpektorji, ki so v soboto spremljali preskrbo in povpraševa-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vrh sedmih najbolj industrializiranih držav Zahoda v Tokiu
Italija in Kanada sprejeti v »klub petih« Obsodba Libije in skrb za jedrsko varnost
TOKIO — Terorizem, jedrska nesreča v Černobilu in vstop Kanade ter Italije v »klub petih«; to so glavne točite včerajšnjih posvetov na 12. vrhunskem zasedanju sedmih najbolj industrializiranih držav Zahoda v Tokiu, ki se zaključi danes v vzdušju velike napetosti zaradi možnosti novih atentatov. Domnevno levičarska teroristična skupina Chuhaku-Ha je v nedeljo izstrelila proti palači Akasaka, kjer je sedež vrha, pet raket, ki pa so padle pol kilometra daleč, blizu kanadske ambasade. Včeraj je ista skupina zagrozila z novim atentatom pred koncem »vojne konference«, na kateri naj bi imperialisti kovali načrt za nov spopad. Bojazen pred ponovnim terorističnim izpadom je toliko bolj upravičena, ker je atentatorjem predvčerajšnjim uspelo prebiti obroč kar 30.000 agentov.
Posebna značilnost raketnega napada je v tem, da je bil izvršen takrat, ko so državni poglavarji in predsedniki vlad ZDA, Japonske, Kanade, ZRN, Italije, Vel. Britanije in Francije snovali listino o skupni strategiji proti terorizmu. Dokument navaja, da bo sedmerica najodločneje ukrepala proti teroristom in državam, ki jih podpirajo, in to med drugim s prepovedjo o prodaji orožja zadevnim vladam, z znatno omejitvijo delovanja diplomatskih
in drugih predstavništev teh držav in njih osebja —. po potrebi celo z njihovim zaprtjem, s pospešitvijo ekstradikcijskih postopkov in z omejitvami pri izdajanju vstopnih vizumov državljanom iz omenjenih držav. Listina izrecno omenja vpletenost Libije v terorizem, kar je naravnost navdušilo ameriškega zunanjega ministra Shultza.
Sedmerica se je soglasno — in zmerno — izrekla tudi o jedrski tragediji v Ukrajini. Po ugotovitvi, da ostane atomska enelrgija še naprej bistven energetskih vir, ustrezna listina nalaga državam, ki s takšno energijo razpolagajo, dolžnost, da prevzamejo nase sleherno odgovornost za primer nesreč, obenem pa poziva SZ, naj svetu nemudoma postreže z nadrobnimi informacijami o eksploziji v Černobilu, ter predlaga sprejetje zadevnega mednarodnega sporazuma.
Sila težko pa je bilo doseči soglasje o tem, ali naj se vrata »kluba petih« (ZDA, Japonske, ZRN, Vel. Britanije in Francije), ki kuje Zahodu gospodarsko usodo, odprejo tudi Italiji in Kanadi. Tik pred začetkom vrha je možnost, da italijanski in kanadski pristojni minister sedeta k mizi petih kolegov, je jasno poudaril sam ameriški zakladni minister Bakra-, ki pa se je v Tokiu naenkrat premislil, očitno tudi pod pritiskom Kohla. Nastalo je hudo
kreganje, med katerim sta Nakasone in Thatcherjeva pomirjevala duhove. Craxi je celo zagrozil, da se ne bo udeležil razgovorov o gospodarski problematiki, dokler stvar ne bo rešena. Ko je že izgledalo, da pride do kompromisa, pa spet strela z jasnega: predsednik komisije EGS Delors je za-hteval, naj se »klub petih« raztegne celo na osem članic, to jo tudi na Evropsko gospodarsko skupnost kot tako, kar je v italijanski delegaciji (poleg Craxi-ja jo sestavljajo še zunanji in zakladni minister Andreotti in Goria ter državni funkcionarji) povzročilo hudo zaprepadenje. Kot deus ex machina je nastopila Thatcherjeva, ki je odrezavo rekla, da Delorsova zahteva sodi v pristojnost suverenih držav, ne pa ustanov, kakor sta sedmerica in peterica. Vstop Italije in Kanade je bil odobren šele po sestanku med Craxijem in Reaganom.
Italijanski predstavniki so izrazili seveda veliko zadovoljstvo, sam Craxi pa je to označil kot realno zmago, češ, Italija ne bo več samo gledala, ko bo šlo za važne finančne in gospodarske odločitve. V mislih je imel lanski septembrski »blitz«, s katerim je »klub petih« sprejel sklep o znižanju vrednosti dolarju. Končno besedilo o sprejemu Italije in Kanade v klub bo zapopadeno v današnji sklepni gospodarski listini, (dg)
Bojana Plula prestregli pri Krapini
Pobegli vojak umrl po spopadu z milico
LJUBLJANA — Slovenski miličniki letos niso mogli praznovati praznika dela. V četrtek, 1. maja je namreč iz ljubljanske vojašnice pobegnil 19-lctni vojak Bojan Plut iz Metlike, ki so ga nato lovili vse do konca praznikov. Begunec se je namreč oskrbel z avtomatsko puško ter 708 naboji ter 3. maja iz zasede z rafali pokosil inšpektorja republiškega sekretariata za notranje zadeve Jožeta Pavlina in Branka Likarja, ki sta se s službenim vozilom peljala po cesti v bližini Bizeljskega. Plut je med begom odvzel štiri osebne avtomobile, nakar se je skrival v gozdovih v okolici Brežic, kjer se je uspešno izmikal patruljam miličnikov in vojakov.
V noči z nedelje na ponedeljek je Bojana Pluta izsledila patrulja miličnikov pri Krapini v bližini Zagreba. Z ukradenim avtomobilom je zapeljal s ceste ter začel streljati na zasledovalce. Ko so po krajšem spopadu miličniki prišli do begunčevega avtomobila, so ga našli mrtvega. Obdukcija bo pokazala, ali je padel pod streli mož postave, ali pa si je sodil sam. (dd)
Danes na naših športnih straneh
Nezaslužen poraz Jadrana
Jadranovi košarkarji se tudi z gostovanja v Bergamu vračajo praznih rok. V predzadnjem kotu dmgoliga-škega italijanskega prvenstva so namreč v nedeljo izgubili proti moštvu Celane z 83:85. Če pa smo bili po zadnjih porazih tudi z njihovo igro razočarani, pa je bilo v Bergamu drugače. Jadranovci so igrali zelo požrtvovalno, borbeno. Žal pa so prav v ključnih trenutkih srečanja napravili preveč napak, saj bi lahko dokončno strli odpor domačinov že v začetku drugega polčasa, V dramatičnem koncu srečanja so bili košarkarji Celane pri-sebnejši in zmagoviti koš dosegli prav ob zvoku sirene.
Kriška Mladina je ob svoji 10-letnici v nedeljo priredila kros, ki se ga je udeležilo 50 privržencev te lepe panoge. V moški konkurenci je zmagal Edi Bieker (Ma-rathon), na odlično peto mesto se je uvrstil Fabio Ruz-zier (Adria), šesti pa je bil predstavnik Mladine Boris Bogateč. V ženski konkurenci je bila zanesljivo najboljša Roberta Sardoč (Mladina).
V predzadnjem kolu druge nogometne amaterske lige je kriška Vesna doma v zelo pomembnem srečanju premagala Muggesano (1:0) in je sedaj sama na drugem mestu lestvice, bazoviška Zarja pa je igrala neodločeno z Opicino (1:1).
Proces
Tagliaferro:
grožnja
s krvoprelitjem za predsednika Brencija ni kaznivo dejanje
NA 4. STRANI
• Ob lO-letnici
Kljub zmagi kandidata Avstrijske ljudske stranke
NADALJEVANJE S 1. STRANI
še, ustanovili so podjetja z mešanim kapitalom.
Vse to je v Furlaniji radikalno spremenilo sliko o slovenski narodnosti. To pa je bilo še bolj zaznavno pri Slovencih videmske pokrajine, ki so dotlej s precejšnjo težavo sprejemali pojem pripadnosti slovenskemu narodu. Večanje kulturnih izmenjav, razcvet, lokalnih krožkov in u-panje v dejansko boljšo bodočnost so povzročili vrsto psiholoških reakcij, ki so globoko spremenile pričakovanja našega prebivalstva.
V 120 letih zgodovine nas je Italija skušala edinole zbrisati kot skupnost. 10 let je že odkar vemo, da lahko računamo na objektivnega in konkretnega zaveznika, ki se z nami vred bori za naš obstanek.
10 let po potresu moramo skupno razmišljati o sončni in senčni plati tega desetletja. Skupno si moramo zastaviti cilje, ki jih moramo doseči v raznih sektorjih življenja naše skupnosti. Postaviti moramo skupaj točna pravila, v sklopu katerih bomo lahko delali. Okoli nas moramo zbrati ves tisti ogromni potencial zmogljivosti, ki smo ga izgubili z našimi izseljenci. Tako se moramo u-preti masijicirani družbi, ki nas v vsej njeni poprečnosti izziva.
Zato smo enotni in zato ob tej priložnosti vabimo vse Slovence, naj pozabijo na vse, kar jih deli in naj tako okrepijo našo politično zahtevo po zaščiti. Če ne mislite tega narediti za vas, dajte to narediti za nas.
FERRUCCIO CLAVORA
•	Italija
NADALJEVANJE S 1. STRANI
in obenem najnevarnejši radioizotop pa tehnično-znanstveni odbor navaja, da so ugotovili le sledove in ga ne kvantificira.
Medtem pa se v Italiji še nadaljujejo polemike zaradi poenostavljenih u-krepov, ki so na primer prepovedali prodajo sladkega janeža, a dovolili prodajo jagod, ki so huje onesnažene. Tudi odkup kontaminiranih po vrtnin ne poteka tako, kot bi si želeli pridelovalci. Prav tako je stopnja onesnaženosti po posamecznih italijanskih regijah različna, da so splošni ukrepi po mnenju raznih organizacij kmetovalcev in vrtnarjev nesmiselni. Kot o-bičajno skušajo nekateri to zmedo izkoristiti, da so cene vseh »dovoljenih« živil bliskovito narasle. Še večja zmeda vlada na vseh mejnih prehodih.
Polemični pa so tudi v SZ, kjer očitajo Zahodu zaradi pretiranih vesti o nesreči »grobi antisovietizem«. V ZDA so včeraj precej jasno navedli, da jc jedrsko onesnaženje nevarno v bistvu le v Ukrajini in v obrobnih krajih.
•	Slovenija
NADALJEVANJE S 1. STRANI
nje kupcev, -poročajo, da se je močno (kar preveč panično) povečala pro-aaja alpskega mleka in mleka v prahu, medtem ko je prodaja konzumnega mleka upadla za 15 do 20 odstotkov. Zato so včeraj še posebej poudarili, da je že ves čas radioaktivne onesnaženosti nadzorovanje neovorečnosti mleka močno povečano. Tako sproti izločajo kontaminirano mleko po posameznih področjih in ga usmerjajo v predelavo.
Kot je poudaril dr. Milan čopič, predsednik komisije za jedrsko varnost pri RK za energetiko, neposredne ogroženosti za zdravje ljudi v Sloveniji tako ni bilo, saj je bila radioaktivnost ves čas močno pod kritično mejo. Za ukrepe pa so se odločili predvsem zato, da bi preprečili morebitne daljnosežne posledice. Zato bodo vso prehrambeno verigo spremljali tudi v prihodnjih mesecih, (dd)
Kurt Waldheim ni dosegel absolutne večine Potrebna bo balotaža s Kurtom Steyrerjem
Kurt Waldheim
Kurt Steyrer
DUNAJ — Bivšemu generalnemu tajniku OZN Kurtu Waldheimu ni u-spelo, da bi že v prvem krogu volitev osvojil absolutno večino in tako postal novi predsednik avstrijske republike. Na nedeljskih volitvah je namreč prejel 2.343.387 ah 49,64 odstotka vseh glasov. Njegov glavni tekmec, sociahstični kandidat Kurt Steyrer je prejel 2.061.162 ah 43,7 odstotka glasov, medtem ko je predstavnica »zelenih« Freda Meissner-Blau prejela 5,5 odstotka glasov, kandidat skrajne desnice Otto Scrinzi pa je dobil 1,2 odstotka glasov. Po mnenju opazovalcev bodo v balotaži 8. junija odigrah ključno vlogo prav »zeleni« in seveda polemika o »nacistični preteklosti Kurta Waldheima«.
Prav zato je Avstrijska ljudska stranka (VPO) že sprožila postopek, da bi bila balotaža namesto 8. junija že 25. maja, kar bi nedvomno koristilo kandidatu ljudske stranke,
da ne bi prišla na dan »nova obrekovanja o njegovi preteklosti«. Brez sociahstičnega pristanka pa ni mogoče spremeniti volilnega zakona, tako da ta manever ne bi smel uspeti, saj sociahsti odločno nasprotujejo krajšemu roku.
Čas navsezadnje dela v korist sociahstičnega kandidata. Mednarodni židovski kongres je namreč že napovedal, da bo objavil nove dokumente o »nacistični preteklosti kandidata ljudske stranke«. Preiskavo v tej smeri je napovedala tudi izraelska vlada, medtem ko je direktor izvršnega komiteja židovskega kongresa Elan Steiberger poudaril, da je bila že izvohtev Kurta Waldheima za generalnega tajnika OZN »zgodovinska sramota«. Včeraj se je oglasil tudi Simon Wiesenthal, ki je zahteval objavo dokumentacije o Waldheimovi preteklosti.
Živahna gibanja v KD pred bližnjim kongresom
Velika večina okrog De Mite
RIM — Vehki bojni premiki v KD. V pričakovanju bhžnjega kongresa se razni veljaki srečujejo, iščejo povezave, sklepajo zavezništva. V teh dneh je najaktivnejši Fanfani, ki se je včeraj sestal z De Mito, s Piccolijem in s Forlanijem. Toda dejansko je že vse odločeno. Čeprav De Mita ni še uradno predložil svoje ponovne kandidature za tajništvo stranke, je njegova ponovna izvohtev gotova. Za njegovo potrditev so se namreč izrekle vse komponente stranke, razen Donat Cattinove »forze nuove«. De Mita se torej pripravlja na tretjo izvohtev za tajnika KD, ki jo bo spremljal tudi precejšen pohtični uspeh.
Okrog njegove politične linije se namreč zbira precejšnja večina, ki bi jo lahko označili za »levosredinsko«, ki gre od sredine, rojene s srečanja v Sorrentu med Piccolijevimi in Gavovimi dorotejd, do skupin okrog Scot-tija, Mannina in Colomba in bivših prijateljev Bisagke do tistega dela »območja Zac«, ki se sklicuje na stališča podtajnika Bodrata. Skupaj bi morah doseči in preseči 60 odstotkov delegatov, tem pa je treba dodati še an-
dreottijevce, forlanijevce in fanfanijevce, kar predstavlja v seštevku več kot 90 odstotkov stranke.
De Mitov problem je torej, da ga ta skorajda soglasnost preveč ne progojuje, in njegovi sodelavci pravijo, da prav zato še ni postavil kandidature za vodenje stranke. Občuten je bil tudi uspeh pristašev Andreottija, ki so v Laciju presegli 40 odstotkov glasov, prek njihovih optimističnih napovedi, in bodo na vsedržavni ravni verjetno lahko računali na 13 do 14 odstotkov kongresnih delegatov.
Po rezultatih iz prvih 6 od 20 deželnih kongresov se medtem vsi veljaki hvalijo z velikimi uspehi. Forlani pravi, da ga ne zanima delegat več ali manj, Andreotti si pripisuje še par odstotkov več od resničnih, Piccoh pa polemizira z njim in izjavlja, da »KD si ni zamislila zavezništva s PSI za večnost« ter zahteva predsedstvo vlade za KD. Polemika o Palači Chigi se torej spet prikazuje, pri čemer sodeluje tudi Bodrato, ki trdi v intervjuju, da sociahsti, če zapustijo predsedstvo vlade, bodo to štorih, da si pridobijo pohtično prednost v volilni kampanji.
G. R.
Proces proti Artnkoviću
ZAGREB — Na okrožnem sodišču v Zagrebu so včeraj končali obtožbeni dokazni postopek, v katerem je tožilstvo poskušalo orisati zločinsko dejavnost ustaške-ga ministra Andrije Artukoviča. Med drugim so prikazali tudi filmske dokumente, ki so jih za-plenili v ustaških arhivih in prikazujejo zločine v ustaškem taborišču Jasenovac.
Obramba je vložila več pritožb ter navsezadnje le predlagala svoje priče. O predlogih obrambe bo sodišče odločilo danes. Po zaključku drugega dela dokaznega postopka bo na vrsti zaključna beseda tožilca in obrambe ter samega obtoženca, (dd)
Novi predsednik Afganistana Nadžbulah zamenjal Karmala
KABUL — Nadomestnik vodje afganistanskega režima Babraka Karmala ni, kot so še do prejšnjega tedna domnevah politični opazovalci, premier Sultan Ali Krištmand, pač pa bivši vodja afganske tajne policije Nadžbulah. Babrak Karma! je vodil državo od leta 1979, že dalj časa pa ni bil več v ospredju afganske politične scene. Po uradnih izjavah je moral Karmal na zdravljenje v Sovjetsko zvezo in iz zdravstvenih razlogov je te dni tudi dal uradno ostavko. Na njegovo mesto je nato prišel Nadžbulah, generalni tajnik komunistične partije in bivši vodja tajne policije
Na interne spremembe v vodstvu Afganistana so še isti dan sledili komentarji internih in zunanjih političnih opazovalcev, ki v glavnem vsi menijo, da pomeni zamenjava Karmala z Nadžbulahom v bistvu malenkostno spremembo.
Iz ZDA je glasnik državnega tajni-
štva Redman izjavil, da je Nadžbulah po svojem pohtičnem prepričanju, tudi v sami sredi afganske komunistične partije, zelo bhzu Sovjetski zvezi.
Tudi glasnik koahcije afganske gverile »Jamiat Islami« Buhar Ud Din Rabani je v svoji izjavi izrazil mne nje, da ne gre v tem primeru za bistvene spremembe v vodstvu države. Tako Nadžbulah kot Karmal sta bila glasnika Sovjetske zveze in dokler bo v Afganistanu 120 tisoč sovjetskih vojakov, po njegovem mnenju, nima velikega pomena, kdo je na oblasti.
Vsekakor pa so z namestitvijo novega afganistanskega predsednika ponovno stekla pohtična posvetovanja med Afganistanom in Pakistanom. V Ženevi sta se namreč s posredovanjem glasnika generalnega tajnika OZN Diega Cordoveza, sestala, prvič po lanskem decembru, afganistanski in pakistanski zunanji minister.
Huda železniška nesreča
Huda železniška nesreča je terjala včeraj na Portugalskem 13 smrtnih žrtev in 83 ranjenih. Na postaji Povoa de Santa Iria je namreč potniški vlak močno trčil v ustavljeno kompozicijo, tako da je porinil vagone kar 300 m pred seboj. Nesrečo pripisujejo človeški napaki strojevodje, ki je spregledal signal, na kraj so pa prišli pristojni minister Braga in predsednik republike Soares.	(Telefoto AP)
Kako sredstva obveščanja v SZ poročajo o zasedbi Afganistana
MOSKVA — Ali sovjetski ljudje sploh kaj izvejo o tem, da je na tisoče in tisoče njihovih mladih vojakov na službi v sosednjem Afganistanu? Morda si še marsikdo zastavlja takšno vprašanje, saj je sovjetska injormacijska politika že legendarna po svoji podrejenosti dnevni politiki Moskve. Na prvi pogled je lahko presenečenje veliko, ko vidiš, da tako rekoč ni dneva, ko časopisje ne bi p’i/.bcùo vsaj nekaj zapisov o svojih vojakih »internacionalistih«, ki v AfganLtniu branijo socializem pred imperialistično agresijo. Enako na radiu in televiziji: zgodbe o hrabrih podvigih odlikovanih vojakov se kar vr,tijo.
Na čelu- te hrabrilne propagande je »Komsomolskaja pravda«, dnevnik z več kot deset milijonsko naklado, ki ga izdaja sovjetska mladinska organizacija. Naslov »Zdravo, fantje, ponosni smo na vas«, je značilen za to patetično retoriko. »Komsomolki« sekundira dnevnik obrambnega ministrstva »Krasnaja zvezda«, ki tudi objavlja vedno samo nasmejane vojake po zmagi nad »dušmani«. To je namreč uradna oznaka za af-
ganistanske puntarje, ki se upirajo sovjetski okupaciji. O njih krožijo po sovjetskem tisku grozljivke, ki bi jih komajda našli še iz zločinov hitlerjan-skih let.
Prav naključno sem med partijskim kongresom pozno zvečer ujel ludi slovensko oddajo radia Moskve. Napovedovalka je mukoma izgovarjala stavke, ki so govorili o tem, kako morajo »dušmani« ameriškim koljačkim imperialistom priseči, da bodo klali vse po vrsti, ženske, otroke •■h starce, skratka vse živo, na kar bodo naleteli, ko bodo prekoračili afganistansko mejo (seveda s pakistanske strani).
Zadnje dni pa so se poročilom o ped vigili sovjetskih fantov pridružila poročila s fotografijami o uspehih af-
ganistanskih enot. Tako je vladni dnevnik »Izvestija« v petek (2. maja) pod naslovom »trdnjava se je zdela nedostopna« pisal o tem, kako je »afganistanska armada porušila veliko bazo dušmanov«.
Ob včerajšnjem prazniku sovjetskega tiska so podelili nagrade tudi poročevalcem, ki delajo v Afganistanu. Za vse te časnikarske kolege so vojaške predpisane formule jasne: sovjetska armada tu brani svojo varnost in varnost bratskega ljudstva, za »nenapovedano vojno proti Afganistanu« so krivi Američani in njihovi pakistanski pomagači, ki hujskajo pobegle Afganistance in jim silijo orožje v roke, da bi uničevali svojo domovino. V njihovi domovini Afganistanu pa ljudska oblast — do včeraj jo je vodil kot šef partije Babrak Kar-
mal — dela vse, da bi »širila socialno bazo«, pospeševala gospodarski razvoj, zlasti pa kovala prijateljstvo s Sovjetsko zvezo. »Omejeni kontingent sovjetskih enot v Afganistanu« — to je tu strogo zapovedana formula — je torej v tej sosednji deželi le iz internacionalističnih pobud. In tisti, ki padejo na tej fronti, so junaki - intemacionalisti. Kdor ima več sreče, ostane po več ranah živ in kdor ima še največ sreče, tega izberejo za zvezdo, mu navesijo kup odlikovanj ter ga pošljejo domov. Ali pa celo v Moskvo na partijski kongres. »Intemacionalisti iz Afganistana« so namreč imeli svojega mladeniškega delegata na 27. kongresu KP SZ, ki pa je pridno poziral in molčal. Gorje pa tistemu sovjetskemu mladeniču, ki si med »bivanjem« v Afganistanu dela
preveč svojih misli ali ki celo »ruši disciplino«. Tega vzamejo javno na piko in postane predmet ogorčenih pisem in obtožb. To se je to pomlad zgodilo vojaku Zamanskemu.
Kaj je fant resnično zagrešil, tega bralci vojaškega dnevnika »Krasnaja zvezda« seveda niso izvedeli, ker so te reči pač vojaške tajnosti. »Zamerniki je postal — človek brez časti in vesti«, človek, ki so mu lastni interesi nad interesi kolektiva, družbe... Po vsej sovjetski armadi so obravnavali primer Zamanski in svarili vse fante, ki niso zadosti »podkovani« v patriotsko - ideološkem smislu, da se morajo pač zavedati, kaj jih lahko doleti, če...
»Sovjetskaja rossija« je na svojstven način izrazila hrepenenje sto ti-sočev mater sovjetskih vojakov, ko je priobčila reportažo o treh vojakih, ki so se vrnili v svoje družine k staršem in ženam. Ni dvoma, da bi Kremelj neskončno rad rešil afganistanski vozel, ker mu doma povzroča vse preveč vsakovrstnih preglavic, ne nazadnje pa tudi stane velikanske milijone rubljev vsak dan.
ANTON RUPNIK
Opažanja in vtisi na strahotni 6. maj 1976
Pred desetimi leti se je zemlja v Furlaniji strašno tresla in povzročila smrt in grozo
Minilo' je že deset let, a nekateri trenutki tistih dni so mi ostali še živo v spominu. Vtisi so tembolj živi, ker po naključju prav v teh urah, čeravno zaradi drugačnih okoliščin in vzrokov, živimo v nenormalnih razmerah. V začetku maja 1976 je bilo vreme ravno tako lepo kot letos. Sonce je ves dan sijalo na nebu, narava se je bohotila v svoji omamni spomladanski obleki. In, če me spomin ne vara, je bilo ravno vreme predmet rjasih večernih modrovanj v redakci-ri’ ko smo pregledovali zadnje novice časopisnih agencij in pripravljali o-snutek prve strani.
Nenadoma sem zaznal prve treslja-. je. Kaj se dogaja? Na možnost potresa sploh nisem pomislil. Prepričan sem bil, da so v pritličju že pognali rjašega starega Alberta, ki je ropotal in tresel ravno tako kot zemljotres. V fem pa je bilo slišati na stopnišču močno topotanje. Člani amaterskega dledališča SAG, ki so vadili v Cankarjevi dvorani v četrtem nadstropju, so drveli po stopnicah na ulico, kar so jih nesle noge. Očitno so oni, ki so bili dve nadstropji više, občutili Potresne sunke veliko močneje.
Negotovost je trajala le nekaj minut. Kmalu je bila redakcija pod pri-tiskom, novinarski stroj je stekel s polno paro, pa čeprav nekoliko konfuzno. Ni bilo treba veliko časa, da smo ugotovili, da je šlo za potres izjemne jakosti z epicentrom v Furlaniji, nikakor pa ni bilo mogoče ugotoviti, kaj se je v sosednji videmski pokrajini zgodilo. Telefonske zveze so bile prekinjene, teleprinter je le zelo počasi dajal kakšno skopo vrstico s prizadetega območja, in tudi radio ni bil v pomoč. Treba je bilo na teren, pa čeprav ni bilo jasno, kako bi lahko morebitne zbrane novice poslali v redakcijo.
V petih smo se na hitro strpali v avto agencije Alpe Adria, ki je v tastih dneh doživljala svoj »ognjeni krst« Trije novinarji, snemalec in tonski tehnik smo se odpravili v Fur-tenijo, ne da bi prav točno vedeli, kem naj gremo. Informacije bomo zbrali po poti, smo si mislili, kam gremo bomo odločali pozneje. Pri Tricesimu, kjer smo obiskali znance, smo naleteli na prve posledice potresa, žarometi so na cestišču osvetlili °met in opeko, v stenah hiš so zevale razpoke. Čeravno je bilo to le malenkost v primerjavi z razdeja-tei ga je potres povzročil v ohžnjih krajih, je že prvo srečanje s
»podzemskim zmajem«, ki je več mesecev rjovel iz nedrij zemlje, naredilo na nas vse velik vtis. Zato nas ni presenetilo, ko smo se oglasili pri znancih in videli, da so sklenili prespati noč v avtomobilu. Po krajšem razgovoru in po preverjanju dotedaj zbranih informacij smo krenili naprej. Začela se je dolga noč, v kateri smo se prvič seznanili z rušilno močjo potresa, s strahom, ki ga vzbudijo nepričakovani tresljaji, ko se potikaš med ruševinami, s smrtjo. Vsi, ki smo bili tisto noč na poti, smo imeli za sabo že nekaj let novinarske prakse, kot poročevalci smo sledili najrazličnejšim, tudi dramatičnim dogajanjem, s potresom pa smo se neposredno srečali prvič. Prej smo lahko sledili podobnim tragedijam le preko televizijskih ekranov, preko agencijskih novic, nismo pa bili nikoli v osebnem kontaktu z vso tragedijo potresa, z ruševinami, z dramatičnim kopanjem in bitko proti času, da rešiš morebitne preživele, s stokanjem, s kričanjem, ki ga je bilo slišati izpod opeke in tramovja.
Zdi se mi, da smo se po Tricesimu najprej napotili v Bujo, kjer je bila po nekaterih glasovih precejšnja škoda. Noč je bila topla, nebo jasno, iz trave se je občasno oglašalo petje čričkov. V mestecu pa nikjer nikogar. Samo ruševine. Filmska kamera je zabrnela, prenosna luč, ki jo je imel s sabo tonski tehnik, ie osvetlila izseke velike tragedije, ki je prizadela
V trenutku je bilo konec večletnega truda, hiše so se porušile
Furlanijo in Beneško Slovenijo.
Krožili smo vso noč. Od vasi do vasi, od zaselka do zaselka, skorajda od hiše do hiše. Povsod smo naleteli na ruševine, ponekod na ljudi, ki so si daleč od hiš pripravili bivak, da bi nekako preživeli dramatično noč. Redkokateri je lahko govoril, vsi so bili pod šokom. Informacije, ki smo jih lahko zbrali, so bile izredno skope, protislovne. V prvih urah po potresu ni nihče imel jasne slike, kaj se je pravzaprav zgodilo. Jasno pa je bilo, da je tragedija zadobivala izreden obseg, da je bila pomoč zlasti
Ljudje si po potresu niso upali v svoja stanovanja in so več dni preživeli kar na prostem, pod šotori
v prvih urah neustrezna, da je povsod vladal kaos.
Svitalo se je že, ko smo privozili do Rumina. V megleni in mrzli jutranji svetlobi smo lahko šele videli dejansko rušilno moč potresa. Humin, eno najbolj prizadetih mest, je bil samo še ruševina. Na ulicah, ki so bile prekrite s kamenjem, z opeko, z ometom, smo prvič tisto noč srečali smrt. Nekaj trupel je ležalo pred vhodi v to, kar so bile še nekaj ur prej hiše. Bila so na hitro prekrita z belimi rjuhami, izpod katerih so štrleli značilni alpinski klobuki. Na nekih ruševinah so vojaki kopali, slišati je bilo stokanje in klice »mama, mama«. Na hitro smo posneli še zadnje metre filma in se odpeljali proti Trstu. Treba je bilo pohiteti, da bi film lahko pravočasno prišel na televizijo, da bi posnetki lahko šli pravočasno v oddajo.
Tudi to je bil eden od najbolj bolečih doživljajev tiste noči. Marsikdaj bi bili hoteli priskočiti na pomoč reševalcem, pomagati pri odkopavanju, pomagati tistim, ki so preživeli. Vendar poklic je terjal drugačen pristop: silili smo (in z nami še drugi kolegi, na katere smo naleteli po poti) v ljudi, da bi zbrali kar največ informacij, hoteli smo vedeti za njihove občutke, za doživljaje, ali so imeli žrtve v družini. Mučno, a potrebno, kajti stroj informacij je v tem pogledu neizprosen, ne dopušča čustvenosti.
In to se je vsaj v prvem tednu ponavljalo dan za dnem. Dosti tekanja, dosti težav zaradi slabih telefonskih zvez, bežna srečanja z ljudmi, ki so
Zadovoljiv obračun opravljenega dela
Bda je nenavadno soparna majska n°C'_ ko se je kmalu po deveti uri zvečer strahovito stresla zemlja. Ja-K°st prvega potresnega sunka je do-segla 10° po Mercallijevi lestvici, v azmeroma kratkem časovnem raz-P? 80 si sledili številni sunki jaad 5. in 7. stopnjo lestvice. Epicen-ar potresa so zabeležili na hribu sv. v^ona v neposredni bližini Pušje
P0,^, ki je pred desetimi leti pri-eia% Furlanijo, je opustošil podro-Je 5.700 kvadratnih kilometrov, na terem se je nahajalo 137 občin s °ral 60.000 prebivalci. To območje slej ni bilo v seznamu rizičnih po-esnih področij, ki jih je na vsedr-i ri.em ozemlju veliko. Logično je .. ek da nobena večja stavba, sta-nj vanJska hiša ali kmečko poslopje ).Hj> ?!.li zgrajeni s protipotresnimi , lenji. Prav tako razumljiva je tu-, ^‘Prepadenost prizadetega prebi-belfiv in oblasti- Treba pa je za-
ven lti’ 80 se eno uro P° Pr" niv)1 Peresnem sunku na prizadetem ?j, rocJu pojavila prva vojaška vo ki;- I0 gasilske enote ter reševalci iz dn u e haljne okolice. V naslednjih val 80 .tjakaj začele dotekati reše-ekipe iz Avstrije, Nemčije, A-* ,e in Kanade ter prostovoljci iz krit3 Ce*e Italije. Po navodilu ta-tne vlade je vodstvo vseh opera-
herlett^VZel P08*3116® Giuseppe Zam-
Obračun tistih neskončno dolgih ur dnr^av tak0 srhljiv: ob uri, ko so zine večinoma zbrane ob večerji |. Bred televizijskimi sprejemniki, ,,,manjši otroci že spijo, je izgubilo s J.eijje oseb, v bolnišnicah pa g Obeležili preko 3.000 ranjencev. Va] z strehe je ostalo sto tisoč prebi-bet' V’ vendar je bilo treba poskr-zar Z3 še enkrat toliko ljudi, ki se vj . i utemeljenega strahu pred no-1 tresljaji zemlje ni hotelo vrniti
v domove, čeravno so bili nepoškodovani in varni.
V	uradnem deželnem, poročilu iz leta 1980 je zapisano: zaprepadenost prebivalstva je trajala nenavadno kratek čas. Že drugi teden po potresu, ko je bilo najhujše mimo, je vsak, ki je bil pri močeh, poprijel za katerokoli delo. Resda je tako zavzemanje povzročilo nemalo nereda in neusklajenosti, vendar se je zdelo, da se je prebivalstva polastila notranja sila, ki, prevedena v besede, pomeni: nočemo barak, prepisana v številke po škodo za štiri tisoč milijard lir.
Pomanjkanje pristojnega osebja in primernih struktur je ono vsaj za nekatere občine in Gorske skupnosti tako rekoč razumljivo. Vendar so v času popotresne obnove prav župani in poverjeni tehniki ter koordinatorji v najbolj zakotnih in nedostopnih krajih preprečih, da bi se začelo prebivalstvo množično izseljevati. To o-benem pomeni, da sta dobra volja in sposobnost preprečili novo obliko katastrofe, se pravi diasporo furlanskega prebivalstva. Deželna uprava je v najkrajšem možnem času poverila upravam gorskih skupnosti nalogo, da izdela vse potrebne načrte za obnovo in da pri tem upošteva dejanske potrebe prebivalstva.
V	nižinskem območju so poleg dejanskih gradbenih del začeli postavljati montažne hiše. Prvi začasen reahzacijski načrt je predvideval izgradnjo 9.252 bivališč na skupnih
344.000	kvadratnih metrih površine. Vanje naj bi čimprej vselili 35.000 oseb. Kljub prvotni kontestaciji in odporu prebivalstva, so pozneje u-gotovib, da so bili kriteriji izbire bi-vabšč izredno posrečeni; montažne hiš« so bile postavljene v obliki majhnih naselbin, vsak vseljencc pa je razpolagal z 10 kvadratnimi metri. Polagoma se je nezadovoljstvo po-
leglo, čemur gre pripisati tudi izredno neugodne vremenske razmere tistega poletja, ko so našteli kar 75 deževnih dni, ko je bilo delo na odprtem popolnoma onemogočeno.
čas je opravil svoje, ob desetletnici potresa pa je obračun opravljenega dela zadovoljiv. Na mednarodnem seminarju o popotresni obnovi, ki je bil prejšnji teden v Vidmu, so ugoto-vili, da je bilo opravljenega skoraj 90 odst. načrtovanega dela. Težave ostajajo pri nekaterih zgodovinskih strukturah, pri zgodovinskih jedrih, ki se jih morajo še lotiti; preostalih 10 odst. nedokončanega dela predstavlja namreč vse težavne situacije, katerih rešitev je dolgotrajna. Problem jedra, ki še danes tista družinska jedra, ki še danes prebivajo v montažnih hišah ali barakah, ki so si jih sami postavib. Med obno-
vitvena dela spada namreč tudi re-sanacija površin, na katerih so pred desetimi leti montirah začasna bivališča.
Vse dela, ki so ga opravib in ono, ki še pride po teži k enotni potrebi: odborom za civilno zaščito je treba na vsak način potrditi avtonomijo pri ukrepanju, na potresnem področju v Furlaniji - Julijski krajini pa je treba čimprej poskrbeti za najnujnejše usluge in službe, prebivalstvo je treba vzgajati k pripravljenosti in nenazadnje, obnove ne gre jemati zgolj kot tehnični faktor, temveč kot primamo skrb bodisi prebivalstva, bodisi krajevnih uprav. Potres izpred desetih let je namreč tobko izučil in naučil, da je njegova izkušnja, postala zgled za znanstvenike z vsega sveta.
MIMA KAPELJ
I	.Mili...HM.MM	-	*
Kmalu po dneh groze so se začela obnovitvena dela, ki še trajajo, vendar je precej rezultatov že vidnih
v nekaj minutah izgubili vse, kar so imeli in ki so kljub vsemu našli moč, da so šli med ruševine, da so izkopali najnujnejše^ Vdanost v usodo, jeza, utrujenost, nemoč so bili občutki, ki jih je kronist bral v tistih dneh na obrazih, ki sta jim delo in trpljenje zarezali globoke gube. Zlasti pa je bilo opaziti občutek osamljenosti predvsem v tistih odročnih krajih, kamor je pomoč prišla z veliko zamudo, kjer še teden dni po potresu ni bilo šotorov, ni bilo vode, ni bilo vojaške kuhinje, ki bi preskrbela s toplim obrokom hrane. Nekajkrat se mi je zgodilo, zlasti v beneških vaseh, da sva s fotografom prišla v bolj oddaljene zaselke pred reševalci, da sva naletela na starejše ljudi, ki so bili prepuščeni samim sebi v zasilnih šotori-ščih.
K dezorganizaciji je teden dni po potresu v veliki meri prispevalo tudi slabo vreme. Soncu in vročini sta namreč sledila dež in mraz, s hribov, na katerih so stalni sunki razmajali skale, so hrumeli plazovi, v daljavi se je dan za dnem oglašalo grozeče bobnenje podzemskega zmaja, ki je stalno opozarjal, da ni zaspal, da je še na preži in da bo spet udaril.
In res je spet udaril, ko, so ljudje najmanj pričakovali, in potem ko je za nekaj dni utihnil. Poletje je šlo h koncu, na prizadetem območju, potem leo so bile pokopane vse žrtve, so se začela obnovitvena dela, prve barake so začele nadomeščati šotorišča. škoda je bila ogromna, a ljudje so se žilavo in uporno lotili obnavljanja porušenih domov. Morda nekoliko zasilno, najbrž brez pravega protipotresnega pristopa. In tedaj, ko je postopoma vzklilo upanje, da nekako bo že, je zmaj udaril spet.
Tistega 15. septembra se spominjam prav tako živo kot 6. maja. Iz redakcije so me poklicali in mi rekli, naj se odpravim takoj na pot, ker so ponoči zabeležili vrsto potresnih sunkov. Ugotoviti je bilo treba, ali je nočni potres povzročil dodatno škodo. Napotil sem se proti Bardu v Beneški Sloveniji in med vožnjo poslušal radio, da bi ujel zadnje novice. Ko se je pot začela vzpenjati proti Čeneboli sem se ob nekem travniku ustavil, da bi fotografiral ogromno skalo, ki je ponoči prihrumela v dolino. To mi je vzelo le nekaj minut. Ko sem se vrnil v avto, da bi nadaljeval pot, je bilo slišati v daljavi močno bobnenje, tudi avto se je začel tresti in poplesavati. V nekaj trenutkih so bila obnovitvena dela zrušena, začela se je nova emčrgenca. Začela se je velika tekma s časom, začel se je boj proti zimi, ki je bila že pred pragom. Izredni komisar Zamberletti je tedaj opravil veliko delo, v nekaj mesecih mu je uspelo postaviti barake, začela se je velika solidarnostna akcija, ki je omogočila, da je prizadeto območje zdržalo, da dober del ljudi ni bil prisiljen zapustiti svojih vasi. V tej pomoči se je izkazala zlasti Slovenija, pa čeprav je morala tudi sama odpravljati posledice potresa, ki je prizadel breginjski kot. Zlasti Benečija je tisto zimo zdržala, ker je dobila iz Slovenije stanovanjske prikolice, ker se je vsa slovenska javnost v Furlaniji - Julijski krajini zavzela, da bi ji pomagala.
Od tistih dni je minilo deset let. Prizadeto območje je bilo v znatni meri obnovljeno, spet živi in utripa v tempu sodobnega življenja. Tudi zapostavljeni predeli kot je Benečija so se obudili k novemu življenju, zaživeli so v novi zavesti, ki se je utrdila in okrepila ob prestani preizkušnji in ob stikih z matično domovino. Sedaj pa je potreben še nov korak naprej, Benečiji mora država priznati tudi narodnostno enakopravnost, da bo lahko živela.
VOJMIR TAVČAR
Proces Tagliaferro: grožnja s krvoprelitjem za javnega tožilca kaznivo dejanje, za predsednika sodišča pa ne
Včeraj je hil na tržaškem sodišču proces po hitrem postopku proti bivšemu odgovornemu uredniku glasila LpT La Voce Libera Gianniju Mar-chiu, ki je sicer bolj znan kot predsednik Tržaške pokrajine, in proti predsedniku znane nacionalistične organizacije Lega nazionale Enricu Ta-gliaferru. Obtožena sta bila, da sta širila pretirane in tendenciozne vesti,
Na tržaškem sodišču bi včeraj moral potekati tudi proces po hitrem postopku proti Gianniju Marchiu, Gianniju Giuricinu in Gianfrancu Spiazziju, ki so obtoženi obrekovanja Paola Parovela. Na prošnjo branilcev obtožencev je bil proces spet prenešen, in sicer na 5. junij 1986.
ki bi lahko skalile javni red. La Voce Libera je namreč v svoji prvi letošnji številki z dne li. januarja 1986 priobčila izjavo, ki jo je podpisal prof. Tagliaferro v imenu svoje organizacije in v kateri je bilo med drugim rečeno, da bi odobritev zakona o globalni zaščiti Slovencev (kakršen bi izhajal iz osnutka ministra za stike z deželami Vizzinija) »gotovo vzbudila takšne reakcije, da H bile znova okrvavljene ulice našega Trsta«. Obtožnico je vložil namestnik državnega
pravdnika Claudio Coassin na osnovi prijave voditelja Tržaškega gibanja Paola Parovela, ki je na včerajšnjem procesu nastopil kot priča.
Obtoženca sta bila včeraj oproščena, ker da ni šlo za kaznivo dejanje. Tako je razsodil predsednik sodišča A-lessandro Brenči. Toda preden podrobneje poročamo o poteku in izidu procesa, moramo vendarle podčrtati, da je javno tožilstvo prepoznalo v omenjenih dejstvih zadostne razloge za inkriminacijo obtožencev. Pri tem stališču je na procesu vztrajal javni tožilec Dario Grohmann, ki je predlagal denarno kazen za Tagliaferra in Marchia. Gre za pomemben dogodek, saj se v povojni zgodovini Trsta še ni zgodilo, da bi se kak nacionalistični vodja znašel na zatožni klopi zaradi hujskanja italijanske proti slovenski narodni skupnosti. In tokrat je na zatožni klopi sedel pravi prvak tržaškega šovinizma, prof. Enrico Tagliaferro, ki se je povzpel na vrh tržaške Lege nazionale po karieri, ki ga je leta 1949 privedla na kandidatno listo Nacionalističnega bloka, potem pa v MSI.
Toda poglejmo, kako se je včerajšnji proces odvijal. Od obtožencev je bil navzoč samo Tagliaferro, saj se Marchio mudi v Parizu zaradi odprtja poslednje iz niza razstav o Trstu. Predsednik sodišča Brenči je takoj po ugotovitvi prisotnih prebral obtožnico. Nato je imel besedo Tagliaferro, ki
je potrdil dejstva, na katera se je obtožba nanašala, a staremu možicu ni bilo treba veliko govoriti, saj je v njegovem imenu kar sam Brenči (sic ! ) izjavil, da so v pisanju o okrvavljenih tržaških ulicah v resnici bile mišljene nekrvave demonstracije (sic!). Predsednik sodišča je nato poklical Parovela kot pričo, a dal mu je besedo samo za to, da je potrdil v obtožnici navedena dejstva, brez katerekoli dodatne razlage ali utemeljitve. Na vrsti je bil nato javni tožilec Grohmann, ki je vztrajal na utemeljenosti obtožbe in predlagal, naj se obtoženca kaznujeta z globama po 400 tisoč lir.
Branilcu obtožencev odv. Giuliu Cambru, ki je sicer znan tudi kot tržaški občinski svetovalec LpT, se ni bilo treba veliko truditi. Ni dobro izrekel stavka, češ da je njegov varovanec prof. Tagliaferro neoporečen in zgleden državljan, ko mu je predsednik Brenči pokvaril pripravljen zagovor z vprašanjem, ah namerava prositi za oprostitev obtožencev, češ da nista zagrešila kaznivega dejanja. Ob povoljnem odgovoru branilca je predsednik Brenči brez oklevanja razsodil, da v resnici ni bilo zagrešeno nobeno kaznivo dejanje, s čimer se je proces, ki je trajal borih pet minut, končal.
Potek in izid procesa, ki smo ju skušali čimbolj vemo prikazati, bi moral vzbuditi hude pomisleke pri
vseh, ki so mu prisostvovali. Dokaj zaprepaden je bil Paolo Parovel, ki ga je na procesu asistiral odv. Lino Ci vello. Takole nam je dejal: »Dogodek je vsekakor hud. Podčrtati moram, da je proces na vprašljiv način zanikal kaznivo dejanje, ki je bilo ugotovljeno v preiskovalni stopnji. Žal je potuha nacionalizmu in svoj čas fašizmu v tradiciji tržaškega sodstva, medtem ko bi se moralo takšnim pojavom postavljati po robu. Danes smo bili priča procesu, ki se od te tradicije bistveno ne odmika. Poleg tega mislim, da bi se dr. Brenči moral vzdržati tega procesa, in sicer na osnovi 63. in 64. člena Kazenskega postopnika. Gre namreč za člana tržaškega Rotary Giuba, ki je javno zavzel politično stališče do vprašanja zakonske zaščite Slovencev v Italiji, se pravi do vprašanja, na katero se je nanašal sam proces. Iz tega razloga in zaradi načina, kako je potekal proces, menim, da bi moralo državno pravdništvo vložiti priziv.« (mb)
O Tržaška trgovinska zbornica je pred časom razpisala natečaj za tri štipendije namenjene študentom šole za prevajalce, ki bi šli radi študijsko v tujino v prvem trimesečju leta 1987. Vsaka izmed štipendij znaša milijon lir, danes pa poteče rok za prijavo na natečaju. Prošnje je treba vložiti na tajništvu šole za prevajalce.
V četrtek 12-urna stavka uslužbencev Rdečega križa
Osebje Rdečega križa bo v četrtek stavkalo od 8. do 20. ure. Protestno akcijo je oklical vsedržavni sindikat osebja Rdečega križa CGIL, CISL, U IL, da bi ponovno opozoril javnost in predvsem pristojne vladne oblasti na vrsto nerešenih vprašanj, ki že dalj časa pestijo to organizacijo.
Uslužbenci Rdečega križa zahtevajo čimprejšnjo odobritev zakonskega predloga o preosnovi službe in takojšen vladni poseg za rešitev sedanjih težav. Nadalje zahtevajo ohranitev ambulant za hitro pomoč, ohranitev in potenciranje prostorov za krvodajalske akcije in izvajanje norm delovne pogodbe, na kar zaposleni pri Rdečem križu čakajo že vrsto let.
Tržaško osebje Rdečega križa se je pridružilo vsedržavni stavki. Stavkalo bo, kot rečeno, v četrtek, 8. maja, od 8. do 20. ure. V urah stavke bo kljub temu delovala služba za najnujnejše posege z dvema rešilcema.
Jutri seja deželnega sveta
Deželni svet Furlanije-Julijske krajine se bo jutri spet sestal. Med drugim bo razpravljal o rudarskih de-' javnostih in o izrednih posegih proti onesnaževanju zraka. Deželni svet je pred časom že odobril ustrezna zakonska osnutka o teh vprašanjih, ker pa ju je vlada zavrnila, ju bo moral sedaj ponovno formulirati.
Proslava osvoboditve v Zgoniku
Tudi letošnja proslava osvoboditve v Zgoniku je v lepem vremenu in ob veliki ljudski udeležbi vsestransko uspela. Po množičnem netekmovainem pohodu okoli spomenikov, ki se je na predvečer končal s kresovanjem, je v nedeljo ob občinskem spomeniku padlim v NOB spregovoril občanom župan Miloš Budin, ki se je najprej zahvalil krajevnim družbenopolitičnim organizacijam (VZPI - ANPI, ŠK Kras, KD Rdeča zvezda in šolam) za dragocen doprinos pri prirejanju skupne proslave. Izredno pomembno je, da od najstarejših partizanov pa do najmlajših šolarjev nastopamo združeno v prizadevanjih za mir, svobodo, enakopravnost, demokracijo in sožitje. Te vrednote, ti ideali predstavljajo slejkoprej vedno aktualno motivacijo in cilj naše bitnosti. Naša in mednarodna odprta vprašanja moramo reševati na miren način in izolirati vsako obliko nasilja. Zato utrjujmo sodelovanje in solidarnost, zadostimo človečanskim potrebam in gojimo kulturo popolnega dostojanstva.
V bogatem kulturnem sporedu, ki ga je prepletalo izvajanje koračnic proseške godbe na pihala pod taktirko Slavka Lukše, so nastopili moški zbor Rdeča zvezda iz Saleža, ki je pod vodstvom Janka Simonete zapel tri pesmi in pa osnovnošolska mladina. S priložnostnimi recitacijami in petjem so se predstavili učenci slovenskih šol Lojze Kokoravec - Gorazd iz Saleža, Jože Srebrnič iz Gabrovca, 1. maj 1945 iz Zgonika, šolarji iz Briščikov in pa otroci italijanske šole Emilio Comici iz Zgonika, ki so dvojezično izvajali svoj program. (B. S.)
V nedeljo bo v Trstu tajnik KPI Alessandro Natta
KD, SSk in KPI se pripravljajo na skorajšnje deželne kongrese
Krščanska demokracija se pripravlja na deželni kongros, ki bo v petek in soboto v Pordenonu in na katerem se bo tržaška KD ponovno predstavila razklana. Na sobotni pokrajinski skupščini so namreč delegati izvolili svoje predstavnike, ki bodo zastopali razne struje na pordenonskem kongresu. Bivši morotejci so izvolili le šest delegatov, medtem ko jih je skupna lista andreottijevcev, forlanijevcev in bazistov izvolila sedem; ravno toliko so jih izvolili pristaši predsednika deželnega odbora F-JK Biasuttija, eko-logisti in fanfanijevci bodo imeli dva delegata, bivši forzanovisti pa enega. V Pordenonu se bodo tako pomerile razne notranje komponente stranke, rezultat tega soočanja pa bo gotovo vplival na bodoče izbire KD.
Na deželni kongres se pripravlja tudi Slovenska skupnost; imela ga bo v soboto v Gorici. Konec prihodnjega tedna pa se bodo na deželnem kongresu zbrali komunisti; zasedali bodo v petek, soboto in nedeljo v kongresni dvorani na raštavišču pri Montebellu.
Konec tega tedna pa bo v naše mesto pripotoval vsedržavni tajnik KPI Alessandro Natta, ki bo nastopil v nedeljo na manifestaciji na Pomorski postaji; začela se bo ob 10.30, vsedržavni tajnik KPI pa bo govoril na te-
mo: »Mir v Sredozemlju, popuščanje napetosti, kooperacija: odgovor, ki ga na ta vprašanja lahko nudi Evropa.«
Na političnem prizorišču se torej obeta dokaj živahen konec tedna, medtem ko pa je vprašanje upravljanja tržaških krajevnih uprav še vedno na mrtvi točki. Po bilateralnih sestankih, ki jih je imela Lista za Trst z bstalimi strankami koalicije in tudi s socialistično stranko, so pogajanja obtičala na mrtvem tiru. Lista za Trst namreč vztraja, da se morajo le ta nadaljevati na deželni ravni, vse ostale stranke sedanje koalicije pa so mnenja, da se za reševanje problemov na pokrajinski ravni morajo v tej fazi pogajati predstavniki pokrajinskih tajništev strank. Glede te zahteve sta bila na sobot-
ni pokrajinski skupščini KD zelo jasna tako pokrajinski kot deželni tajnik stranke. Medtem je novi tajnik LpT Staffieri že odposlal pismena vabila deželnim tajništvom strank sedanje koalicije, s katerimi jih vabi na skupni sestanek, na katerem bi skušali rešiti zapleteni politični vozel nadaljnjega upravljanja občine, pokrajine in tudi Krajevne zdravstvene enote. Položaj je torej dokaj zapleten, saj smo na robu prave politične krize, ki je ne bo mogoče tako lahko razvozlati.
• Pro Natura Carsica in Naravoslovni muzej prirejata danes ob 19. uri v konferenčni dvorani muzeja. Ul. Ciamician 2, srečanje na temo »Koristnost in uporaba alg«.
Avtobus ni le prevozno sredstvo
Vrstijo se razne pobude z namenom, da bi učni proces v šolah čimbolj približali družbeni stvarnosti. V ta okvir sodi tudi poseben rdeče-modri šolabus, ki po mestnih ulicah prevaža najmlajše šolarje. Avtobus je kupila Tržaška hranilnica in ga opremila v »potujoči razred«, saj je v avtobusu 12 učnih mizic, posebno mesto za spremljevalce in video naprava, ki omogoča snemanje in predvajanje diapozitivov.
Učenci lahko iz avtobusa spoznavajo glavne znamenitosti našega mesta: Ponterošo, Trg Unità, Pomorsko postajo, ribarnico. Akvarij, Morski muzej in drugo. »Šolabus« je pomembna pridobitev, saj omogoča učencem in učiteljem drugačen, tudi bolj zabaven vpogled na izvenšolsko stvarnost.
Štiridnevno praznovanje v Dolini
Tradicionalna maj enea v nedeljskem soncu
»Končno je tudi nad majenco v Dolini posijalo sonce. Štiridnevno slavje je tako prav zares v svojem elementu, v svojem naravnem okolju, saj je bila majenca tudi v davnih časih oznanilka zelenja, sonca in cvetja, napovedovalka lepšega časa, zmagovalka nad uroki zime in mraza. Seveda, majenca nima danes namena česarkoli odganjati, je pa klic in vabilo ljudem, da se zavejo svojih korenin in sporočila tradicije, je kohezivna silnica vaških ljudi, je priložnost za vse, da zaživijo v spomladanskem občutju in razposajenosti. Skratka, dolinska majenca je praznik v polnem pomenu besede.
Dolinska fantovska in dekliška se je tudi letos vzorno pripravila na svoj praznik, ki pomeni seveda veliko dela, truda in požrtvovalnosti, a je tudi zadoščenje za vse, ki dihajo ozračje nekakšne nevsakdanje nervoze v vasi, za vse, ki priskočijo na pomoč ali samo gledajo, kaj se na Gorici sredi Doline dogaja. Teh je bilo letos veliko, celo več od drugih let, ko je nagajal dež. To smo opazili že v soboto zvečer in ponoči, ko so stekla zaključna in najbolj sugestivna dela za majenco: zadnje olepšave slokega droga, prihod letos zelo lepe krošnje češnje, slovenska pesem, ki svečano obeležuje posamezne trenutke, priterjemnje krošnje na drog, okinčanje s krancli, lučkami in tonami pomaranč in limon, živobarvnimi zastavicami. . . Tudi vsa Dolina je bila in je v znamenju zelenja, barvi, ki ji dejajo gabri po njenih ozkih ulicah. Višek pa je pomenilo vsekakor dviganje maja, ki je zakraljeval nad vasjo tako
tekoč v nedeljski zori in je pomenil kronanje vseh naporov. Maj se je začel samovšečno ponujati radovednim očem obiskovalcev, postal je središče vsakršne pozornosti in dogajanja, lep v svoji vzvišeni drži, mogočen in dostojanstven.
Tak bo do danes, ko bo padel. Njegova zavojevalna moč pa je prišla z vso silo na dan predvsem v nedeljo in včeraj, ko se je v Dolino zgrnilo na tisoče ljudi, ko ni bilo najti parkirnega prostora in je bilo treba puščati vozila daleč od središča praznika. Nedelja je bila vsekakor prekratlca in vas premajhna, da bi sprejeli vse obiskovalce, že v zgodnjih popoldanskih urah se je okrog maja nagnetlo zelo veliko število ljudi, ki se je proti večeru stalno 'pomnože-valo. Zasedli so vsa razpoložljiva mesta za mizami, kamor so nosili okusno pripravljeno jedačo in se krepčali s pijačo, prerivali so se ob stojnici, kjer so bila na pokušnjo domača vina, ogledovali sicer drugorazredno kramo, ki so jo nekateri trgovci razvrstili na kaluži in sledili popoldanskemu sporedu pod mlajem, kjer sta igrali godba na pihala iz Precenicca in Breg ter plesalci Giuba Diamante. Vzoren spored, kakovostno izpeljan, kjer pa je manjkalo le malce slovenščine več. . . Ko se je sonce že začelo nagibati pa so iz Šije na Gorico prikorakali parterji in parterce, se ustavili pod majem in začeli ples, ki se je potem ogrel v spremstvu zvokov ansambla Henčka iz Novega mesta in trajal seveda v noč.
Praznik se je nadaljeval tudi včeraj. V veselje otrok in odraslih je bil na sporedu Vik j Show, zvečer ples z ansamblom Nočni skok iz Kopra, kot vse dni pa je bilo v kioskih dovolj pijač in jedače. Pozabiti ne smemo niti na razstavo v Torkli, kjer so slikarji - amaterji letos dali na ogled zares kakovostne izdelke.
Kot rečeno, bo danes majence konec. Ob 18. uri bo nastop pihalnega orkestra Breg, ob 19. uri pa se bo začelo podiranje maja in takrat bodo otroci navalili, da si zagotovijo čimveč sočnih pomaranč.«
Nagrade za najboljša vina
Z dolinsko majenco je povezana tudi že tradicionalna občinska razstava domačih vin, ki je letos že tridesetič zapovrstjo. Strokovna komisija je sicer izrekla mnenje, da so letošnja oziroma lanska vina pod pričakovanji, kljub temu pa so šla obiskovalcem kar se da v slast. Kot ponavadi so podelili priznanja najboljšim vinom.
Za bela vina je prvo nagrado prejel Ivan Tul s Križpota, drugo Roberto Ota iz Boljunca in tretjo Mario Smotlak iz Mačkolj. Za črna vina je prvo nagrado prejel Mario Sancin iz Zabrežca, drugo Bruno Zahar iz Boršta in tretjo Josip Kuret iz Ricmanj. Ljudsko ocenjevanje pa je sledeče: za bela vina sta bila izbrana Ignacij Ota iz Doline in Ivan Tul iz Križpota, za črna pa Josip Kuret iz Ricmanj in Josip Vodopivec iz Doline.
Z Dalmacijo do Jonskega morja
Iz tržaškega pristanišča je v soboto odplula motorna ladja Dalmacija, ki je last Jadrolinije z Reke. Ladja, katero je najela potovalna agencija Aurora, je vkrcala 285 Tržačanov, ki bodo na križarjenju do petka. Pluli bodo ob dalmatinski obali do Jonskega morja, tako da si bodo med drugim lahko ogledali Dubrovnik, Korčulo, Korint, Atene, Olimpijo in Krf. Na ladji je tudi mnogo tržaških Slovencev in med njimi tudi skupina parov, ki praznujejo 25-letnico poroke in so si izbrali prav to križarjenje kot drugo poročno potovanje.
Po tiskovnem sporočilu tehnično-znanstvenega odbora
Radioaktivnost se postopoma zmanjšuje
Voda ni okužena - Vetrovi odnašajo radioaktivni oblak proti severovzhodu
Zapustila nas je
Ivana Puntar roj. Grilanc
Radioaktivnost se v naši deželi zmanjšuje. To spodbudno vest je včeraj sporočil tehnično-znanstveni odbor za nadzorstvo nad radioaktivnostjo, ki je bil po černobilski katastrofi ustanovljen pri deželnem odborništvu za civilno zaščito. V tiskovnem sporočilu je omenjena ugodna meteorološka slika; vetrovi oddaljujejo iz naše dežele radioaktivni oblak. Koncentracija radionuklidov (radioaktivnih delcev) v zraku se postopoma zmanjšuje. V komunikeju je izrecno ome-ujeno, da se je v Trstu radioaktivnost zraka zmanjšala za tri četrti-ue (vendar ni pojasnjeno v primerja-vi s katerimi meritvami). Kljub temu izboljšanju se nadaljujejo pregledi zraka, vode, zemlje, povrtnine in živil s posebnim nadzorstvom nad mlekom. V vodovodih včeraj niso zabeležili Pomenljivih sledi radioaktivnosti. Pregledi mleka se sistematično nadaljuje-jo, da ne bi morebitno okuženo mleko prišlo na trg. Tehnično-znanstveni °dbor ob koncu poziva prebivalstvo uaj se drži predpisov, ki so jih iz Previdnosti izdale pristojne vladne in deželne oblasti.
Sporočilo tehnično-znanstvenega odbora (sestavlja ga 22 članov, med katerimi so predstavniki prefektur, odborništev za civilno zaščito in zdravstvo, gasilcev, trije biologi, dva izvedenca Ustanove za atomsko energijo ENEA iz Rima) vnaša med prebivalstvo določen optimizem po preplahu in strahu iz preteklih dni. De-
želni organi so že na nedeljski tiskovni konferenci poudarili, da je stopnja radioaktivnosti v naši deželi daleč pod normo, ki naj bi bila škodljiva za zdravje, kljub temu da je minister za civilno zaščito Zamberletti označil prav našo deželo in Ancono za »najbolj prizadeti območji v državi«. Tehnično-znanstveni odbor je opozoril na neresničnost nekaterih vesti, ki so se konec preteklega tedna razširile v tržaški javnosti. Tako je na primer zavrgel govorice o onesnaženosti vo-
dovoda. V vodi so izvedenci zasledili v nedeljo opoldne koncentracijo 0,08 nanocurie joda 131, kar je 200 krat manj od koncentracije, ki bi bila zdravju škodljiva. Včeraj opoldne je bila koncentracija joda 131 v vodi enaka znamki 0,0.
Po predvidevanjih bi se moral položaj v prihodnjih dneh še izboljšati. Južni vetrovi odnašajo radioaktivni oblak spet proti severu, zaradi istočasnega vpliva vetrov iz Atlantika pa bi se morala gmota »vrniti« proti
severovzhodu. Edino morebitno »nevarnost« bi lahko povzročil dež. V takem primeru bi se mu bilo najbolje izogniti.
Predpisi, ki so jih izdali pristojni organi konec preteklega tedna, so ostali tudi včeraj v veljavi: sveže zelenjave ni bilo v prodaji, nadaljevali so se pregledi živil.
Na proseški železniški postaji so živinozdravniki pregledali živino, ki je prispela v preteklih dneh semkaj iz Jugoslavije, Poljske, Madžarske in Romunije. Ugotovili so, da so živino natovorili pred začetkom radioaktivnega sevanja; vagoni so zato lahko nadaljevali svojo pot.
Včeraj so tudi zbrali nekaj vzorcev morske vode in jih poslali v Parmo, kjer bodo vzorce analizirali na tamkajšnjem zoološkem inštitutu.
V Vidmu se je medtem sestala posebna komisija pri odborništvu za kmetijstvo, da bi ocenila škodo, ki jo je »radioaktivna ujma« prizadejala predvsem vrtnarjem. Le-ti namreč ne morejo prodajati svojih pridelkov. Podobno so bili prizadeti tudi živinorejci. Kmečka zveza je že pretekli teden pozvala naše kmetovalce naj ne krmijo živine s svežo krmo in deževnico. Krmljenje s senom naj bi nadaljevali še vsaj za teden dni. V tem času bodo radionuklidi postopoma razpadli, s tem pa se bo tudi bistveno zmanjšala možnost radioaktivne o-kužbe.
V trgovinah »lov« na konzervirano mleko zamrznjeno zelenjavo in mineralno vodo
Ministrski odlok o ukinitvi prodaje sveže zelenjave in o omejitvi uživanja svežega mleka je povzročil med prebivalstvom pravcat preplah. V soboto so ljudje iz bojazni, da bi v prihodnjih dneh zmanjkale nekatere vrste živil, navalili v trgovine in kupili kar se je dalo konzerviranega mleka, zamrznjene zelenjave in mineralne vode. Včeraj se je nakupovalna mrzlica nadaljevala; marsikatera trgovina je tako kmalu ostala brez zalog teh živil.
»Takšno množično nakupovanje konzerviranega mleka, zamrznjene zelenjave, mineralne vode pa tudi graha in fižola v konzervah je povsem neupravičeno,« nam je včeraj povedal trgovski ravnatelj Delavskih zadrug Marcello Canciani. »V teh dneh smo prodali toliko konzerviranega mleka, kot ga navadno prodamo v enem mesecu. Ljudi je zajela prava panika: kar je eden videl kupiti drugega, je tudi sam kupil in to v neprimerno velikih količinah.«
»Naše trgovine so še dobro založene. Ob normalnem nakupovanju imamo na zalogi živila za nekaj tednov. Seveda, če se bo tudi v prihodnjih dneh nadaljevalo takšno panično nakupovanje kot v soboto, bodo zaloge v nekaj dneh skopnele. V takem primeru bi bil položaj res zaskrbljujoč. Prav zato je nujno potrebno, da ljudje kupujejo bolj razsodno kot v zadnjih dneh,« je pozval ravnatelj Delavskih zadrug Canciani.
Manifestacija KPI o ukrepih za gospodarski razvoj mesta
Na javni manifestaciji o najbolj aktualnih vprašanjih, ki so trenutno v razpravi v okviru Evropske gospodarske skupnosti in poslanske zbornice za razvoj Trsta — na strankinem sedežu v Ul. Capitolina jo je sinoči Priredila tržaška federacija KPI — spregovorila evropski poslanec Giorgio Rossetti in poslanec Antonino Cuffaro. Prvi je svoj poseg osredo-točd na vprašanje proste cone v tržaški luki, potem ko je evropski parlament v veliki meri po njegovi za-slugi odobril poseben carinski režim, P je sicer že v veljavi v hamburškem pristanišču. Poslanec Cuffaro Pa je orisal namene komunističnega zakonskega osnutka za razvoj tržaške m goriške pokrajine in drugih obmejnih področij v deželi.
Uvodoma je spregovoril pokrajinski mjnik Ugo Poh, ki je med drugim dejal, da glasovanje evropskega parlamenta o prosti coni v tržaški luki Predstavlja za KPI rezultat dosledne-Sa dela, ki ga je stranka vodila že od začetka leta 1960, ko je Vittorio Vidah v italijanskem parlamentu postami vprašanje Trsta ob ratifikaciji Rimskega sporazuma.
Komunistični pokrajinski tajnik je mdi pozval vse najbolj odgovorne pomične sile, naj se spoprimejo s temi vprašanji, kakor tudi s problemi med-narodnega sodelovanja z odprtostjo in Pripravljenostjo za resno soočanje o konkretnih problemih. Dodal je tudi, da ni mogoče doseči nobenega rezul-,a z maksimalističnim in volilnim P^stopxxm do vseh teh problemov, kot . aj dela Lista za Trst. Potrebna pa Je nasprotno pomembna vloga krajev-mh uprav in tudi zaradi tega je zato nujno premostiti sedanje krizno sta-nJe, ki ga povzroča paraliza sedanje večine, ki sloni na sodelovanju med Rrsčansko demokracijo in Listo za trst.
Vladni komisar sprejel Mirošiča
Vladni komisar in tržaški prefekt r' Eustachio De Febee je včeraj do-potdng sprejel jugoslovanskega gene-^atnega konzula v Trstu Draga Mimica. Razgovor se je nanašal na ne-sLk 3 aktualna vprašanja dvostranih gospodarskih odnosov in sodelo-uuja v obmejnem območju.
Davčne prijave na sedežih CGIL
n?GlL sporoča, da se je z včerajš-Juu dnem v njenih uradih začelo iz-j*unjevanje obrazcev 740 o davčnih rDjavah, ki bo za vpisane v to sindi-^ipd organizacijo brezplačno. Sede-larr'IL bodo za te namene na razpo-nah 2 d^lcdnjim urnikom: na Opči-g m v ponedeljek, sredo in petek od • da 12. ure, na Proseku, v torek od do 12. ure in v četrtek od 16. do
18. ure, v Križu, v torek in petek od 9. do 12. in v sredo od 15. do 18. ure ter v Nabrežini v ponedeljek in torek od 9. do 12. ter v četrtek in petek od 15. do 18. ure.
Jutri predstavitev zbirke poezij »Gradini«
Jutri ob 16.30 bo na sedežu Časnikarskega krožka predstavitev zbirke poezij »Gradini«, delo pesnika Paola Molinarija. Zbirka je objavljena v vseh jezikih območja Alpe Jadran, na predstavitvi pa bodo prisotni generalna konzula Jugoslavije in Avstrije, Drago Mirošič in Peter Klein, ter deželni odbornik za kulturo Dario Barnaba.
Predstavitev knjige o zgodovini Furlanije
Furlanski raziskovalec Tito Maniac-co je pred kakšnim mesecem pri rimski založbi Newton Compton objavil zgodovinsko delo »Storia del Friu-11«, v katerega središču najdemo kmete, njihovo življenje in kulturo. O knjigi, ki se s svojo izvirno fiziognomijo uvršča v ponovno odkrivanje zgodovine in identitete posameznih dežel b,odo v petek, 9. t.m., ob 18.00 v Novinarskem krožku, na pobudo Skupine 85, govorih zgodovinar Giovanni Miccoli z beneške univerze in videmski pisatelj in raziskovalec Luciano Morandini. Navzoč bo tudi avtor.
Obisk sovjetskih znanstvenikov na Tržaškem
Astronom V. S. Safronov o planetarnih teorijah
KPI, ki jo je vodil poslanec Antonino Cuffaro.
Izredno zanimivo je bho popoldansko predavanje znamenitega znanstvenika Viktorja Sergejeviča Safro-nova, ki je eden izmed utemeljiteljev planetezimame teorije. In prav o tej je predaval na svojem razločnem in zelo razčlenjenem izvajanju. Safronov je namreč v letih 1969 in 1970 skupno z nekaterimi drugimi astronomi sestavil teorijo, v kateri trdi, da so planeti nastali ob strnitvi zvezdnega prahu okoli večjih zvezdnih gmot, ki so v plinskem ah v še tršem stanju.
Danes si bodo sovjetski znanstveniki ogledali mesto in okoheo, v popoldanskih urah pa bo fizik in matematik Nikolaj Nikolajevič Samus predaval na temo: »Sovjetske raziskave na področju spremenljivih zvezd in mednarodno sodelovanje med amaterskimi in profesionalnimi astrofiziki«.
Te dni se mudi na Tržaškem skupina sovjetskih astronomov in znanstvenikov, ki so s svojimi teorijami mnogo prispevali k razvoju astronomije in drugih znanstvenih ved. O-bisk je organiziral Center za teoretsko fiziko v Miramaru s sodelovanjem Združenja Italija - ZSSR, priznani znanstveniki pa se bodo zadržali pri nas do četrtka.
Včeraj so v dopoldanskih urah v spremstvu prof. Paolicchija in slovenskega astronoma Pavla Zlobca o-biskali astronomski observa torij v Trstu, kjer jih je sprejela ravnateljica prof. Margherita Hack, nato pa so se srečah s tržaškim županom Richettijem. Na tržaškem sedežu Italija - ZSSR so se pogovorih s predstavništvom znanstvene komisije pri
Predstavitev kongresa o imunologiji
»Bodočnost medicine je v imunologiji, torej v nauku o odpornosti žive ga bitja proti nfikaterim strupom in infekcijam.« Tako je izjavil primarij IH. medicinskega odseka bolnišnice na Katinari prof. Basiho D’Agnolo na včerajšnji tiskovni konferenci v časnikarskem krožku v Trstu.
Govoril je namreč kot predsednik organizacijskega odbora 1. mednarodnega simpozija o najnovejših raziskavah v interni medicini, ki so mu dah naslov: »Klinična imunologija«. Simpozij bo pod pokroviteljstvom dežele F JK, na sporedu pa bo v soboto, 10. maja, v kongresni palači v Gradežu.
Kongresa se bodo udeležili glavni deželni imunologi, predavatelji pa bodo vidne osebnosti v medicini na mednarodni ravni. Prvo dopoldansko predavanje bo imel angleški zdravnik Irwin Delamore iz Manchestra na temo »Interferon v hematologiji«, torej o virologiji v krvnih boleznih.
Po razpravi v opoldanskih urah bo spregovoril tudi eden od bodočih kandidatov za Nobelovo nagrado v medicini Gianfranc Bottazzo, ki je sicer Italijan iz Benetk, vendar pa živi že dalj časa v Kanadi.
Križarjenje po Sredozemlju z »Dalmacijo«
Zaradi dolgoletnega sodelovanja s Primorskim dnevnikom in ker je na razpolago še nekaj prostih kabin, nudi Jadrolinija z Reke izreden popust čitateljem Primorskega dnevnika za križarjenje z ladjo »Dalmacija« od 17. do 31. maja 1986. Med križarjenjem se bo ladja ustavila v Nici, Barceloni, Palmi, Valenciji, Malagi, Gibraltarju, Tangerju, Ceuti, Anzi, Cagliariju, Neaplju in na otoku Elba. Vkrcanje in izkrcanje bo v Genovi, cena križarjenja v dvoposteljni kabini s prho in wc je 1.050.000 lir na osebo. Prijave sprejema potovalni urad Aurora v Trstu, Ul. Milano 20, tel. 60621.
Smrt osamljenih oseb
Smrt osamljene osebe prizadene vsakogar, čeprav so taki primeri v našem mestu vse bolj pogosti. Včeraj smo zabeležili dva taka primera. Dario Pierazzi iz Trsta, Ul. Commerciale 112 je bil star le 45 let. Organe javne varnosti je poklical njegov oče Bruno, ki ni videl sina že nekaj tednov. Gasilci so skozi stransko okno vdrli v stanovanje in na postelji opazili njegovo razpadajoče truplo. Dežurni zdravnik je ugotovil, da je smrt, iz še nepojasnjenih vzrokov, nastopila že pred kakimi 10-15 dnevi.
Osamljen je dočakal smrt tudi 93-letni Samuele Papo iz Trsta, Ul. Clivio Artensio 5. Okrog 10.30 se je počuth slabo in je telefoniral svojemu zdravniku. Bilo pa je prekasno, saj je umrl, ne da bi mu nihče mogel nuditi potrebne pomoči.
Preložili proces proti 22 Tržačanom
Na tržaškem sodišču se je včeraj popoldne začel proces proti 22 Tržačanom, ki so objoženi, da so razpečevali oz. imeli v posesti heroin. Veliko obtožencev, od katerih je sedem v zaporu zaradi drugih obtožb, je vpletenih tudi v druge preiskave o mamilih, kar je branilcem dalo možnost, da so zahtevah preložitev procesa. Potem ko je sodišče (predsednik Brenči, javni tožilec Grohmann) zaslišalo obtožence (večina je kaznivo dejanje zanikala), je včeraj ustreglo zahtevi odvetnikov in preneslo proces na 12. junij,
• Vsi tisti, ki bi radi podpisali tri
referendume o sodstvu, to lahko storijo vsak dan med 9.30 in 12.30 na tajništvu tržaške občine.
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 12. uri iz hiše žalosti na Proseku št. 329.
Žalostno vest sporočajo hčerki Marija in Anica, zeta Milan in Leopoldo, vnuka Milica z možem in sin Denis z ostalimi sorodniki.
Prosek, Ljubljana, 6. maja 1986
(Občinsko pogrebno podjetje Uhca Zonta)
Zapustil nas je naš dragi
Franc Petaros
Pogreb bo danes, 6. t.m., ob 13.30 v cerkvi v Borštu.
Žalostno vest sporočajo sin Zorko z družino in drugi sorodniki.
Bazovica, Boršt, 6. maja 1986
*	Sporočam žalostno vest, da me je zapustila moja draga
*	žena
Kornelija Pertot roj. Baschi
Pogreb drage pokojnice bo danes, torek, 6. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v nabrežinsko cerkev.
Žalujoči: mož Mirko ter brata Bruno in Ferruccio z družinami, sestrična Adele in drugo sorodstvo.
Nabrežina, Buenos Aires, 6. maja 1986
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin našega dragega
Teodora (Dora) Pipana
in vsem, ki so nam bih ob strani v teh bolečih trenutkih.
SVOJCI
Trst, 6. maja 1986
Ob smrti drage none Sabine Furlan izreka iskreno sožalje Alenki in svojcem
odbor KD Rdeča zvezda
Ob težki izgubi drage mame Sabine izreka sinu Mirku Furlanu iskreno sožalje Lovski pevski zbor.
Ob nenadni izgubi drage mame sočustvujejo s Karlom Mezgecem in hudo prizadeto družino družine Čok, Kralj, Kocjančič, Mihalič in Petaros.
Koordinacijski odbor vzhodnega Krasa izreka svojemu podpredsedniku Karlu Mezgecu najgloblje sožalje ob izgubi drage mame.
Združenje staršev, učno in neučno osebje osnovne šole P. Trubar iz Bazovice izrekajo iskreno sožalje Karlu Mezgecu in družini ob izgubi drage mame.
Učenci in učiteljica 4. razreda osnovne šole P. Trubar iz Bazovice izrekajo sožalje sošolki Maji ob izgubi drage babice.
Ob izgubi drage mame Giovanne izrekajo družini Vatovec iskreno sožalje družine Passelli.
Godbeno društvo Prosek izreka svojima članoma Miranu in Edvinu in družinama globoko sožalje ob izgubi drage none.
Nastopili bodo predšolski otroci
V soboto na stadionu 1. maj zaključni telovadni nastop
V soboto 10. maja bo za približno sto predšolskih otrok tržaške in miljske občine praznični dan. Na stadionu 1. maj bo na sporedu že peta zaporedna Revija najmlajših. To je zaključni telovadni nastop otrok iz otroških vrtcev, ki obiskujejo športno šolo Trst. Kot že vsa leta doslej, bodo otroci prikazali le delček celotnega programa, ki ga izvajajo s svojimi vaditelji oz. vzgojiteljicami. Na devetih postajah se bo istočasno zvrstilo osem skupin otrok iz naslednjih vrtcev: Milje, Sv. Jakob, Ul. Conti, Sv. Ana, Dijaški dom, Skedenj, Sv. Ivan ter skupina najmlajših baby telovadcev, 2-3 letnih malčkov, ki vadijo z mamico oz. z očkom. Na raznih orodjih nam bodo otroci prikazali, česa so se med letom naučili in kako so motorično napredovali. Pokazali bodo nekatere osnovne motorične spretnosti, ki jih mora predšolski otrok obvladati.
Prijetno presenečenje pa bodo brez dvoma letošnji gostje revije: to so beneški otroci iz Spetra. Teh bo približno deset, ki si bodo v spremstvu staršev ter vzgojiteljic v jutranjih urah ogledali razne zanimivosti našega mesta, popoldne pa bodo nastopali na Reviji najmlajših. Za marsikoga bo ta skupina pravo odkritje, saj zahajajo ti otroci v predšolski center v Špetru, kjer so na pobudo slovenskih staršev organizirali dvojezični otroški vrtec.
To je ena od akcij, s katerimi si naši beneški ljudje prizadevajo, da bi le prišli do svojih šol, v katerih bi se otroci učili v materinem jeziku. Tudi taki stiki so njim in nam potrebni. Iz njih se marsičesa naučimo, se med nami bolje spoznamo, saj nam je tržaškim Slovencev beneška stvarnost precej nepoznana.
Srečanje, ki bo sledilo reviji bo tudi priložnost za utrditev prijateljskih vezi med športno šolo in šolskimi dejavniki. Poleg beneškega predšolskega centra so na ta sprejem vabljene ravnateljice, vzgojiteljice otroških vrtcev ter druge osebnosti iz vzgojnega področja, ki si bodo izmenjali mnenja o delovanju športne šole.
Zbirališče otrok bo ob 15. uri, začetek 5. Revije najmlajših pa ob 15.30. Vabljeni so vsi starši, sorodniki, prijatelji, predstavniki društev, ki gojijo otroško telovadbo in vsi tisti, ki ljubijo otroke.
Loredana Kralj
Nedeljski koncert Godalnega kvarteta GM v Barkovljah
V cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah je bil v nedeljo popoldne koncert Godalnega kvarteta GM, ki ga sestavljajo: violinista Žarko Hrvatič, Aleksandra Pertot, viola Pavel Ota in čelist Peter Filipčič.
Kvartet, ki že dalj časa z uspehom nastopa na raznih glasbenih in drugih prireditvah, je tudi tokrat zadovojil in navdušil občinstvo s programom, ki je obsegal: Schubertov kvartet v ES-duru op. 125 št. 1, Lipovškovo skladbo »Štiri sporočila za godalni kvartet« ter Dvor-žakov kvartet v F-duru op. 96.
Na splošno željo občinstva, je Godalni kvartet na koncu dodal še Mozartov kvartet v D-duru.
Mladi glasbeniki, ki sestavljajo Godalni kvartet, bodo jutri zvečer s svojim nastopom zaključili letošnjo abonmajsko koncerto sezono GM v Kulturnem domu v Gorici.
_________gledališča_______________
VERDI
Simfonična sezona "Pomlad 86"
V	četrtek, 8. maja, ob 20.30, prvi koncert (red A). Dirigent D. Renzetti, pianist F. J. Thiollier. Glasba Mozarta, Beethovna in Busonija. V petek, 9. t. m., ob 20.30 (red B) in v soboto, 10. t. m., ob 18. uri (red S) ponovitvi.
CANKARJEV DOM
V	Cankarjevem domu se bo do 10. maja v počastitev 110-letnice rojstva Ivana Cankarja zvrstila vrsta kulturno-umetniških prireditev s skupnim naslovom Cankarjevi dnevi, ki se bodo končali z Dnevom odprtih vrat CD.
Velika dvorana
Jutri, 7. maja, ob 19.30 ter v soboto, 10. maja, ob 17.00: Baletni triptih - na glasbo R. Wagnerja in L. van Beethovna, v dramaturgiji, režiji in koreografiji M. Špa-rembleka
Okrogla dvorana
Danes, 6. maja, ob 10. uri: Fant je videl rožo čudotvorno. Literarni večer z Marjanom Benedičičem.
Danes, 6. maja, ob 19.30: Literarni večer Društva slovenskih pisateljev.
Jutri, 7. maja, ob 18. uri: Ivan Cankar in jugoslovanstvo.	».
Srednja dvorana
Danes, 6. maja, ob 19. uri: Cerro Torre
predstavitev odprave in premiera televizijskega filma in multivizije.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	četrtek, 8. maja, Franz Xaver Kroetz 'Ne krop ne voda ", v režiji Edvarda Milerja. Gostovanje PDG v Kranju ob 19.30.
razne prireditve
KD Primorsko vabi na proslavo 45—letnice osvoboditve OF, ki bo v soboto, 10. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Mačkoljah. Vabljeni!
KD Prešeren prireja v okviru proslav ob 85—letnici društva predavanje PUST V BOLJUNCU IN V SLOVENIJI v petek, 9. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Na sporedu predvajanje filmov Stanota Žerjala o pustu v Boljuncu in predavanje z diapozitivi Naška Križnarja o pustu po Sloveniji. Na ogled tudi razstava slik o pustu.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši Opčine — Prosvetni dom. V ptek, 9. t. m., ob 20.30 srečanje z Zoro Tavčar in slikarko Melito Vovk na temo: POLOŽAJ SODOBNE ŽENE ob izidu njune knjige "Poklical si me po imenu".
SKD Tabor Opčine — Provestni dom. V soboto, 10. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine PD Soča iz Kanala ob Soči z Gogoljevo komedijo "Ženitev".
RAZPIS
Društvena gostilna Prosek
razpisuje natečaj za novega gostilničarja.
Prošnje sprejema tajnik društva STANKO PRAŠELJ - Prosek 188.
Odbor
kino
ARISTON - 17.30, 22.00 Papà è in viaggio d'affari, dram., Jug. 1985, 127'; r. Emir Kusturica; i. Moreno de Bartolli, Miki ManojloviĆ.
EXCELSIOR I - 16.30, 22.00 La mia Africa, dram., ZDA 1985, 150'; r. Sydney Pollack; i. Meryl Streep, Robert Red-ford.
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120'; r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers. □ □
FENICE - 16,30, 22.15 II giorno degli zombi, srh., ZDA 1985, 100'; r. G. A. Romero; i. L. Cardille, T. Aleksander.
GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Morte di un commesso viaggiatore, dram., ZDA 1985, 120'; r. Volker Schlondorf; i. Dustin Hoffman, Kate Reid.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Voglia di vincere, fant., ZDA 1985, 92'; r. Rod Daniel; i. Michael J. Fox, James Ham-pton.
NAZIONALE II 16.00, 22.00 Biancheria intima per signora, porn. □ □
EDEN - 15.20, 21.30 Voglie erotiche di una moglie di classe in House Love,
porn. □□
CAPITOL - 16.30, 22.00 Yuppies, kom„ It. 1985, 95'; r. Carlo Vanzina; i. Massimo Boldi, Jerry Cala.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Mask - Dietro la maschera ZDA 1985, 115'; r. Peter Bog-danovich; i. Cher, Sam Elliot.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Echo Park, kom., 100', Av. 1985, r. Robert Dorn-helm; i. Thomas Hulce, Susan Day.
MIGNON - 16.00, 22.15 I 4 dell' oca selvaggia 2, dram., VB 1986, 127'; r. Peter Hunt; i. Scott Glenn, Edward Fox.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 L' ammazza vampiri, fant., ZDA 1985, 95'; r. Tom Holland; i. Chris Sarandon, William Ragsdale. □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
RADIO - 15.30, 21.30 Quella svergognata di mia moglie , porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □□
Te dni se je srečala z Abrahamom
ELVIRA OTA-KOCJAN
Čestitajo ji in želijo še na mnoga zdrava in vesela leta
mož Eto in sorodniki
___________razstave________________
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja 10 mladih avtorjev: Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo in Venuto.
V galeriji Minerva — Trst, Ul. S. Michele, razstavlja do 5. maja slikar Sergio Stocca.
V	galeriji Cartesius bo do 15. maja na ogled grafična razstava tržaškega slikarja Federica Righija.
V	gledališču F. Prešeren v Boljuncu je na ogled razstava "POZNAŠ BOLJU-NEC?" (arheološka slika - naselje in arhitektura), ki jo je pripravil Odsek za zgodovino pri NŠK. Urnik: od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure, v torek in petek tudi od 9. do 11. ure.
Majenca v Dolini
Danes zadnji dan Ob 19. uri podiranje maja
DOŽMTE Z NAMI TA OČARLJIVI TRENUTEK!
SLOVENSKO JSTALNO '-GLEDALIŠČE V TRSTU
Zaključna uprizoritev sezone 1985-86
ZEMLJA
Zamisel in
koreografija LOJZKA ŽERDIN Izvaja	MAJA BLAG O VIČ
Premiera jutri, 7. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v TRSTU. Ponovitev v četrtek, 8. maja, ob 20.30.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20 in DRUŠTVO
ZAMEJSKIH LIKOVNIKOV
Danes, 6. t. m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11. nadstr. bo predaval
JOŽE MIKUŽ
O ASPEKTIH SODOBNE SLOVENSKE LIKOVNE UMETNOSTI
Predavanje se povezuje na razstavo 9 slovenskih umetnikov, ki je bila na ogled aprila meseca v TK galeriji.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
Ciklus predavanj 1986
Podobe srednjeevropske stvarnosti
LEOPOLD STEURER KARL STUHLPFARRER
Nacionalni problemi v Poadižju
V četrtek, 8. maja, ob 18. uri
TRST - Trgovinska zbornica UL San Nicolò 5
Kulturno združenje Most in Krožek
za družbene in politične vede »P. Tomažič«
prirejata v četrtek, 8. maja, ob
18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 (vhod tudi iz Ul. Capitolina 3) predavanje in obravnavo z naslovom
Korenine sedanje krize
Predaval bo ekonomist
prof. dr. France Bučar.
razna obvestila
Začela so se vpisovanja za POUK HARMONIKE (diatonična harmonika, harmonika in ustna harmonika — orglice). Lekcije so namenjene tako mladim kof^tarejšim osebam. Informacije in vpisovanje: Združenje Union tel. 61011/52355 od 17. do 19. ure (ob sobotah zaprto).
Vse starejše skavtinje, ki bi se rade udeležile družabne večerje, naj se zglasijo po telefonu na št. 753—938 Irma.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 6. maja
DOMINIK
Sonce vzide ob 5.46 in zatone ob 20.17 — Dolžina dneva 14.31 — Luna vzide ob 4.48 in zatone ob 17.56.
Jutri, SREDA, 7. maja
GIZELA
PLIMOVANJE DANES: Ob 3.20 najnižja -44 cm, ob 9.18 najvišja 26 cm, ob 14.51 najnižja -32 cm, ob 21.07 najvišja 53 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
21,5	stopinje, zračni tlak 1012,5 mb ustaljen, veter vzhodnik 5 km na uro, vlaga 62-odstotna, nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Massimiliano de Wal-derstein, Ivan Fior, Margaux Tortella, Sandi Lansetti, Giulia Lazzini.
UMRLI SO: 61-letna Andreina Nola, 66-letna Bruna Balestra, 66-letni Bruno Osana, 78-letna Augusta Girardo, 72-let-na Albina Musul, 82-letni Antonio Radi-vo, 75-letna Antonia Cernivani, 80-letna Giovanna Valenti, 66-letna Renata Kozlovič, 83-letna Fioravante Ciolli, 84-letni Libero Predonzani, 85-letni Aldo Delneri, 78-letna Cornelia Baschi, 60-letna Valeria Depreto, 81-letni Ernesto Pieri, 85-let-na Carmela Savron, 62-letna Silvana Ser-blin, 77-letni Pietro Rocco, 87-letna Sabina Guštin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 5. maja, do sobote, 10. maja 1986
(od 8.30 do 13.00 in 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Trg San Giovanni 5, Campo San Giacomo 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul Re-voltella 41, Mazzinijev Trg 1 (Milje).
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Campo San Giacomo 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Re-voltella 41, Garibaldijev trg 5, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev trg (Milje)
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Garibaldijev trg, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev trg 1 (Milje)
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 11. maja, celodnevni izlet z osebnimi avtomobili na Obruč (1377 m) nad Reko. Izlet vodi Vojko Slavec, približno 6 ur hoje. Zbirališče ob 6.30 na mejnem prehodu Pesek na jugoslovanski strani. Vabljeni!
Združenje Union Sv. Ivan - Podlonjer
priredi 18. maja enodnevni izlet v Chiog-gio. Vpisovanje vsak dan razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/11. nadstr. Tel. 61011 - 52355.
Sekcija SSk za Devin - Nabrežino organizira 17. in 18., maja avtobusni izlet na Koroško. Vpisovanje pri Antku Terčonu - tel. 299-509 in Ivanu Breclju tel. 208-270 do zasedbe razpoložljivih mest.
Kriška sekcija VZPI—ANPI in sekcija KPI J. Verginella obveščata, da je še nekaj prostih mest za nedeljski izlet (11. 5.) v Val Camonica in Bologno. Informacije v Domu A. Sirk (tel. 220—505).
Berite
»Novi Matajur«
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 5.5.1986
Ameriški dolar ........... 1.485.—
Nemška marka ............. 683.—
Francoski frank .......... 212.—
Holandski fiorini .......... 605.—
Belgijski frank .............. 31.	-
Funt šterling ............ 2.290.—
Irski šterling ........... 2.070,—
Danska krona .............. 183.-—
Grška drahma ................. 10.
Kanadski dolar ............ 1.080,	-
Japonskijen ......
Švicarski frank __
Avstrijski šiling ... Norveška krona ...
Švedska krona ____
Portugalski eskudo Španska peseta ... Avstralski dolar ...
Debeli dinar .....
Drobni dinar .....
8,—
816.--
97,—
214.—
211,-
10,—
10.-
1.090.
3,80
3,80
Dč'll/b BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 DL|I\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencijo Domjo 831-131
Zmfivtity
7m2:nm
TRST - Ul. S. Mourizio 16 (Trg Ospedole) - Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih
mali oglasi
IŠČEM osebo z lastnim prevoznim sredstvom za prodajo elektronskih aparatov po tržaški pokrajini. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika — Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "LED".
PRODAM stanovanje: kuhinja, dve sobi, kopalnica in balkon v Ul. Leopardi 2. Tel. na št. 213—452 od 15. do 18. ure. PRODAM travnik v Ricmanjih; prodam 'hišo s kletjo, garažo in centralno kurjavo, tel. na št. 040/281—230 v popoldanskih urah.
ŽELITE postati nepogrešljivi in družbeno koristni? Vabimo mlajšo upokojenko z veliko prostega časa, veščo tipkanja, ljubiteljico narave in živali k sodelovanju pri humanitarnem društvu v Kopru. Tel. 003866/33082 zvečer. PRODAM gumijasti čoln z motorjem selva in prikolico. Tel. 040/727837.
PRI DOMJU dajem v najem skladišče, 90 kv. m. Tel. 040/280959.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot.
Toči belo in črno vino.
EGON, fotograf, obvešča, da je menjal telefonsko številko. Nova številka je 766649.
PRODAM PANDO 30, letnik '82, prevoženih 32.000 km. Tel. 232-116.
PRODAM seno v balah. Tel. 226445 od 13. do 14. ure.
OSMICO ima v Repnu Emil Purič (Jakopinov).
OSMICO je odprl Venceslav Legiša -Mavhinje.
V MIRNEM IN ZELENEM OKOLJU, med oljkami in trtami, 8 km od Kopra, oddamo v najem prenovljeno istrsko hišo (3 sobe). Zaželeni upokojenci z znanjem slovenščine. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro "Istrska hiša ".
MOTO GUZZI V 35 v odličnem stanju, prevoženih 21.000 km prodam,
2.200.000	lir. Tel. 224407.
TV AGENCIJA išče TEHNIKA ZA TONSKO SNEMANJE. Pogoji: starost 20-30 let, opravljen vojaški rok, vozniško dovoljenje, tehnično obvladanje električnih elementov, nagnjenost za dinamično in raznoliko delo. Za razgovor telefonirati od 15. do 17. ure na tel. št. 764-832, int. 107.
40% popusta nudi do 26. maja ob nakupu športnih čevljev American Eagle, Soldini, Canguro, Champ, Superga -manufaktura Ivana Pertot v Nabrežini. PODJETJE NA ZAHODNEM KRASU nudi zaposlitev veščemu delavcu za pomoč v skladišču. Nujno vozniško dovoljenje D. Ponudbe s curriculum vitae poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Zanesljiv PRODAM motor benelli 125 kub. po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah na št. 200-236.
KRASNO OMARO 1,95 x 2,95, 5 vrat, 2 ogledali, prodam. Tel. 572-734.
OSMICO v Jamljah je odprl Marjo Kro-šelj. Toči belo in črno vino ter ponuja domači narezek.
IZGUBIL SE JE dve leti star ovčar v okolici Gropade — Padrič — Trebč. Sliši na ime Elsa. Tel. na št. 228—547. TIPKAM na domu, prepisujem v slovenščini in srbohrvaščini. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro "Sežana ",
37—LETNI FANT bi rad spoznal gospe ali gospodične za iskreno prijateljstvo. Tel. na št. 040/567260 — Giorgio.
___________prispevki__________________
Ob 3. obletnici smrti dragega sina Marina Milkoviča darujejo starši 30.000 lir za KD Skala - Gropada.
Namesto cvetja na grob Justa Švaba darujeta družini Košuta in Guštin 25,000 lir za KD Vesna.
V	isti namen darujeta Ančko in Luciana Tence 15.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na Ludvika Švaba daruje Marjo Magajna 100.000 lir za pevski zbor V. Vodnik.
V	spomin na Olgo Pertot darujeta Aleksij in Gracijela 20.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na tovariša Ludvika Švaba daruje Milka Žerjal 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju.
V	spomin na mamo Zofijo Čuperla vd. Blažina daruje hči Ema 20.000 lir za vzdrževanje kapelice v Gabrovcu.
Namesto cvetja na grob Mare Danev -Krančeve daruje Mara Puntar 30.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na dragega Slavka Pertota darujeta družini Mario in Oskar Sedmak (Križ) 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Ludvika Švaba daruje družina Lovrenc Štrajn 30.000 lir za KD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob nepozabnega zvestega prijatelja Berta Pernarčiča daruje Alma 25.000 lir za PSI.
Namesto cvetja na grob Ludvika Švaba darujeta Slavica in Silvij Tavčar
30.0000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ludvika Švaba daruje Dorka z družino (Dolina 110)
10.000	lir za KD V.Vodnik, 10.000 lir za KPI — sekcija Dolina in 10.000 lir za VZPI—ANPI sekcija Dolina.
Namesto cvetja na grob Ludvika Švaba daruje Kristina Mahnič 30.000 lir za KPI — sekcija Dolina.
V	spomin na strica Bruna Škerka daruje Boris Škerk z družino 50.000 lir za Smučarski klub Devin.
V	spomin na strica Viljema Pavlina daruje Sergio Pavlin 50.000 lir za Smučarski klub Devin.
Ob 14. obletnici smrti očeta Mirka Terčona daruje hčerka Dorina 10.000 lir za Smučarski klub Devin.
V	spomin na strica Bruna Škerka daruje Bruno Škerk z družino 50.000 lir za Smučarski klub Devin alpska sekcija-
N.N. iz Mačkolj daruje za cerkev na Sveti gori 25.000 lir.
ti in morje
vojko colja
Magnetni kompas je še zmeraj glavni navigacijski pripomoček
Magnetni kompas je tudi danes kljub najrazličnejšim elektronskim napravam glàvni navigacijski pripomoček. Po vsej verjetnosti so kompas poznali že Kitajci 1.000 let pred našim štetjem. Njegovo delovanje je skrajno preprosto. Na os nataknjena magnetna igla nam zaradi zemeljskega magnetizma kaže smer sever jug. Seveda so današnji magnetni kompasi do skrajnosti izpopolnjeni, da so le senca nekdanjih, princip delovanja pa je ostal isti. Na roži vetrov je s spodnje strani pritrjena magnetna igla, roža ima v sredini kapico, na kateri se naslanja na dno ohišja pritrjena koničasta os. Močnejša je magnetna os, zanesljivejši je kompas. Ker pa se zaradi teže poveča trenje med kapico in pokončno osjo, so vsi sodobni pomorski kompasi tekočinski, pod rožo vetrov pa je plovec, ki zmanjšuje težo. Trenje so še omilili z vgraditvijo rubinov. V tekočini plavajoča roža ne občuti treslajev, da bi še povečali dopusten nagib, so kapico še izpopolnili, ali pa vgradili kardanski sistem, da je roža vedno v vodoravni legi.
Pri najsodobnejših magnetnih kompasih se poslužujemo elektronskih re-petitorjev. Osrednji kompas v bistvu namestimo v nekem zaščitenem kraju v podkrovju, ki je najbolj oddaljen od elektromotorjev in železnih mas, pri krmilu pa imamo le elektronski repe-titor. Tak sistem je seveda najdražji in je med klasičnimi dopustniškimi kapitani bolj malo v rabi. Splača se morda le tistim, ki nameravajo vgraditi elektronski avtopilotski sistem, ki se poslužujejo satelitske navigacije in kompjuterskoga določevanja kurza.
Za vse druge navadne smrtnike je dober vsak navaden magnetni kompas. Seveda bi bilo nesmiselno varče-yati prav pri tej napravi, ki je po našem mnenju glavni navigacijski pripo-
moček. Pri nakupu moramo torej iskati predvsem kompase znanih znamk, jih med seboj primerjati, da ugotovimo ali dovolj hitro reagirajo na spremenjeno smer. Preveriti moramo tudi, ali imajo ventil za dodajanje tekočine (petrolej), ali je spodnja membrana, ki omogoča raztezanje tekočine dovolj prožna. Prav tako ni odveč, da kupimo tak kompas, pri katerim z lahkoto zamenjamo notranjo žarnico za nočno plovbo. Ta žarnica mora biti obvezno rdeče barve, ki edina- omogoča hitro prilagoditev zenice. V bistvu bi morali biti rdeče osvetljeni vsi palubni inštrumenti, kar navsezadnje opažamo pri vseh bojnih ladjah.
Glede barve rože vetrov je izbira subjektivna. Še najbolj razširjena je črna barva z belimi številkami in razpredelnicami. Glede slednjih odsvetujemo prenatančno razpredelnico (razdelitev na stopinje) in svetujemo predvsem petstopinjsko razpredelnico.
Po nakupu magnetnega kompasa nas čaka morda še najbolj zahtevno delo namestitev. Zveni morda smešno, a niso redki primeri, da pokončna kompasova črtica ali premča-nica ni vzporedna z vzdolžno simetra-lo plovila.
Poglavje zase je ladijski magnetizem. Ze res, da je danes večina dopustniških plovil iz ojačenih poliesterskih smol, a kaj, ko so na krovu še notranji motorji, električne napeljave vitli in škripci, vse to pa v določeni meri vpliva na ladijski magnetizem, da imamo poleg naravnega zemeljskega odklona še ladijskega. Boljši magnetni kompasi imajo že vgrajene kompenzacijske magnete v obliki vijakov, s katerimi skušamo omiliti ladijski magnetizem, a ga v praksi rie moremo v celoti odpraviti. Prav zato moramo empirično določiti te odklone in jih zapisati, da
lahko vsak trenutek pretvorimo magnetni kurz v pravega. Nekoč je bila v vsakem pristanišču boa, kjer so se ladje privezale in s kroženjem okoli nje določale odstopanja glede na znane točke na obali. Danes se bomo morali za sestavo take tabele pošteno potruditi.
Poleg glavnega kompasa ne bi smel na krovu manjkati vizimi kompas. Tu bo seveda razpredelnica za vsako stopinjo, po možnosti naj ima tak kompas še lečo, da bomo bolje odčitali stopinje in tako natančneje določili našo lego. Namesto dragega vizirnega kompasa imamo lahko nad kajuto vgrajeno smerno ploščo, ki ima na zgornji strani narisano stopinjsko rožo, nad njo pa je koncentrično pritrjen vrtljiv vizir z zarezo in mušico kot pri puški. Taka naprava je kljub svoji preprostosti v glavnem zanesljivejša od vizirnega kompasa, moramo se le navaditi nanjo in osvojiti sistem bočnega kota, ki ga primerjamo nato s kurzom na glavnem kompasu.
Vizimi kompas pa lahko vgradimo tudi v daljnogled in tako ubijemo dve muhi na en mah, saj bomo točno določili smer, vizimi objekt bomo povečali in s tem zagotovili večjo natančnost.
filmi na tv ..........
DELITTO SOTTO IL SOLE - Evi! under thè Sun - Zločin pod soncem, 1981. Režija: Guy Hamilton. Igrajo: P. Ustinov, J. Birkin, D. Rigg, C. Bla-keiy. EURO TV nocoj ob 20.30.
I CAVALIERI DALLE LUNGHE OMBRE - The Long Riders - Jezdeci, 1980. Režija: Walter Hill. Glavne vloge: S. Keach, D. Carradine, R. Qu-aid, P. Reed. ITALIA 1 nocoj ob 23.00.
Častni večeri po TV
i
Začetek aprila je po TV 1 spet prišel na ekrane Pippo Baudo, ki vodi oddajo »Serata d'onore«. Ko se ta kondukter pojavi po TV je uspeh zagotovljen, pri tem pa mu pomaga tudi plesalka Heather Parisi, ki tokrat pleše z novim partnerjem Andrèjem de la Rochom
današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2
DT
RAI 3
IT RTV Ljubljana
r .................................
nt bai i___________________________
10.25	Nanizanka: Eleonora (r. S. Blasi, i. G. Masina, G. Brogi, 5. del)
U.30 Nanizanka: Pronto avvocato
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Zabavni program: Pronto... chi gioca?, vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute ...
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Kratki filmi: Di paesi di città -Non fare il cretino... amami! (r. L. Zaccaria), Film fetore (r. L. Cancellara), Famiglie inconsuete (r. F. Borelli)
15.30	Informativna oddaja: Telematica
16.00	Italijanska kronika
16.30	Informativna oddaja
12.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Otroška oddaja: Magie!, vmes risanka Sandybell
17.55	Informativna oddaja: Pravopis
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Aktualnosti: Italia sera 19-40 Jutrišnji almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Informativna oddaja: Spot
41.50	Dnevnik
22.00	TV film: Voglia di volare (r. P. G. Murgia, i. G. Morandi 1. del)
23.00	Dokumentarec: Dal fiume al mare
23.35	Dnevnik - zadnje vesti 0-10 Informativna oddaja
11.55	Informativna oddaja: Cordialmente, vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Come noi
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes elektronska igra Super G in kviz Sigillo rosso
16.00	Informativna oddaja: Animali da salvare
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata, vmes risanka Scooby Doo e i quattro amici più
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Oddaja iz parlamenta
17.40	Informativna oddaja: Oggi e domani, vodi Valerio Riva
18.30	Športna vesti
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.40	Meteo 2 - vremenska napoved
19.45	Dnevnik
19.50	Šport: Kdln - Real Madrid, povratna tekma
21.45	Dnevnik
21.55	Film: Invito ad una sparatoria (vestern, ZDA 1960, r. R. Wilson, i. Yul Brynner)
23.25	Filmske novosti
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Film: Akiko (kom., It. 1961, r. L. F. D’Amico, i. Akiko Wakaba-yashi)
11.00	Informativna oddaja: Videm - 10. obletnica potresa v Furlaniji
13.10	Nadaljevanka: Bratje Karamazo-vi (2. del)
14.00	Tečaj ruščine
14.30	Tečaj francoščine
15.05	Glasbena oddaja: Voglia di musica
16.05	Informativna oddaja: Marzabot-to, città etrusca
16.35	Informativna oddaja: Giocando s’impara
17.05	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.10	Glasbena oddaja: Lorecchioc-chio - Današnja oddaja L'orec-chiocchio ponuja najnovejši video story znanega rock zveznika Bruca Špringstina. Zanj velja mnenje, da je v sedemdesetih letih naredil toliko, kolikor je desetletje prej uspelo slovitim Be-atlesom
19.00	Dnevnik
19.10	Deželne vesti
19.30	Deželni programi
20.05	Informativna oddaja: Raccontiamo le città
20.30	Zabavni spored: Soire futurista
21.30	Dokumentarec: Geo
22.20 Dnevnik
22.55	Film: Meteor (pust., ZDA 1979, r. R. Neame,. i. S. Connery, N. Wood, B. Keith, H. Fonda, K. Malden)
9.00	TV mozaik. Pred izbiro poklica: Sadjarstvo
9.30	Človekovo telo: Možgani in računalnik
9.55	Kadar glasba spremlja
16.05	TV mozaik (ponovitev dopoldanskih oddaj)
17.25	Poročila
17.30	Spored za otroke: Plesne domislice - skupina Packa iz Celja
17.45	Spored za mlade: Ta čudoviti notni svet
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes - Gorenjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vreme
20.05	Drama: Pravica vasi Brezje (r. J. Drozg, i. B. Sotlar, J. Zupan, P. Bibič, R. Polič, P. Jeršin, T. Kuntner) — Drama obravnava problem ohranitve obdelovalne zemlje, ki ji grozi urbanistična ekspanzija. Obenem razkriva nepravilnosti in anomalije v poslovanju občine in tovarne ter njuno manipulacijo kmetov in delavcev.
21.35	Propagandna oddaja
21.15	Dokumentarec: Mednarodna obzorja - Indija
22.00	Dnevnik
22.15	20. kolesarska dirka Alpe-Jadran
fi*) TV Koper___________________
14.15	TV Novice
14.25	Nadaljevanka: Uboga Klara
15.10	Film: Sindikat morilcev
16.45	Otroški program, vmes risanke in nanizanke
18.30	Nanizanka: Lisica z zlatim uhanom
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji oddaji bodo na sporedu tudi naslednje vesti:
VIDEM — Obisk predsednika italijanske republike Francesca Cossi-
ge
VIDEM — Ob desetletnici potresa: o pobudah, manifestacijah in znanstvenih srečanjih, ki so se vrstile te dni, je A. A. pripravila obširnejšo reportažo
TRST — Psihoza zaradi radioaktivnosti
TRŽIČ — Ocena političnega položaja
19.30	TVD Stičišče
19.50	Šport: Rokomet
20.30	Nadaljevanka: Marco Polo (i. K. Marshall, J. Gielsud, B. Lancas-ter, A. Bancroft), (8. del)
21.35	TVD Vse danes
21.50	Športna oddaja: Mundial
22.50	Dokumentarec: Razvoj človeške vrste (2. del)
CANAL
8.30 Nanizanke Fio, 9.20 U americana tU.15 Nadaljeva ., . ral Hospita 11.00 Kvizi: Face fare, 11.31
11 Pranzo? 13.30 Nadaljeve ri, 14.25 1
, mondo 1615 Nanizank Hazzard 7.30 Mladinsk i o Pio slalon 18.00 Nanizank
19.30 Kviz: Z
„ daini 20.30 Gran Pi
ne, vod giorno
20 30 KP0rtna 0-30 Nanizar
New Yo
c®
_ „ amore 9-00 Nadalj 9-40 Nanis Show
10.00 Film: Il cigno (kom., 1956, r. C. Vidor, i. G. Kelly, A. Guinness, L. Jourdan
11.45	Informativna oddaja: Magazine
12.15	Nanizanka: Amanda
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Il tulipano nero, She-ra la principessa del potere
14.15	Nadaljevanki: Marina, 15.00 Agua viva
15.50	Film: Il silenzio è d’oro (kom., 1947, r. R. Clair, i. M. Chevalier, D. Robin)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30 Film: I camionisti
(kom., It. 1982,, r. F. Mogherini, i. D. Poggi, Gigi e Andrea)
22.20	Nanizanke: I Ropers,
22.50	Mash, 23.20 Arabesque, 0.10 Ironside
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford and Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica,
11.50	Quincy in 12.40 Agenzia Rockford
13.20 Kviz: Help!
14.15 Deejay Television
15.00	Nanizanka: Ralph su-permaxieroe
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro in Chobin
18.00	Nanizanka: Star Trek
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Occhi di gatto
20.30	Dokumentarec: Jonathan dimensione avventura, vmes nanizanka Ai confini della realtà
23.00	Film: I cavalieri dalle ombre lunghe (vestern, ZDA 1980, r. W. Hill, i. D. Keith, R. Carradine)
0.50 Nanizanki: Cannon in 1.40 Strike Force
; TELEPADOVA
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30 Innamorarsi in 15.30 Andrea Celeste
16.30 Risanke:	Calvin,
17.00	Peline story, 17.30 Candy Candy,
18.00	Mask, 18.30 Vol-tron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Transformers
20.30	Film: Delitto sotto il sole (krim., 1982, r. G. Hamilton, i. P. Ustinov, J. Mason)
22.30	Nanizanka: Alle soglie del futuro
23.30	Film: Forzate il blocco (vojni, 1950, r. R. Z. Léonard, i. R. Taylor)
j ^ TELEFRIULI _________
13.00	Nanizanka: La grande barriera
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarec: kanadska narava
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea '
20.30	Informativna oddaja: II sindaco e la sua gente
21.45 Nogomet: Triestina -Empoli
23.40 Dnevnik 0.30 Svetovne vesti
j $7 TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (ponov.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (ponov.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Nediški zvon (ponov.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.00 Obisk predsednika republike Cossige v Vidmu ob 10-letnici potresa; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Cas in prostor; 15.00 Mladinski pas: Mladi mladim; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom (ponov.); 17.10 Mi in glasba; 18.00 Roman: Mati (Maksim Gorki).
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 21.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra: Podobe (Sam Shepard); 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Zabavna glasba; 23.05 Iz filmov in glasbenih revij.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika;
7.30	Jutranji servis; 8.00-13.00 Prenos II. programa Radia Ljubljana; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 14.40 Zanimivost, pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Primorska poje '86; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.30	Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.09 12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Sola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Popoldanski spored; 15.45—18.30 Splash; 16.00 Radijski oder; 17.45 Evergreen; 18.32 Slavni pianisti: S. Richter.
RADIO OPČINE
10.00 Glasba po željah s slovensko glasbo, vodi Majda; 18.00 Informativna oddaja za italijanske poslušalce; 20.30 Pogovor z odvetnikom, vodi odv. Bogdan Berdon; 21.00 Oddaja za italijanske poslušalce: Ostali Trst (L'altra Trieste), vodi Paolo Parovel; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Včeraj redki kupci na tržnici in v mlekarnah
Ljudje se iz nezaupanja izogibajo svežemu mleku in večini zelenjave
Goriška zelenjavna tržnica je bila včeraj skoraj prazna. Prepoved prodaje sveže listnate zelenjave je močno okrnila ponudbo na stojnicah. Na razpolago je tako ostala zelenjava v stročju, paradižniki, krompir in redke druge vrste dovoljene zelenjave, vključno s šparglji: le-ti so sicer omenjeni med prepovedanimi vrstami, vendar gre za šparglje, ki rastejo izven zemlje, medtem ko naši domači rastejo pod zemljo in zato zaenkrat ni nevarnosti, da bi bili radioaktivno okuženi.
Če je ponudba bila skromna, pa lahko po drugi strani ugotovimo, da je bila kljub temu pretirana za maloštevilne kupce, ki so se včeraj podali na tržnico. Po dnevu panike in zmede, ki je nastopila s prepovedjo v soboto, tudi globlji razmislek ni prepričal ljudi o užitnosti zelenjave. »Danes nisem prodala skoraj ničesar«, se je potožila Štandrka Tereza Petejan. »Iz Jugoslavije sem naročila 20 kilogramov špargljev, ki pa so jih zavrnili na meji. Mnogih vrst zelenjave ni, tega kar imamo pa ljudje ne kupujejo«.
Druga branjevka, Furlanka, je sicer pristavila, da je ob ponedeljkih vedno opazno zmanjšanje števila kupcev, tako kot včeraj pa že dolgo ne. Breda Brešan iz Podturna je na
stojnici imela le sadike. »Navadno prodajam tudi zelenjavo, ker pa so jo prepovedali, sem se pač morala prilagoditi.« Kaj pa misli o prepovedi? »Mislim, da je pravilna, če je zelenjava res okužena. O tem so nas premalo in prekasno informirali. Vprašanje je tudi koliko časa bo trajal ukrep: če je stvar res tako huda, kot pravijo, se mi ne zdi verjetno, da ga bodo preklicali že čez nekaj dni, do takrat pa bomo mi utrpeli največjo škodo«.
Nekateri si sicer pomagajo s prodajo sadja in dovoljene zelenjave, ki so ji v teh dneh krepko poskočile cene. Krompir je včeraj stal tudi do 1400 lir kilogram, cena paradižnikov in druge zelenjave se je v nekaterih primerih skoraj podvojila. Sicer tudi dovoljene zelenjave ljudje ne kupujejo veliko. Mimo uradne prepovedi je med ljudmi opaziti nezaupanje in preplah. Marsikatera gospodinja je odhajala s tržnice s pol prazno torbo: nekaj krompirja, zelenjave v stročju, sadja, pa še v tem primeru raje banane in pomaranče kot pa sadje s tanjšo lupino. Kaka pri letna zenička je sicer še včeraj presenečeno spraševala, kaj pomeni, da po celi tržnici ne more dobiti ra-diča, toda večinoma so ljudje bili kar precej informirani. V dvomu pa
je marsikdo enostavno kar črtal s svojega jedilnega lista vso zelenjavo, tudi tako, ki je po uradnih zagotovilih užitna.
Strah pred neotipljivo jedrsko nevarnostjo in določeno nezaupanje pred protislovnim zadržanjem oblasti je bilo opaziti tudi pri prodaji mleka. V več mlekarnah so nam zagotovili, da so včeraj prodali petkrat manj mleka kot ponavadi. Nekateri so se odločili za dolgotrajno konzervirano mleko. Čeprav je uživanje svežega mleka prepovedano samo nosečnicam in otrokom, se ga izogiba tudi velika večina odraslih. Ponekod so nam tudi povedali, da je prodaja mleka padla že pred soboto, predvsem zaradi vesti iz Jugoslavije, da so tamkajšnje oblasti odsvetovale u-porabo mleka. Glede ostalih mlečnih izdelkov ni večjih sprememb, toda ljudje sprašujejo, kdaj so bili izdelani, v skrbi, da ne bi morebiti kupili mozzarello iz okuženega mleka. Nasploh je torej opaziti zaskrbljene reakcije, predvsem pa nezaupanje, ki izvira iz protislovnih ali nezadostnih informacij. Marsikdo je namreč izrazil željo, da bi prej in točneje povedali, kakšna je pravzaprav nevarnost, kaj je in kaj ni škodljivo in koliko časa bomo še podvrženi posledicam sevanja na prehrani.
Velik uspeh nedeljskega pohoda med Steverjanom in Gonjačami
Z množičnim spominskim pohodom, popoldanskim kulturnim sporedom ter z večerno prosto zabavo se je v nedeljo v Števerjanu zaključilo prvomajsko slavje, ki ga prireja tamkajšnje kulturno društvo Briški grič. Tudi letošnja, tradicionalna prireditev, ki je osrednja za Slovence na Goriškem, je povsem uspela, tako glede obiska (zabeležili so prisotnost več tisoč c-seb), kakor tudi glede izpeljanega sporeda.
V ta okvir sodi tudi nedeljski dan, ki je že v jutranjih urah privabil v Dvor več stotin ljubiteljev pohodov. Nad osemsto se jih je namreč zbralo za letošnji spominski pohod Števerjan - Gonjače. Lepo sončno vreme, radioaktivnosti navkljub, je bilo kot nalašč naročeno za pobudo, ki iz leta v leto zadobiva na vrednosti in pri-
V petek bodo odprli prenovljeni mejni prehod pri Šempetru
V Šempetru pri Novi Gorici bo v petek 9. maja ob 11. uri slovesnost ob otvoritvi prenovljenega prehoda za maloobmejni potniški promet. Posodabljati so ga začeli 13. januarja, ker prehod ni ustrezal zahtevam in značilnostim naraščajočega osebnega m avtomobilskega prometa. Upravnik novogoriške Carinarnice Svito Vižintin je v pogovoru za »Primorski dnevnik« pred slovesnostjo v petek dejal, da so stroški modernizacije prehoda in drugih del znašali okoli 8 milijard starih dinarjev. Zvezna carinska uprava v Beogradu je prispevala 4 milijarde 400 milijonov, preostali del stroškov pa sta financirali Republiška skupnost za ceste Slovenije in občinska cestna skupnost v Novi Gorici.
Modernizacija je obsegala prenovo kontrolnega objekta za mejne organe, zgraditev nadstrešnice nad prehodom, ureditev povezovalne ceste s Šempetrom, vključno s pločniki, javno razsvetljavo in z vsemi ostalimi komunalnimi napravami. Prehod sedaj povsem ustreza za svojo funkcijo, saj je čezenj zelo gost promet. Lani so čez prehod v Šempetru na primer našteli okoli milijon 300 tisoč potovanj s prepustnicami, medtem ko je mejo na tem prehodu prečkalo tudi približno 700 tisoč motornih vozil.
Slovesnosti ob otvoritvi se bodo udeležili zastopniki oblasti ter mejnih policijskih in carinskih organov iz Nove Gorice in Gorice. Med gosli bo tudi
direktor Zvezne carinske uprave Zvonko Poščič. Prehod v Šempetru bodo takoj po slovesnosti ponovno odprli za promet.	(m. d.)
Nastopi novega prefekta Garsie
Novi goriški prefekt dr. Vincenzo Garsia, ki je funkcijo prevzel 1. maja, je v teh dneh imel že polno dela v zvezi s sestanki in vodenjem akcije proti onesnaženju zaradi eksplozije v jedrskem reaktorju v Ukrajini. Novi prefekt pa se je tudi sešel z zastopniki vladnih organov, t. j. policije, o-rožnikov, itd. Vence je položil na kostnici v Redipuglii (sprejel ga je tamkajšnji župan Brumat), na Oslavju in v goriškem spominskem parku. Na goriškem županstvu so ga sprejeli tudi župan Scarano in odborniki. Pogovarjali so se o raznih vprašanjih. Tudi o vprašanjih naše narodnostne manjšine ter o obmejni problematiki.
Koalicija v Štarancanu
Na prihodnji seji občinskega sveta v Štarancanu, ki bo predvidoma še ta teden, bodo dosedanjo večino, ki jo sestavlja 10 svetovalcev KPI (na 20 v občinskem svetu) ob zunanji podpori socialdemokrata, razširili v tri-strankarsko koalicijo z vstopom treh svetovalcev PSI in enega PSDI.
Tudi letos na Goriškem postavili številne mlaje
Praznovanje delavskega praznika — 1. maja je med Slovenci vezano na nekatere stare tradicije, ki se iz leta v leto obnavljajo na predvečer praznika po vseh slovenskih krajih. Mislimo na prižiganje kresov, predvsem pa na postavljanje visokih o-kleščenih in kolikor se da ravnih debel, ki jim na Goriškem pravimo mlaji. Lani smo na Goriškem v tem smislu zabeležili pravi rekord z 11 mlaji, tudi letos pa vaške klape, ki si prevzemajo čast in odgovornost za postavitev mlaja niso razočarale pričakovanja.
V noči od 30. aprila nia prvi maj so tako mlaji »zrasli« skoraj po vseh slovenskih vaseh na Goriškemi — s kako redko izjemo, kjer pa so dekleta že okregala fante, da niso za nič, ko niso sposobni postaviti mlaja v domači vasi — pa tudi v Gorici sami, kjer so, kot že lani, postavili mlaj na terasi telovadnice Kulturnega doma.
Kot je pri tem že navada, so tudi tokrat posamezne vasi tekmovale med seboj, kdo bo našel najvišje drevo in ga bo nato zmogel postaviti na glavnem vaškem trgu, pri spomeniku ali na na j višji točki v vasi kot mlaj, z rdečo zastavo in zelenjem ali lovo-rjevim vencem. Iskanje se je zato pričelo že nekaj tednov pred praznikom, tako da je bilo na predvečer dviganja vse nared. Ostajal je le še zadnji del postavljanja, prav dviganje, ki pa ni tako enostavna zadeva.
Tega so se zavedali letos predvsem v Sovodnjah in Štandrežu, kjer so med dviganjem zabeležili dva manjša »spodrsljaja«; v Sovodnjah je šlo za dobesedni spodrsljaj, saj je e-nemu od mladincev, ki so dvigali mlaj, spodrsnilo in je obtičal v luknji, v katero je sodil mlaj. Hujša nesreča se je pripetila v Štandrežu. Na sliki vidimo prav visoki mlaj, ki so ga štandreški mladinci postavili na glavnem vaškem trgu, ne brez težav zaradi njegove teže. Tako se je mlaj med dviganjem sesul na tla in krepko udaril enega od prisotnih. Na srečo posledice niso bile prehude, mlaj pa so končno uspeli postaviti, da bo tudi Štandrežu v ponos do zadnjega dne meseca maja.
JAVNA DRAŽBA PRI ZAVODU CASSA DI RISPARMIO DI GORIZIA
Na sedežu zastavljalnice zavoda Cassa di Risparmio di Gorizia v Ul. Carducci se bo v četrtek, 8. maja 1986, z začetkom ob 10. uri, vršila javna dražba.
Predmeti, ki bodo na dražbi, bodo razstavljeni javnosti pred dražbo v prostorih agencije št. 1 v Ulici Carducci.
Nagrade dijakom in učencem za dela o združeni Evropi
Bevilacqua prevzel funkcijo predsednika trgovinske zbornice
Dan Evrope (zaradi tega so na javnih poslopjih bile včeraj razobešcne zastave) so počastili: tudi v dvorani pokrajinskega sveta. Nagradili so dijake in učence, ki so sodelovali na natečaju za 33. Dan Evrope v šolah.
Na natečaju je v goriškem okolišu sodelovalo 633 dijakov in učencev, ki obiskujejo pet šol: realno gimnazijo Duca degli Abruzzi, slovensko nižjo srednjo šolo Ivan Trinko, nižjo srednjo šolo Del Torre v Romansu, slovensko osnovno šolo Oton Župančič na livadi in osnovno šolo Pecorini v Stra-žicah.
Nagrajenih je bilo 17 dijakov in učencev. Od teh tudi Nataša Maraž, dijakinja 3.A razreda šole Trinko, in Marlenka Žerjal, učenka 5. razreda osnovne šole Župančič.
Na včerajšnji svečanosti v dvorani pokrajinskega sveta so govorili pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Špacapan, predsednik pokrajine prof. Silvio Cumpeta, šolski skrbnik prof. Leotta. Prisoten je bil tudi nov goriški prefekt dr. Garsia.
Dijaki in učenci so na natečaju sodelovali tako s spisi kot z risbami.
Novi predsednik goriške trgovinske zbornice dr. Bevilacqua je včeraj, na sestanku, ki ga je popoldne imel s funkcionarji zbornice, uradno prevzel predsedniško mesto. Z njimi se je sicer pogovarjal že v petek. Vendar pa je do uradnega ustoličenja prišlo včeraj popoldne.
To je bilo tudi predvideno v dekretu o njegovem imenovanju, ki ga je podpisal predsednik deželne vlade. Počakali so namreč, da se je iztekel sejem Espomego, da so zamenjali dosedanjega predsednika Lupderija.
GLASBENA MATICA GORICA
GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE IZ TRSTA
ŽARKO HRVATIČ violina
ALEKSANDRA PERTOT violina PAVEL OTA viola
PETER FILIPČIČ violončelo
KULTURNI DOM — GORICA Jutri, 7. maja 1986, ob 20.30
Dr. Bevilacqua je včeraj tudi odstopil z mesta odbornika v pokrajinski upravi. Tam je vodil resor za načrtovanje in gospodarska vprašanja. O-hranil bo mesto svetovalca, tako da bi tudi sodeloval v razpravi o gospodarskih problemih, čisto naravno je, da obstaja neka povezava med trgovinsko zbornico in pokrajino, še zlasti sedaj, ko bo tretja pričeti z izvajanjem paketa Altissimo.
Resor, ki ga je doslej vodil Bevilacqua, bo trenutno obdržal predsednik pokrajine Cumpeta. To v pričakovanju, da se reši problem ponovnega vstopa republikancev oziroma socialdemokratov v pokrajinski odbor.
Trije aretirani
Trije mladeniči iz štarancana, 25-letni Paolo Pizzignacco, 27-letni A-driano- Zambon in 24-Ietni Roberto Pa-lamin, so se znašli v goriškeon zaporu zaradi zmerjanja, nasilja, groženj javnim funkcionarjem ter povzročitve škode. Trojica je med vožnjo po štarancanu glasno pritiskala na hupo auto-bianchija 112, ko so jih ustavili orožniki, pa se je vnel pretep.
vablja vedno večje število ljudi. Prireditelji (poleg domačega društva sta to ZSŠDI in novogoriška zveza teles-niokultumih organizacij) so tokrat nekoliko spremenili koncept pohoda, ki se je zaključil na Humu. Obenem velja povedati, da je pred startom (ta je bil v Dvoru) delegacija športnikov in predstavnikov domačih organizacij položila venec pred spomenik NOB in na straži pričakala udeležence pohoda.
Tudi letos sta bili speljani dve progi, 20 in 10-kiIometrski. Za prvo so se odločili predvsem tisti, ki so s pohodi dokaj sprijaznjeni, množica pa je izbrala krajšo progo. Cilj, kot smo povedali, je bil tokrat na Humu, kjer so v Kulturnem domu vsi dobili topel prigrizek in spominsko kolajno. Najbolj številne skupine pa so dobile tudi pokale. Na tej posebni lestvici so se najbolje izkazali novogoriški u-pokojenci, ki so vpisali kar 138 svojih članov. Za njimi so se uvrstili učenci osnovnih šol z Dobrovega (97) in Kojskega (82). Najbolj številna zamejska skupina pa je bila sestavljena iz članov Planinskega društva (60), za njo pa so se uvrstili domačini, člani Briškega griča (37).
Popoldanski spored v Dvoru so obogatili novogoriški plesalci, ki so predstavili izbor najbolj znanih latinskoameriških plesov.
• S ceste med Martin.ščino in Petov-Ijami je v nedeljo zvečer zašel s svojim motorčkom 44-letni Sergio Marzuc-chin iz Gradišča. Ker je zelo hudo poškodovan in je zaradi tega njegovo stanje resno, so ga z rešilcem prepeljali v tržaško bolnišnico.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
Obvestilo bralcem
_ Nocojšnje predstavitve Babičeve knjige »Odmevi« v Kulturnem domu ne bo zaradi bolezenske zadržanosti avtorja. Predstavitev je bila odložena na kasnejši čas.
kino
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »L’aquila d’acciaio«.
CORSO 18.00—21.00 »La mia Africa«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Le porno a-manti«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30—22.00 »Toccami al mattino«.
COMUNALE 20.30 Koncert iz Beethovnovega ciklusa.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Škrlatna noč Kaira«;
20.00	»Brasil«.
DESKLE 19.30 »Ključ«.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše predrage
Sonje Kozman por. Škerk
se lepo zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo msgr. Močniku za tolažilne besede pri pogrebni maši, cerkvenim pevcem in darovalcem cvetja.
SVOJCI IN SORODNIKI
Gorica, Ljubljana, Trst, 6. 5. 1986
Člani mešanega pevskega zbora O-ton Župančič izrekajo Jerici Volčič iskreno sožalje ob smrti dragega o-četa.
V'
KOŠARKA: v predzadnjem kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva v Bergamu
Smola jadranovcev: izgubili v poslednji sekundi
Čelana Bergamo — Jadran 85:83 (39:46)
ČELANA BERGAMO: Paccanelli 6, Colleoni 3 (3:6), Guolo 4 (0:2), Bortolini 21 (2:4), Previtali 13 (3:4), Gallizzi, Cortinovis 14 (2:3), Mafezzan 11 (3:4), M. Colonnello 13 (3:4), F. Colonnello.
JADRAN: K. Starc 6, Gulič 6 (2:4), Ban 28 (8:11), Rauber 14 (2:3), Zarotti 22 (2:5), Žerjal 2, Čuk 5 (1:2), Sosič, Klobas, I. Starc.
SODNIKA: G, Rossi (Pesaro) in R. Rossi (Ancona). PM: Čelana 16:27; Jadran 15:25. ON: Čelana 28; Jadran 24. PON: Paccanelli (25), K. Starc (34), Guolo (39). 3 TOČKE: Bortolini 3; Ban 2. GLEDALCEV: 200.
V predzadnjem kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva jadranov-cem ni uspelo, da bi osvojili svojo drugo prvenstveno zmago v gosteh. V Bergamu pa so bili zelo blizu temu cilju. Izgubili so prav v poslednji sekundi: ob znaku sirene je namreč košarkar Celane Previtali pri izidu 83:83 dosegel zmagoviti koš in sanje jadranovcev so splavale po vodi.
Kljub porazu pa moramo tokrat jadranovce pohvaliti za zvrhano mero požrtvovalnosti skozi vse srečanje. Igrali so odločno, borbeno, žal Pa so napravih tudi nekaj napak, ki so jim bile nato usodne. V prvem polčasu so naši ob zelo uspešni igri v napadu Marka Bana in Fabrizia Zarottija ter ob dobri obrambi »mož-
Jadran v številkah
moža« povsem zasluženo sklenili prvi del s sedmimi točkami razlike. V 10. minuti je bil sicer izid še izenačen (21:21), nakar so si jadra-novci priigrah prednost sedmih v 14. min. (32:25) in v 18. min. tudi o-smih točk (46:38). V tem delu sta Ban in Zarotti dosegla 16, oziroma 17 točk.
Tudi v drugem polčasu so jadra-novci začeli uspešno, svoje vodstvo so namreč v 22. min. povečali na 9 točk (50:41). Bili so to trenutki, ko bi lahko naši košarkarjem Celane zadali končni udarec. Domačini so namreč brezglavo igrali, zapravili so veliko število žog. Jadranovci pa,
Štefan Gulič
žal, tega niso znali izkoristiti. Igrati bi bili morali bolj disciplinirano. Zgodilo se je tako, da je Čelana iz minute v minuto zmanjševala svoj zaostanek in v 32. min. celo povedla
za štiri točke (68:64). Odtlej se je bil enakovreden boj za vsako točko. Pri Jadranu je nekaj pomembnih košev dosegel Štefan Gulič in 1’11’ pred koncem je naše moštvo vodilo s točko prednosti (83:82). Nekaj zelo čudnih odločitev sodniške dvojicte, ki je v zadnjih minutah precej oškodovala naše košarkarje, nerodno izgubljena žoga pod košem in izid je bil izenačen (83:83), ko je manjkalo le pol minute do konca. V zadnji akciji pa je domačemu moštvu s Pre-vitalijem uspelo prav ob zvoku sirene doseči zmagoviti koš. Bil je to pravi šok za naše košarkarje, ki se še dolgo po srečanju niso mogli sprijazniti s tem porazom. Imeli so tekmo v rokah. Vehke priložnosti pa niso izkoristili.
Našim košarkarjem preostaja sedaj v tem prvenstvu še nedeljska zadnja tekma proti moštvu Kidlan-da iz Padove. Glede na spodbudno prestavo proti Čelani je pričakovati, da se bodo jadranovci poslovili od svojega občinstva z zmago. Da bi
Domačini s košarkarjem s 6 osebnimi napakami
METI. 2 TOČKI: K. Starc 3:6; Žerjal 1:2; Čuk 2:5; Zarotti 10:15; Gu-Hč 2:5; Rauber 6:9; Ban 7:9. 3 TOČKE: K. Starc 0:1; Gulič 0:1; Ban 2:4. SKOKI: K. Starc 8 v obrambi, 0 v napadu; Žerjal 1, 0; Čuk 2, 0; Zarotti 5, 1; Gulič 1, 0; Rauber 3, 2; Ban 4, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 4, 3; Žerjal 2, 2; čuk 1, 0; Zarotti 3, 1; Gulič 0, 2; Ban 7, 0; Sosič 1, 0. BLOKADE: Ban 1.
Takoj po tekmi v Bergamu smo stopili do zapdsnikarske mize in povedali, da z osebnimi napakami domačinov vse ni potekalo v najboljšem redu.
»Kako to mislite?« nam je odgovoril eden od zapisnikarjev.
»Mislimo to, da je imel Bertolini’ šest osebnik napak in da bi moral že zdavnaj pred koncem srečanja zapustiti igrišče. Brez svojega organizatorja igre bi Čelana gotovo iz-
gubila. . .«
Zapisnikarji so bili očitno v zadregi. Nasmejali so se (kar nas je še bolj razjezilo) in jo lepo odkurili v slačilnice.
Kaj pa je o nedeljski tekmi dejal Jadranov trener Andrej Žagar?
»Kljub dramatičnemu zaključku je bila tekma v bistvu izgubljena v začetku drugega polčasa, ko zapored nismo realizirali nekaj napadov, s katerimi bi si lahko priigrali občut-
no prednost. Pohvaliti pa moram svoje igralce za borbenost, ki so jo pokazali na tej tekmi, kljub temu, da je prvenstvo že zdavnaj odločeno glede na naš položaj na lestvici.«
»Sedaj vas čaka še zadnja tekma s Kidlandom. . .«
»Od prvenstva se bodo poslovili pred domačim občinstvom in na vsak način bomo skušali končati to naporno in zahtevno preizkušnjo z zmago.« (bi)
se primerno pripravili za nedeljski nastop bodo v sredo ob 19. uri v Repnu igrali prijateljsko srečanje proti Dalvinu iz Splita, ki nastopa v
hrvaški ligi. (B.		. Lakovič)		
	IZIDI	29.	KOLA	
Castor -	- Ferrara			86:85
Nordica	— Arese			85:97
Faciba -	- Cremona			68:89
Maltinti	— Panapesca			100:98
Cagiva -	— Victors			92:90
Citrosil •	— Treviglio			119:88
Čelana -	- JADRAN			85:83
Kidland	— Vicenza			93:91
	LESTVICA			
Citrosil	29	26	3	2773:2355 52
Cremona	29	21	8	2286:2109 42
Panapesca	29	20	9	2807:2553 40
Castor	29	20	9	2587:2375 40
Maltinti	29	20	9	2349:2275 40
Cagiva	29	19	10	2610:2402 38
Ferrara	29	19	10	2391:2253 38
Arese	29	18	11	2628:2605 36
Treviglio	29	16	13	2403:2391 32
Kidland	29	12	17	2322:2367 24
Victors	29	8	21	2191:2293 16
Čelana	29	8	21	2329:2555 16
Vicenza	29	7	22	2344:2558 14
JADRAN	29	7	22	2356:2584 14
Nordica	29	6	23	2261:2522 12
Faciba	29	5	24	2262:2696 10
PRIHODNJE KOLO (10.5.)
JADRAN - Kidland; Victors - Faci-ba; Panapesca - Citrosil; Cremona -Čelana; Mauri - Nordica; Ferrara -Maltinti; Arese - Castor; Vicenza -Cagiva.
JADRANOVI STRELCI
Ban 690 (169:208); Čuk 421 (50:73); Zarotti 381 (65:114); Rauber 266 (41: 61); K. Starc 155 (22:34); Žerjal 146 (41:61); Gulič 129 (26:57); Daneu 113 (30:53); Sosič 28 (6:17); Klobas 7 (1:4); Lokar 6 (4:4); I. Starc 4 (2:2).
NOGOMET: po nedeljski zmagi proti Empoliju
V 1. in 2. jugoslovanski nogometni ligi
Triestina
še ni izgubila upanj
Koprčani pred razpotjem
Triestina — Empoli 1:0 (1:0)
STRELEC: v 18. min. Costantini TRIESTINA: Bistazzoni, Costanti-ni, Braghin, Dal Prà, Cerone, Orlando, De Falco (80’ Scaglia), Strappa, Cinello, Romano, lacchini (70’ Sal-vadè).
EMPOLI: Drago, Vertova, Gelain, Leila Scala (69’ Calonaci), Picano, Salvadori, Cecconi, Urbano, Della Monica, Casaroli, Zennaro (46’ Ci-Priani).
SODNIK: Lo Bello iz Siracuse.
. Triestina je osvojila pomembni točki v boju za osvojitev četrtega mesta na lestvici, ki bi lahko tudi omogočilo napredovanje v B ligo, glede ^a glasove, po katerih naj bi bila Vicenza zelo hudo vpletena v škandal o »črnih« stavah.
Nedeljska tekma je bila s tega vidika zelo pomembna, saj je ravno Km poli zasedal četrto mesto. Kdor Pa si je pričakoval tekmo na visokem nivoju, je ostal globoko razočaran. Tokrat gre krivdo za povprečno tekmo pripisati gostom. Simpatična ekipa iz Empolija, ki je bila doslej veliko presenečenje prvenstva, (kot .1 s> je namreč zadala obstoj) je očitno doslej porabila preveč energij ‘n je bila vsaj v nedeljo čisto nemoč-aa pred Triestino, ki je igrala zelo zbrano in odločno. Triestini je tudi aspelo relativno hitro priti do zadet-a s _ strelom Costantini ja, ki mu je nekoliko pomagala sreča in negotovost vratarja. Po zadetku je bilo pričakovati naskok gostov na tržaška vrata, toda Empoliju ni nikoh uspe-n ogroziti Bistazzonija tja do zadnje nunute igre. Triestirna je večkrat asa'a Podvojiti, toda bodisi zaradi rial e’ indisi zaradi netočnosti napa-alcev se je tekma zaključila z mini-
malno zmago, ki je mogoče gleda na dogajanje na igrišču za Triestino nekoliko pretesna. (Igor Pavletič)
OSTALI IZIDI: Arezzo - Bologna 1:0; Catanzaro - Cagliari 4:0; Cesena - Perugia 2:0; Cremonese - Vicenza 2:2; Genoa - Lazio 1:1; Monza - Brescia 0:0; Palermo - Catania 0:0; Pescara - Ascoli 0:1; Sambene-dettese - Campobasso 0:0.
LESTVICA: Ascoh 43; Brescia 42; Vicenza 40; Cesena 37; Triestina in Empoh 36; Genoa 35; Bologna 33; Cremonese 31; Palermo 30; Lazio, Campobasso, Catania, Catanzaro in Sambenedettese 29; Perugia, Cagliari in Arezzo 28; Pescara 26; Monza 22.
PRIHODNJE KOLO: Arezzo - Catanzaro, Ascoh - Cremonese, Bologna - Sambenedettese, Brescia - Palermo, Campobasso - Pescara, Catania -Caghari, Empoh - Genoa, Lazio -
Perugia, Monza - Cesena, Vicenza - Triestina.
MOTOCIKLIZEM
JAR AMA (Madrid) — Začelo se je motociklistično svetovno prvenstvo. V kategoriji do 500 ccm je prvak Spencer po 10 krogih odstopil zaradi bolečin v rami, zmagal je tako Avstralec Garder.
KAT. DO 80 CCM: 1. Aspar (Šp. -derbi); 2. Nieti (Šp. - derbi) po 8”; 3. Herreros (Šp. - derbi) po 9”.
KAT. DO 125 CCM: 1. Gresini (It. -garelh); 2. Brigagha (It. - mba); 3. Gianola (It. - mba) po 23”.
KAT. DO 250 CCM: 1. La vado (Ven. - yamaha); 2. Mang (ZRN - honda) po 2”; 3. Pons (Šp. - honda) po 2”.
KAT. DO 500 COM: 1. Garder (Avstralija - honda); 2. Lason (ZDA -yamaha) po 2”; 3. Baldwin (ZDA -yamaha) po 18”.
totocalcio
Arezzo — Bologna	1
Catanzaro — Cagliari	1
Cesena — Perugia	1
Cremonese — Vicenza	X
Genoa — Lazio	X
Monza — Brescia	X
Palermo — Catania	X
Pescara — Ascoli	2
Sambenedettese — Campobasso X Triestina — Empoli	1
Parma — Reggiana	2
Licata — Taranto	1
Novara — Pro Patria	X
KVOTE
13. (34 dobitnikov) - 137.234.000 lir 12 (1.416 dobitnikov) - 3.295.000 lir
Pripravil: FRANCI BOŽIC
V 27. kolu jugoslovanskega prvenstva je Hajduk (brez kaznovanega Sliškoviča) nepričakovano izgubil z outsiderjem Beogradom in se tako bržkone poslovil od nastopov v pokalu UEFA v prihodnji sezoni. Zmagovalec pokalnega finala Dinamo Ve-lež (14. maja) bo igral v pokalu pokalnih prvakov, poraženec najbrž v pokalu UEFA, drugi udeleženec v tem tekmovanju pa bo viceprvak — Partizan ali Crvena zvezda.
Vodilni Partizan je z goloma Djel-maša in Varge zelo srečno premagal Osijek^ ki je zastreljal 11-metrovko, po igri pa je bil Osijek enakovreden ali pa celo boljši od Beograjčanov. Crvena zvezda je z dvema goloma muhastega Milka Djurovskega zmagala v Tuzli, k zmagi pa ji je menda precej pomagal sod7iik. Jutri je spet redno kolo, Crvena zvezda pa bi utegnila spet prehiteti Partizana, ki bo gostoval v Splitu. Zagrebški Dinamo je doma z Budučnostjo . spet igral katastrofalno slabo, rešil pa ga je 6 minut pred koncem spretni golgeter Sueško Čerin, ki je dosegel svoj stoti prvoligaški gol.
Najbolj učinkovito je tokrat igral vinkovški Dinamo, ki je pet golov dosegel v pičlih 45 minutah. Rijeka je imela precej težav s Sutjesko, toda kljub slabi igri je zmagala, strelci zanjo pa so bili Jankovič, MaT baša in Mladenovič. Reprezentanti v vseh klubih so igrali precej slabo, Icar pa ni presenetljivo, saj so tik pred nedeljskim kolom dopotovali iz Brazilije, kjer jih je utrudilo dolgo
totip
1.	—	1.	Albogasio	X
2.	War Bourbon	1
2.	—	1.	Caburrum	X
2.	Giollaro	2
3.	—	1.	Demo di Alba	1
2.	Avio OM	2
4.	—	1.	Antony pan	1
2.	Alpolo	2
5.	—	L	Cussaba	1
2.	Casalappi	1
6.	—	1.	Cirmolo	2
2.	Darriero	X
KVOTE
12 (107 dobitnikov) 5.612.000 lir 11 (1.707 dobitnikov) 345.000 lir 10 (12.804 dobitniki) 45.000 lir
potovanje, povrhu pa prestrašila še lažna vest o tempirani bombi v letalu, v katerem so naši reprezentanti skupaj z Brazilci leteli iz Belo Horizonteja v Recife. Sicer pa modre zdaj čakata še dve mednarodni tekmi, 11. t.m. z reprezentanco ZRN in 19. t.m. z Belgijo, obakrat v gosteh. Zaradi dobrega vtisa pa so Brazilci reprezentanco povabili v Južno Ameriko tudi pozimi.
V 2. zvezni ligi je Koper spet zadnji, upanj za obstanek pa je zanj vse manj. Koprčani so v Šibenik odpotovali z velikimi ambicijami, toda klonili so z 2:0, sodnik pa jim je razveljavil zadetek Voljča. Koper bi morda le še podaljšal upanje na obstanek, če bi v nedeljo doma premagal vodilno mošfvo Spartaka, ki pa nikakor ne sme izgubiti, saj mu je Leotar tik za petami. Na vsak način se v nedeljo v Kopru obeta zanimiv obračun, po katerem si bo subotiški Spartak odprl ali zaprl prvoligaška vrata.
REZULTATI 27. KOLA 1. ZNL: Čelik - Sarajevo 2:0 (1:0); Partizan -Osijek 2:0 (1:0); Dinamo V - Priština 5:0 (0:0); Beograd - Hajduk 3:1 (1:0); Rijeka - Sutjeska 3:1 (1:1); Vojvodina - Velež 1:1 (0:0) ; Dinamo Z - Budučnost 1:0 (0:0); Željezničar - Vardar 3:2 (3:1); Sloboda - Crvena zvezda 1:2 (0:1).
VRSTNI RED: Partizan 38; Crvena zvezda 36; Velež 31; Dinamo Z ?0; Hajduk, Rijeka, Priština 28; Dinamo y, Sutjeska, Vardar 26; Sarajevo, Čehk, Željezničar, Sloboda 25; Osijek 24; Budučnost, Beograd 23; Vojvodina 19.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (7. MAJA): Sutjeska - Dinamo Z; Priština^ - Rijeka; Sarajevo - Dinamo V; Velež - čelik; Osijek - Vojvodina; Hajduk - Partizan; Budučnost - Željezničar; Vardar - Sloboda; Crvena zvezda - Beograd.
REZULTATI 26. KOLA 2. ZNL ZAHOD: Novi Sad - Spartak 3:2 (1:0); Šibenik - Koper 2:0 (1:0); Borac - Leotar 2:2 (1:0); Zadar - Rudar 2:0 (2:0); Proleter - Split 2:1 (0:0); AJK - Kikinda 2:2 (1:1); Fa-mos - Iskra 1:1 (1:0); Vrbas - Jedinstvo Br 2:0 (1:0); Gošk Jug -Jedinstvo Bi 1:0 (0:0).
VRSTNI RED: Spartak 37; Leotar 36; Iskra 34; Proleter 30; Novi Sad, Šibenik, Jedinstvo Br 28; Rudar 25; Kikinda, Vrbas 24; Famos, Gošk Jug 23; AIK, Spht, Borac 22; Jedinstvo Bi, Zadar 20; Koper 19.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (11. MAJA): Gošk Jug - Novi Sad, Jedinstvo Bi - Vrbas, Jedinstvo Br -Famos, Iskra - AIK, Kikinda - Proleter, Split - Zadar, Rudar - Borac, Leotar - Šibenik, Koper - Spartak.
Že danes Koln-Real (TV 2)
Po zmagoslavju kijevskega Dinama v pokalu pokalnih prvakov bodo ta teden podelili še ostala nogometna evropska pokala. Pokal UEFA bo že danes zvečer v Berlinu šel v roke Špancem Real Madrida, ki branijo prednost 5:1 iz prve tekme. Drevišnje povratno srečanje (TV 2 ob 20.15) bo na nevtralnem igrišču, kajti igrišče Koelna je diskvalificirano. To je še razlog več, da so Španci drevi nesporni favoriti, saj bo Nemcem zelo težko doseči zmago s 4:0, kar jim bi e-dina omogočila osvojitev pokala.
Jutri pa bo v Sevilli finale pokala prvakov med Barcelono in Steauo iz Bukarešte. Neposredni televizijski prenos je v dvomu zaradi sočasnosti ita-hjanskega pokala.
POLETNI TURNIR
Začel se je poletni turnir za ekipe, ki so izločene iz italijanskega pokala. Prva tri srečanja si je skupno ogledalo le nekaj več kot 11 tisoč gledalcev. Izidi: Atalanta - Juventus 2:1; Udinese - Milan 1:0; Bari - Napoli 4:0.
Play-off«: le še en dvom
r T1"! °d štirih prvouvrščenih ekip iz šartTarne®a de'a italijanskega ko-vrov?rS^e®a Prvenstva so se že u-se Ue v P°Kinale končnice, četrta, Pravi Arexons iz Cantuja, pa bo
tekni ° moraM odigrati še dodatno Kmo z Bancoromo, vendar na dose Kei5 Ifrišču v Cantuju, tako da konči ° četrtfinalna srečanja najbrž ala brez presenečenj. Zanimivo sléì a 5° bpljše ekipe A-l imele doso J Vec	v osmini finala, ko
se pomerile z A-2 ligaši.
kofa aaive^je presenečenje minulega girvi • p?skrbel Tanjevičev Mobil-Lo„ ’ u ie po zaslugi Oscarja in
LonoL J po zasaigi Oscarja m v p a' a tudi Italijanov, slavil zma-32 to-f\ • barese ja. Simac (Shoene ck) je brez težav zmagal v Ri-
miniju, vendar obstaja nevarnost, da bo moral v polfinalu z Berloni-jem igrati brez D’Antonija, ki si je pretegnil mišico. Turinčani so zmagali v Brescii, čeprav igrajo iz telone v tekmo čedalje bolj zdesetkani. Najbolj »vroče« je bilo vsekakor v Rimu, kjer si je srečanje ogledalo 12 tisoč ljudi. Konec s pre tepom in tesno zmago Rimljanov, pri kateri imajo svoj delež tudi sodniki.
IZIDI: Divarese - Mobilgirgi 86:97; Marr - Simac 82:101; Silverstone -Berloni 79:86; Banco - Arexons 85:83.
POLFINALNA PARA: Simac - Berloni in Mobilgirgi - zmagovalec tretje tekme Arexons - Bancoroma (jutri).
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIO (10. 5.) : Arezzo - Catanzaro; Ascoli - Cremonese; Bologna - Sambenedettese; Brescia - Palermo; Campobasso -Pescara; Catania - Cagliari; Empoli - Genoa; Lazio - Perugia; Monza -Cesena; Vicenza - Triestina; Prato - Carrarese; Reggiana - Pavia; Varese -Parma.
Ob 10. obletnici društvenega delovanja
USPEL KROS KRIŠKE MLADINE
V nedeljo je bilo ob lepem vremenu in odlični organizaciji ŠD Mladina rekreativno tekmovanje v krosu, ki ga je priredilo kriško društvo v okviru proslavljanja 10. obletnice obstoja. Tekmovalci so bili razdeljeni po starostnih kategorijah, start in cilj pa je bil v Domu Alberta Sirka v Križu.
Proga je bila enaka za vse kategorije in je bila dolga 7700 metrov. Potekala je iz Križa na vrh Sv. Primoža ter se nato po dolgi krožni poti vrnila na izhodišče. Po splošnem mnenju je bila izpeljana dobro in »uravnovešeno«, saj je bil teren stalno mešan in torej idealen za kros.
Tekmovanja se je skupno udeležilo kakih 50 tekačev, najboljši absolutni čas v moški konkurenci je dosegel član Marathona Edi Biecher, v ženski pa večkratna državna prvakinja v ski - rolkah Roberta Sardoč. Nagrado za najstarejšega tekmovalca je prejel Jožef Guštin (56 let), za najmlajšega pa David Bogateč (8 let). Tekmovali so člani sledečih
[društev: Mladina, ki je imela daleč največ tekmovalcev — 25, Ermada, Club amici Tram de Općina, Bor, Marathon, Adria, SPDT, ACEGA in SK Devin.
LESTVICE
DEČKI: (1973 - mlajši): 1. David Tavčer (Mladina) 45’36”; 2. Erik Tence (M) 59’5”; 3. David Bogateč 59’6”; DEKLICE: 1. Silvia D’Amico 50’34” (Ermada); 2. Barbara Sirk (Erm.) 53’33”; 3. Valentina Šuber (M) l.C0’8”; 4. Erika Babič (M) 1.4’40”; 5. Nataša Sedmak 1.6’43”. KADETI (1972 - 1070): 1. Sandi Stefančič (M) 40’45”; 2. Tomaž Sullini (M) 1.22’6’’; KADETINJE:	Ingrid
Sedmak (M) 1.6’40”. MLADINCI; 1. Jaro Kozlovič (Bor) 32T”; 2. Andrej Sosič (Bor) 45’36”; 3. Alberto Pretti (Tram de Općina) 49’0O”; MLADINKE:	I. Helena Sedmak (M)
54T1”.
ČLANI (1966 - 1951): 1. Edi Bieker (Marathon) 30'54"; (najboljši absolutni čas); 2. Pino Cumin 32’22”; 3. Fabio Ruzzier (Adria) 33’26”;	4.
Mario Mezzari (Mar.) 36’40”; 5. Renato Kneipp 38’49”;	6. Giancarlo
Murkovič 39’27”; 7. Dušan Jelinčič (SPDT) 40’4”; 8. Livio Zaccaria (M) 32T5”;	9. Daniele Pretti (Tram)
49T3”. Dva tekmovalca sta bila diskvalificirana. ČLANICE: 1. Roberta Sardoč (M) 48’39”; 2. Claudia Peric (M) 1.22’6”.
AMATERJI: (1950 - starejši): 1. Armando Germani (Marathon) 32’9”; 2. Milan Škabar (Mladina) 36’7”; 3. Boris Bogateč (M) 36’35”; 4. Mimmo D’Amico (Edmada) 37’25”; 5. Stojan Glavina (SPDT) 37’42”; 6. Enrico Pretti (Tram) 40’4”; 7. Giacinto Kocijan (ACEGA) 40’26”; 8. Drago Štefančič (M) 42T9”; 9. Riccardo Ci-vitani (M) 42’27”; 10. Zdravko Babič 43’37”; 11. Jordan Purič (Devin) 46’8”; 12. Sergio Zotti (M) 46’47”; 13. Ivan Sardoč (Tram) 51’55”; 14. Valentino Peric (M)	1.00’99”;	15.
Jožef Guštin (Devin) 1.2”565’; AMATERKE: 1.-2. Silvana Peric (M) in Marica Sedmak (M) 1.33’14”.
D. J.
Krasovi rokometaši izpolnili cilj
Krasovi rokometaši (na sliki med tekmo proti Spilimbergheseju) so prvenstvene boje v D ligi končali na sredini lestvice. Izpolnili so tako cilj, čeprav bi lahko dosegli še boljšo uvrstitev. Športna sreča pa jim ni bila naklonjena
BALINANJE: jutri na sporedu prvo kolo
Start zamejskega prvenstva
Vzporedno s prvimi sončnimi dnevi se je pričela tudi letošnja balinarska sezona na odprtem. Ta športna disciplina polagoma zaobjema pri nas vse večji krog ljudi, katerim v glavnem balinanje služi kot razvedrilo. Že v lanski sezoni je zadevna komisija pri ZSŠDI posvetila balinanju veliko več pozornosti kot prejšnja leta. Na prvi letošnji seji pa so prisotni prišli do zaključka, da bodo skušali v sezoni, ki je v teku, to panogo v zamejstvu še bolj razviti in jo dvigniti na čim-višjo raven. Program, ki so si ga zastavili, vsebuje poleg tradicionalnega zimskega turnirja, ki je lani doživel ognjeni krst, še nekatera druga tekmovanja ob priliki raznih praznikov na odprtem, v program katerih niso vključena balinarska tekmovanja. Skušali bodo nadalje zbrati skupaj najboljše igralce naših sedmih društev, ki bi prišli v poštev za zamejsko reprezentanco.
Zamejsko balinarsko prvenstvo, ki bo letos na sporedu že šestič po vrsti pa je še vedno osrednje tekmovanje pri nas. Prišlo pa je tudi tu do bistvenih novosti. Predvsem ne bodo nastopale letos le četverke, temveč tudi enojke in dvojice, tako da bo v vsakem srečanju zaposlenih od 7 do 9 balinarjev iz vsake ekipe (dovoljeni sta namreč dve menjavi pri četverkah). V vsaki zvrsti ne bodo več igrali dve srečanji, temveč le eno do 11 točk, tako da bo tokrat imela vsaka ekipa na razpolago tri možne točke in končni izid bo lahko 3:0 ali 2:1. Za lestvico pa bo v primeru zmage s 3:0
zmagovalna ekipa prejela 3 točke, če bo rezultat 2:1 pa bosta zmagovalcu šli 2, poraženec pa bo kljub porazu prejel točko. Ker vsako društvo razpolaga z dvema stezama je bilo načrtno sklenjeno, da bi najprej stopili na igrišče četverki in dvojici, nato pa še enojki. Igralo se bo ob ponedeljkih in sredah ob 19. uri, le srečanja, kjer bo nastopala Danica z Vrha, se bodo pričela pol ure kasneje. Prvo kolo bodo odigrali že jutri, 23. junija pa bo na sporedu zadnje.
Pari prvega kola: v Zgoniku Kras -Danica, v Repnu Kraški dom - Gaja in v Nabrežini Sokol - Polet. Tokrat bo bazoviška Zarja počivala. (Z. S.)
V ženski deželni odbojkarski C-2 ligi
0 obstanku lahko odločajo Sovodenjke
Kljub porazu v derbiju z Borom so odbojkarice Sloge še ohranile kanček upanja na obstanek v C-2 ligi, medtem ko je sobotno kolo tudi matematično zapečatilo usodo Sovodenj Cen-tralsped, ki tri kola pred koncem zaostajajo osem točk za Libertasom iz Krmina, ki ta čas zaseda zadnje možno mesto za obstanek v ligi, saj bo letos nazadovalo rekordnih pet ekip. Borovke so si praktično zagotovile končno četrto mesto in imajo še nekaj možnosti, da na tretjem mestu vsaj dohitijo Latisano, ki je z gladkim porazom v San Giorgiu di Nogaro
Under 16: slogašicam prvi finale
0:2 (5:15, 4:15)
Železnik, Legiša, Mauri, Per-
Bor — Sloga Sklad Mitja Čuk
TRAJANJE SETOV: 15, 14 minut.
BOR: Bandi, Knez, Bandelj, Superina, narčič, VgsgI, DgI Piero, Viler
SLOGA: Milkovič, Drnovšček, Vidah, Križmančič, Sossi, Maver, Guštin, Mijot, N. in L. Lupine, Fabrizi, škerk.
V prvi finalni tekmi prvenstva under 16 je Sloga Sklad Mitja Čuk prepričljivo premagala Bor in si tako še pred današnjim' povratnim srečanjem, ki bo na Opčinah ob 19.30, praktično že zagotovila pokrajinski naslov. Nedeljski derbi je potekal ob veliki premoči slogašic, ki so brez težav uveljavile svojo tehnično in predvsem taktično premoč,- neizkušene in povprečno nekoliko mlajše borovke pa jim niso bile kos. Domačinke so poleg vsega naletele na črn dan in jim ni šlo prav nič od rok, zaradi prevehke psihične o-bremenitve pa so zatajile prav v elementu, ki je njihovo najnevarnejše orožje — to je servis. Sloga, ki je na važnejše nastope vehko bolj navajena, je zaigrala dobro od začetka do končnega sodnikovega žvižga in se izkazala kot homogena celota, sicer brez izrednih posameznic, vendar z dinamično in dopadljivo skupno igro, ki bi ji morala omogočiti, da poseže v boj za višje mesto tudi na deželnem finalu, ki bo v nedeljo.(Mig)
Naj omenimo še, da Slogi konec koncev poleg osmega mesta lahko u-streza tudi deveto, saj je iz C-l lige, ki se je končala prejšnji teden, izpadla le ena šesterka iz naše dežele (Lib. Martignacco), videmski Kennedy pa mora odigrati dodatne kvalifikacije za obstanek, če se bo rešil, bi se lahko število izpadov iz C-2 lige (ob dveh napredovanjih) zreduciralo na štiri.
IZIDI 23. KOLA
Bor Friulexport - Sloga 3:1; Fontanafredda - Gorian Tržič 1:3; Sangior-gina - Latisana 3:0; Ceramiche d’Arte - Celima 0:3; Virtus Vigonovo -Killjoy 3:1; Libertas Cormons - Cri-sci 2:3.
Valentina Viđali (Sloga)
izgubila dobršen del upanj, da bi se še potegovala za napredovanje.
V središču pozornosti so torej za nas le še slogašice, ki jih ob počitku v prihodnjem kolu čakata še nastopa na domačih tleh z Gorianom in Latisano. Ceramiche d’Arte gostujejo še v Trstu pri Killjoyu, nato pa igrajo doma s Criscijem in Sovodenjkami (imajo torej lahek spored). Libertas iz Krmina bo v naslednjem kolu gostoval v Sovodnjah, nato bo počival, za konec pa bo gostoval v Vigonovu. Pomembno besedo v boju za obstanek, vendar ne zase, bodo torej imele tudi Sovodenjke.
LESTVICA Sangiorgina	21 19		2	61:14	38
Cehnia	21	19	2	47:20	38
Latisana	21	18	3	55:22	34
Bor Friulexport 21	15	6	51:33	30
Pastificio Crisci 21	12	9	45:43	24
Gorian Tržič	22	12	10	47:36	24
Virtus Vigonovo 21	10	11	43:39	20
Libertas Cormons 22	9	13	35:48	18
Ceramiche d’Arte 21	8	13	33:43	16
Sloga	22	7	15	31:53	14
Sovodnje Central. 21	5	16	24:54	10
Killjoy Trst	21	3	18	19:55	6
F ontanafredda	21	2	19	17:58	4
PRIHODNJE KOLO (9.5.)
Sovodnje Centralsped - Libertas Cormons; Crisci ,- Vigonovo; Killjoy -Ceramiche d’Arte; Cehnia - Sangiorgi-na; Latisana - Fontanafredda; Gorian - Bor Friulexport; počitek: Sloga.
Pogovor z nogometnimi delavci ob koncu 3. amaterske lige na Goriškem
Skupni pogledi in različne perspektive naših društev
Prejšnji teden se je na Goriškem zaključilo nogometno prvenstvo 3. a-materske lige, v katerem so nastopale vse tri slovenske enajsterice. Kot smo že zapisah, lahko ocenimo letošnji trud slovenskih predstavnic kot povprečnega, saj smo si vsi, predvsem pa vodstva ekip samih, pri-čakovah kaj več. Najboljše so se odrezali Sovodenjci, ki so z 29 točkami dosegli 6. mesto (9 zmag, 11 remijev in 6 porazov za 29 danih in 18 prejetih golov), za njimi so se uvrstili nogometaši štandreške Juventine, ki so s 25 točkami zasedh 9. mesto (7, 11, 7, 29, 28). Doberdobska Mladost pa je s 17 točkami zasedla 12. mesto na 14 nastopajočih ekip (5, 7, 14, 17, 34). Za primerjavo naj povemo, da je prvouvrščeni Staranzano dosegel 41 točk (16, 9, 1, 33, 10), zad-njeuvrščena Romana pa 10 točk (3, 4, 19, 20, 54). Kako pa sami igralci in odborniki ocenjujejo letošnje prvenstvo, oziroma kakšne so perspektive za bodočnost? O tem smo se pogovarjali s Frankom Brajnikom, Marjanom Cingerhjem, Rudijem Vižintinom (predsednik, kapetan in trener Juventine), Giannijem Marsonom, E-gonom Petejanom (trener in kapetan Sovodenj), Dariom Gergoletom in A1-dom Ferletičem (predsednik in trener Mladosti).
O letošnjem prvenstvu so nam povedali naslednje.
Dario Gergolet meni, da si od letošnjega prvenstva niso mogh pričakovati vehko, saj se je ekipa spremenila kar za devet enajstin. V o-grodje postave so vključili več mladih in neizkušenih nogometašev, ki so do lanskega leta igrah v mladinskih vrstah. Kljub temu velja podčrtati,
da so mladi Doberdobci prikazah dobro igro in le neizkušenosti je treba pripisati vrsto negativnih izidov. V drugem delu prvenstva pa so se v ekipi vrstile poškodbe kot na tekočem traku. Čeprav je bilo prvenstvo letos dokaj negativno, sodi Gergolet, so se nekateri posamezniki izkazali in bodo prav gotovo postali zelo dobri igralci.
Tudi trener Mladosti Ferletič poudarja dejstvo, da je letos ekipo sestavljalo več mladih igralcev, ki bodo osnova bodočega ogrodja ekipe. Za prihodnjo sezono pa meni, da bo treba le nekaj spremeniti, če želimo, da bi kraško društvo postalo ponovno akter prvenstva.
Velike težave v igralskem in organizacijskem sektorju so označevale letošnje prvenstvo Juventine. Predsednik Brajnik ugotavlja, da je od slovenskih, štandreških igralcev pričakoval več. Zaradi njihovega nezanimanja do ekipe pa je bil prisiljen vključiti v ekipo več itahjanskih nogometašev, predvsem finančnih stražnikov. Od samega prvenstva pa si je pričakoval kaj več, saj so si v začetku začrtali cilj 30 točk. Tega pa niso dosegli, saj so beležili preveč poškodb in izključitev, tako da je e-kipa nastopala vsako nedeljo v obnovljeni postavi.
Rudi Vižintin je v svoji oceni podčrtal, da se mladi človek danes z večjo težavo usmerja v nogomet, saj ta zahteva vehko žrtev in odločnosti. To je tudi primer Juventine, kjer i-majo na spisku nekaj talentiranih, i-gralcev (brata Nanut, Marvin, Brai-ni in drugi), ki pa so izbrali druge poti. Nekoliko bolj optimistično je gledanje Giannija Marsona, ki je z
Del udeležencev okrogle mize, na kateri je bil govor o tretji nogometni amaterski ligi na Goriškem
letošnjim uspehom ekipe zadovoljen, še bolj pa z nekaterimi mladimi igralci, ki so se zares izkazah (brata Fajt denimo, sta postala člana reprezentance). Če bi se športna sreča nekoliko bolj posmehnila Sovodenjcem, meni Marson, bi se ekipa lahko potegovala za napredovanje, saj je bila enakovredna boljšim. Cingerlija, ki je prav gotovo eden najbolj talentiranih slovenskih nogometašev, smo vprašali, zakaj mu večkrat med srečanjem popuščajo živci. O tem pravi, da se to zgodi predvsem takrat, ko ugotavlja, da soigralci ne dajo vsega od sebe, da bi dosegh zmago. S tira ga spravlja tudi grobo pokrivanje nasprotnega branilca.
Egon Petcjan, ki za sovodenjsko e-najsterico igra kar celih 16 let, pa je mnenja, da v današnjem času zahteva nogomet večjo kakovost igralcev, kot je bilo, denimo, pred 15 leti.
Kar zadeva perspektive Juventine, je njen predsednik dokaj negativno razpoložen. Ekipa bo namreč v naslednji sezoni igrala vse tekme na tujem zaradi nerazpoložljivosti domačega i-grišča. Vehko vprašanje pa predstavlja tudi vodstvo ekipe, saj ga bodo zapustih nekateri člani, tako da bo stanje kritično. O tem se bodo pogovorili na izredni seji, kjer bo moralo priti do rešitve, če se želi, da bo Juventina še naprej obstajala. To je sicer tudi vprašanje sožitja z odbojkarskim klubom Val, meni Brajnik, ki je v svoje vrste priklical več potencialnih nogometašev.
Cilji Sovodenjcev so povsem drugačni. Iz ust Giannija Marsona smo izvedeli, da namerava društvo okrepiti ekipo, da bi bila nared za napredovanje.
Tudi v Doberdobu pričakujejo, da bo novo prvenstvo pomenilo kako-
vostni skok, saj razpolagajo z ekipo, ki vehko obeta.
Bežna shka treh slovenskih ekip jasno kaže, da bo verjetno le v združevanju moči moč najti pravilno pot za premostitev krize. Kaj pa naši sogovorniki o tem menijo?
Marson pravi, da se je on že lansko leto prizadeval, da bi prišlo do združene ekipe, čeprav je prevladalo nasprotno mnenje. Zato, čeprav je vedno prepričan v tako o-bliko dela, bo odslej čakal, da se drugi, predvsem tisti, ki so bili nasprotni, premislijo in opravijo prve korake v to smer.
Tako Aldo Ferletič kot Dario Gergolet menita, da bo naloga novoizvoljenega odbora društva, da se izreče glede možnosti združevanja. Oba sta osebno za tako rešitev.
Na še večje žrtve, če bi prišlo do združene ekipe, je pripravljen tudi Cingerh, ki ugotavlja, da je to edini način, da se reši slovenski nogomet na Goriškem.
Egon Petejan pa je načel, s tem v zvezi, vprašanje tistih igralcev, ki bi bih izključeni iz združene postave. O teh meni, da bi nekateri celo kon-čah z nogometom, oziroma bi si poi-skah kako drugo ekipo.
Nazadnje pa smo z našimi sogovorniki poizkusili sestaviti top lestvico najboljših goriških nogometašev. Anketa je dala naslednje rezultate: Cingerh (Juventina) in Marko Fajt (Sovodnje) sta prejela 6 glasov, Adrija-no Lavrenčič (Mladost) 5, Sandi Gergolet (Sovodnje) in Zanier (Mladost) 2, Damjan Vižintin pa 1.
Pogovor zapisal RUDI PAVŠIČ
Odbojka: kvalifikacije za žensko SP
Italija brez zastojev
Kolesarstvo: danes prva etapa od Ljubljane do Portoroža
Jutri dirka Alpe Adria že v F-JK
S startom ob 11.45 v Ljubljani se bo danes pričela tradicionalna kolesarska dirka Alpe Adria, ki bo tekmovalce popeljala tudi v Furlanijo-Ju-lijsko krajino in na Koroško in ki gotovo presega športni okvir, saj potrjuje prijateljstvo in sodelovanje med sosednjimi deželami.
Kot smo že pisali, so svoj nastop zagotovile državne in deželne reprezentance ter ekipe posameznih društev iz Italije, Avstrije, Jugoslavije in Zahodne Nemčije, tako da se obeta kvalitetna udeležba. Omenimo še, da je med soorganizatorji tudi lonjerska A-dria, kateri so tudi poverili odgovornost za potek dirke po tržaški pokrajini.
Današnja prva etapa od Ljubljane do Portoroža bo merila skupno 146 km. Po posameznih krajih bodo takole vozili: 11.50 Dolgi most, 12.12
Vrhnika, 12.26 Logatec, 12.44 Planina,
13.00	Postojna, 13.17 Razdrto, 13.29 Senožeče, 13.50 Sežana, 14.05 Divača, 14.18 Kozina, 14.57 Koper, 15.07 Šmarje, 15.17 Dragonja, 15.22 Sečovlje,
15.30	Portorož (omenjene ure veljajo, če bodo kolesarji vozili s poprečno hitrostjo 40 km na uro).
Jutri bodo kolesarji v naši deželi, etapa od Portoroža do Pordenona (166 km) pa bo takole potekala:
11.30	Portorož, 12.00 Šmarje, 12.09 Koper, 12.21 Škofije, 12.27 Žavlje, 12,33 Boljunec, 12.39 Ključ, 12.46 Bazovica,
13.06	Opčine, 13.24 Sesljan, 13.40 Tržič, 13.45 Ronke, 13.52 Pieris, 14.01 Červinjan, 14.20 Palmanova, 15.00 Co-droipo, 15.15 Casarsa, 15.29 Cusano,
15.35	Pordenon.
Tretja etapa (8. 5.) bo od Pordenona do Trbiža (145 km), četrta (9. 5.) od Trbiža do Droblja (16 km), peta
(10. 5.) od Drobolja do Borovelj (najprej na kronometer 37 km in zatem proga po Borovljah (60 km), šesta etapa (11. 5.) od Borovelj do Ljubljane (110 km).
Kolesarstvo:
Pino vodi v Španiji
VILLALBA — Na 13. etapi kolesarske dirke po Španiji je zmagal Irec Sean Kelly, na skupni lestvici pa vodi domačin Alvaro Pino.
Kolesarstvo: Moru etapa in vodstvo po Venetu
ESTE (Padova) — Na 3. etapo kolesarske amaterske dirke po Venetu (Castelfranco Veneto - Este, 157 km), se je uveljavil Michele Moro, ki je prevzel vodstvo na skupni lestvici pred Picinom in Pizzolom.
RIM — Po treh dneh kvalifikacijskega ženskega odbojkarskega turnirja za nastop na svetovnem prvenstvu na Češkoslovaškem, ki bo na začetku septembra, so po treh dneh še nepremagane samo tri reprezentance: Italija in Bolgarija v skupini A ter Zvezna republika Nemčija v skupini B. V ženski odbojki je prišlo zadnje čase do velikih sprememb-. To je včeraj dokazala reprezentanca Zvezne republike Nemčije, ki je povsem zasluženo premagala Madžarsko. Korak nazaj je napravila tudi Poljska, ki je gladko klonila Bolgariji.
Veliko smolo pa je imela ekipa Egipta. Odbojkarice Egipta, ki so docela neizkušene in prvič nastopajo na tako pomembnem turnirju, so se namreč zastrupile s pokvarjenim sla doledom in danes so pričele ogrevanje za tekmo s Tajvanom samo v sedmih. Med ogrevanjem je slabost obšla še dve igralki, tako da so žal
ostale samo v petih in srečanja sploh niso mogle pričeti (zgubile so ga s 3 proti 0).
Glede na to, da so samo tri prosta mesta za nastop na svetovnem prvenstvu v Češkoslovaški, so ostali štirje kandidati, ker poleg treh še nepremaganih reprezentanc ne smemo odšteti Madžarske, ki lahko še marsikomu prekriža račune. Izidi 3. dne:
SKUPINA A: Avstralija - Nova Zelandija 3:2, Bolgarija - Poljska 3:0;
SKUPINA B: Nizozemska - Venezuela 3:0, Tajvan - Egipt 3:0, Zvezna republika Nemčija - Madžarska 3:1.
VRSTNI RED PO 3. DNEVU: Skupina A: Italija in Bolgarija 4 točke, Poljska in Tajvan 2, Egipt 0. Skupina B: Zvezna republika Nemčija 6, Madžarska in Nizozemska 4, Venezuela in Avstralija 2, Nova Zelandija 0. (G. F.)
Nogomet:po zasluženi zmagi proti Muggesani v 29. kolu 2. amaterske lige
Kriška Vesna sama na drugem mestu lestvice
KOŠARKA: turneja po Italiji
Zmaga Jugoslavije
REGGIO CALABRIA — V svoji drugi prijateljski tekmi na turneji po Italiji je Jugoslavija v Reggio Ca-labrii visoko premagala domače moštvo Opla s 127:93 (65:46). Najboljši strelec v jugoslovanski vrsji je bil Dražen Petrovič (22 točk), ki se je v prvem polčasu poškodoval. V domačem moštvu pa sta bila najuspešnejša Američana Schaeffler (30 točk) in Heath (34).
Črne stave: preiskava še vedno v polnem teku
TURIN — Preiskava o črnih stavah se nadaljuje z zaslišanjem aretirancev, medtem ko naj bi bil jutri na vrsti Armando Carbone, ena glavnih »osebnosti« vse zadeve. Tudi športne oblasti nadaljujejo z zaslišanji in dosedanji izsledki naj bi potrdili, da je v B ligi afera dosegla zaskrbljujoče razsežnosti, v A ligi pa naj bi bilo vpletenih le malo društev (še najresneje naj bi bil vpleten Udinese), medtem ko se ne govori o vidnih imenih in še manj o igralcih v državni reprezentanci.
Vesna - Muggesana 1:0 (1:0)
STRELEC: Pisani v 25. min.
VESNA: Negrini, N. Sedmak, Pisani, Jerman, Penco, Pipan, R. Can-dotti (od 45. min. Verbich), Potasse, Bruno, F. Candotti, Pichierri.
V neposrednem spopadu med drugouvrščenima ekipama je Vesna zasluženo zmagala in tako je sedaj sama na tem prestižnem mestu. Milj-čani so prišli v Križ s trdnim namenom, da osvojijo vsaj točko, Križani pa so jim z znatno boljšo igro vsilili svoj tempo in tako brez večjih težav tudi zmagali, čeprav z minimalno razliko.
Gol je padel v 25. min., ko je nadobudni Pisani spretno izkoristil zgrešeno podajo med branilcem in vratarjem in tako žogo brez večjih težav preusmeril v nezavarovana vrata. Vesna je poleg zadetka imela še nekaj priložnosti. Zlasti velja omeniti akcijo, ki jo je začel Fabio Candotti, ki je naposled žogo z inteligentnim
predložkom preusmeril do R. Candot-tija, tako da se je le-ta sam znašel pred vratarjem, žal je slednji žogo lepo ubranil.
Tudi Miljčani so imeli svoje priložnosti, med katerimi bi omenili močan strel, s katerim je napadalec
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 29. KOLA
San Luigi - Fogliano	1:1
Fortitudo - C. E. Prisco	0:1
Vesna - Muggesana	1:0
Vivai Busà - Libertas	0:1
Isonzo - Domio	0:1
Zarja - Opicina	1:1
Arrigosport - San Sergio	0:0
Begliano - Stock	2:1
PRIHODNJE KOLO (11. 5.)
C. E. Prisco - Arrigosport, Muggesana - San Luigi, Domio - Vesna, Fogliano - Zarja, Libertas - Begliano, Stock - Fortitudo, Opicina - Isonzo, San Sergio - Vivai Busa.
Muggesane zadel »sedmico«. Zmago si je Vesna povsem zaslužila, saj je izvajala mnogo lepši'in pestrejši nogomet od gostov, poleg tega je popolnoma obvladala položaj in tako odpravila šibkejše goste.
(A. Kostnapfel)
Fortitudo	29	18	8	3	38:18	44
Vesna	29	13	11	5	39:24	37
Muggesana	29	12	11	6	33:20	35
Vivai Busà	29	11	9	9	39:30	31
Zarja	29	12	6	11	28:33	30
Stock	29	11	7	11	34:32	29
San Luigi	29	10	9	10	35:38	29
Opicina	29	11	6	12	42:41	28
Libertas	29	11	6	12	27:43	28
C. E. Prisco	29	9	9	11	30:32	27
San Sergio	29	8	11	10	30:32	27
Begliano	29	6	14	9	26:35	26
Fogliano	29	7	11	11	28:32	25
Arrigosport	29	10	5	14	40:52	25
Isonzo	29	7	8	14	23:30	22
Domio	29	5	9	15	29:41	19
Zarja - Opicina 1:1 (1:0)
ZARJA: Racman, Gotti, Tognetti, Franco, Borelli, Terčoni, Fonda, Kalc, Piscianz, Sulčič in Žagar.
STRELCA: Borelli v 23. min. in Bolle v 61. min.
V	končnici prvenstva igra Zarja s spremenljivo srečo, saj si je po težkem porazu proti zadnjeuvrščenemu Domio opomogla in prikazala tokrat dobro igro, ki je razveselila navijače. Z malo športne sreče pa bi lahko odnesla celotni izkupiček.
Zarjani so takoj odlično pričeli in si ustvarili celo vrsto lepih priložnosti, toda gol je padel šele v 23. min. po zaslugi Borellija.
V	drugem delu tekme so Bazovci še naprej napadali in bi lahko podvojili, toda v 61. min so gostje nepričakovano izenačili. Malo pred koncem pa so imeli Openci edinstveno priložnost, da bi celo povedli, toda Racman je 11-metrovko lepo ubranil.
(Big)
LESTVICA
Na uspelem nogometnem turnirju za memorial Romana Devetaka v Dolu
V izenačenem finalu Standrežci odpravili Sovodenjce
Ekipa iz Štandreža je letošnji zmagovalec nogometnega turnirja za memorial Romana Devetaka, ki ga je 'J Dolu izvedlo tamkajšnje kulturno muštvo Kras, V finalnem srečanju so Standrežci odpravili sovodenjsko postavo, ki se jim je do zadnjega upi-rala. Vsa prireditev, ki so jo pripravili mladi m prizadevni Dolani, I® povsem uspela in potrdila, da Sre za zanimivo rešitev v teh mesecih, ko uradna prvenstva počivajo, k tem v zvezi povejmo, da bo na-slednjj turnir na Peči, kjer bodo, Prav tako, sodelovale ekipe z obeh strani meje.
O dolanskem turnirju povejmo, da *° bila srečanja dokaj zanimiva. Predvsem v končnici, ko so se med ®boj pomerile najboljše postave, maga pa je pripadla Štandrežcem, m so bili verjetno najbolj popolni v seh sektorjih. Na sami prireditvi pa 510 se izkazali nekateri posamezniki
(turnirja so se udeležili tako člani nogometnih ekip, kot drugi) in med temi bi omenili Vrhovca Borisa Fran-doliča, ki je bil najboljši strelec z osmimi zadetki.
POLFINALNI SREČANJI Štandrež - Števerjan/Oslavje 7:6 (0:0) po 11-metrovkah
ŠTANDREŽ: Plesničar (Petejan), Tabaj, Brajnik, Gomišček (Nanut), Faganel, Bastiani, Krpan (Makuc), Cingerli.
ŠTEVERJAN/OSLAVJE: Legiša, Šuligoj (Klanjšček), Blason, Fattore, Faldechia, Grinovero, Komjanc in Bevčar.
Sovodnje - Vrh 3:2 SOVODNJE: Uršič, M. Tomšič, Kovic, Fajt, Vižintin, L. Tomšič, Devetak, Sambo.
VRH: Devetta, De Lorenzo, Fran-dolič, Čemic, Grillo, Cotič, Berlot, M. Grillo, Devetak.
FINALE ZA 3. MESTO Vrh - Oslavje/Števerjan 5:3 (1:1) po
11-metrovkah
VRH: M. in K. Grillo, Frandolič, De Lorenzo, Vižintin, M. in Z. Čer-Bevčar, Komjanc, Falcicchia.
STRELCA: M. Černič in Legiša.
Briški nogometaši so tudi finalno nic, Berlot.
OSLAVJE/ŠTEVERJAN: Maraž, Ra-dikon, Grinovero, Šuligoj, Legiša, srečanje za 3. mesto izgubili po streljanju 11-metrovk (isto se jim je zgodilo v polfinalni tekmi). Potem ko so Vrhovci z Marjanom Černičem že v uvodnih minutah prešli v vodstvo, so Brici z Legišo izenačili. Odtlej sta obe postavi skušali presenetiti drugo, a brez uspeha, in to tudi po podaljških. Pri streljanju 11-metrovk pa so bili Vrhovci spretnejši.
FINALE ZA 1. MESTO Štandrež - Sovodnje 2:1
ŠTANDREŽ: Petejan, Brajnik, Go-
mišček, Faganel, Bastiani, Krpan, Makuc, Cingerli, Plesničar, Nanut, Gaiotto.
SOVODNJE: Uršič, Fajt, Kovic, R. in D. Devetak, Bicciato, L. in M. Tomšič, Sambo.
Odločilno srečanje dolenskega turnirja, kateremu je za take prireditve prisostvovalo zares veliko občinstva, se je začelo v znamenju enakovrednosti, čeprav to ne pomeni, da lepih in nevarnih akcij ni bilo. Tradicionalni nasprotniki, tudi v prvenstvenih tekmah, so dali vse od sebe, da bi strli odpor nasprotnika.
To je uspelo štandrežcem v drugem polčasu, ko so s spretnim Bastianijem dvakrat ukanili Uršiča. Kljub dvojni prednosti za Štandrežce, srečanja še ni bilo konec, saj sh Sovodenjci z D. Etevetakom razliko zmanjšali, niso pa prišli do drugega zadetka, ki bi prinesel podaljška, oziroma 11-metrovke.
(pr)
NA MEDŠOLSKEM TURNIRJU
Včeraj prve nogometne tekme
V organizaciji nogometne komisije pri ZSŠDI se je včeraj pričel nogometni turnir za osnovnošolce in nižješolce. Izidi:
CICIBANI
SKUPINA B (Trebče): Ul. Donado-ni, Ul. sv. Frančiška in Sv. Ivan -Bazovica 1:3; Opčine in Gropada -Trebče in Repentabor 2:0.
SKUPINA C: (Prose*,): Rojan in Barkovlje - Šempolaj odložena, ker se ekipa iz Barkovelj in Rojana ni predstavila na igrišču.
ZAČETNIKI
SKUPINA B (Bazovica) : Bazovica in Katinara - Opčine in Gropada 2:0; Sv. Jakob - Ul. Donadoni, Ul. sv. Frančiška in Sv. Ivan 0:4.
SKUPINA C (na Proseku); Prosek -Rojan, Barkovlje in Devin odložena, ker se ekipa iz Rojana, Barkovelj in Devina ni predstavila na igrišču.
Repen: Repentabor in Trebče — Slivno in Zgonik 1:8.
Nogomet: po zadnjem kolu meddeželne lige
Gorizia pristala na 4. mestu
G°i-izia - Tombolo 2:1 (1:0)
GORIZIA: Briško, Grazzolo, Fier-Bertolutti (Bandelli), Macuglia, rulo, Dreolini, Giacomin, Grop, Bel-trame, Voljč.
GRELEC ZA GORIZIO: Voljč (2). Z dvema zadetkoma odličnega Volj-toš JC Gorizia z zmago zaključila le-j ,nj0 Prvenstvo, ki ga je v drugem č HP^gcala naravnost fantastično, bil j _t° uspelo že v začetku, bi s j! daleč prva na lestvici in bi do-Skl napredovanje.
sh temu pa je letošnje prven-rj. °. treba^ oceniti kot dobro, saj po-ni končno 4. mesto dober rezul-i ' i Janez Voljč, ki je letos prvič sel Soriško postavo, pa je dose-^ velik osebni uspeh, saj je bil go-o med najboljšimi, če že ne naj-strif1 V Prvenstvu in 3. na lestvici Prelcev (14 zadetkov). hUNcNA LESTVICA: Bassano in
Chievo 44, Valdagno 36, Benacense, Gorizia in Tombolo 34, Pescantina 33, Cittadella 31, Fontanafredda in Opi-tergina 30, Passirio in V. Veneto 28, Coneghano 26, Manzanese 24, Rovereto 12, Tri vignano 11.
Bassano in Chievo bosta odigrala dodatno srečanje, ki bo določilo, kdo napreduje v C-2 ligo. Iz lige izpadejo Manzanese, Rovereto in Trivi-gnano.
obvestila
ODBOJKARSKA KOMISIJA PRI ZSŠDI
sporoča, da bo drevi ob 20.30 na »1. maju« v Trstu seja odbojkarske komisije.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora v četrtek, 8. maja ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20.
Boljša tehnika proti mladosti ni dovolj
Prva članska ekipa Brega - Bivši igralci članske ekipe Brega 2:1 (1:1)
PRVA ČLANSKA EKIPA: Hrvatin, Jerman, Olenik, Tul, Pavletič, Paoli, Jež, Corbatti, Zonta, Martini, Strnad.
BIVŠI IGRALCI ČLANSKE EKIPE: Paniconi, Rodella, Lourecic (Dagri), Mikuš, Sovič, Dazzara, Colja, Cusa-telli, Brežan (Fiorella), Azolin in Samec.
STRELCI: Zonta, Jež, Samec.
Tekma je bila zanimiva in izenačena. Prva članska ekipa je imela sicer terensko premoč, bivši člani pa so se lepo branili in izpeljali nekaj res lepih in nevarnih akcij.
Bivši člani so pokazali boljšo tehnično pripravo in posebno pohvalo si zaslužijo Mikuš, Cusatelli in Azolin, ki so prednjačili na sredini, čeprav je bila tekma prijateljska, so vsi zaigrali resno in požrtvovalno in marsikdo se je spomnil na minula leta, ko se je Breg z uspehom in srcem boril v višjih amaterskih ligah.
(V. Olenik)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70.- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
6. maja 1986
Skok s padalom z Empire State Buildinga
Simpatična »prismojenca«
NEW YORK Dva mlada Britanca bosta šla v zgodovino kot prva človeka, ku sta s padalom skočila z najvišje zgradbe na svetu, z nebotičnika Empire State Building v New Yorku. Kasneje so Amerikanci rekli, da norost ni v tem, da sta skočila, ampak da nista nič zaslužila. Skočila sta s 86. nadstropja in srečno pristala na spodaj ležeči Peti aveniji.
Petindvajsetletni McCarthy in tri leta mlajši Boyd sta za to »pot« potrebovala eno samo minuto. Razmeroma kratek čas, med katerim sta bila enako blizu slave kot tragedije. Slednja je nanju prežala takorekoč »na vsakem koraku«. Promet po Peti aveniji je namreč izredno gost, nebotičnik je grajen v obliki piramide in je spodaj širši, nad cesto je vse polno žic, tako da sta mlada »prismojenca«, kot so ju imenovali, morala temeljito proučiti s ptičje perspektive posnete in zelo povečane fotografije, da sta poznala vse pasti in določila kraj pristanka. Pri tem jima je bila v veliko pomoč tudi dolgoletna padalska izkušnja. McCarthy je, denimo, skočil z Eiffelovega stolpa v Parizu.
Oba skoka sta bila uspešna, vendar se je po doskoku marsikaj zapletlo. McCarthy je namreč obvisel s svojim padalom na kandelabru in so ga policaji z njega sneli tako, da so stopili na kamion. S »prismojenim« skakalcem pa so bili nadvse prizanesljivi. Aretirati so ga vendarle morali, nadeti lisice tudi, ker je »samega sebe izpostavljal nevarnosti«, potem pa so se radi slikali s tem »simpatičnim in premaknjenim norčkom.«
Drugega skakalca niso prijeli, iz enostavnega razloga, ker je pristal na asfaltu. Boyd je hitro pospravil svoje padalo, skočil v prvi taksi in se odpeljal »v neznano«. Od McCarthyja policija »ni zahtevala imena« prav tako norega skakalca kot je on, kar je mogoče razumeti kot znak simpatije, ki jo je policija pokazala do njiju.
Ko so McCarthyja vprašali, zakaj sta to počela, je rekel, da 50 let, kolikor je star ta nebotičnik, nihče ni skočil z njega. Takšen podvig pa je zanju predstavljal izziv, ki se mu nista mogla izogniti.
Fotografska agencija Sygma je z ekskluzivnim servisom zaslužila 5.000 dolarjev - McCarthy in Boyd pa nič: pravi škandal za ameriške pojme.
Po podatkih FAO, mednarodne organizacije za prehrano
V Afriki je manj lačnih
NAIROBI - V dvanajstih afriških državah, med katerimi je tudi Kenija, je bila lanska žetev zaradi obilnih padavin nadpovprečna in pričakujejo tržni višek dveh milijonov ton žitaric. Po najnovejših podatkih FAO, organizacije OZN za prehrano, ki so jih objavili v Nairobiju, so poleg Kenije rekordne pridelke žita imeli tudi v državah Benin, Burkina Faso, Čad, Slonokoščena obala, Malavi, Mali, Niger, Senegal, Togo in Zimbabve.
Pač pa po podatkih FAO pomanjku-je hrana v Sudanu, Etiopiji, Angoli, Bocvani, Somaliji in Mozambiku, kjer
»Rehabilitacija« azbesta?
MONTREAL — Po sodbi skupine strokovnjakov iz Velike Britanije, Francije, Kanade in ZDA zahteva ameriške agencije za zaščito človekovega okolja, naj se prepove uporaba azbesta, češ da povzroča raka, ni dovolj znanstveno utemeljena.
Ameriška agencija je letošnjega januarja namreč zahtevala takojšnjo prepoved izdelave nekaterih izdelkov iz azbesta, v naslednjih desetih letih pa popolno izključitev iz proizvodnje.
Kanada, ki je za SZ drugi največji proizvajalec azbesta na svetu, je zahtevala strokovno mnenje o azbestu, ki je »najbrž škodljiv, toda za sedaj nenadomestljiv«. Azbest res povzroča raka, pravijo strokovnjaki, toda manj škode kot jo človeškemu organizmu povzročajo slaba prehrana, cigarete in alkohol.
lakota grozi 14 milijonom oseb. Z zadnjimi pošiljkami, za 36 odstotkov več kot leta 1984, je Afrika konec lanskega in v začetku letošnjega leta prejela 45 milijonov ton žitaric.
Kenija pa je prejšnji dan uradno sporočila, da zaradi lanskega dobrega pridelka v tem letu ne bo potrebovala mednarodne pomoči v hrani.
V	zadnjem poročilu Svetovne banke, po katerem ima Afrika v tem letu lepo priložnost, da si opomore, je Kenija med redkimi državami na Črnem kontinentu, ki je v preteklem desetletju gospodarsko napredovala in se je iz države z nizkim uvrstila po afriških merilih med države s srednje visokim dohodkom. Od 51 držav članic Organizacije afriške enotnosti jih je 'kakšnih 30 še vedno v kategoriji z nizkim dohodkom, z manj kot 200 dolarji narodnega dohodka na prebivalca.
V	poročilu Svetovne banke, ki je za razliko od poprejšnjih obeleženo z optimizmom, je zapisano, da so si zaradi odprave suše in padca cene nafte najbolj ogrožene afriške ekonomije nekoliko opomogle. V isti sapi pa poročilo pravi, da bo leta 1990 Afriki potrebnih 12 milijard dolarjev dodatnih kreditov za premostitev najbolj elementarnih težav, med katere sodi tudi uvoz hrane za območja, kjer bo hrane najbolj primanjkovalo.
Upoštevajoč sedanji položaj, bo Afriki, kljub mednarodni pomoči, letno primanjkovalo 2,5 milijarde dolarjev, je zapisano v poročilu Svetovne banke.
Ugotavljanje sevanja
ZURICH — Martin Hirzel, višji nadzornik švicarske ustanove za ugotavljanje jedrskega sevanja, z Geigerjevim števcem pregleduje motor »airbusa« letalske družbe Swissair. Po nesreči v Černobilu švicarski štab za civilno zaščito pregleduje vsa letala, ki prihajajo iz skandinavskih držav in SZ.
Slačenje (Ciccioline) iz protesta
RIM — Cicciolina se kar najprej slači, in to že do takšne mere, da postaja nezanimiva celo za tiste, ki jo radi vidijo v Adamovi obleki. Na sliki (v sredini) , ki so jo posneli včeraj na Piazzale Clodio, v družbi prav tako dobro »dotiranih« prijateljic kot je ona, je protestirala proti sodni obravnavi, ki so jo proti Ciccoiini (Iloni Staller) uvedli zaradi kršenja javne morale. Kako se je proces iztekel, v tem trenutku še ne vemo, pač pa smo izvedeli, da je Cicciolina na njej svojsten način, z razkazovanjem »premoženja« v nedeljo protestirala proti jedrskemu žarčenju, ki ga je povzročila okvara v sovjetski JE Lenin. Cicciolino in njeno prijateljico Rambo, ki sta namesto ligovegape-resa pred »kritičnimi mesti« držali samo nekaj artičok, zelenjave, ki je po volji ministra Degana na indeksu, so aretirali. To je bil najbrž edini način, da so vzpostavili promet, ki je v tistem kraju doživel pravi infarkt.
V Kinegawi ni izložb in kavarn, smrdi pa po strojenih kožah...
Mestna četrt, ki se je Tokijei sramujejo
TOKIO Kinegawa je tokijska četrt, ki so jo Tokijei zatajili. Če koga vprašaš, kaj je in kje, te bo debelo pogledal in brez odgovora odkorakal. V resnici njenih uličic ne zaslediš niti v mestnem planu, kaj šele v vodičih. Čim stopiš vanjo, zaznaš močan vonj po strojenih kožah in postanem mesu, nikjer pa ne zaslediš izložbe, kavarne, telefonske govorilnice, poštnega urada ali avtobusnega postajališča.
»Prekletstvo« Kinegawe je že v samih prebivalcih tega geta, ki jih je okrog 3.000 in so potomci takoimenovanih barakarjev ali parije, to je zgodovinsko zapostavljenega najnižjega sloja, ki je vselej živel v kolibah in ki ga uradna Japonska ne mara priznati. Toda Kinegawa je samo eno izmed 200 barakarskih naselbin v Tokiu, oziroma eno od 5.000 tovrstnih getov na Japonskem. Barakarji so od zmerom bili na zadnjem mestu lestvice tisoč let dolge delitve Japoncev na samuraje {do leta 1868 pripadnike posebno privilegiranega vojaškega plemstva), kmete, obrtnike in trgovce. Kako so korenine tega razrednega razlikovanja in ustreznih predsodkov še globoke, kaže ravno okoliščina, da na to parijo danes vsi, od delavca in uradnika do visokega funkcionarja, gledajo z enako mržnjo in bojaznijo pred možnostjo, da skvari podobo tehnološke Japonske.
Barakarji so se in se še bavijo s takšnimi opravili, ki so jih celo budisti nekdaj enkrat za vselej označili kot »nečista«: s klanjem živine, strojenjem kož in prodajo mesa. Danes vsi Japonci jedo meso, a mesarji se s svojim poslom še ponašajo: seveda tisti, ki niso barakarji...Po zakonu je vsaka diskriminacija na škodo te parije, ki je je za pol milijona duš v vsej državi, kazniva. Toda vlada in zakon te »izvržke družbe« obravnavata zgolj iz pravnega, ne pa tudi iz socialnega vidika. O njih se tako sploh ne govori, kot da gre za gole prikazni in to je za Japonca značilno: če o problemu ne razpravljaš, potem tega problema ni, pa konec! Toda Japonci o barakarjih ne govorijo predvsem zato, ker so tudi barakarji Japonci: ko bi bili tujega porekla, bi vsaka razredna ali rasna diskriminacija bila po njihovem opravičljiva.
Ne samo, pariji svetujejo, naj tudi sama pozabi, od kod izhaja in kaj je, pa naj ne zahteva kakšnih pravic, ampak naj se zadovolji s tem, da sploh živi. Značilno je, da je nasvet našel plodna tla v zadnjih generacijah, saj danes vnuk barakarja noče vedeti za to, da so njegovi dedje bili barakarji! Nasvet je kajpak dvorezen, saj mladi pariji dejan-
sko onemogoča, da bi pozabila na svoj izvor. Tudi ni naključje, da so mnogi Japonci naenkrat odkrili svojo barakarsko dediščino tik pred poroko ali službenim napredovanjem, ko so jim prečesali matične listine. Po tem odkritju so seveda utrpeli škodo. Ravno takšna odkritja pa zdaj polnijo žepe zasebnih detektivov: ljudje hočejo za vsako ceno vedeti, koga imajo pred sabo, zato pa se obračajo nanje, naj ugotovijo, če ima tista oseba za potomca parije ali ne. K detektivom se zlasti radi zatekajo, kot že rečeno, delodajalci in starši, ki morajo hčerko ali sina popeljati pred oltar.
Pri vsem tem je zanimivo, da med barakarji ponosno in vztrajno deluje takoimenovana »osvobodilna zveza«, ki te ljudi ščiti pred šikanami in noče, da bi ta revni sloj izumrl. Tudj zato, ker ga je za pol milijona duš in ker njegovega dela ni mogoče zatajiti: barakarji na primer postrojijo kar 90 odstotkov vse kože na Japonskem. (dg)
Odpira se »pot svile«
ISLAMABAD Ko bo v tem mesecu Pakistan odprl visokogorski mejni prehod na prelazu Khunrjab, ne bo vzpostavil le nove povezave s Kitajsko po znameniti »svileni poti«, ki jo je v 13. stoletju odprl Marco Polo, ampak si Pakistan nadeja odpreti tudi vrata turistom in s tem zaslužku. V letu 1983, za katero so na razpolago podatki, je Pakistan obiskalo 314.000 turistov. Več jih tudi ni mogel pričakovati, kajti notranje razmere, »islamizacija« države, ki zavira turizem, vojna v sosednjem Afganistanu in znane razmere v Iranu, vse to je tej državi zaprlo vse kopenske dohode.
Te težave pa vladi niso vzele poguma. Uvedla je popuste za vse tiste, ki se bodo pripeljali z njeno letalsko družbo PIA, posebne popuste je priznala turistom, ki bodo v tej državi preživeli več kot dva tedna. Razkazala jim bo številne privlačnosti, ki jih v tej deželi zagotovo ne manjka. Naj spet omenimo »svileno pot«, nadalje znameniti Mondžodaro (Grič smrti), ostanke 5.000 let stare civilizacije, dolino Chitral, do katere so prodrli vojščaki Aleksandra Velikega in kjer tudi danes živijo njihovi potomci, nadalje kraj Lahore, »biser indijskega podkontinenta«, in K2, za Mount Everestom drugi najvišji vrh na svetu.